.... -

TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Hatter, September 21, 1913, at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act Congreas of March 3,1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 131. — ŠTEV. 131.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 5, 1917. — TOREK, 5. JUNIJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Avstrija želi miru.
AVSTRIJA HREPENI VELIKO BOLJ PO MIRU KOT PA NEMČIJA. — VSI AVSTRIJSKI NARODI ŽELE, DA BI BIL BOR ČIMPREJ SKLENJEN. — SPORAZUM Z RUSIJO MOGOČ. — MLADI CESAR NI BIL ZADOVOLJEN Z NAČRTI GROFA TISZE. — AVSTRIJSKI CESAR JE BAJE ZELO VELIK "DEMOKRAT".
-O
Bern, Švica, 4. junija. — Avstrija si želi mnogo bolj mirti kot pa Nemčija in tega dejstva ne prikriva. Uradni zastopniki države so že neštetokrat izrazili to željo in listi vsak dan razpravljajo o tem vprašanju.
Kakor se poroča z Dunaja, je zadnje vojno posojilo imelo velik uspeh in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker je vlada zatrdila, da bo to pospešilo mir. Avstrijsko prebivalstvo je prepričano, da je to zadnjikrat, ko je država zahtevala vojnega posojila, da se more nadaljevati vojna. Vse različne stranke v državi odobrujejo prizadevanje Czernina, da bi se hitro prišlo do miru.
O Rusiji mislijo, da se je ne sme več vpoštevati kot pomembno vojno moč in ostale države ob meji se brez njene |>oinoči ne morejo bojevati. Zato vsi upajo, da bo mogoče priti z Rusijo do sporazumljenja.
Avstrija more olajšati mirovne pogoje, ne da bi ji bilo treba ločiti se od svojih zaveznikov, ako prekliče osvajanje zemlje.
V	nekem govoru v Galiciji je cesar Karol rekel za-zastopnikom poljskega Ikluba, da se bo vstanovila svobodna in neodvisna Poljska; v Galiciji pa se bo vstanovila posebna poljska vlada, kakor je bilo začrtano v posebnem maniiestu 4. novembra 1916.
Ta govor je zadovoljil Poljake in pregnani so bili vsi dvomi. Zadnji obisk bavarskega ministrskega predsednika Hertling-a in Talaat paše, turškega velikega vezirja, poraenja. da bo Avstrija v politiki igrala vodilno vlogo, katero je določil avstrijski zunanji minister Czernin.
Kakor poročajo z Dunaja bavarskemu listu "Muen-chener Nachriehien'\ je moralo priti do padca Tiszvega ministrstva, ker je bil Tisza z ozirom na mir velika ovira. To jasno kaže. kako velika je zahteva po miru v dvojni monarhiji. Volilni načrt Tisze ni bil po volji mlademu cesarju.
Cesar Karol se hoče na lastne oči prepričati, kako mnenje vlada med njegovimi podložniki. Pravijo, da se je že večkrat oblekel v delavsko obleko in je stal z delavci v vrsti pred prodajalnami in v rokah držal nakaznico za jedila. (Ne, tega ne vrjactiemo).
Morebiti je vplival nanj padec ruskega carja; toda priznati se rnora, da je takoj spočetka svojega vladanja IMiskušal izboljšati neznosne razmere v Avstriji.
V	švicarskih vladnih krogih se govori, da bi bila Avstrija že davno sklenila mir, ako ne bi bila pod nadvlado Nemčije. Vladni načrti so bili, da se napravi več avtonomnih držav na jugu monarhije. Po tem načrtu bi imeli svojo avtonomijo Slovenci, Hrvatje in Srbi. (Ali je novi cesar tako velikodušen I)
Avstrijska vlada je pripravljena demokratizirati svoje dežele tako. da bi ne imeli vso oblast v državi samo Nemci in Madžari, toda Slovani in v prvi vrsti še Čehi vidijo v teni načtu samo manever, katerega so povzročile razmere. ('ehi odklanjajo vsako sodelovanje z vlado, dokler se niso izvršile izpremembe na podlagi demokratizma in narodne enakosti.
Tudi Hrvatje in Srbi ne vrjamejo vladnim obljubam. Njih položaj v Avstro-Ogrski je slabši kot za Čehe in Slo-vence, kajti zatirajo jih Madžari in so jih spravili v j>oli-tično Hužiiost. Niti ne smejo proti Madžarom izraziti svojih žrlj, ne da bi prej privolili Ogrski splošno volilno pra-

Huda kazen.
Vsi, ki se boda skušali izogniti registraciji, bodo obtoženi. — Pričakujejo 10,000 slučajev.
Washington, D. C., 4. junija. — Justični department je izdal dane.' zelo enersieno svarilo na vse one ki bi se iskušali izogniti doloeban. reiristraeijskeea zakona.
Department očitno priznava, da bo najti skoraj v vsakem kraju precejšnje število mladih ljudi, ki so v sreu proti rejristraeiji in med med katere so bili razširjeni pam-fleti proti registraciji od strani prevelikih navdušencev za mir.
Generalni pravdnik Gregory misli. da se bo najmanj deset tisoč mladih lji&li izognilo rc^istrlra^ nju.
• V vsakem slučaju, bodo dotičm-ka aretirali in ker bo stvar jasnii je tudi ne bodo zavlačevali pri sodiščih. Telesno sposobne za vojne službo bodo takoj prisilno registrirali ter suspendirali zaporno ka zen do konca vojne. Drusri pa. nesposobni za vojaško službo, bode takoj šli v zapore.
Če bo pričelo primanjkovati ječ ki naj bi sprejele vase vse te junake. bodo najbrže zgradili posebna taborišča.
V	uradu generalneca profosa j< bilo danes objavljeno, da Poljakom ni treba označiti dežele, kjei so bili rojeni % "Nemčija" ali "Avstrija" temveč ©dinole "Poljska". — Vslesd tega se jim oficielno priznava lastno državo.
Kazenske določbe proti razširje valeem protiregistracijskih pamt fletov, se tičejo tudi stavcev in tehničnega osobja. pri izdelovanju teh letakov.
V	tem smislu se je izrazil danes zvezni državni pravdnik vsprieo nekega vprašanja od strani tipo-srafične unije.
vu*o.
Pade*- Tisze jt* velik udarec za Nemčijo. Po celi Nem eiji NO bili vsled njegovega padca poparjeni. Tisza je bil odkrit prijatelj Nemčije in od njega je nemška vlada liuiogo pričakovala.
Ogrski volilni sistem mora biti izpremenjen. Ogrska k Hrvaško in Slavonijo šteje nekaj manj kot 21 miljonov prebivalcev, od teli jili je manj kot polovica Madžarov, drugi so Hrvatje, Srbi in Slovaki ter Rumuiii.
Ogrski državni zbor ima 413 poslancev, od katerih, razun petih so vsi Madžari. To nam daje jasno sliko sedanje ogrske situacije.
(Vuar Karol bi bil že davno odslovil Tiszo, ako se ne bi temu proti vil nemški poslanik WedeL Splošno prevladuje mnenje^ da je Nemčija preprečila, da niso Rumuni preplavili Ogrske. Bodočnost pa bo še-le pokazala resnico tega mnenja.
Ogrnka je sprejela 10 tisoč nemških otrok-sirot; to velikodušnost je kritiziral list 44Az Est" s sledečimi besedami:
— Kaj je to, da smo sklenili, da storimo dobroto, ako sprejmemo otroke tujcev t —^
Amerikanci v Berlinu.
Arthur I>unnin«f. tajnik ameriške trjrovske in prometne družbe v Berlinu, je rekel zastopniku "Aaaocited Press". da niso zadržali v Nemčiji niti enega Ameri-
V Stockholm so dospeli nemški delegati na mednarodno socialistično zborovanje.
rala neodv
A1 bani j«.
I talij«. 4. junija. — Itali vlad« je danes proklami-•t Albanije. — V iji ie refen«. d« bo Alba-
Stockholm, 4. junija. — Pod vodstvom Filipa Scheidemanna sc dospeli semkaj delegati nemške socialistične stranke na mednaod ni socialistični kongres. — Razen Scheidemanna se bo vdeležilo zborovanj še sedem drugih Nem, cev.
Nemci • prihajajo z najboljšimi upanji, vendar pa niso preveč ob-timistični glede pričakovanega u-speha. V tem smislu se je izrazil napram zastopniku "Associated Press" Molkenbuhr, eden nemških delegatov.
Rekel je:
Bojim se, da ne bodo prinesle konference v Stocholmu miru, katerega si želi celi svet. Mi pa smo prišli, da vidimo, če ni morda dana možnost zagotoviti ga tukaj Če bi bile konference brezuspešne se bo doseglo vsaj toliko, da sc vzdrži na površju mirovno gibanje. Na obvestilo, da ne smatrajc holandski in skandinavski delegati obnovitve Belgije za vojno odškodnino, je izjavil, da se bo c tej točki najbrže razpravljalo na splošnih mirovnih konferencah. — Molkenbuhr je zanikal, da so Nemci sploh kaj agitirali za sedanjo pogajanja v Stockholmu.
Ogrski socialist dr. Husi je izjavil danes nekemu zastopniku "United Press", da streme ogrski radikale! za demkratični preobrat Rekel je: Demokratičen preobrat v c entralno-evropskih deželah ni le notranje vprašanje, temveč največje važnosti za celo evropsko politiko in neizogiben korak, ki ga je treba rftoriti, da se doseže mii in solidarnost.
Rekel je tudi, da se bo po njegovem mnenju prav na teh konferencah prišlo do sporazuma glede splošnega mirovnega programa. Po zavrženem kongresu bode lahko vsi soejaHrti delovali v svo-
tSP' Zastran registracije, izide danes "GLAS NARODA" ESP" samo na štirih straneh.
Ubežniki.
Vsak naj bo ponosen, če more izpolniti svojo dolžnost. — Cilj A-merike je: Poraz nem. militarizma!
Pred približno dvemi meseci je kongres Združenih držav, kot najvišji izraz volje ameriškega naroda. napovedal vojno cesarski nemški vladi. Vojno pa je napovedal na podlagi vzrokov, katere je na-vedel predsednik Wilson v'svoji poslanici na kongres z dne 2. aprila. — Napovedalo se je vojno, kei je cesarska nemška vlada pri zasledovanju svojih ciljev protizakonito razdejala našo trgovino, morila naše državljane na visokem morju ter prelomila slovesno nam dane obljube. Vojna napoved je prišla po dveh letih prizadevanj s-strani predsednika in državnega departmenta, kako najti formulo po kateri bi se zopet ustanovilo naše utrjene in priznane pravice. Postopanje cesarske nemške vlade pa je bilo tako. da te formule ni T)ilo mogoče najti. Posegli smo pu odločitvi z orožjem ter izjavili, da mora prinesti ta odločitev poraz nemškega vladajočega duha, kojegs brezobzirno zasledovanje svojih lastnih ciljev, proti vsem postavam in pravicam, se nam je razodelo v kontroverzi glede vojevanja s podmorskimi čolni.
Ko je bila enkrat napovedana vojna, je postala naša najvišja dolžnost, da jo pod vodstvom predsednika zasledujemo do najbolj u-spešnega konca.
