ISSN 0350-5561 77 D350 556014 n kojiM De/oa oĎ/ač/?o fop/o bo. številka 28 četrtek, 26. julípa 2001 220 Sít In zopet se vrti! Gorenie tudi vse pomemb-nejši pohištveni proizvajalec V Cforenju iwiaja v ospredju bela tehnika, vendar pa vidijo velike razvi^jnc možnosli tudi v vseh vzporednih dejavnostih, med katerimi ima pomembno mesto proi/cviîdiija kuhinj. 7. nakupom Maries« in večinskega deleža Notranje opremo so irenuino na drugem meslu med slíwcnskimi pohištvenimi proizvajalci, am- bicije pa so Še mnogo vL4je. S lem programom so pomembno zastopani tudi na aviitrijskcm in Ceckem irzi^u, tudi tam imajo lastni lovar-ni, velike miyžnt»ti za prodajo kuhinj, keramike in sanitarne opreme pa vidijo Sc zlasti v deželah jugov/hodne Evrope. ■ mz Nogometni vrtiljak v ligi Si.MobiL VsoIkho in nedeljo so namreč odigrali prvi krog novega državnega nogomet negîi prve as tva, bt>j za ločkepa hov jesea^ikem delu ra/vne mal strasti vse do 25. novembra. i/ nagega ožjega nogometnega okolja sla leîi« v ligi dvanajstih najboljših kar dve ekipi -velenjski Rudar in prvič v/godovinikJuba ludi NK ERA Smarino. Žreb jima ni hil ravno naklonjen, a z vsakim nasprotnikom je iroba prej ali slej igrati. Nogometaši Rudřďja in ERE so Že v soboto odprli ietííšnje prvenstvo, oboji pa so igriSce zapustili poraženi. Nikakor pa sklonjenih glav, saj so vsak na svoj način dokazali, da sodijo v ehlno dra^ino, da so na pravi piiii, na kateri bodo v nadaljevanju prvenstva pobirali sadove dobrega dela, torej ttx^ke, ki edine Štejejo, /a oba prvoligaša po prvem krogu velja - če ne díÁ dobi^-vcč pa na strani 16. Praznik žetve in kruha Potetje resnično prijetno greje v teh dneh in zato tudi tistih, ki bi žefeti namočiti svoja pregreta telesa v velenjskih jezerih najbrž ni malo. Pa kaj, ko od blizu niso vide« ti tako vabljiva. No, za čolnarjenje in prijetne zmenke pa sta čas in okoije vendarle prava. v ùaberkah je bito zanimivo /rr veselo. Leřošn/emu tekmovanju so dodati tudi šaljiv del, tek slamnatega moža. V iri tudi Koloniaie stran Mestna obiina pod stran drobnogledom računskega f • v v sodisia [31 Brest Cerknita^ dioksin^ muhe,4 stran Končane priprave na 13. raziskO' valni tabor Zoisovilt štipendistov Šmartno bo prečesano po dolgem in počez VELENJE- ŠM4RTNO OB PAKI - V ERIC« Velenje, pri organizatorjih letošnjega tabora mladih raziskovalcev-Zoisovih Štipendistov, ki l>» potekal med 18. in 25. avgustom v Smartnem 4»i> l^tki, so s pripravami nanj zaključili. Na »Kspisku« imajo 86 imen, čakajo le še na potrditev treh udeležencev iz Maribora, tako da bo končna Številka 89, kar je največ dosiej. »Udelcženci tabora prihajajo iy vse Slovenije, iz vseh Ob-mt>čnih služb Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki sofinancira raziskovanje svojim j^tipcndistom. Struktura udeležencev bo tudi letos zelo pestra. Delali bodo v 15 skupinah. ki bodo prečesale Šmartno ob Paki po dolgem in počez,« pravi vodja tabora may. Emil Sferbenk z ERlCa. Mlade raziskovalce bo tokrat gostila Osnovna Sola Bratov Letonje. V navadi je, da se tabor seli vsaki dve leti. lani in predlani so ude leže nci obdelali Velenje in mu pustili lep spomin, knjigo Velenje 1999-2Í)ÍH), Enako bodo storili v Šmartncm ob Paki, ki lahko vzačciku leta 2002 pričakuje izid bogate monografije. 'Labor, ne samo. da se ponaša z lepo tradicijo, velja tudi za enega najbolje pripravljenih taborov v Sloveniji Zanimivo pri njem jc, da so bili številni danaSnji mentorji raziskovalnim skupinam, nekdaj tudi sami udeleženci lega labora. ■ mkp Prižgana cigareta za jabolko Vedno več mladih v Velenju posega po drogah. Zakaj in kako to preprečiti? Ib vprašanje so si Ziisiavili (udi obiskwalci okrogle mize, ki je polekala ob Dnevu boja proti drogam v Mladiaskcm centru Velenje. Udeležili so seje mladi, siarSi, svoje mnenje pa sta povedala ludi direktor Urada za droge dr. Milan Krek in pomočnik komandirja Policijske ptKUijc Velenje l/lok ŠiefaniČ. Zatiska nje oči pred enim največjih zloni sodobnega časa zagotovo nikamor ne vodi in na žalast jc treba priznati, daje zasvojenosti tudi vvelejijskcm okolju vse več. Le z zares dobro začrtano skupno akcijo, v kateri morajo sodelovati vsi, ki sodelujejo pri v/goji mladih, bo mogoče zajeziti problem drog. Več na strani 7. d.d. ZAVAROVALNICA M A R I B PR£OSTAVNldTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96 lii^M mODRQKASKflj^B O R n ONOVitEC e Vloge za štipendije že prejemajo VELENJE - Po Z:tkonu o zaposlovanju in /dvarovanju za primer brezposelnosti ni) ohmoćju ol)mi>Čne službe Velenje, prejem» štipendijo 4.2W> dijakov tn študentov; od te}ia Je 3.0X4 prejemnikov republiških štipendij ter 1.125 prejem* ni kov Zoisove štipendije. Za Ieu> 2()0I/2(X)2 pa ob močene službe f.c spreje malj o vloge» dijaki jih lahko oddajo do 5. :«plcmbra, medlem ko imajo Mudenlje na voljo mesec več. v B f^^P Šibeli potres v olcoiici Šoštanja SeiznK^niR dràvne mreže potresnih o|)âd)valnic so v torek ob 3 un zjutnij zabeležili !>ihek potresni sunek z žari.^em v bližini Šoštanja, so sporočili z agencije /a oko)je. Predhodno occnjcna magnituda pot resa je bila 1,1t po prvih ptKiaikih pa so poires Čutili posamezni prebivalci v^okianja. Poietje ob morju za 241 otrolc ŠALEŠKA DOLINA« Danes /JutrajJe nn poîitnice v Savu« drijo odpotovala Se zadnja skupina otrok, ki si hodo letošnje |)olelJe polepšali s pomoCJo Medobčinske zveze prijateljev mlad ine Velenje. Kar 120 šolarjev iz Šaleške doli ne Je na pati na morje, k|erb(Mlo ostali 10 dni. med njimi je II otmkizso* cialno najbolj šibkih družin, ki so jim letovanje plačali dobri ljudje v akciji »Pomežik soncu«, 23 pa je takih, ki so jim plačali del stroškov. V akciji so7brali dobrih IDOlisocSrrnapodroau občine Velenje, 63 lisi^ SIT v Šoštanju in 23 lisoč SIT v Šmarinem ob Paki- na morje pa je odpotovalo ludi 8 otrok iz rejniških družin, ki sojm denar zagotovili z akcijo »Srce in morje«, ki sojo družine pripravile v sodelovanju s KS Vinska Gora ter občinama in MO Velenje. Skupaj bo leti")Snje počitnice ob morju z MZPM Velenje preživelo 241 otrok, saj sta koloniji na Punaiu in na Debelem niču že preteklost. V prvi je letovalo 51, v drugi pa 70 otrok. Mbš Raj za motoriste LOGARSKA DOLINA • Mejni prehod na Pavličevem se koncu ted* na pa na nJem naštejejo tudi preko 4>îina- V njej lokrai predstavljamo znamenitosil Velenja, §t>šlanja in Šmarlnega ob Paki. Druga novost pa je. da smo pripravili novo razglednico, majia> in torbico oz. vrečko, ki jih je oblikovala zjtanaobiikcn'allca UrškaStropnik,ki je že večkrat sodelovala pri jxidobnih projektih. Na leh bomo stilizirano podajali ponudbo Velenja, pod katero licjemo jezero, premogovniški muzej. Pikin lestival. Velenje koi mesto v rožah.*' B Na Upravni enoti Velenje resu/eyo še 47 denacionallzacijskih zahtevkov Najbolj trdi orehi za »itonec « Na upravni enoti Velenje so prepričani, da bo tudi negativnih. Postopki §e tečejo, ker v nekaterih primerih niso dobili poirdil o državljanstvu, v nekaterih pa vpraSanje državljanstva Se ni pravnomočno re.seno. Načelnico Mileno PeČovnik smo povprašali o nekaterih, tudi za javnost bolj zanimivih in odmevnih zahtevkih, ičijih imajo k: v delu. ^ Kaj je z zahtevkom Majer' holdov? Viož/U so zxihievck zfl irnUev ohjeha na Starem /r-^u, kjer je hilo včasih f^sfisče. »V zadevi Majerhold zelo težko Mfiena Pečovnik računa, da t>odo dena-clonatizacijskt postopki končani v rokUf ki ga je sprejefa viada. prihajamo do rezultalov, ker upravičenci ne sodelujejo z nami, ampak vzlrajajo na svojih stališčih. Ta pa bodo v končni fazi najbrž pomenila zavrnilno odločbo. O zadevi je bilo že odločeno, vendar je bila zaradi pritožbe razveljavljena. Zdaj teče pcmovni posiopek. Upamo, da bomo upravičence le prepričali, in da bodo uskladili svoj zahtevek z zakonom, v nasprotnem primeru bo odločba skoraj zagott>vo negativna.« ^ Odntei-ne in pomembne pa so itekatere zfldeve, ki siejih Tflvrmii zaradi spre» metnhe zakona. »Gre za to, da so tisti, ki so avstrijsko državljanstvo pridobili pred 28. 11. 1955, imeli po mednarodni pogodbi pravico zahtevati odškodnino, zato niso upravičenci. Na tej podlagi smo v zadnjem Času izdali kar nekaj neg-ativnih odločb.« 0 7.a katere primere gre? »7m Kodela, kije i'animiv zaradi stavbnega zemljišča industrijske cone: za Cdito Martinec, kjer gre za precej premoženja v centralnih predelih mesia, za Haukeja... Vendar pri tem ne gre brez težav. Av.strija svoje državljane ščhi in mi uradnih podatkov, kdaj so li ljudje dobili državljanstvo, ne moremo pridobili. To morajo od Av.sirije zahtevati stranke same, oziroma njihovi sorodniki, pravni nasledniki.« ^ Kaj po Vosnjaki? î>Tu je Šlo /a ogromno pre-mtr/enje, lako dcIniSke družbe kot drugo, ludi osebno. Upravičenci so trije in sicer Marianne, ki je umrla v letu 1946. Njej se je precej že vrnilo v naravi, nekaj ho še obveznic, treba bo î^e rešili problem s kmetijsko zadrugo glede zemljišč, lierberi in Walterpa sta očitno dobila državljanstvo prej. Za določen del smo že i/dali negativno odločbo, mislim pa da bo tudi ostalo negativno. Tako je trenutno staliSčc višjega so-di.^ča, vrhovno sodišče pa v primerih državljanstva ^c nikoli ni odloČilo, tako da judikatura ni povsem čista.« B Milena Krstić • Pfaninc Otroški dodatki v ietu 2001 Manj otrok, manj prejemnikov Na Centru za socialno delo Velenje so konec prejšnjega tedna »zgn}dil« že spomladi. Vendar so poire« bovali precej časa, da so pridobili vsa potrebna dovoyer\ja, predvsem pa zbrali potrel>en denar za ureditev novih pros* torov, kijih željno pričakujejo. Stiskanje v sicer simpatičnem »placu« v Domu kulture je namreč postalo naporno /a vedno večjo |>opulacUo Študentov iz Doline. Predsednik SŠK-ja Marko Markoja nam je povedal, imajo sedaj res vse pripravljeno za ureditev novih klulîskih prosiorcA'. Dela naj bi stekla 1. avgusta. »Upamo, da bodo do festivala Kunigunda, ki bo zadnji teden avgusta, glavna dela končana. Vh(5dvnaše proslorebo namreč skozi velenjski m I adiaski center, ureditev pa Í)0 logično nadaljevanje tega centra. Pridobili bomo učilnico za razne tečaje, cyber catc bo večji in samostojen. tu bo čitalnica, prostori za delovanje draštcv» skladišče in naša pisama.« Gradlxjna dela bodopo predračunili stala 4mio Srr, 1,6 mio SIT pa bodo pi.Hrebovaiiz^ novo opremo, vidjučno z računalniško. Investicijo bodo pokrili z lastnimi sredstvi ob pomtíči MO Velenje in države. Mbš Vendarle odmera gozdnih cest!? Vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov ljubljanski nadškotl-ji Je vroča zadeva že vse rnji Savinjski dolini, ki je bila deležna druj^ega največjega zahtevka v Sloveniji, pomeni pa 11.800 hektarjev kmetijskih zemljišč, od Česar je preko 81HH) hektarjev gozdov. Mozirska upravna enota je nekaj kmetijskih zemljišč s petimi delnimi odločbami nadški^fi- ji doslej Že vrnila, vračilo gozdov pa je zelo oiežkočeno. Zakon o denacionalizaciji jasno določa, da jc možna vrnitev le tistih površin, ki so pr^wta bremen, zgornjesavinjski gozdovi pa so obremenjeni s 147 kilometri gozdnih cesi, ki jih nikakor ni moč vrniti v naravi. Zato je potrebna i^dmera teh cest, odmera enega samega kilometra te CC.SÎC pa presega fi()0.lK)0 tolarjev in zaradi takšnega zneska bi prenekatera občina, ki je sicer doj?na nan>Čili in plačali odmero, preprosto bankroti- rala, so poudarili na upravni enoti. Zaradi vsega tega in predvsem zaradi pcxspcšilve postopka so po tehtni presoji našli novo rešitev, za katero so bile podlaga Študije in pravne utemeljitve, predlagani način pa jc pravno dopusten in gaje ministrstvo za kmetijstvo predlagali^ upravnim enotam kot napotek za odločanje v podobnih primerih. S tem so soglašali vsi, ki so kakorkoli udeleženi v postopku vračanja premoženja. To so sklad kmetijskih zemljišč in goz- dc^', republiško pravobranilstvo, ki Ščiti interese države, županja in župani vpletenih občin in seveda ljubljanska nadškoťija kol upravičenka. Skupno so torej določili sodno zapriseženega cenilca geodetske stroke, ki bo na osnovi orto - folo podatkov, torej računalniških podatkov, ki so dovolj točni, naredil izračun površin gozdnih cost, na podlagi tega pa bo ocenjena tudi odškodnina za ceste, ki se v naravi nikakor nc mi>rejo vrnili. ■ jp rrrr^đ^^ ^ ^^ CssopIsu-ntotnlSlid ^ HTV mmálL^ dnj2ba.d.0.0. Velenje izhaja ob čeirtMh. Cela posameznega cvođa je 220 SIT. mesetna narodni na 830 Siï, trimesečna naročnina 2.420 SIT. polletna ruročnina 4 700 SIT, letna naroCrinaS.SOOSTT. t/rednl&tvo: Boris Z^Koiek (tilreKior ir glavrti ureflrtlk), Stan^Vovk (odgovorni ursûrïK), Milena Krstifr-Ptaninc (pomočnica ursdrtka], Jar^z Plesnik. Tatjaru PodflOfSeK. Botana Špegel (novinatjl). Mira Zakc^eK (urednica radija), Jar^ Ko$uta-špegsi (tshnfbii uradnik). Damiršmid (obiikovaKc). Propaganda: Nina Jug (vod0 propagande). Sa§o Kcrečnlk. Jure BeričrtlK < propagandista). Safet uredništva In upravd: 3329 Vetenje. Kidričeva 2i. p. p. 202. telefon (03) m 17 50. telefax (03) 897 46 43. 