Pri zasledovanju tega cilja je naprosil predsednik kongres, na. sprejme konskripcijsko predlogo na podlagi katere bi se predsedniku dovolilo izžrebati 500,000 mož iz listine vseh registriranih mož-kih v starosti od 21 do 30 let. Pri siljen je bil naprositi za to dovoljenje, ker smo dosedaj zanemarjali demokratično institucijo splošne vojaške službe ter bili vsled tega brez izurjene narodne armade ki bi bila deželi na razpolago.
Kdor bi z dejanjem ali simpatijo nasprotoval registraciji, bi prekršil postavo dežele. Prekršil pa bi jo v času, ko je narodna edinost v akciji neobhodno potrebna. Kdoi bi z dejanjem ali simpatij skušal preprečiti registracijo, bi se prav nič ne razlikoval od onega, ki bi pob""■nil pozneje od ameriške armade. ITbežnik od danes ne zasluži nic več simpatije ali usmiljenja kot ubežnik čez šest mesecev.
Danes stojita na kocki čast in ugled Amerike za vse bodoče čase V tem svetu realnosti se spoštuje pravice le onih narodov, o katerih se ve, da se bodo za te pravice borili ter tudi umirali zanje. Da se obvarujemo bodočih vojn, nam ie treba sedaj dokazati, da. znamo braniti svoje pravice. Vsak dokaz nezmožnosti bi izzval agresijo in slednja bi se ponavljala, dokler bi se morali boriti ali pa pustiti svojo neodvisnost. Ta vojna bo dolo-čla in ugotovila naše bodoče stališče med narodi.
Ko je enkrat napovedana vojna se ne da združiti pacifizma in patriotizma. Pacifist, ki se noče danes boriti, je protidružabno bitje ki ogroža obstoj naše družbe. V času miru je naloga individualizma proizvesti konflikt mnenj in ciljev iz katerih si izbere družba to, kar se ji zdi najboljše. Pacifisti so imeli tekom dolge dobe naše nevtralnosti dosti prilike za delovanje* — Preglasilo se jih je in sicer z veliko silo. Narod si je izbral drugo pot, pot vojne,, da brani svoje pravice. Paeifict, ki deluje še seda? za mir, je izdajalec kot je ubežnik in ovaduh.
Blagostanje Amerike je otisvisno od tega. da vrši vsaki svojo dolžnost. Vsaki molki in tudi vsaka ženska. Kdor aktivno ali pasivno pripomore k mogočnemu neuspehu registracije, je sovražnik nase
Aretacije v New Torku.
t
Polkonikov sin in trije drugi. — Poročila Nemčiji .skozi Mehiko. — Morda se bo dognalo, kako je Nemčija zvedela za ameriško brodovje.
Zdaj se bo mogoče zvedelo, kako je dobila nemška vlada poročila od svojih špijonov v Ameri-ei; da pluje ameriško brodovje proti Evropi; v soboto so bile tri osebe aretirane. — Vsi pridejo danes pred zveznega sodnika in vsi so obdolženi, da so imeli pri sebi pisma, ki so v zvezi z vlado.
Ko so jih aretirali, so našli pri njih enajst vreč in zabojev polnili raznih listin in pisetn, mnogo U»ed njhui je bilo šifrrraiiih.
Vladni uradniki sedaj pregledujejo te listine.
Danes aretirani je 23 letni Nemec, sin nekega polkovnika v nemški armadi. To je edini podanik sovražne države, da je bil dosedaj aretiran zaradi špijonaže.
Dva med aretiranimi sta rojena v Ameriki, eden pa je natura-liziran Norvežan.
Zvezni uradniki razmotrivajo c tem, da bi Amerikancc obdolžili veleizdaje, Nemca pa špijonaže.
Vsako tako delo je zločin in ka zen je smrt.
Aretacijo so izvršili policijski captain Tunney, detektiv Bar-netz in drugi. Mislijo, da bo mogoče dognati, na kak način so v Nemčiji izvedeli, da plovejo ameriški rušilci proti Angliji, vsled cesar so imeli dovolj časa, da so ob vhodu v pristanišče položili mine.
Posameznosti o tej aretaciji se drže tajno; ravno tako tudi imena aretiranih. Dolžijo jih, da so po pošti pošiljali razne informacije nemškim agentom v Mehiki
Vojaške oblasti domnevajo, da so po tej poti bile sporočene nemški vladi ameriške vojne tajnosti, zlasti še o gibanju ameriške mornarice.
V sobi aretiranega Nemca je policija našla sliko bolj starega moža, ki je oblečen v nemško vojaško uniformo. Nemec je rekel da ta slika predstavlja njegovega očeta. Ob izbruhu vojne se je tudi on priglasil za vojaško službo, toda je bil zavržen. Zato je šel iz Nemčije in je prišel v februarju 1915 na Špansko, od koder se je na neki ladji odpeljal proti Mehi ki.
Neka angleška križarka pa je ladjo vstavila na morju in prepe-lan je bil v* Halifax, kjer je bil interniran sedem mesecev. Ko je bil v Canadi izpuščen, je prišel v Združene države, od koder je pogosto šel v Mehiko.
Nota predsednika Wilsona.
Wilsonova nota je na zagoneten način šele zdaj dospela v Petrograd. — Mirovni pogoji.
Zmede v Rusiji.
V Kronstadtu se je ustanovila stranska vlada. — Vojne ladje pripravljene. — Proti Petrogradu.
(i
1 !
Petrograd, Rusija, 4. junija. — Danes so dospeli semkaj iz Kronstadtu mornarji ter objavili, da bodo v Kronstadtu nahajajoče se bojne ladje izkrcale čete, ter vpri-zorile v glavnem mestu demonstracijo. Zahtevale bodo zopetno izvolitev deputacijskega sveta, kojega sedanje člane se označuje kot pristaše meščanske stranke.
Mornarji so tudi obsojali vojnega ministra Kerenskega radi par točk v govoru glede pravic vojakov.
Pozneje je bilo sporočeno, da so dospeli mornarji na pristaniški o tok Gutujev ter pričeli napadati Petrograd. Poročilo sicer ni bilo resnično, vendar pa se je polastila prebivalstva glavnega mesta velika panika in vlada je odposlala na lice mesta velike vojaške oddelke.
Izostala je tudi zagrožena de^ monstracija bojnih ladij, vsled česar so prišli do prepričanja, da so biel grožnje monarjev prazne. — Mornarji, ki so dospeli v Petrograd, so tudi zahtevali, da jim sedanje oblast izroče prejšnjega carja.
Na cestnem zborovanju so govorili proti Kerenskemu in proti celi provizorični vladi, kateri prav posebno zamerijo, da je odpravila smrtno kazen.
Poročevalec 'Associated Press', ki je bil na otoku Guhujev je še zapazil ostanke velikanskega požar i a, katerega so spremljale številne eksplozije.
Ledolomec "Oranijenbaum" j*, plul z dvignjeno rdečo zastavo ob pomolih gori in doli, jemal delavce na krov ter zopet odjadral. — Mornarji so peli medftem na krovu pesem radikalcev.- Pri požaru na otoku je bilo uničenih veliko zalog žvepla in soli, vendar pa ni bil nihče ranjen. Ne ve se še, če je bil požar podmeten ali ne.
London, Anglija, 4. junija. — V Reuterjevem poročilu iz Petro-grada se glasi, da je delegacija delavcev in vojakov izdala objavo ki naznanja, da je vprizorilo prebivalstvo Kronstadta veliko demonstracijo v prilog interncjonal-nemu socialističnemu odboru.
Albany, N. Y., 3. junija. — Governor države New York, Charles S. Whitman je objavil v listu 'The Recruiter' poziv na narod države New York pod naslovom " Državljanom New Yorka" ter poživlja da naj vsakdo sodeluje pri registraciji 5. junija.
"Leta 1776 so vstnovitelji demokracije novega sveta v svojem imenu obljubili varovati naše živ. ljenje, našo srečo in našo sveto čast", pravi governer v svojem pozivu. "Poživljam državljane države New York, da danes obnovijo to obljubo."
Potem pa nadaljuje:
"Zvezna registracija 5. junija bo določila več kot pa moško vojaško silo naroda med! 21. in 30. letom. Registrirana bo tudi odgovornost vsakega moškega, vsake ženske in otroka našega naroda v narodni službi. Moč naše obrambe ne leži samo v duhu onih, ki gredo. temveč tudi v duhu onih. ki so jih poslali in onih. ki so ostali za-dej, da napolnijo industrielne trdnjave in napolnijo drugo vrsto, ako pride drugi poziv.
Vsa<ko vpisano ime. ki bo zapi-sno v narodni knjigi 5. junija, mora predstavljati silo in dtiha vseh onih. ki na kak način kontrolirajo ali vplivajo življenje in duha ono-ga. katerega ime je vpisano. Vsak strašilen vpliv od strani1 prijatelja ali družine ovira njegove roke i n duha in izgubi moč in voljo naroda. —
Prepričan sem, da bo država New York storila 5. junija dvoje velikih del: varovala bo življenja in dala vsakega moškega med 21. in 30. letom. Poleg tega bo pa tudi posvetila vse miljone mož, žensk in otrok, ki niso sposobni za regi* straeijo, delu za fronto.
V letu 1766 so vstanovitelji demokracije novega sveta sveto ob-ljubili varovati naše življenje, našo srečo in našo sveto čast. Poživljam vas, državljane države New York, da danes obnovite to obljubo. —
Charles S. Whitman, governer.
Vstaja na Kitajskem.
V provinci Fokien je proglašeno vojno pravo. — Pričakuje se mirne rešitve spora.
Washington, D. C., 4. junija. — Na silno zagoneten način je dospela v ePtrograd šele zdaj nota predsednika Wilsona, katero je bil odposlal že pred enim tednom ameriškemu poslaniku. Situacija na Ruskem se je pa zadnji čas ta ko izpremenila, da note še ni mo goče objaviti,
Predsednik Wilson je v noti pojasnil stališče, ki so ga zavzele Zdr. države v sedanji vojni ter skušal z njo navdušiti ruski narod, da bi vojno nadaljeval.
Zavezniki so glede Rusije v zelo velikih skrbeh. — Ako jih pusti Rusija na cedilu, jim odpade velika pomoč.
Državni departmena je dobil danes avtentična poročila, dk je gospodarski položaj v Rusiji rav-notako slab kaikor politični. Vstaje v nekaterih mestih najbrže ne bo mogoče zatreti.
Požar t Bostonu.
Boston, Mass., 4, junija. — V tenement okraju je divjal danes velik požar, in veliko število družin je brez strehe. Unieenfli ie
Amoj, Kitajsko, 4. junija. — Dasiravno so tukaj prekinili vse zveze s pekinško vlado ter je proglašeno vojno stanje, se dozdaj še ni kalilo miru. Poroča se. da pričakujeta obe stranke, da bodo ob-toječe težkoče na prijateljski način rešene.
V nekem včerajšnjem poročilu iz Pekinga se je glasilo, da je odpadlo enajst provinc od pekinške vlade, katere nočejo več priznati. Med njimi se nahaja tudi provin-ea Čili, v kateri leži glavno mesto Peking.
Tknsin«r, Kitajsko, 4. junija. — Tukajšnji inozemski konzuli so bili ofi-cielno obveščeni, da so prekinjene vse zveze z centralno vlado. Oddelki vladnih čet so med tem dospeli že na razdaljo 25 milj od Tiensinga.
Ministrskim predsednikom nove vojaške vlade je bil imenovan bivši drzvni tajnik Hušikang.