2lro ra&un pri APP Valais. $ievilka 52300-603-36482. E*mail: nas.casSsiol net Oblikovanje In grel. priprava: Nai (ds d.o.o. Tîslc Testoma S£Td.d, Nenaroienih fetografii In rokopisov ne vračamo) Po zakonu o DDV ^ *N9š fas* uv^er med proizvode informativnega znaiaia za kaleče se plaCuje davek po 8% znSani stopnjt Županja občine Ljubno Anka Rakun: "Ob sedmem rojstnem dnevu smemo biti ponosni" "V4»bčini Ljubno bomo k<»nec tega meseca slavili sedmi rojstni dan in na prehojeno p<»t smo luliko upravičeno ponosni. Na višjri raven smo uspeli dvigniti gospodarstvo« kmetijstvi»« tudi turizem. Od leta 1995 do danes smt> precej znižali »topnjo nezaposlenosti, razširili smt) vrtec« gradimo solt) in telovadnico, prav tako kanalizaciji), ceste in viHl(»vrcu in manj kapitalu«** je na začetku pred prazničnega pogovora poudarila županja Anka Rakun. Pi>&cbcj jc zadovoljna s spoznanjem, du se mlade dru/ine pogumno odločajo za rojstva poiomccv nekdanjih flosarjev, vlcarjov in/agarjcv. So leta 1995 je kazalo, da bo prebivalcev občine Ljubno vedno manj. zdaj pa se njihovo število vendarle dviguje, malo sicer, a stalno. V občini so tako znižali (udi sUiroslno pi>vprečje, saj so bili pred sedmimi leli preccj starejši od Slovenije, danes pu so s povprečkom 38.2 leli enako mladi. Tudi "su^piti skupaj" znajo in zmorejo. "Doka/ za to je največja vsakoletna prireditev riosiirski bal, saj z njegovo 41. izvedk) lelos stopamo že v pcio desetletje. I/vedba takšne prireditve jc zahtevna, zato je brez skupnih naporov ne bi /mogli. Zadnja leta se moramo pri lem Še posebej trudili, saj smo segli preko državnih meja. Tudi letos btwo imeli na balu mednarodno udeležbo. K nam namreč prihaja v goste 60 po- iomccv francoskih splavarjev. z njimi pa bodo italijanski in avstrijski splavarji z rek Piave in Dravo, s katerimi že nekiij let sodelujemo v svetovnem združenju krajev, ki ohranjajo nekdanje načine plavljenja lesa po rekah." pravi županja. Vsedmih lelih je občina/Jasli veliko postorila pri gradnji in posodabljanju cest, pri tem pa imajo največ zmači občini. Vesela sem tudi uspehov naših gospcv darstvcnikov, kulturnikov, športnikov in drugih, ki uveljavljajo svojo občino v ožjem in širšem merilu. Želim, da bi vsi skupaj še naprej delali polteno in gojili medsebojno spoštovanje, kar je temelj nizvoja višje kakovosti življenja v naši občini," Posebej živahno je bik> v lelošnjem prvem polletju. "Izvajalci hitijo graditi prizidek k osnovni šoii in novo telovadnico, oboje bomo slovesno otvorili okrog novega leUi, v naslednjih dneh bomo odprli muzejsko llosarsko zbirko, kmalu bomo dobili uporabno dovoljenje za čistilno napravo, osem naselij smo uspeli pokriti s kabelsko - razdelilnim sistemom, smučarski .skiikald pa sov celoti (obnovili in s plastiko pokrili manjši napravi. Posebno zadovolj.sivo pa je. da smo veliko naredili za zdravje občanov, za višjo kakovost zdravstvene oskrbe. Po vseh zapletih bomo namreč s prvim oktobrom končno (xlprli vrata Si^dobne ginekološke ambulante, pa tudi naš splošni zdravnik bo istega dne začel z redno splosno prakso," je še p^wedala Anka Rakun. Raz.kigov za sla\îc bo torej dovolj, odpravljanju preostalih težav iii snovajiju novih načrtov pa se bodo posvetili ob koncu pv^letja in začetku jeseni, Izzivdv in dela gotovo ne b<^ /manjkalo. mjp Prireditve Devetdnevni spored pestrih prireditev bodo začeli v sobott>, 2S. julija, ko bodo slovesnost ob 11). oblctnici osamosvojitve .Slovenije združili s slavjem ob 115 - Jctnici ljubenskega gasilskega društva. V pcmedeljek hoóo oh 99. rojstnem dnevu nuzdraviii najstarejši ol'>čanki in odprli pi>S4)dobljneo cesto v zaselku Zarazborje. V torek zvečer bo v dvonmi kulturnega domu llosťjrski vsredo pa btxlo prerc/all tnik na 2,5 kili")nielra dolgem odseku cestc v Savini. V četrtek bi>do odprli muzej.sko zbirko o riosariji. v petek. 3. avgustii, pa bo svečana seja občinskega sveta s p<">delitV!jo olKinskih priznanj, slavje pa bodo dopolnili z vsakoletnim prikazom slanh običajev in navad, ki ga bodo letos namenili vrnitvi flosarjev / raj/e. V soboto b<.>do na prostoru i^b Savinji izvedli tekmovanje gozdarjev s starim orodjem, višek vsega pa lx> seveda v nedeljo popoldne s flosarsko povorko in prikiizom nekdanjih običajev, udiranjem flosa in flosarskim krstom. sobiHnih in nedeljskih prireditev pa se l»do udeležili tudi splavarji iz Italije. Avstrije in Francije. Kulturnih, športnih in razvedrilnih prireditev v teh dneh seveda tudi ne bo manjkak>. Era širi svojo mrežo K Eri tudi veletrgovina Koloniále Maribor? rrye bolj utrjuje svoj položaj v družbi najuspešnejših sl<»venskih trgovcev in si tudi reže vse večji kos trgovske pogače. Doma in na tujem, ha posebej na po-droč;ju nekdanje Jugoslavije. Že dolgo se povezujejo navzdol (Družba Era ustvari že več kot 23 milijard tcdarjev prihodkov, ima več kot 70 prodajaln in preko tisoč zaposlenih), nav-zg<»r (Skupina Era ima več I4() prtKiajaln in več kot ISIH) zaposlenih in pokriva pmiročje Koroške, Šaleške in Z^ornjesa-vlnjske doline, Celja, Zasavje, segajo pa tudi na Primorsko), tu pa so še interesna povezovanja v SUMI (tudi tu so zacrtana kapitalska povezovanja) in delničarstvo v avstrijsko-nemški verigi 5E. Procesi globalizacije so v celotnem slovenskem gospodarstvu v zadnjem Času izjemno veliki, še posebej pa to velja za trgovino. Erina vodstvena ekipa je to spoznala dtwoîj zgodaj in ude-janilu številne povezave, ti (okovi pa se nezadr/no širijo naprej, tako po Sloveniji, nekdanji Ju- goslaviji. pa tudi Evropi. Se posebej jim je zanimiva nekdanja .lugoslavija. 