Kitajski podpredsednik je odstopil.
625.000 mož.
Prva armada bc štela 125,000 mož več kot se ie začetkoma nameravalo. — Izid registracije.
Vse priprave za registracijo so končane. Danes se bo med sedmo uro zjutraj in sedmo uro zvečer registriralo samo v New Yonku kakih 550.000 mož; po celi Ameriki pa kakih 10,000,000. Najprej so mislili izžrebati iz tega števila 2,a prvo armado 500,000 vojakov, toda v zadnjem hipu so se premislili in jih bodo izžrebali 625,000.
Vlada bo imela prvo armado že začetkom meseca septembra na visžbališčili.
Žrebanje se bo vršilo sredi meseca julija. Vsak, ki bo odbran, bo torej imel do septembra dovolj časa, da bo uredil svoje zadeve. —-Polovico izžrebanih bo najbrže sposobnih za vojaško službo.
Včeraj so aretirali na kanadski meji dvaindvajset nabornikov, ki so se hoteli na tovornih vlakih vtihotapiti v Kanado.
Zastonj
dobite knjižico: Navodilo kako se postane državljan Združenih držav. — Pišite po nje po dopisnici na: SLOVENIO PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St.. New York. N. 7.
Pošiljateljem denarja.
Kakor le mano, na sprejemamo nič več denas ia striji, Ogrriri in Nemčiji
Lahko pa redno ie isposljujemo izplačila vojnim nje*« nikom in drngim ▼ Rnsiji, Italiji in Franciji, kakor tndfl onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo t krajih, ki so zasedeni po laiki armadi.
Kadar pofljete denar, priložite tudi doplanieo aH pteio ^ojnegs
sestaviti pravilni nadob
ie?
"»Ti« A
■hkXOCS,*,«
•Z...	.is.
nULTTK gAKffUt
(Storsnian Daily.)
by* t
PUBLIBHIN
(a corporation.)
LOUIS BGNEDIK, Trtuorer.
Ptaw» of Butana of tte corporation and addresses of s bore officer«: ti OortJaatt Street, Bonmjti of Manhattan, New Tort City, N. T.
Ea celo teto rrt* Hal aa Ameriko
Za pol leta .................... 2.00
t«®	IcCji	1.00
Za oeto leto za mesto New York $5.00 Z> pol ieta » BMto Ne« T«k.. 3.00
Za četrt leta aa mesto New Točk 1-50 Za Inozemstvo aa celo leto......6.00
"QUI NARODA"
▼aak dan
-O L A 8 NAROD A*[! W ("Voice of t be People*) da/ except Bandars and Holiday* Subscription yearly $3.50.
DopUl brei podpisa In osebnosti se ne prloMnJeJa Denar naj m bta^orotl pofiHatl po — Money Order, naročnikov prosimo, da M nam tndi
m Oortlaadt 8t.	t som in pofiljatran naredit« t« nai -GLAS NARODA"	ASV • New York City.
Telefau • 2876 Cortiandt.		
		
		
Kaj bo z Rusijo?
7
Silen ruski narod, zatiran dolga stoletja, brez pravic in privilegij, je zadobil naenkrat svobodo.
Že prr~ dni, takoj po strmoglavi jen ju carja, se jo je tako navžil, da se je opijanil od nje.
Ceniti in vpoštevati jo bo znal šele tedaj, ko bo prespal velikega mačka.
Ruska vlada se je pridružila zaveznikom. Ruski narod kot tak bi se najbrže ne, toda car je odločil; kar je pa odločil car, je bilo trdno in ni poznalo ugovora.
Par ljudi je strmoglavilo carja in s tem dokazalo vesoljnemu ruskemu narodu, da car ni vsemogočen in da ni služabnik božji pač pa čisto navaden človek, ki si je brez pravice naroda sam od sebe lastil pravico nad narodom.
Kator vse dežele, je tudi Rusija strahovito trpela v sedanji vojni.
Morda bo lažje prenesla udarec kot ga bodo prenesle druge, toda zasekana rana se ne bo tako kmalo zacelila, in obrastki se bodo" poznali še dolgo, dolgo.
Ruski narod je bil prepričan, da je prišla nanj šiba božja v podobi vojne na povelje carja. Vslcd tega je voljno prenašal udarce, voljno umiral in ni mislil na — bodočnost.
Zdaj ni več carja. V Rusiji je svoboda.
In narod se je oklenil te besede kot se oklene potapljajoči se bilke.	i,
Zdaj so drugi možje na krmilu Rusije.
Ne vemo, kakšni so njihovi nameni, upamo pa, da so dobri. Upamo, da možje, kot so Miljukov, Kerenskij, Rod-žianko in Lvov nimajo zahrbtnih ciljev. %
Po njihovem mnenju bo ruska svoboda popolnejša, oni so uverjeni. da bo ves svet prostejše dihal, če bo enkrat uničen pruski militarizem in če bo konec gospodstva nem škega cesarja.
Zategadelj prigovarjajo Rusom, da bi nadaljevali vojno in prestali še par mesecev tako trpljenje kot so ga prestajali zadnja tri leta.
S tem pa ni ruski narod zadovoljen. Za vojno se ne more navdušiti, ker rrav dobro pozna vojno ia njene spremljevalke.
Zadnji čas so se pojavili na Ruskem najekstremnejši elementi
Vsak človek ima v Rusiji pravico govoriti svobodno in odkritosrčno.
Vrjetno je, da imajo ljudje, ki so morali pod bivšim režimom leta in leta molčati, veliko ]x>vedatL
Ruski mužik jih posluša, in besede, kot so naprimer: — Proč z vojno. — Sklonimo separaten mir, — Mi smo čisto prosti in svobodni, — so najslajša muzika njegovim ušesom.
Nobena vlada na svetu nima težavnejsega stališča, kot ga ima ruska provizorična vlada.
Rada bi ugodila Rusom, rada bi ugodila zaveznikom in celemu človeštvu. Dvema pa ni mogoče ugoditi.
Ako bo pridigo vala ljudem, da je nadaljevanje vojne potrebno, je ne bodo poslušali.
Če jih bo hotela prisiliti k boju, jo bodo — strmoglavili.
Iz Rusije prihajajo poročila o popolni anarhiji, o cestnih kravalih, o puntili in uporih.
Ti boji, punti in upori bodo najboljša čistilnica in — najbrže ne bodo dolgo časa trajali.
Ruski narod bo začel treznejše premišljati položaj. Odloča se bo tako kot bo zanj najboljše.
Koristi, ki naj bi jih imeli od Rusov drugi narodi, bodo prišle šele v drugi vrsti vpoštev.
—k.
Dopisi.
Mason City, Iowa.
V mojem spominu ni, da bi bil kak doipis iz tega mesta, pa tudi najbrž ni v njem SiOvancev; ino-iroče pa tudi. da jih je, ker jaz. nise-in pregledal v9ega rueata, ki-šteje enajst tisoč prebivalcev, presto samo na sebi je jako čedno, po več krajih so nastavljeni koši za smeti z napisom: "Please help keep the Mason City clean.'' Hiše iza v najem skoraj ni dobrti, čc se pa ravno dobi, je treba dragu plačaiti, kakor tudi vse življenske
pod svojo zastavo, toda pridruži se jim le še kaka stara ženica in so je zelo vesdi.
E. pa kaj bi vam take čenee pisaril. Ne zamerite, ker drugače ne mam* ker je to moj prvi dqpis Zdaj, ko sem že vse popisal, kanje prišlo moji butici na misel, sera se pa domislil, kaj, če je moj papir, na katerega pišem, zadosti vizek ali ne. Hitro odložim pero, pa začnem merit na palce papir K sračd je pravilen, drugače bi žaloetmla usoda zadela moj dopis
potrebščine. Tukaj je dosti Ce-(in jaz ne bi imel veselja več na-hov, Poljakov, Rusov, pa tudigajati vam, -gospod urednik. Italjanov in Grkov. Dela je tukaj Končno .pozdravljam vse čitate-
dosti; kdor je sposoben za delo, pra lahko dobi, pa vendatr jaz sem nikogar ne vabim. Dela je vselil vrst; Sugar Beet Factory, Ceni eneot; Plant, Brick Plant in še drugih dosti, kfalterim pa zdaj še ne vem imen.
V okolici tega mesta so pa farme. Kdor hoče tukaj kupiti farmo, mora šteti lepe denaree, po $250 aker, kar pomeni, da je to good country.
Vojaško gibanje jc pa zdaj povsod oyraziti. Celo Salvation At-my ue miruje, ampak vabijo ljudi
lje in čitateljice sirom Amerike.
J. S.
Ralph, Mich.
Pred kratkim je drevo pobilo do smrti rojaka Franka Kinkela. Doma je nekje blizu Reke na Pri-morskem. Zapušča v starem kra ju ženo in enega otroka. Bolj na tanenciga 'poja&nrla ne morem dati, ker poznala sem ga pa na videz. Toliko so mi njegovi tovariši poveaali, da je bil pri enem društvo nekje v Pennsvlvanij-i.
J. Pavlic.
Masaryk o Avstriji.
Znameniti češki profesor Masaryk, ki je pobegnil v začetku vojne v Italijo in pozneje se preselil v London, kjer predava sedaj na univerzi, je podal sledečo iz-jaivo:
"Naj se zavezniške dajo premotiti ter dovoliti Avtstri ji separatnega miru.
Cenzus.
Rupert Hughes.
Nekateri naših državljanov so napolnjeni s sebičnostjo. Imajo samo eno stvar, katero hočejo brani-vlade ne ti in to je, da ostanejo v svojih do-movjih ko bodo poklicani, zaprli Zastopniki! bodo vrata in ko bo Uncle Sam trti države iščejo fcvezo skoz &vieo,'kal na njihova vrata, bodo gleda pronajdejo, kako ugodne po- dali skoei okno gorenjega narf-
goje bi zamogla dobiti Avstrija, ako sklene mir. V državi vlada nered in strašno pomanjkanje ter si vse želi miru. Cesar sam in večina državnikov, kakor tudi drugih vplivnih oseb, so se naveličali nadvlade Nemčije in danes zastopajo napram isti tako stališče, katerega ne zamore Nemčijia drugače imenovati, kakor izdajalstvo.
stropaja in bodo rekli: "Nobody home".
Toda cenzus države New York je business. Mora se napraviti in izvršil se bo. Kdor se ne bo odzval governerjevemu pozivu, ga bodo poiskali.
Vprašanja, ki bi zadela privatne stvari, ne bodo stavljena. Čas je da oni, ki mislijo, da so njihove
Resnični stroški za hram.
Edina pot. kalko na inteligenten način kupovati živila, je izbiranje snovi, ki najbolj uspešno zadostijo potrebam telesa. Nekatera zelo draera živila so sorazmerno poceni [zaležejo telesu dosti) in nasprotno je več navidezno cenenih živil, ki so v resnici zelo draga. — Edina pravilna pot določiti pravo vrednost živila, je iwrotovitev, kaj človeško telo v resnici potrebuje. Nadalje treba vedeti, kako zadosti dotkrno živilo tem potrebam te lesa in konečno. cc ni morda na razpolago kako drugo živilo, ki bi popolnoma nadomeščalo prvo in z manjšimi stroški.
Hrano se zavživa, ker dobavlja eneržnjo in Erradilni materijal ter snovi, ki regulirajo primerno delo-lovanje človeškega telesa. Kadar hočemo eneržije, si izberemo živila, ki dobavljajo eneržijo v kar največji meri. V repi je skrite zelo malo eneržije, v izobilici pa v rabnih žitih. Telo potrebuje gra-dilnega materij al a prav kot ga potrebuje tesar ali zidar. Ta gra-dilni materijal dobavlja hrana, ki vsebuje protein, to je živila, ki so sorazmerno bogata glede proteina, neke vrste dušika.
Oatmeal je naprimer eden najboljših gradilcev telesa. Suh fiždl in druga sočivja so enako izvrstna v tem oziru. Vse vrste mesa so tudi bogate glede proteina in v to važno skupino živil spadajo tudi mleko in razni siri.
Nekateri teh proteinov so manjše vrednosti kot drugi. Proteina koruze se naprimer ne izrabi v tako popolni meri kot proteine mle ka. To je tudi vzrok, da jet mleko eden najboljših graditeljev telesa. Znanstveniki so dokazali to kar je mati narava že od nekdaj vedela, da je namreč mleko najboljša hrana za otroke in vzrok temu je, ker so proteini mleka kot uspešni gradilni materijal za telo kot pa proteini Sta.
0 naši dolžnosti.
Ana Steese Richardson.
Avstrija bi bila sedaj rada rešena svete privatne zadeve prizadete vojne, toda ne ve, na kak način da prieno svoj lasten cenzus in si
stavijo sami sebi gotova vprašanja. Tu navajamo nekatere točke
bi zamogla to doseči. Razen Ogrov in
avstrijskih Nemcev so bili vsi narodi v Avstriji proti vojni. Češka je najhuje nasprotovala in češki regimenti so odpovedali pokorščino. Zaradi tega so bili ngih voditelji vrženi v ječo in regimenti uničeni, kolikor jih ni pobegnilo. Vsa Češka je trpela strašno zatiranje iu to je ljudstvo še bolj podžgalo v sovraštvu do vlade. Pa tudi vsi drugi slovanski narodi so bili spočetka zoper vojno in še sedaj najbolj nasprotujejo vladi.
Ako bi se sedaj dovolilo Avstriji separaten mir, bi bila to velika naipaka. Vlada je pripravljeni odstopiti razne dele zemlje, da zadovolji sovražnika in razne narodne zahteve, toda to bi ne biJo nikakor dovolj. Ako se hoče doseči trajen mir v Evropi, mora prenehati sedlauija avstrijska vlada, kakor tudi pruski militarizem.
Češak naj bi postala saruost »j-ua država. Italijanski del prebivalstva naj se priklopi Italiji, Runi unci Ru m uniji, Malorusi k Rusiji, Podjaki k Poljski in južni Slovani k Srbiji. Potpm bi ostali Avstriji samo še Nemci in Ogri. Edina pot. uničiti nemške srednje evropske misli, je, ako se osvobo-de ti narodi.
Jaz upam, da bo izginila tudi habsburška dinastija. Sedaj je v Avstriji vprašanje: ali monarhija ali demokratična vlada, to je republika? Dokler bo obstala habsburška dinastija, ne imore biti govora o svobodi v Avstriji." Tako pravi profesor Masarvk.
Izgube Švedske.
Tekom
maja se je potopilo
London, Anglija, 4. junija. — Is poročil na tukajšnje norveško poslaništvo je razvidno, da ao nem. »ki podmorski čolni tekom mi ca maja potopili 49
ki mo imeli nad 70 ti-
Nek- amer»ki mornar poroča ki je dospel v New York, da je b0 dne 27. aprila v bližini španske o-bali torpediran in potopljen angleški tovorni parnik " Kar ume vsebujoč 3000 ton. Parnik se je nahajal na poti z Malte v neko an deško pristanišče. Pri torpedira njn sta hcgabila življenje drugi strojnik in en mornar. Parnik *e bil ls* Union Steam Shiping Co.
Korenski
Petrogiad, Rusija, 4. junija. — Poljedelski in poštni minister sta se podala danes t Kronstadt. da poravnate spore med vlado in vojaško ter delavsko stranko.
Vojni minister Kerenski je zopet dospel v Petrograd. Ju&tičaoi minister je isjavil danes, da se bc Kronnstadt moraheno bojkotirale ter ga odločilo od htare. Če takoj ne preneha s svojim odporom.
<
ladij.
Blo 4e Janeiro, Brazilija, 4. junija . — Brazil jaraka oblast je kon-fiseirala ncssfce ladje t brazilj-skih pristaniščih. — Na nemUrih flSai nahaja bratoljAo
za vzbujenje lastnega narodnega zavedanja.
Kako more preživeti ustavna vlada, aiko oni, ki so volili svoje poslance, pa jih ne podpirajo?
Kako more svoboden narod o-h ran iti svojo svobodo, ako sklep veČine ni izvršen, .potem koje je bil po debati in glasovanju sprejet?
Kako more republika premagati sovražno, zločinsko in močno monarhijo, ako javnost ni združena in mobilizirana do skrajne možno sti? —
Kako naj republika koristno porabi vse svoje vire, ako ne ve, kaj je v svojih delih in v svoji celoti 1
Republika podpira vsakega po sebe j, da se razvija, ali je opravičen posameznik, da odreče deželi službo svojih moči, katere mu jt pomagala vzgojiti?
Kalko pravico ima takoimenovni pacifist reči, da sovraži vojno? Kako more biti slep pri dejstvu, da vojak in mornar ljubi svoj dom, svojo družino in jeno življenje kot on sam: Ali je to častno ako ta-ki govorijo, da so oni, ki tako zelo težko delajo za zmago, žejni krvi in da so nevarne osebe?
Ko se je enkrat dežela odločila za vojno, ki ji je bila vsiljena, kako se naj odloži to breme drugače kot da se premaga naš narodni sovražnik?
Kako se naj zavarujemo proti prihodnji vojni, ako ne s tem. da uničimo vojni stroj, ki je največji v zgodovini? Ako se mora ta str o:', uničiti, zakaj potem čakati toliko časa. da doseže naSe meje?
Vse. kar morem storiti za dežele v tej veliki kriči, ni vredno vpošte-vanja. Zakaj ne damo d<eželi na razpolago vse svoje zmožnosti, namesto. da rešujemo narod s tem da'rešimo tomi sebe?
Cenzus je nebhodno potreben iz ekonomičnih pzirov. Kako pravico ima držahrljan, da se ne da vpisati ki s tem primera kakega patriota. ki tečko dela. ali pa kakega uradnika, da pride potom k njemu?
Zakaj tedaj ne bi šel in se registriral; odgovoril na vsa vprašanja natančno in verodostojno in ponudi svojo zmožnost, ako nno-*oee?	|
Ali ni tedaj bolje, da storimo svojo dolžnost in ne oviramo drugih t Zakaj bi se zamerili pri svoji
Še davno ni napočil dan, ko se bo lahko mirno in brez strahu odslovilo živilske inšpektorje in kemike. Ponarejanje hrane je postalo sicer manj pogosto kot je bilo preje, a gotove vrste živil se še vedno ponareja. Na srečo pa so to pevečini živila, katera se rabi le v omejenem obsegu.
Dr. Julius Hortvet. državni kemik iz Minnesote. je ravnokar poročal o uspehih analize 164 uzeis cev različnih sadnih sokov in mostov (ciders). Celih 115 uzorcev to je 70 odstotkov je bilo nepo-stavnih, ker niso odgovarjali državnim predpisom glede vsebina. Vsebovali so deloma prepovedane sestavine ali pa so bili imitacij siki produkti, neprimerno zaznamovani. Šestinpetdefcet vrst mosta je tvorilo delne ali popolne imitacije. Šestindvajset jih je bilo pobarvanih s katramnimi barvili; 41 se jih je pobarvalo z rastlinskimi barvami ; sedemnajst se jih je konser-viralo z benzoatom sode in 56 jih je vsebovalo alkohol. v§led česar so predstavljali opojne pijače. — Vsled tega je videti, da bi bila zelo težka stvar najti v Minnesotl dober sadni sok. kajti celih 34 u-zorcev, katere se je prodajalo kot črešnjevec, jabolčnik. oranžnik in jagodec, se je izkazalo kot pona-.redba. katero se je na umeten način pobarvavo ter v številnih slučajih konzerviralo z benzoatom sode in ojačilo z alkoholom.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se je večino sadjevcev, ki so vsebo vali preveč odstotkov alkohola, po nujalo naprodaj v prostorih, ki niso imeli potrebne gostilniške koncesije. Vsebina alkohola v teh sadje ve ih je znašala od 1.34 do 12.22 odstotkov. Kemik je sklepal iz tega, da ni pripisovati velike odstotne vsebine alkohola v teh pijačah naravnemu vretju, temveč da se je "dodala tem pijačam droge vrste ali žgane alkoholne snovi.
Sadni soki so izvrstna pijača Imajo dober duh ter utplivajo dobrodelno na telo. Če se jih pravilno skuha ter postopa žnjimi. ne vsebujejo nikakega alkohola. Vsak poskus, da se jih rabi kot posredovalno sredstvo z razpečavanje opojnih pijač v "suhih" dkrajih bi škodoval slovesu, ki ga po pravici uživajo ter obenem zavlekel razvoj zelo važne industrije.
Poročilo državnega kemika iz Minnesote kaže staro dejstvo, da se v suhih krajinah na vse načine skuša izogniti se postavam. S tem se pa vzgaja hinaričino in zshifct-nost. ki prinaša deželi kaj malo dobička.
Od dneva, ko je nemška brezobzirnost potopila '' Lusitamijo''
so v Washmgtonu spoznali, da je vojna pripravljenost pomanjkljiva. Danes spoznavamo to potrebo "Zdaj, ko moramo poslati ekspe-dieijo na Francosko, ko moramo gledati, kako bomo uničili podmorske čolne, politiki v Albany hoče jo vedeti, kaj smo vredni. Kak jezik govorim poleg angleškega? Ali imam kak velik voz ? Ali znam voziti motorno kolo? Oni, ki grejejo stole v Albany in vpisujejo v listine, naj gredo in se vežbajo."
Tako mi je rekel nekdo ki nasprotuje cenzusu.
Pazno in mirno sem ga poslušala potem pa sem, navdahnjena patriotizma, šla na delo.
Ako hočete vedeti, kaj mislim o tem, vam povem. Vojaški cenzus je velikega pomena z ozi-rom na preparadnes. katere se tako bojite. Ako je mogoče napraviti vse možke države New York, tu di trdovratne, da izpolnijo izkaznice, potem bomo lažje spali.
Ako bodo uradniki, ki po večini delajo prostovoljno, ali ženske, ali možje, ki so odslužili vojaščino ali pa so vsled starosti ali pohablje-nja nesposobni za vojaško službo izpolnili izkaznice in bodo dokončali cenzus, tedaj bodo naši državni uradniki v stanu, braniti naše domove in obdržati industrije v obratu. Ako bo vojaSki poziv poklical strojnike, konduktorje, in druge železničarje, da bratujejo železnice, potem bo vojaški cenzus pokazal, kje morejo najti druge delavce za to delo. Tako bo mogoče prevažati vojni material in mi bomo dan za dnem lahko šli za svojim poslom. Ako se bo pokazalo pomanjkanje v vozovih in avtomobilih in se ne bi moglo zadostno z vsem potrebnim zalagati armada, potem bo država vedela kje naj išče nadomestila. Toda ne bojte se, da bi vlada vzela vam voz ali kako dlrugo stvar, ne da bi plačala zanj.