'Ib je tržišče, ki ga dobro poznajo. Ti trgi so sicer rizični, a s tem se morajo soočiti. V zadnjem čitsu so na tem področju že veliko naredili, Postali so večinski lastniki skopskega sejma, od Česar si veliko obetajo, saj je to eno iz-mc<.l pomembnih ptîslovnih središč tega deia Evrope. Med drugim lam ze sedaj pripravljajo 13 zek) pomembnih mednarodnih sejmov, seveda pa bodo to dejavm^st še riizmahnili. Intenzivna so njihova prizadevanja tudi v Črni gori. kjer so v Baru pred dnevi odprli velik ccntcr Cash&Carrv, v kratkem pa lx)do še večjega v Podgorici. Akdvirati nameravajo tudi svoje podjetje v Subi>lici v Vojvt^)-dini in skladiščno prodajni center v Pločah. Ponudbo bodo razširili tudi v prodajnem centru v Samoboru, svojo tnrežo pa pletejo že tudi v Bosni in I lerccgovini. V torek. 31. julija lx> skupščina delniške družbe Era, na kateri bodo med drugim znova od- ločali o kapitalski povezavi, tokrat s partnerico v interesnem združenju SUMI, Koloniále Maribor. V tem interesnem združenju so se namreč odk^čili, da ne udejanjijo celotne povezave naenkrat, ampak storijo to post<'>pno po dva in dva. torej Era in Koloniále in na drugi strani Vele in ŽiviJa. 'Ib pa bo šele pivi korak pripojitve, dokončno tiodo o tem delničarji odločali na eni naslednjih skupščin. Od tega si na Eri veliko obetajo, predvsem pa, kol poudarja predsednik uprave Gvlilo Omladič. še okrepili svojo vlogcj na področju zagotavljanja osnovne preskrbe na celotnem Štajerskem. Era je sicer že zdavnaj prerasla okolje iz katerega izha.ja. že dolgo ni več velenjsko podjetje, pa tudi Slovenija jim jc premajhna. Pa vendar jih imamo Velcnjčani nekako za svoje, zato so vprašanja, kadar se srečujemo z njihovim vodstvom, o tem, kdaj bodo postavili kakšen večji nakupovalni center v Velenju, povsem običajna. Gvido Omladič pravi: Predsednik uprave Ere - Gvi-do Omladič: "Okrepiti žeiimo svojo vlogo na področju zâgotavijanja osnovne preskrbe na celotnem štajerskem. ** *'Na tem intenzivno delamo zadnje pol leta, proučujemo več možnosti, vsekakor pa bomo izbrali tisto s katero se K)mo piUrcîsnikom še Mj približali," Upamo, da bodo ta svoj načrt uresničili v čim krajkm času. I Mira Zakošek 0 POSLOVNI îfiWUiJ Transakcijski račun s prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo še: - polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja - klasični limit na poslovnem računu - depozit na poslovnem računu • opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje - izdaja poslovnih čekov - premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko. Želimo vam veliko uspehov pri poslovanju. Í3anka Velenje Banka Veienje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Mejni prehod Pavličevo sedlo ''Kontrola" iz Bruslja V nedelji» in poncdelji^kje bila v Sloveniji nu obisku komisařka za proračun E£vropske skupnosti Michaele Schreyer« ki je obenem pristojna tudi za nadzor nad porabo javnih sredstev. Nj<» in smei Jakob Presečnik s svojimi 2^Klelav-ci. Takv mejni <»b-Jekt na Pavličevem sele<Íu in razgovorom z gostitelji vidno zadovoljna z doseženim, naravnost navdušena pa nad naravnimi lepotami. Kasneje seje zadržala Še v Logarski doiini. v ponedeljek pa seje v Ljubljani pi^ovarjala z ministri Igoijem Bavčarjem. Tonetom Ropom in Francyem Rutom ter predsednikom računskega sm iia Pavličevem sedlu povedal: '"Obisk delegacije Evropske skupncisti je namenjen predvsem preverjanju. Če so njena sred s Iva resnično porabljena za listo, 7/4 kar bila njui^enjona. Predvsem je pomembno, da smo ji uspeli predstaviti p^men tega mejnega prehoda. Obiskovalcem od daleč namreč ta pomembnost ni najbolj jasna, ker je v neposredni bližini tudi mejni prehod Jezerski vrh. ki se s Pavličevega neposredno tudi vidi, vendar la prehod odpira pumom dmg predel Slovenije. Vesel sem. da so go.slje i/ Bruslja nad doseženim zares zadovoljni/' Goslje iz Bruslja so se z Brnika v Logarsko dolino pripeliali s be-likopierjem, bili nad mejnim prehodom in zlasti nad naravo zares navdušeni, ob v.seni njihovem zadovčine od Ivtď 1996d» leta 201)0. Po iyjavnh predstavnic računskega bodi^. jc hil to prvi tako ob-so/en pregled kakšne mestne obC-ine v Slcivcnijl. Zajemal je lako rekoč vsa področja poslovanj». »Računsko sodišče je pregledalo usklajenost državne it) občinske zakonodaje 1er plačevanje iia le)i oauwah,« je povedala Dnrja Medved, ki v mesinl občini bdi nad Tman-cami- Podrobni» so pregledali upoSievanje proračuna, pobiranje denarja za nadomestilo uporabe siavbnili zemljišč, plače poklicnih in nepoklicnih ťunkcionaijev lervseh zaposlenih. pregledali nekatere izbrane naložbe, zadolževanje ol)čine, namenskost porabe sredstev, normativno ure- jenost delovanja političnih strank, dotacije, delovanje svetniških skupin >»Najbri bo računsko sodišče žc konec septembra izdalo prvo poročilo, lako imenovani protokol, ki pomeni začetek dodatnega usklajevanja in pojasnjevanja 7. obeh strani. Zaradi obsežnosti in podrobnosti pregleda pa bodo na- jverjetneje končno poročilo izdali v oktobru, lahko pa. da Še kasneje,« pravi Medvedova. V mestni občini so imeli prejšnji teden še en preijled računskega sodišča, tokrat nenapovedan. Zanimalo jih je tekoče poslovanje leta 2001. ■ mkp Upravna enota Mozirje Elektronsko poslovanje in antibirokratski program Dejstvo je, da dr/.avljani Kamc/.ni ohi^ini in dr/^vljani Šc vedno nc ločujejo nalog in pristojnosti ol>em in upravnih enot. Ne ^lede na lo se v upravnih enotah već ali manj uspešno trudijo /a kakov<»st poslovanja s strankami, kar velja ludi 7.a Upravno enoto Monrje. ki želi svoje napore polrdili s pridobitvijo certifikata ISO 9čin na sistem državne informatike, brezplačno izo-braž-cvanje o kakovosti poslovanja pa je namenjeno preko 2(M) asiužbencem lokalnih skupno.sil, opridobitvi ceriifikala kakovosti pa bodo morale kjnalu razmišljali tudi občine. mjp Roman Cretnik, predsednik KS Mozirje. "Nočemo in ne želimo prevzeti V zadnjih tednih je bilo v različnih mcdyih moč prebrali in slišati o zaplelih in nerazčiščenih odnosih med mo/irsko krajevno skupnostjo in ekološko • hortikulturnim društvom, ki upravlja Mozirski gaj. Celo lo, d» naj bi nekateri î^.eleii prevzeli park cvelja ob Savinji v svctje roke, vse pa seje začelo po mnjski seji sveta mozirske krajevne skupno.sti. Tak.omin na požig Solčsive in okolice med drugo svetovno vojno, kar pa seveda ni razJo^ /a veselje. Seve- V Ljubljani je (bila) visoka napetost A/t mora Mi rex rs f v Ljubljani? 