Narod v državi mora takoj vse storiti, kar se tiče vojne pripravljenosti.
Nima
na svetu.
Vagabond,
Na bledih ustnah mrzel smeh in v duši ogenj in bolesti — postavil sem si dom na cesti kot kralj na zraku in smeteh.
Božanski nektar oživi cvetoči vrt ljubezni sladke, poljubljal bom obraze gladke cesarskih kronic brez strasti.
In še šaljive« bom postal, ustavljal bom ljudi ob cesti, pel pesmi o ljubezni zvesti in vzorih čistih kot kristal....
Listnica uredništva.
H. II. Von Sehlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki jo s sto in sto tisočimi bolnimi v stalni zvezi in dan za dnem dobiva zahvalna pisma od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje je naš rojak Andria W'ida, R. 4, Box 631V2 Pierz, Minn, pisal sledeče pismo:
"Blagovolite mi poslati še eno škatljo Vašega čudodelnega Bolgarskega Krvnega čaja, ker ta čaj kot zdravilo vseh bolezni nima tekmeca na svetu".
Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mescev za 1 dolar. 6 škatelj za 5 dolarjev pošlje kamorkoli
Marvel Products Company,
99 Marvel Bldg.
PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete pošiljatev, zagotoviti, pošljite 10c. več.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužmiin srcem naznanjamo prijateljem in zna ne am sirom Amerike. da je vine 17. maja nemila smrt Pobrala iz naše sredine priljubljenega moža oz. očeta FRANKA GODEC, doma iz Zagradca na Dolenjskem.
Omenjeni dan zjutraj je šel vesel in zdrav na delo in ob eni uri popoldne ga je doletela žalostna usoda: plast kamenja ga je zasula in mu zatisnila oei na veke. Zapustil je mene žalujočo vdovo s 7 nedorastlimi otroei.
Iskrena hvala društvu sv. Jožefa K.S1CJ v Pueblo, CVdo., in dr. sv. Bwbare JSKJ v Aspen, Colo., katerih člani so »premili ranjk^ga k večnemu počitku.
Bodi mu lahka tuja zemlja!
Žalujoči ostali: Marija Godec, soproga in sedmero nedoraNtlih olrolc. Aspen, Colo.
IŠČEM
gospodinjo v staroisti od 30 do 45 let, bodisi dekle ali vdova z enim ali dvema otrokoma. Plača po dogovoru. Ako treba, pošljem tudi vožnji listek z-a katerikoli kraj v Združenih državah. FLšite na naslov :
Joseph Korber, R. F. D. 2, Johnstown, Pa. _(4 7—6)_
ItCE MM MOtM
za delati v nsnjarnl Dsbra pla* ča, stalno dels.
C. Moenseb Som Csmpaaj, ris—4 ▼ d) (Rwanda. N Y«
P. D., Forest City, Pa. — Ako bi nam biLi pravočasno poslali pismo, bi Vam bili lahko odgovorili v listu. Zdaj ipa že prepozno. Dovolj časa pa je bilo, ako bi Vam v pismu odgovorili, toda tega nismo moigli storiti, ker nam niste navedli naslova.
F. Sch., Keewatin, Minn. — Registriranje še ne pomeni, da A'as hoče imeti država na franti. Lahko pa ee to tudi zgodi. V prvi vrsti pridemo v poštev aa delo za fronto in v munieijskih tovarnah.
A. K., Crested Butte, Colo. — Vprašanje je prišlo prepozno; predno dobite naš odgovor, bode-te že registrirani.
I. F., Pullman, HI. — Do sedaj še ni bilo slišati, da bi v Avstriji morili ljudi na električnem stolu. Tudi v Inomostu ne. To čast imajo še vedno vislice.
IŠČEM
deklo za na farmo. Oglasite se na naslov*:
Mts. Frances Mezek, R. F. D. 1.	Beach, N. Dak.
ZAaj bi ee dal upreti v policij-
NAZNANILO.
Tem potom se uradno obvešča vse delničarje družbe "Slovenski Narodni Dom" v La Balle, 111., da bo dne 9. junija letna gl. seja
Glavna točka na vsporedu je volitev treh novih direktorjev. Ker nam pa postava ne dovoljuje take seje, če ni zastopanih nad polovična večina piačaash delnic je želeti od strani odbora, do. se kteri taiste asa gotov o vdeleži: To rtimmilo velja tndi ca rana
m
......... '
ROJAKI!
POMAGAJTE TEJ DEŽELI SEDAJ, KO VAS POTREBUJE
IN KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"!
TI BONDI SO DOBITI V ZNESKIH PO $50, $100, $500, $1000 IN VEČ DOLARJEV. NESEJO
tPO 3Vo OBRESTI. VSAKDO NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST! Pojasnila vam dajejo razne banke, ekspresne družbe in tudi: s,
FRANK SAKSER, 82 Gortlandt St., New York, N. Y^
Pri
DALMATINSKI-CAUFORNUSKI VINARSKI ZADRUGI
40 Liberty 8t~ New York, N. Y. Kupujejo is danes vsi oni, Id omaje dobro naravno kapljico;
VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico;
VSI, ki so ozdraveli in otrebn« jejo moči;
VSI, ki jim primanjkuje krvi In da dobijo kri, treba jim je pravsva naravnega vina is grozdja.
VSI, ki posnajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi s ponaredbami;
VSI, v splošnem. Id hočejo obdržati svoje zdravje;
VSI oni, ki fienfcte poskusili M* iega blaga pilite še danss na:
DALMATINSK0-CAIJF0RNUSKA VINARSKA ZADRUGA
New York, H. T( $2400,
■SU.--J Jk'


0TjA9 KAROO.*. S. JXTS. Uit
(Št
Jugoslovanska
m	=
s
Katol. Jednota
iHl
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
glavni uradniki:
Prednednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain Ohio.	'
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH,*Ely, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
vrhovni zdravnik:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh,
Pa*	- - a
nadzorniki:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chicago III
JOHN VAROGA, 512« Natrona AlleyPittsburgh, Pa.
porotniki:
GEO. J. POR EXT A, Box 176, Black Diamond, Wash LEONARD SLABODNIK. Box 480, Elv, Minn. JOHN R UPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
gospodarski odbor:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn
MAT. POGORELO, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, 111.
združevalni odbor:
EI DOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. KRANK 8KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver ^olo.	'
FRANK KOCHEVAR, Box 386 Gilbert. Minn.	'
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri. tožb«' pa na predsednika porotnega odbora
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ozimlo.
~ t
Društveno glasilo : "G LAS NARODA'*.
-rs»-
0 belokranjskih hajdukih.
Samostan ai je itz prestane ne-HPive kmalu opomogel. S pomočjo dobrotnikov m višjih plemskih rodovni se je v kratkem dvignil do prctysn jega blagotAanja. Ha j <hikom to ni ostalo prikrito in po
iakali aamoslan. Udreti so nameravali, ne kakor leto prej, s silo, ampak z zvijačo. Poslali <*o enega izmeni tovarišev, da bi se preoblečen vtihotapil v samostan in jim ponoči odprl. Pogumno je odšel, a pota so mu bila malo« znana Preoblečtm v samostansko obleko je pregovoril nekega kmeta, menda u Oitfrc«, da ga je peljal pred samostan. Ko vse potihne, pokliče vratarja, pa umori, mai vzame ključe, obleke njegov habit in za vrati mirno čaka prihoda tovarišev. Kmalu začuje njihove stopinje ter na trkanje jim odpre Ko ti med vrati zagledajo name
tedaj, ko so l^ačeli ljudje ui>iti. Radoveden. kaj je zunaj, pride na hodnik in pogleda na prosto. V istem trenutku ga zapazi eden iz*nt*l roparjev ter ga ustreli. Vi-ničani si niso upali napasti roparjev detloma iz strahu, da se ne bi le ti maščevali na ta ali oni način, deK»mn zato, ker so bili prepriča-.	. ^	ni, da je med roparji precej na-
pretekn enega leta so zopet ob- Jeznih vašoanov. Nemoteni so
opravljali svoje delo v župniaču ter odšli bog ve kam.
L'*ta 1776. so napadli hajduki Kot •evje. Mesto so izropali ter ustrelili soprogo mestnega glavarja. Skrajna predrznost, da so si Upali napawti mesto, je adramila p -.podo v Ljubljani. Poslali so v Kočevje vojake, da bi prekkali v okolici sru&te »ume. Z veliko vnemo so jim pomagali meščani ter okoličani, a ves trud je bil zastonj. Vojaško poveljništvo je sprožilo originalno misel, redki močne pse, kakor jih imajo na Kra*u in na Koroškem, da jih v slučaju napada izpuste. Ta po
sto to vara* mamina, mu takoj ,,. „ _ -• . , , i , - .
, . ii^-i w j skus se jnn m obn^sel; k iub tej eden glavo odseka. Toda v ninu --__„„,. . . ... ' , .VJ . .	i	• varnostni odredbi so se priklatile
spoknajo roparji glavo svojega].- -	, ^ „ .
/ .	• ^ i - u k ,Ja in *em Kočevja m celo v
tovariša, nepopixMi strah jih ob-',- -	. ... Z x . .
i	v • •	i * 1 <*vje liajduske čete. ki so
ide. poberejo njegovo glavo ter	, __. ' ,
*	i rr i. znemirgale neprestano celo ko-
puste samostan v nruro. To do-	okoU<^
godbo nami predoeuie slika ttred!	__ . . ... . ..... ,
' .	-	i- Zelo pog(»e?ti so bih hagduski ob-
ve lik mu samostanskimi vrati, ku 1 • i - _ -	,.. , » . _ ,
,	-, v	, . , . lskl v zaeetku 10. stoletja. Od
kana nut zkI. Zgornji del podobe	i, t.	.. . ,J , .
1	* »J»i oblasti so prihajala zlasti
nam kaze Marijo z Dletom Jezu-	„ ...
,	, . . ,,a zu|winx-a navodila, kako se z*-
som spodaj na desno neko bozan- ,.._„„„.;__.
4	i	i . * j varovati pred napadi roparjev,
atvo / glavo roparja v roki; tao.v«.^,«!. „ .	... 1
* , .. _ ' : . ' , [ as* etovala so ta navodila razne njegovo lela adoiaj v kuti; poleg
je drug r«n>ar z mečem, s katerim je preoblečenemu odsekal glavo. Pod podobo je latiuski napis sledeče vsebine t Glej vrat« uebeikf ! Ne tatje, »•* vlahL ne roparji, an«pak le poštieni pojdejo skoi-nje. Kronografikon nam pokaae letnico 1737, v katerem se je iz vrSil opisaiu dru^i napad na au-nioytan. Zapuinivši samostan, so jo udrli proti Sent Jerneju, kjer so nameravali obiskati ondotnoga župnika. Ob pravem času so jili ^entjemejčiani xapazUi ter začeli plat zvona biti. Roparji «e, to euv-hi, obrnejo proti Pleterjam. k>sr so imeli jezuitje svoj samostan. Poskusili so tudi tu. a menda z enakim uepehom kakor v Kostanjevici ter v Št. Jerneju. Pregnani izpred Pteterij, so napadli vas Javorovico in se od tam podali mimo cerkve sv. Jedrte v svoja domovja.
Mrtvaška knjiga na Vinici poroča <£a je bil <ckne 11. septembra 1775 pokopan "ad aeriptam" Jurij Koeevar, vikanj, v 43. letu starosti. Padel je kot nesrečna žrtev hajdukov. PriHi «o ob belem dnevu mimo cerkve po župnijskem vrtu pred župnišce. Ko je župnik zapazil roparsko tolpo, a« je naglo skril v peč, kaplan se g*ti ras okno na tla iu bežal polje ter ae tam zaril v proso.
varno^te odredbe. Sledeč jim, so dali župniki narediti pri \xeh oknih v priti i«* ju i« pr\*em nadstropju močno železj^, strelne line. kakršne nc danes opazimo na gradovih, in so utrdili glavna vrata tako. da jim ne bi prišla sekira do živega.
• • •
Ko sean čul med Belokranjci koliko so prestali njihovi predniki pred roparji, sem se začudi), da jih ti a» ni vije jo z besedo "hajduki". Takoj se mi je zazdelo, da jim te«a imena ni nadejal domačin, ampak tujec, ki mi umel pravega pomena besede hajduk. Po krivici se je to tako idftalno ime prijelo teh lopovov. Hajduke so imeli Jugoslovani rodila jim jih je turška sila, ki je zatirala ubogo rajo. kolikor je mogla. Naravno je, da se je upirala vsaki preveliki mepravdi a mialo je izdal nje odpor nasproti vsemogočnim pašam m agam. Posamezni možje so bežali v gore, kjer so se skrivali pred Turki ter prežali nanje. Preganjali so jih. pobijali ter s tem upali doseči, da prepode Turke in se jih osvobode. Hagduki so se borili 7a svobodo svojega naroda, borili so se za sveto stvar in niso iskali osebne koristi. Narod jih je ljubil in spoštoval, narodna peauu jih proslavlja kot narodne mučenike, ki so tvegali
tc stvar, za vera in
dnkl so jugoslovanski narodni osvoboditelji, kateri so največ pripomogli do te**, da Turki niao
fe hujše in dalje pustošili krščanskih dežel in kateri edini so izvo-jevali, da je Jugoslovanom napočil vendar enkrat dan zlate svobode. V ta namen so se odrekli najčaiejši sinovi vseh stanov svetu in življenju, živeli po gorah in bajdukovali. Vedeli so, da so sanje pripravljeni koli, na katere jih bodo nataknili Turki, če jih dobe v roke. Bili so pravi viteaa naroda, katere je narod brezmejno spoštoval ter jim želei sre&o in uspeh na vseh potih. Hajduk je živel le za to, da se maščuje nad Turki, ki so v prah teptali ubogo rajo. Tako vzvišenega imena ne zasluži ropar, ki v naših očeh ni bil nič manj ljut od Turka, ki je vsestransko zatiral in tlačil maše pradede. Tega imena jim torej ni nadejal domačin, ampak nerazsoden tujec, ki je — v primeri rečeno — obesil lopovom zlato verižico okrog vratu kateri je zaslužil krvnikovo vrvico.
V prvi dobi razvitega hujdu štva. ko so ropale čete, broječe po 100 do 200 tolovajev, na kak izdaten odpor od statiaii napadenih ni bilo misliti. Kjer so se nadejali takega obiska, so ljudje prosili vojaške pomoči iz bližnjih mest. Vojaške r-ete so prišle, a navadno šele tedaij, ko so bili roparji že davno izvršili svoje deflo. Če so vojaki vendar prišli ob pravem č«su in vzeli kraj v varstvo, se hajduki tja siploh prikazali niso. Gradovi in sodišča so imeli stakne vojaško stražo, katera je imela •nalogo ponoči varovati grad, podnevi pa preisknti v bližini ležeče gozde. Grajska ali sodnijska straža je štela navadno 10 do 12 vojakov. Teh se večja hajduska družba itak ni nič bala; gradov, v katerih se je nahajala vojaška straža. pač niso napadali, a za Vtarstvo ljudstva ni vojaštvo storilo pravzaprav' čisto aiič. Ljudstvo, navezano na samoobrambo, si je v slučaju napitida moralo pomagati, kakor si je vedelo in znalo. Manjšim roparskim četam so vaseami posvetili dobro. Po vaseh so Čule vaške nočne straže, njihova naloga je bila opozoriti mirno speče vaščajie na nenadni napad. V slučaju napada na lastno ali bližnjo vas so zapeli zvonovi v temno noč; ljudje, začtvvši glas zvonov, so planili pokoocu, zgrabili za kose, sekire, vile, puške, sploh, kar so ravno imeli pri rokah. Malokdaj so bili vaščani kos roparjem, nag večkrat so iz strahu pred njimi pobegnili v bližnje gozde in tam čakali na odhod roparjev.
Ljudstvo, ifežeto vsled roparskih napadov, se je venomer pritoževalo pri vladi, da jih pozna le tedaj, kadar treba pokrivati ne-dostatke državne blagajne; kadar prosijo pa sami od države pomoči, jih država ne poena, ampak jih prepusti same sebi Bridke pritožbe, trda očitanja so včasih abod-le vlado. Poslala je ta navadno šele tedaj, ko so roparji že davno oplemli nesrečne seljake, večje trope vojaštva z naročilom, naj preiščejo vse bližnje in daljne gozde. Taka preiskovanja so trajala navadno po dva do tri tedne. Ltju-dem pa ž njimi ni bilo mnogo po-magano. Roparji so o dohodu vojakov takoj izvedeli ter jo na^lo odkurili na varno. Vsaka hiša je morala dati enega moža, da je z vojaki stikal za roparji, navadno vselej brez uspeha. Ker so nudili roparjem prostrani gozdovi varna skrivališča, so jih aačeli vojaki in njim pridruženi kmetje sekati, zlasti ob državnih cestah. V tem času krog L 1810. so izsekali velikanski gozd, ki se je vlekel ob Kolpi od Vrbovskega do Severina ter odtod do Bosiljevega. Enako temu gozdu so izginili ob glavnih cestah tudi drugi do polovice 10. stoletjta bodisi na Hrv atskem, bodisi na Dolenjskem. Odtod prikazen, da nikjer ne vodijo sedanje ceste skozi stare, velike gozdove; vsi so mlajše rasti.
A vse te varnostne odredbe šc niso omejile in zatrle roparjev. Leta 1S50- so pritfi na Kranjsko orožniki, pešci in konjikL Ti so (začefc neumorno gonjo na roparsko ssaHego, dokler je niso popolnoma »trebili ter zatrli.
Hajduki £ed*(j ne strašijo več, žive ie še v pomnenju preprostega naroda kateri se spominja z zaničevanjem njih, ki so toliko let zatirali vsestransko slovenskega kmeta. Koliko poslopij so vpepe-lili, koliko prebivaleev oropali, koliko jih umorili, sodi lahko vsakdo sam. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da so le strahovite drhali poleg Turkov Vt*ok
danes po mnogih krajih zapuščene Bele Krajine.
Leopold Podlo gar.
(Kanec.)
Sloviti jwiaki Združ. držav.
DAVID DIXON PORTER.
Bil je sin Davida Porterja, ju naka z ameriške bojne ladje "Essex",, ki je očistil Pacifični ocean angleških bojnih ladij in pregnal z njega angleško trgovino. To se je zgodilo v vojni z Anglijo, leta 1812. Mimogrede naj bo tudi omenjeno, da je služilo pet generacij Porterjeve družine v mornarici Združenih držav.
Leta 1824, ko je bil star komaj enajst let, je zapustil mladi Porter šolo ter se ukrcal s svojim očetom na neko ekspedicijo proti morskim roparjem v vodah Zahodne Indije Ko je bila ta ekspedieija, polna razburjenja in doživljajev, konča na, bi storil mladi deč&o vse prej kot pa šel mirno nazaj v šolo, kar bi se sicer spodobilo v spričo njegove starosti.
Ker ni mogel radi svoje mladosti dobiti dela v ladni službi Zdr držav, si je zagotovil mladi Porter mesto v mehiški mornarici. Takrat je bil star trinajst let. Skozi dve leti je videl aktivno službo pod mehiško zastavo ter se je vdeležil več vročih bitk s španskimi bojnimi ladjami.
Ko je bil star šestnajst let, se mu je konečno vendar nudila prilika dobiti mesto v naši lastni mor narici, kjer se mu je podelilo čin "midshipmana". Povišanje slcei ni bilo tako hitro in tudi ni bile tako številnih prilik, a odlikovanja in doživljaje kot v mehiški mornarici, a mladi Porter je stre mel za tem, da služi pod zastave svoje lastne dežele. Vsled tega je hitro sprejel ponudeno mu mesto
V prihodnjih par letih ie bil za poslen s križarenjem in nadzoro vanj cm obrežja, kar je tvorilo se veda zelo enolično delo. Moral je čakati do mehiške vojne, da se mu je zopet ponudila prava prilika. 'Z velikim odlikovanjem se je boril v tej vojni.
Svoja najodličnejša dela pa je izvršil šele v Državljanski vojni
Ob izbruhu te vojne je bil imenovan poveljnikom ter se ga jc stavilo na čelo takozvanega "mož narskeera brodovja", obstoječega iz šestindvajset ladij. To brodovj< se ie poslalo na pomoč Farragut-u v njegovi kampanji v Mississippi reki.
Farragut je prodiral proti New Orleansu, a našel brodovje Konfe deracije, ki mu je zapiralo pot. — Raaventega pa sta dva forta južnih držav, Jackson in St. Philip obstreljevala njegovo brodovje z nasprotnega obrežja reke.
Farragut je premagal sovražne brodovje ter odplovil po reki na prej. dočim je pustil Porterju dele z obema fortoma.
Po štiri dni trajajoči bitki je pri-silil Porter oba forta do predaje in s tem je postala reka prosta za ladje Unije.
Nato je prišlo obleganje Vicks bnrga. Grant je pritiskal na to na videz nezavzetno mesto s kopne strani, dočim je obstreljeval Por ter utrdbe mesta z rečne strani. — Skozi šest tednov so njegovi mož-narji neprestano bljuvali ogenj na vse dele mesta.
Skozi isti čas je tudi držal Por ter obrežje Missisippija proste vseh emgerilla-eet, ki so zopet in zopet skušale postaviti na to obre žj baterije ter potopiti transporte Unije, ki so prihaiali po reki navzgor na pomoč generalu Grantu.
— Dasiravno so ustaši v številnih slučajih zgradili baterije tei skušali z velikimi silami potopit ali zajeti transporte, — je pisal Porter v svojem poročilu na mornariški department. — vendar niso bili nikdar uspešni, temveč se jih v vsakem slučaju uničili naši oklopni čolni ter jim prizadeli velike izgube.
Za svojo izvrstno službo pri Vicksburgu je bil povišan Portei v septembru 1862 v čin poshijoče-ga rear-admiral a. Dve leti pozneje je poveljeval oddelku ladij, ki je zavzel fort Fisher, mogočno južno postojanko ob izlivu Cape Feai River.
General Butler je izjavil, da tega forta ni mogoče zavzeti z naskokom. Porter pa ga je zavzel t pomočjo oddelka na kopnem. Za to svoje delo je dobil pohvalo kongresa. ki je bila že četrta pohvala v teku treh let.
Leta 1870 je bil imenovan Porter imenovan "admiralom morna-riee Združenih držav", kar tvori
Koliko je vreden oMi možki?