'lako so se zadnje M stpraŠeva' H mnofii NeijuMjančani, ko so sliSali za predlog ministra Jam'W Kf)' paca (ener^tika pac sodi zitaj pod okolje i» prosfor)^ da naj ho se-detnove^ hotdingfi Siavenitkt etehrarne v Ljnhijani. Sajhoij glasni so bih Mfiriborčani, ker menijo, da imajo ram ssn'ojimi Dravski' mi etektrarnami dovt/lj vsestranske osnove, eia je sedeí pri njih. Glasovi i^alcških »3K» - poslancev Jožeta Kavtičnika, Mihna Kd-pušarja in iiojana Koniiča, ki so sicer delovali zelo usklajeno, - so hili ialpreas^mijeni, da hi dobili večjo pftdpvro. fb čeprav bosta v tem holdingu ludi obe energetski Jirmi s te^ konca. SoUtanjska ter' motlektramos ki močno kroji energetsko usodo v Sloveniji, in ve-lenjski Í*remu^uvnik. Tako se tudi ni izpolnilo eno od ugibanj, zo-kaj se je pred časom prej.^ji energeisid ddavni sekretar vntil iz l.jid)' Ijane v Soitanj. In ko mnogi nasprotujejo predlogu o »poljub' Ijančenju« htldinga, drugt opoz/xrjajo, da bi bilo io tudi nevarno; v ljubljani pač prihaja prepogf)Sio do raznih kratkih stikov. To pa zxi elektrarne gotovo ni dohro. KtiŽt: pa. du je konec dolgotrajne mejne v/sokc napetosti med na^ r}\i in našo vzhodno sosíhIo. Potem, kojeendunkazuio. da so Hrvati potopili pobudo o sklenit^''do^'ora. soscdn(gi^dansr\'ariohr' nik in dokončna potrditev meje je zdaj na dosegli roke. Končno i^o Uidi vzhodr\i del naSe Sit^e regije dohU potrjeno mejo. Celjska regija (ssiatistfčna) jepaČ zelo dolga, razpotef^jena je med avstrijsko in hrtvskomejo. ProU Avsniji se je pred kratkim dokončno odprl Se najbolj »zokoini" konec re^jc. zd/ij naj hi se sMiri normalizira' le tudi na vzí\odiL Rex pa je treha priznati, da vsaj na '^celjskem" dehi meje s ffr\mko večjih težav ni bilo; tako meja na območju Podčetrtka kol ona pri Roga ta i Je bila že dolgo prava ^evropska^ meja, Ui-ndarto še ne pomeni, da je ljudje niso čutili; bolj. kot bi želeli. Zadnji čas se glas Velcnjčano\' ni sliSal le v državnem zboni in v pobudah za io. da bi hil se^lei Skn^ervtkih eleklrarn v Velenju, v po' govorih o plačah je hil >^glasen^ tudi Jože Stanič. A ne kot direktor Gorenja, ampak kol pred.sednik deloiiajalcev. Oh razprinah o plačah je (zfiova) poiularif kot nesprt^emljivo, da plače v ne^)spo' darstvn rastejo toliko hitreje kot ť gospodarstvu. Pri tem pa so apetiti v javnih shábah vse \'ečji in }K>\'zdiffijenih glasov pœa-nieznih sh^ňn poklicev z ziihlevami po vi.kjih plačah ni ne konca nc h aja. Pti tem pa mnogi delavci v gospMlar.sMig!inijo za mini' mafne prejemke. Cejjravjepogosto njihovv delo Kvliko bolj otiplji' Vz^nzi z delom je raz^v.^eljiv vsaj en p(tdatek: število brezposelnih se je končno spustilo p(xi slo tisoč. Sto tisoči lo je za Slovenijo Še vedno zelo visoka šte\Hka. Ce bi jo Še vsaj prepoknili, bi se ludi v i>okojninski blagajni nabralo več denarja in ne hi bila i)orreb' na tolikšna pod^xm/proračuna, da dobijo upokojenci zi/slnzene/fo-kojnfne. Po s\'oje je kar ž/doftno, da tudi v tem počitniško-dopustniškem času razmišljamo o tako težkih temah. Pa čefyrav hi bilo bolje misliti na to, kako lepo preživljati brezskrbne proste dne^-e. }\i čq)rav doma. Čeprav agencije sporťjčajo o velikem zanimanju Slovencev za letovanja raznih \7st. gptotno stanje mnoge Slo-xnmčke sili. da bodo ostali kar doma. AH se podali na krajše /zle-le. TČKla četudi bodo ljudje iz naših občin (^tali dom(^^ nelfodomo' ^i reàs da niso bili na kakšnem turističnem olmočjtL Saj. kot je znano, so tudi naše tri občine proglašene za turisiična območja. ■ (t<) da na le usodne dogodke za celotno Solčavsko niso po/a bil i, zalo so jim namenili spominski dan, za občinski pn^znik pa so imeti več različic. Med možnimi je bila líX) - Ict-nica razglasitve prve občine v Solčavi, prav tako dan. ko je državni zbor Solčavo razglasil ol>čino, na ki^ncu pa so z anketo za mnenje povprašali kiajanc. Ti so večinsko odločili, da naj bo občinski praznik 5. avgust. To je dan, ko v Solčavi slavijo praznik svojo farne /svetnice Marije Snežjie. Njej je seveda pos-večena znamenita <«>lčavska cerkev, ta pa je tudi simbol v oWinskem grbu. Tej otliočilvi je sledila še druga. Občinski praznik so združili s .svojo vsakoletno turistično in narodopisno prireditvijo dnevi turizma na Solčavskem," ki bo letos deveta po vrsti. Zaradi utemeljenih razlogov bo višek slavja že konec lega tedna. .lutri. v petek, ob Iň.OO, bo namreč slavnastna seja občinskega sveta, p<^ njej bodo odprli prenovljene prostore občinske uprave. Zelo slovesno bo ludi v soboto, ko bodo ga-silci namenu predali novo gaivilsko vozilo, na slovesnosti pa bo tudi minister za ohramb<^ dr. Anton Grizold. Na praznični dan, torej naslednjo nedeljo, bodo po jutranji slavnc«ini maSi, pripravili kulturni prograia občane bo nagovoril Župan Vojko Klenwn^k. za tem pa bodo na skromni pogostitvi nazdravili prazniku ter dosedanjim in txuločim dascžkom. Mjp Pri zgomíesavinískih gasikih bo gorelo! Kjer gori, tam smo mi, Irdijo gasilci, konec tega tedna pa se bo v vrstah zgorn,ie savinjski h gasilcev. Člani gasilsk^a druištva IJulinii slavno let(»s Í15 letnico delovanja. Slavje ol> tem častitiljivem jubileju S4» vključili v prireditve ob sedmem pra/niku ol)čine Ljubno in 41. flosarskem balu. Ob lej prililci bodo predali namenu novo ormlno vo/ilo, vse skupaj pa so napovedali že pred meseci. Va* lepo iji prav, ampak sprirediivami ob prvem olíčiftikem prazniku in gasilskim slavjem jim jc malo podkurila občina Solčava, 'iamkajšnji gasiki so v letu dni uspeli pridobili novo orodno vozilo, saj jim je prejSiije in povsem dotrajano dokončno odpovedalo ob lanskem neurju. Obisk v Solčavi je ob lem dogodku napovedal minister za obrambo dr. Anton Grizold- Da ne bi stali ob strani, stîse mozirski gasilci odločili, da konec ledna izvedejo vsakoletno spominsko tekmovanje veteranov. Nič hudega, bi kdo dejal, naj tudi gasilci slavijiî, Toda. vsi trije dogodki bodo vsoboio popoldne stičasno. Kdo in koliko se bo komu zameril bom»^ videli, pomembno pa je, da so gasilci znova polrdili visoko stopnjo enotnosti! 26. julija 2QQ1 «fl^ÉAS GOSPODARSTVO v Premogovniku Velenje Izguba pokrita iz rezerv Preniouovnlk Veienj«, ki Je v l«lu 2000 i/kazul dobrih 460 milijonov tolarjev ixf>ube, j« to v celoti pokril rezerv in ustreznega reviilori/4icij!»keuu popravka. Tak 5fkiep so sprejeli tudi delničurji nn skupščini delniške družbe javnega podjetja Ta pndr^)ivarvje lignita, ki Je bila v sredo prejšnji leden. Na njej so sprejeli letno |>on»ćilo zu preteklo leto v l>esedihi. ki ^a Je delnioirjem pred I u ua la uprava. skupHj z mnenjem revizorja. V premogovniku v polcinih mesecih sledijo delovnemu načrtu. Do konca julija bodo nadck-nkidili ludi izpad proizvodnje električne energije, ki se je i/ lanskega lela nadaljeval v le-IcJnji januar in februar, posledice kupovanja energije preko Elesa. To je ludi premogovniku povzročilo precej ležav. Ker /daj računajo, da bo proizvodnja clckiričnc ener^jc v icrmo-elektrarni do konca Icia potekala po načnu, bodo skušali zmanjkati količino odloženega premoga na deponiji. Prepričani .so, da so taki visoki deponiji botrovale pogodbe, ki so lekle mimo elcktr(xinergel5ike bilance, pogodb o kupovanju dodatne energije zunaj Slovenije in pogodb, ki so pogojevale Predsednik nadzornega sveta mag. DJordje Žebeijan Namesto Jolande Verj^iČ, ki je odstopila in Matjaža Cerovca ter liraneta Žerdonerja. ki so ju odpoklical!, so na skupi>čifii Premogovnika Velenje izvolili iri nove člane. To so: mag. l)jordjeŽel>eljan, Dragan Martin.^ek in Bojan Skarja. Izvoljeni so bili za Čas do konca mandata, naslednjega leta junija. Po skupščini sc je na izredni .seji sestal nadzorni svet in za predsednika izvolil mag. Djordjeta Žebeljana, podsekretarja na minis! rstvu za okolje in prostor. zaustavitev domače proizvodnje. »Će hočemo v naslednje lelo normalno, moramo vložili izjemne napore, da deponijo znižamo,« je prepričan dr. Franc Žerdin, direktor Premo-go\'nika Velenje. Ta čas se ukvarjajo ludi z novo nastajajočim holdingom, ki bo pťTvewval soSke, dravske in savske elektrarne, hidroelektrarni Brestanica in SoStanj ter premogovnik Velenje. »Zadovoljen sem, da sta se v holding vključila ludi Termoelektrarna ŠoStanj in Premogovnik Velenje. Bilo je nujno ludi zaradi zaSčite interesov proizvodnje v Šaleški dolini, kjer ne gre za najbolj poceni proizvodnjo. Elektrarna in premogovnik bi na odprtem trgu sama izjemno ležko preživela, V h<^ldingu bo to lažje,« pravi dr. Franc Zer-din. In kako komentira dogajanje v zvezi z mestom (Ljubljana? Maribor?), kjer naj bi imel holding sedež? Prejšnji leden, ko smo se pogovarjali z njim, je bila to precej vroča tema. »Povsem neproduktivni se nam zdijo prepiri tako okoli sedeža kol cokoli ljudi, ki bodo holding vo- Zakaj holding? Taka oblika povezovanja omogoča kapitalsko povezavo proizvodnih podjetij slovenske eleklroenergeiike, dviguje tržno vrednosi celotnega sistema proizvodnje električne energije in dobiva kakovostnega pogajalca za prodajo energije domačim in tujim porabnikom. »Energijo bomo prodajali skupaj, ne vsak zase. 'fako se bomo izognili neproduktivnemu konkuriranju drug drugemu. Če bomo prodajali vsak zase, obstaja bojazen, da h)mo prej ali slej vsi propadli oziroma, da bodo tiste, ki so ekonomsko zanimivi pokupili tujci, druge pa zaprli,« pravi dr. Žcrdin. dili in članov nadzornega sveta. To, kar se dogaja, povzroča samo zastoje pri sprejemanju vladne odločitve v zvezi z holdingom in v ničemer ne pripe-va k rešitvi prt^blema. Ce bi gledali lako, kot zdaj gledajo nekateri politični in lokalni veljaki. bi se lahko tako egoistično ob-naj^ali tudi v Šaleški dolini, saj sta premogovnik in termoelektrarna po številu zapaslenih daleč največji podjetji, ki bosta sestavljali holding«. I MUena Krstič • Planine GLIN Pohištvo Nazarje Brest, dioksin J miflie... v Glinovi dru/hi Pohištvo ^'se očitno dodajajo čudne stva* ri," je najrazličnejše tiovorl-ce o tovarni ivernih ploi^č začuden ocenil direktor dru/be ma^. Ivo GlušiČ. Teh govoric je precej, najprej pa je treba vedeti, duje nekajletna zgodba o lastniku te družbe sklenjena. Po številnih peripe-tijuh. ki jim je botrovala Slovenska razvojna družba, kot dosedanja lastnica« je novi lastnik cerkniški Brest, sicer dul|>oletnl poslovni partner na/arske družbe. Brest je bil za kupca izbran na nekajkrat pomTvljenem javnem razpisu, po dolgotrajnih pogajanjih pa je pred slabimi Štirinajstimi dnevi s Slovensko razvojno družbo podpisal dve pogodbi. Prvo o nakupu osnovnih sredstev, zemljišča in objektov, drugo pa o nakupu družbe GLIN Pohi.^lvo, ki s temi osnovnimi sredstvi izdeluje iverne plošče. Pogodbi prejšnjo sredo sicer Še nista bili pravnomočni, ko bosta (ali sta že), bodo novi lastniki z vsemi pooblastili zaposlenim v Nazarjah pojasnili svoje namere. ''Zanesljivo vem. da sta njihov namen in cilj ohranili proizvodnjo, najprej pa temeljito posodobili tehnologijo. To bo v zadovoljstvo vseh zaposlenih, novih lastnikov in vseh v na.^em okolju, ki nas prenašajo Že trideset let," je povedal Ivo Glušič. Druga je zgodba o živalskih maščobah, ki so jih v Nazarjah začeli uporabljati kol nadomestno gorivo, seveda po nekajkratnih zahlevnih in natančnih meritvah, ki so bile za tovarno in okolje zelo ugodne. Vendar so te ma-ščobe dvignile .skoraj več "prahu in strupov," kot vsa prejšnja goriva. Prvi takšen "sirup" je dioksin, ki je resnično zelo strupen, vendar ga pri .sežiganju živalskih maščob v Nazarjah dokazano ni, govorice o tem pa so se posredno razširile v medijih in dodatno vznemirile krajane. "Ćisio za vse pa v naši tovarni res ne moremo bili krivi," pravi Ivo Glušič in takole pojasnjuje zadevo: Resnica je, da živalske maščobe ne vsebujejo klora in njegovih spojin, niti lluora, kar je osnovni pogoj za nastanek dioksina. Će teh elementov v gorivu ni, pa naj bo kakršnokoli, tudi dioksina ne more bili. Vsekakor sla za njegov nastanek potrebna dva sočasna pogoja - da imamo kol gorivo tekoči ogljikovodik, kar maščobe so, zraven mora bili seveda klor, drugi pogoj pa je, da to skupaj sežigamo. ()b letošnjih prvih meritvah v marcu smo merili najprej tisto, kar je najbolj strupeno, to so seveda prav dioksini, zato je vse skupaj trajalo tri dni. Prvi dan