Koliko je vreden človek z znanstvenega vidika t
Znanstvenik ne gleida na stvar tako kot se gleda nanjo v navadna življenju. Po mnenju zdravnika jev reden možki celih $2.45 v razsvetljevalne svrhe. Možki, ki tehta 250 funtov, vsebuje namreč nekako 3500 kubičnih Črevfljev kisika, vodika in dušika. Če se računa za 1000 kubičnih črevije> plina 70 centov, se dobi gorinave-deno svoto. Tak človek vsebuje dosti oglja, da se napravi iz njega 9360 svinčnikov; dosti fosforja, da se napravi iz njega 800,000 žvep-lenk ali dosti, da se ubije z njim 500 ljudi. Nadalje je brez pomena. Če se človek kislo 'drži, kajti on vsebuje kljub temu nekako 60 koščkov sladkorja, nadalje škrob magnezijo. žveplo in nekako 50 srramov železa, iz katerega bi se dalo napraviti žrebelj, ki bi nosil njegovo celo težo.
Slov. pev
BKPKŽ V
društvo "ZVGT
(NJ3WBUBG), OHIO.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočan, ■roja
JOSEF BLATNIK, 8582 XI 82. SL, Cleveland, Obla
--------ilk: GTJHT 8TEAJNER, 903 ID. 68. St, Gterttfand. Ohio.
Tajnik: ANDREW ŽAGAH, 3704 E. 78. St., Cleveland, Ohio Pod tajnik: ANTON GORENC, 7728 Osage Ave, Clvelaud, Ohio. Blagajnik: MIKE VBČEK, 3684 B. 78. Bt, Cleveland, Ohio. Zaplanlkarica: BOŽI 1CAUEB, 3522 JL 82. SL, Cleveland, Ohio.
NADZORNI ODBOB: l MART QIYTH A, 8806 B. 78 SU Cleveland, Ohio. _ MARTIN MARTINflEK, 3558 R 8L SL, Cleveland, Oblo „ FRANK VRČEK, 3684 E. 78. St., Cleveland, Ohio,
, *i ^
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA, 7825 Barke Ave, Cleveland, Ohla 1 FRANCES ZABUKOVEC, 3684 E. 78. St, Cleveland. Ohio.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN, 8684 B. 78. St, Cleveland, Ohio,
V
Seja se vr» prvo nedeljo v meseca oh 0. url dopoldne v Mike Plutevl dvorani, 3611 E. 81. SL, Cleveland, Ohio.
rojaki, naročajte se na "glas naroda" največji slovenski dnevnik v združenih državah^
POPOTNIKI,
Vsem onim. ki ste namenjeni potovati v Cleveland, poaeUuo ako imate družino, bo potrebno nabaviti i>ohLštvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naSi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno j moteno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo Lu se neveste kam obrniti, ]k>-kiičite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jaz l>om poslal on avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov:
i
A.
6127 St. Clair Ave.,
GRDINA,
Cleveland, O.
Pri meni se lahko dobi letni koledar za 20c. i>oStnih znamk.
Is najbolj Saga grozdja.
Najbolj ie staro belo vino Riea-ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lanako belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gaL $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vitet tndi vojni davek sa vino.
S apoitovanjem
a jackSh,
Box lffl	St. Helena, GaL
I
NMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM
Kam in kje?
Kam se bos obrnil iu kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka!
Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje. To je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00, $4.50, $5.00, $6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj odpošljem.
Ignatz Podvasroik,
WHOLESALE WINES, LIQUORS AND BEERS i 6325—27 station st., e. e. pittsburgh, pa
Nasproti East Liberty postaje.
mmm
Velika zaloga srebrnih, pozlačenih (goldfilled) in zlatih or s Elgin in Waltham kolesjem.
Za vsako uro jamčim!
Srebrna (Sterling silver) ura z dvema pokrovoma s
Elgin ali Waltham kolesjem s 7 kamni (jewels)____
s 15 kamni (jewels)...............................
Goldfilled case (20 let garancije) z enim pokrovom s Elgin ali Waltham kolesjem s 7 kamni (jewels)....
s 15 kamni (jewels)................-............
s 17 kamni (jewels)..........;......-............
Goldfilled case (20 let garancijo) z dveina pokrovoma * Elgin ali Waldtham kolesjem (oblika ure tanka ali
debela) s 7 kamni (jewels).......................
s 15 kamni (jewels)............................
s 17 kamni (jewels)............................
Zlata ura (14 karatov) z enim pokrovom s Elgin aH Waltham kolesjem (oblika ure tanka ali debela
s 15 kamni (jewels)............................
s 17 kamni (jewels)..............................
$10.50 $12.00
$11.00 $14.00 .$16.00
$13.00 $16.00 $18.00
$34.00 $39.00
Zlata ura (14 karatov) z dvema pokrovoma s Elgin, Waltham ali Švicarskim kolesjem (oblika ure tanka ali debela s 15 kamni
(jewels) ...............................
s 17 kamni (jewels) .....................
-$36.00 $41.00
Cene uram za gospe:
Goldfilled ease (20 let garancije) z enim pokrovom s 10 kamni.....................$11.00
z dvema pokrovoma s 10 kamni......... $13 00
Zlata ura (14 karatov) z dvema pokryvoma s
7 kamni................................ $25.00
Kolesje pri urah za dame je Waltham.
Zaponke (bracelete) z uro:
Goldfilled (kakor slika).................
Zlata 14karatna, ura s 10 kamni.........
ista s 15 kamni...................
$ 6.00 $14.00 $16.00
Pri naročilu za uro naj se označi natančno ktero kolesovje kdo želi in kak naj bode pokrov ali brez vsacega zareska ali s zareskom (prostorom za črke) kakor tudi obliko ure ali tanko ali debelo, ali pa okroglo ali osemkotno.
m najboljše?* dela ter jamcene glede kakovosti.
Denar za ure naj se pošlje po poštnem money orderju ali oa ako želite, Vam Došlfem uro po poštnem povzetj^L	1J
Za naklonjenost ii naročila se toplo priporoča
V. J. KUBELKA,


- ■ . . ; - -

GLAS NARODA. 5. JTTN. 1017.
M
»Avs^ f.8LOTBHSKOj ti A/ a' .
podp. društvo
©
svete Barbare
' |\ ZA ZEDIKJ ENE DRŽAVE SEVERNE AMERTXE. / \ *	Sedei: FOREST CITY, PA.	/
\ iMMyoriniM dne SI. januarja 1902 v državi Pennsylvania. '
x	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. S. TAFCHER, «74 A h say Are.. Rock Springs, Wyo. S PodpredMMlnik: JAKOB DOI.ENC, box 1*1. Broujrhton, Pa.	X
Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, «47, Forest City, Pa.	*
Pomožni tajnik: AVGUST GO&TlfU, box 310, Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINČIČ. 5wr> St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. PocDoini blasajuik: ANT. HOCHEVAlt, RFD. No. li, box 11 Vi, Bridgei»ort,
* NADZORNI ODBOR f
Predsednik nadz. odbora: JOSIP PKTKRNEL, box 95, Willolk, Pa.
1.	nadsornik: J KRNU HAFNER box Ki. Buntine, Pa.
3. nadsornik: IVAN GROŠELJ. 885 E. 1371 h St., Cleveland, Ohio. /
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odtmra: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Ksns. L porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark,
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 191« So. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa.

Uradno glasilo: "GLAS NARODA". 82 Cortlandt St, New York, N. T.
Cenjen* droit vs. odroma njih nradniki ho napro&eni pošiljati vse do-plse direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa pošilja edino potom po&tnih. ekspreunih ali bančnih denarnih nsksznic, nikakor im ne potom privatnih čekov. na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery * Miners National Bank. Forest City. Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se ssmore napako popraviti.
J. VALERA:
Pepita Jimenez
ROMAN.
Za 44Glas Naroda" priredil J. T.
12
Nadaljevanje
«* ti-
pa«
I>»>ii Luis ni ve«le!, kaj bi odvrnil in je molčal. V IVpitniih o«*ef» sta *«» zai»krili dve solzi in ji pritekli po li — lu z jecljajočim ela*«»M je nadaljevala:
I »a. vnn. razum* m Vas. — Vi me nočete umoriti z bodalom, pa 2 neizmernim zaničevanjem. — Vi nočete biti v inoji bližini. 1 moriti m*- hočete iz daljav*. ne da bi pri tem omadeževati svoje roke ali svojo v.-rt. — Dobro. ie podajte se na delo. — Pozdravljt-n doti Lu:*!
Po trli be*<*dah jt- vstala in odšla skozi vrata, ki so vodila v nje ne privatne sobane.
Don Lu.su se je začela smiliti.
Hot. I jo je zadržati, pa je bilo že prepozno. — Xjena postava m je ie izgubila v temni ^»bi.
Neka ne.-lov« ska m«»č- mu je premaknila nore in ara vodila za ujo v sobo.
Nnreit-mniea je ostala pra/na.
Slavnosti po Vasi so najbrže ž. minile, ker je povsod vladal naj tišji mir.
Po doJrem ("hsu se je vrnil doa Luis v sobo.
7. njejsvivejra obraza je odseval .strah, obup Jude Iškarjota.
Omahnil je na stol, obraz si je pokril z rokama in več kot poj
ur** -*>remieno sedel.
\ ki bi »a v i. I -1 tako .-edečegra, bi bil uverjen. da je ravnokar umoril Pepito.
T.wla k malo je prišla tudi Pepita. — Ko se je približevala stolni »nt kateri m > s, del dou Luiv je ffledaU v tla in covorila s komaj idt&riiiii ffla^.m :
—	Zdaj, ko je h' pre|,o/(ni. sem začela spoznavati slabost mo jegra sna in n.^ramnost mojega obnašanja. — Zdaj ne morem navedi nobene tvari. , katero bi se lahko prav »čila. — Nočem pa, da bi me smatral za manj vredno kot sem v resnici. — Nikar ne misli, ti i s«-m te na umeten način ali z natančnim proračunanjem spravila
i»r<»past. Za božjo voljo, nikar ne obupaj, nikar ne bodi žalo-^t«'11 ' T«	kriv. — Neka zmedenost .nekak delirij, se je
polotil tvoje plemenite duše. — Tvoj grreh ni tako velik kot je moj. Moj srreh j«- tW.ak in strašen. — Zdaj sem te še veliko manj vredna ko* sem te bila prej. — Prosim te, odidi. — Zdaj te prositn. idi in ne pridi ve,;! — Pojdi m se skesaj za greh! — Boff je neskončno dober in ti bo odpustil. — Idi k spovedi, kesaj se in prosi duhovnika, naj ti da odvezo. -- In ko boš čist, ko boš prost vsakejra madeža, i h .stan i služabnik Najsvetejšega. — Z delavnim in svetim življenjem boš izbrisal zadnje si« dove tejra jrreha. — ln ko boš svet in i <st, lahko izprosiš, od neba milost zame. — Nobena vez te ne veze 11 trne. Lit če te veže. jo bom raztrgala in razbila. — Zdaj si prost in svoboden. - Zadostuje naj mi, da sem sklatila z neba zvezdo-ju
t ran j te o. — Toda zase jo nočem, ne smem in ne morem pridržati._
l granila sem, dobro vem, kakšne misli te navdajajo. — Zdaj me sovražiš boj kot si me sovražil prej. — In zdaj imaš tudi popolno pravico. da me sovražiš. — Jaz sem ženska, brez časti, brez kreposti in sramežljivosti!