je bilo gorivo kurilno olje in izjemno občutljive naprave .so zaznale prav neznatne količine dioksina. Naslednji dan smo sežigali živalske maščobe in naprave dioksina sploh niso zaznale. Torej, če ni klora, ni dioksina." Naslednja zgodba hi lahko bila smešna, če ne bi bila zares zoprna in nadležna. Izjemno mila leiošnja zima je bila nekaterim všeč. njene posledice pa mnogim danes niso ravno pri srcu. Be.seda je seveda o prekomernem številu Škodljivcev, ki jim lahko mirne duše dodamo tudi neizmerno število Čisto navadnih muh. Kar v kmečkem in podeželskem okolju, ob odlagališčih odpadkov in različne nesnage, sploh ni čudno. V primeru Nazarij. ožjega in malo širšegíi zaledja, pa to naj nebiveljalo. Tamsoizključno in za vse krive živalske maščobe, ki jih sežigajo v tamkajšnji tovarni ivernih plošč. Govorice Šievilnih ''poznavalcev" presegajo najmanj meje dobrega okusa, če ne že zdrave pameti- Po njihovih '"podatkih" je namreč lako tudi v Šoštanju. Če pa nekateri vonjajo živalske maščobe ludiv vodi iz radiatorjev, polem je vsak komentar odveč. Te ma.šČobe so seveda krive tudi za pravi naval muh, pri tem pase le redki spomnijo kurjih in ostalih ťarm, hlevov, gnojišč. gnojenja s kurjaki in gnojnico, odpadkov in vseh ostalih. za muhe zelo vabljivih zadev, Dejstvo je, daje sistem dovoza in kurjenja živalskih maščob v celoti zaprl, iz kurišča pa izhajajo dimni plini, ki naslajajo pri uporabi kakršnegakoli goriva. Nekajkratne meritve v Nazarjah so pokazale, da onesnaževanje zraka nikakor ne presega mejnih vred-mwli, sploh pa v dimnih plinih ni snovi, ki bi privabljale muhe. Zato v lovarni ne morejo razumeli izključne krivde za silovit "presežek" muh, ki okolici zares grenijo delo in življenje. "Živalske maščobe pripeljejo v zaprtih cisternah, v tekočem stanju in pri temperaturi 70 stopinj, nato jih prečrpamov zaprlo cisterno, prav tako s temperaturo 70 stopinj, od lod jih znova v zaprtem sistemu vodimo do gorilnika, kjer izgorevajo enako kot naftni derivati. Pri tem se sprošča temperatura okrog 1200 stopinj, na izhodu iz kurišča je temperatura okrog 81)0 stopinj, cd ti)d pa pline vodimo v sušil-nik. Povedati velja, da se živalske maščobe uporabljajo kot energent, kar pomeni, da v kurišču popolnoma zgorijo. Cq ne bi. jih ne bi uporabljali. Smisel njiltovega kurjenja je prav v tem, da v celoti zgorijo in se uničijo. Zato mi res ni jasno, kako bi lahko privabljale muhe. Iz kurišča namreč izhajajo dimni plini, v katerih je po vseh meritvah največ kisika, dušika in nekaj ogljikovega dioksida, pa malenkost asiale nečistoče," je Šc povedal Ivo Glušič. ■ /P Z direktorjem TES Jaroslavem Vrtačnikom o kostni moki Pri kurjenju nobenih težav S(>Š( AN,| • O kostni moki, ki naj bi jo sežigali v termoelek« trarni Šoštanj je bilo pred začetkom rednej^a sežij^a In predenje ministrstvo za okolje in prostor v drugi polovki maja i/dal« ustrezno odločbo, veliko govora. Zdaj, ko ta seži|2 teče. ga je nekoliko manj. O Icm, kako sežig poteka, smo se fjogovarjali z direktorjem TES-a Jaroslavom Vrtačnikom. 0 Koiiko kostne moke ste v iem Času Žp stf^aii? »Do vključno 18, julija 2.2fi2 ton, dnevne količine znašajo običajno dve cisterni, okoli 50 ion, enkrat več, drugič manj.« 9 Od kod pa jo vozijo k vam ? »V glavnem iz Koto, pa tudi iz Piuja in Pivke.« 9 So se v t&n Času pojavite kakšen težave pri sežigu? »Pasebnih težav, vsaj zaenkrat, ni bilo.« 9 Ne vem. Če vatn je z/w/w, atnpak v Z^rnji Savitijski dolini - v lovarni i^-ernih plošč namreč hirijo Živalske maiíčohe - tncnda letos ljudje opažajo nenavadno vdiko muh. To d^stvo povezU' j^o s tem ktijjenjem^ Je v Sošíarýu fmli kq/ veČ midi kot obiČvjno? »Jaz za kaj takega še nisem slišal.« 9 Kako pa Je z nadomestilom, ki ^ za ta sevg dohi lokalna skup-nosi? To tiadom&itiloJe bih do}if)Yorje/w .t posebnim sporazU' motn med termoelektrarno in lokalito skupnostjo? »Fakturo smo že poslali na ministrstvo za okolje in prostor. Takoj, ko bomo prejeli nakazilo, bomo denar nakazali lokalni skupnosti, zaenkrat pa nismo dobili šc nič«. 0 7m kakšno »hfiičino« denarja gre? »Za okoli 60 milijonov tolarjev.« ■ mkp IZOBRAŽEVANJE 26. julija 2001 Končana poletna šola za poklic »izdelovalec spletnih strani« Dinamično učenje - izobraževanje za poklice priliodnosti Izobraževanje i<\ poklice, ki omogoâijd (Iťlo lia domu in na (ia^avn, v svetu ni več novost. Kol tudi opravljanje teh poklicev ne. Tudi v Sloveniji. V Velenju predvsem po zaslu;>i dveh podjetij - IPAK in INOVA, kijih vodita dr. Stanko BLltiiik in Viktor Vuupot. Njuna idejsi, da čini boye izkoristila nove tehnok^i-je in i njimi možnosti izob-niževanja na daljavo, seje še pred leti zdela predrzna. Sedaj postaja realnost, kije navdušila 34 slušateljev prve štiritedenske poletne šole. kije potekala v velenjskem hotelu Pakii. Toli-kojih je v četrtek, ko seje pni (xi treh sklopov izobraževanj po sistemu dinamičnega učei\|a m poklic »izdelovalec spletnih stnini« ziiključil, prejelo ptititli-lo ameriške univerze West Valley, ki izobraževanje izvaja. V veliki dvorani lioiela Paka nam je vsak od udeložonccv predstavil spletno slran, ki jo je i/dclal včasu poletne šole. 'Rije bila zelo inien/ivna. potekala je v>;ak dan od 9. do 17. ure, poleg lega so slušatelji dobivali veliko »domačih nalog«. Predavalo jim je pet ameriSkiii profesorjev, šola pa je, seveda, potekala v angleščini. UdeleJ^end so prišli iz vseh koneevSIovenije. največ je bilo mladih brezposelnih s končano vsaj srednjo šolo izobrazbe ter osnovnim znanjem računalništva. Po koncu izisb-raževanja, predvidoma 25. maja 2(.1()Z bodo pridobili originalni cerlilikal ameriške univerze, da so usposobljeni za opravljanje sixJobnega poklica. Viktor Vaupot. direktor podjetja INOVA. nam je o projektu povedai: » To poletno šolo izdajamo v sklopu večjega pnijekta, ki mu rečemo llv^janje dela na ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Za ta poklic ni potreben velik fmančni vložek, potrebuješ računalnik in modem, predvsem pa znanje. To je delo, ki ga lahko opravljaš tudi na daljavo.