In po teh besedah je padla Pepita na kolena ter se s svojim čelom dotaknila tal,
Don Luis je ni pogledal in se ni ganil.
Tako sta molčala par minut.
Slednjič je začela jrovorti Pepita. ne da bi dvignila obraza. 2 rakavim, hreščečim glasom:	9 I
—	Pojdi, d on Luis' — Nc i-stajaj iz usmiljenja pri tej tolažbe potrebni žen>ki. — -I«* bom po>kušala zbrati v sebi dovolj moči, da bom prenesla tvojo odsotnost, tvoje zaničevanje in sovraštvo. — .!az bom ve. no tvoja sužnja. — Toda od tebe bom daleč, daleč profc, da ti ne bom poklicala v spomin greha te noči.
Krčevit jok je prekinil te besede.
Don Luis se ni mogel več premagati.
Planil je kvišku, stopil k Pepiti. objel jo je. dvignil, pritisni* na srce in ji zače? poljubljati obraz s strastnimi poljubi.
—	Duša moja, življenje moje duše, ljubljenka mojega srca, luo mojih (rfi, nikar ne sklanjaj plave, nikar se ne ponižuj pred menoj, ti nnšmk in noree sem jaz ne pa ti. — Angelji in hudiči se mi morati. — Jaz sem laiisvetnik, ki se ti ni *nal že y začetki ni znal in mogel napraviti »voje dolžnosti. — In

zdaj zopet ne vem, kako bi se obnašal kot vitežki ljubimec, ki ne zna ceniti dobrot svoje ljubice. — Jaz sam ne vem. zakaj si me začela ljubiti. — Nikoli se nisem znal obnašati, ampak vem le tisto, kar so me učili doma in kar sem bral v romanih. — Če bi bil res kreposten •"■lovek. bi gotovo ne grešila. — Ako bi bi imel res poklic za duhovnik. bi ne mogel pasti kljub tvoji lepoti, kljub tvoji ljubezni. — Bog ki je vsemogočen, mi bo dodelil milost. — Čudež bi bil in nekaj ne-navadnega bi bilo treba, da bi se mogel vstaljati tvoji ljubezni. — Ne delaš prav, ko mi svetuješ, naj postanem duhovnik. — Jaz vem tia sem nevreden in nezmožen. — Dozdaj me je vodila sebičnost dozdaj me je vodil ponos. — Sebičen sem bil, da ga nisem imel para na svetu.
— Nikar se ne sodi tako ostro — je odvrnila Pepita in se med solzami zasmejala. — Jaz nočem, da bi se obsojal in če me ne sma trač za manjvredno od sebe. bi rada postala tvoja žena. — Prosim te izvoli po svoji vesti, svojeni srcu in prepričanju. — Ne iz usmiljenja do mene, ne da bi se mi na ta način odškodoval. — Ako me ne ljubiš. odidi. — Prepričan bodi. da ne bo -prišla niti najmanjša tož ba preko mojih ustnic.
Don Luis ji ni pustil nadaljevati.
Poljubil jo je in znova objel.
(Dalje prihodnjič).
IŠČEM
žensko za pomoč v kuhinji, bodisi Slov enka ali Hrvatica, v starosti od 20 do .Vi let. Lahko delo in dobra plača. Ogla«i se naj na naslov:
J. Raspolič. II. 4. Box 81, Kankakee, 111.
ZASLUŽITE DENAR
z gojrtnjoin golobov v prostem ča sni. Pobite po podrobnosti na:
Stephen Vkiovič, Box 11. Kreischerville, L. I. N. Y (5—6 30x 2x v t tor & čet)
638 1'ENN A VEL,
PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr - Koler j« najstarejši dortnikl zdravnik. Specialist v Pitta-burghu. ki ima 331etno prakao v zdravljenja tajni h molkih bolsani.
S if Um ali zaatrepljMj« krvi z Irari s v laMvitim «06. ki ca je iibbmI dr. prof. Ertieh. Ce imate Menita ali mehvCke w telesa, v grta. izpadaaje las, hoUči»« v k—tek, pridite ia izčisbl vam bo kri. Ne čakajte, ker ta kolesen se nalee*.
Semeaotok, kspevec afi tiipai ia tudi vse drnce posledice, ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadnji metedi v naj k raj i šem časa.
Kakor hitro opazite, da vam ponehaj« moika zmglaoeC ne čakajte, temveč pri<tite in jas vam jo bom zopet povrnil.
Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem C nau Hydroee! > ali vodenico, kilo eedravim v 30 urah in aicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včasih tndi pri ■puftčanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trcaaje, bslstiac. otekHae. wfcežice. ikrefle im Arafc koži ki nastanejo v »led nečiste krvi. ozdravim v kratkem časa in ni petre bao ležati.
Uradne ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih -zemljevidov.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.5u.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV. '
Naročila in denar pošljite na:	'
Slovenk Publishing Company
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
Najstarejša slsvensko-hrvatska trgofina z likery v Ameriki. \
Mi \am nudum* našti zalogo uajl»oljšili likerjev po sledečih cenah:
Brinje%*ec, zaln»j (ti Btekleuic)................................800
Briujevec, zatnij (12 steklenic)................................ 15.00
Tropinjevec, jralona........................$2.30. $2.75 in 8.00
Tropinjevee, zalx>j <t» steklenic).............................. 5-50
Tropiujevec. zaboj,<12 steklenic).............................. 10.00
Slivovka galon......................$2.75 in ................ 3.O0
Brinjevw. (]M>samezua steklenica) ............................ l."J5
Naš slavni "(KT inire Rye Whiskey, 7 let star
zatwjj (»»stekleni«').................................... G00
zaboj (12 stekleni«-.................................... 11.00
t'oueonl vino, nlefe, b»»rel.................................... $,"12.00
Cone«>rd vino, rdeče, pol l»erela.........................................................10.00
Pri oiljeniu 5 in 10 galun, stane galona............................90
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.00
Bclo vino, berel .......................................................................SS.OO
Belo vino, pol berela...........................................................19.00
Pri mljemu 5 ali 10 galon. stane gab.na.........................1.00
Pri odjemu ene same ga lone pa................................................................1.25
Za iKJHodo računamo skeleče cene: za Ti. 4 in 4^4 galone sodčke 50 centov, za 5. 6 in 10 ga Ion sodčke $1.00 in za 25 galon (jmjI berela) $1.50. Berel«» pa damo zastonj. .
* y. naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni ček. Za vse blago jamči
THE OHIO BRANDT (DISTILLING COMPANY
6102—4 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tndi lepo vrejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani.
Moja dolgoletna skušnja t nata-karstvu in splošnem salonskem delu jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na korner in postregel te bom prav izvrstno.
John Balkorec Hotel
5400 Butler St, Pfttelmrwh, Pa.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Naznanjamo žalostno novico o nesreči, katera nas je zadela dne 1*3. maja ob pol 7. zvečer; trčila ■ata namreč dva avtomobila s tako »ilo. da se je do smrti ponesreteila naša hčerka, oziroma sestra
MARY GAMS v starosti	let. V nezavestno-
«ti je izdihnila svojo uilado dušo Ine 14. maja ob 3. uri zjutraj v YVarien City Hospitahi, kjer je prejela sv. olje.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znanetvm in prijateljem, ki so se vdeležili pogreba naše ljubljene Marice, katero smo pokopa-i dne 15. maja na katoliškem pokopališču St. Mary
Nadalje se zahvaljujemo Mrs. Antoniji Dolgan za kraanii venec 'ii hčerkam jros{>oda in gospe 0-mika, ki so nabrale v mestu Warren. O., za tri lepe vence. Lepa hvala njim!
Posebna hvala pa društvu Lun-der-Adamič št. 294 SNP.J, ki ji je kupilo krasen spomenik.
Iskrena hvala tudi Mr. Frank •Justinu I., Frank Justinu II., Fr. Knafclju, Franku in Antoniji Durjava ter ostalim iz Loraina. Ohio, ki so sc potrudili ter vdeležili pogreba.
Še enkrat lepa hvala vsem skupaj, ki so se vdeležili pogreba, so nas tolažili ter bili v pomoč v grenkih urah.
Tebi. draga Marica, ki si storila tako nesrečno smrt, pa klleeano: Spavaj sladko! Na svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: John in Mary Gams, stariši. Angela, Anna, Rose, Julia, Katry, sestre.
John, brat.
OarreUsville. O.. 31. maja 1917.
(4-6—6)
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče).	'
E 3258 (Sem slovenska deklica -jr
(Regiment po cesti gre	10C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo 7R
* (Divja rožica	fuC
E 3260 (Škrjanček po-je žvrgoli jr (Slišala sem ptičko pet' > D C Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; pojo na obe strani.
Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Kje je moja t-ta FRANČIŠKA BIRKf Sedaj je omožena in ne vem za sedanje ime. Doma je iz Količeva pri Domžalah. V Ameriki biva že kakih 10 let in je zdaj baje nekje v San Francisco. Cal. Prosim cenjen® rojake^ če kdo ve za nje naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sama oglasi na naslov: Anton Birk, 359 Grove St.. Brooklvn. N. Y.
(4-6—6)
Kje so: BEN PERET1N, doma nekje iz Hrvatske, JOHN MAHNE, doma nekje iz Oirk-nice, in JOE LEVER, doma iz Pregorja št. 48 na Primorskem. Za njih naslov bi rad izvedel: Frank Barba, Camp 38, Cheat Bridge, W. Va.	(2-5—6)
OPOMIN.
Tem potom opominjam svojega brata ANTONA JUHANT, ki se nahaja nekje v New Yorku, da mi povrne $100.00, ki sem mu jih posodil. Piše naj na naslov: Frank Juhaoit, c/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
ft. LORENZi
Ju sem edini alovMsko govoreči ipeciaU8t mofiklh bolezni t Plttaburghu, Pa.
Uradne nre: dnevno od 9. dopoldne do & nre sreCer. v petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. poixd. dr. lorenz, ipedaltot moftkih •44 Peon Are. IL
Pa.
POZOR ROJAKI
JAKOB WAfiClČ, «702 Bonna Are., QmUnd, Ohio.
STATE DEPABTMENT O*
LABOB BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Kiti naseljence ia jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila, ia po-mol zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pičite I Newyoriki urad: 230 Fifth Ave Urad t Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
HARMONIKE
bodiid kakršnekoli vrste Izdelujem ln I »oprav I jam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljiva V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poulu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korSno kdo zahteva, brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1M7 East 62nd St^ Cleveland, Ohio.
Velika zaloga vina in žganja.
Belo vino, 50 galon je.................. $40.00
Rdeče vino, 50 galon je................ $30.00
Brlnjevec 4 galone sodček je..........$17.00
Drožnik, 4 galone sodček je............$13.00
Manje kakor 50 galun se mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. 5308 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
i	V	MARUA GRILL,
S	^	iMS Bt. CWr Ave, N. K, nirrnl—i. QM» f
mmmšmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmm
Frank Petkovšek j
Javni uotar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET
WAUKEGAX, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne sinotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
PHONE 246
Zastopnik
"GLAS NARODA'
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
"V
•	o o
DELO OKUSNO. ^
mr-
•	• •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. , • • •
' UNUSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
82 Cortlandt St^ New York, N. Y
■ ■ . . L

r