« Velika sreča za vse udeležence jc bila, daje .stroške za udelcžcn-ce mlajše od 26 let, pokril naročnik projekta, del pa tudi Republiški ?avod za zaposlovanje. Celoten program izobraževanja. okolje? Vdupol pravi; »Pn>jeld je bil zelo zahteven, ker se lotevamo novih stvari, ki jih doslej nismo poznali, na neznan način in z novimi partneiji. Kaj ta program za Velenje in Slovenije» pti-meni, se niti sami nismo dobni zavedali. Pri vseh novostih se na začetku srečujemo z nerazumevanjem domačega (>k(»lja. Vendar se vedno najdejo ljudje, ki pomagajo. Dinamično učenje je nov pojem, ki k sreči dobiva Viktor Vaupot: »Ze Jeseni bomo poskušali v program vključiti vsaj 10 novih študentov. Izobraževanje pa bo potekalo »na daljavo-, preko elektronske pošte in Interneta.« domu in dela na da^avo, ki ga velei\jski podjeli IPAK in INOVA koordinirata in vodita, v njem pa sodeluje še nekiij podjetij v konzorciju. Naročnik je republiški Pospeševalni center za malo gospodarstvo.« Za delo na daljavo seje treba .seveda najprej u.spc^sobiti. Omogočajo ga predvsem komunikacijske in lelckoraunikacijski; tehnologije. »Po daljšem postopku ter pripravah v prejšnjih letih in pilotnem izobraževanju, smo ta program kot piKlpro-gnim v centru dinamičnega učenja v Velenju tudi uresničili v sodelovanju z ameriško univerzo iz Silic^evedoline. Vprvi fazi smo se iKiločili za študij digitalnih medijev; znotraj teh pa za študij poklicev izdekivalca in oblikovalca spletnih strani. To pa zato, ker je to poklic, ki ga pri nas nihče ne izobražuje. Poleg tega je la ta poklic veliko pov-prdševai\je na trgu dek>vne sile. Ude/eženc/ prve poletne šole, ki bodo ob koncu 11 mesečnega izobraževanja pridobili certifikat ameriške univerze, da so usposobljeni za poklic »oblikovalec in izdelovalec spletnih strani», so ob koncu prvega dela projekta predstavili vsak svojo spletno stran, M so Jo izdelali ob pomoči petih ameriških profesorjev. ki v ireli delih poteka 11 mesecev. stane okoli 400 tisoč SIT »To se nam ob predpostavki, da dobiš cerlilikal ameriške univerze in nov poklic, ne zdi drago. Samoplačnikom, teh je bilo ie nekaj, je 30"% sť)lmancirano iz naslova programa.« In koliko program izobraževanja in obe velenjski podjetji, ki ga koordinirata, podpira domače vedno več simpatizerjcv. Želeli pa bi si več podpore. Veliko nam je pomagalo (lorenje, predvsem vodstvo hotela Paka, ki nam je nudilo odlične pogoje za izvaja-i^e šole in Gorei^e Point, ki nam je dalo na razpolago računalniško opremu. Obema smo zelo hvaležni.« ■ Pripravili: Bojana Špegel, Katja Koželj Velenjčanka Tinkara Srnovršnik med najuspešnejšimi maturanti Izobrazba pred modnimi stezami Sedim v Kofetar*ci in k meni prisede Tinkiira, s katero sva bili dogovorjeni. Pogovor takoj steče v prijateljskem, nič kaj uradnem tonu. Kmalu ugotovim, da pred mano sedi zelo preprosta, prijetna oseba, ki stoji trdno na tleh in se ne postavlja zaradi svojih uspehov, ki pa jih ni malo. Pogtivarjali se začnevao mauiri. saj je bila le ta povod za najino srečanje. Ik je za mnoge nekaj strašnega, težkega, celo neumnega, a za Tinkaro je sad .îtirilemega dela. Vsa leta gimnazije v Velenju je zaključila z odličnim uspehom, zalo je bila zanjo malura le sklepno dejanje, s katerim seje poslovila od svojih srednješolskih iet. Kol pravi, je bila na zaključni podelitvi spričeval zeio začudena, ko so ji povedali, da je na maturi pri kemiji, s 97 odsloiki vseli t<5Čk, dosegla najbojši rezul-lai v Sloveniji. Vendar to ni naključje, saj je odraščala z debelimi knjigami kemije, ki jili je njena mati. diplomirana inženirka kemije, hranila po policah njihovega doma. Pravi, da jo je kemija od nekdaj zanimala in da je že v osnovni šoli pri kemiji dosegala lepe rezultate (bila je čeirta na državnem tekmovanju). Šola pa v teh letih Tinkari le ni pomenila v.sega, čeprav jo je vedno postavljala na prvo mesto. Ob v.seh obveznostih v i5oli, ji je šc vedno (îstaJo dovolj časa, da se je ukvarjala z mitnekenslvom. 'Ib ji je omogočilo, da je veliko potovala, spoznavala različne ljudi, narode, njihovo mentalite-10 in različne načine življenja. Z mane-kenslvi>m se je začela ukvarjali že pri rosnih 14 letih, ko jo je našel "lovec na talente" in tako se je znašla na tekmovanju za Supermcidel Slovenije. (3d lod je šla njena manekenska pol le še navzgor, obiskala je Las Angele,s Milanr-topedski oddelek na nivoju države afirmiral kot dobra ortopedska ustanova, ki obvladuje svojo patologijo v kakovostnem smislu in količinskem obsegu dela v tistih pogojih, ki so nam bili dani. Dolgo nismo imeli niti svoje operacijske dvorane, danes imamo tudi nov oddelek. V tem časovnem razmaku smo dozoreli tako oi^anizacijsko kot stnikovno, zato po odprtju novega oddelka pričakujemo nov razvojni cikel. V strokovnem delu smo namreč subspeciali-stično usmerjeni. Ugotovili smo, da bo glede na številčnost ekipe, v kateri je šest zdravnikov specialistov, zelo smiselno, da se najmanj po dva zdravnika usmerita v določeno subspeciali-stično dejavnost. In to smo naredili, iz tega pa črpamo svoj razvoj. Konkretno, na podničju kolenske kirui^ije sem bil na začetku sam in- tenzivno udeležen, sed^ to vlogo prevzema Sajovic dr.. Kotnik dr., kije moj namestnik, je zadolžen za otroško kirurgijo in protetiko, Fokterdr. za hrbtenično kirurgijo in podn)čje ramena, Puncerdr. pa za splošne stvari v ortopediji in stopalo, enako tudi Podobnik dr.. Ta ekipa danes obvladuje široko p«)droge otrope-dije. V druge ustanove pošiljamo le bolnike z malignomi in hrbteničnimi deformacijami pri otrocih, skolioze. Ortopedski oddelek namreč zaradi svojih kapacitet ni bil zmožen vsega dela opraviti sam. zato del naših pacientov odhaja v Valdoltro. V zadnjem času se vse več bolnikov vrača k nam. Poleg tega zdravimo 33% pacientov iz drugih regij v Sloveniji, ki prihajajo predvsem na (»peracije kolena, kjer smo se še posebej specializirali. Torej pokrivamo bistveno širše področje kot je celjsko.« Lela 2000 so na oddelku zdravili 1310 bolnikov, povprečna ležalna doba je bila 7 dni. Opravili so 14.870 ambulantnih pregledov in 1071 operativnih posegov. Pritožb pacientov za svoje usluge skorajda ne poznajo. Dobijo le eno do dve letno. Nove pogoje za delo in paciente pa je (x;enil takole: »Zelo prijetno mi je, daje na novem oddelku največja soba triposteljna, da ima vsaka soba svoje sanitarye, zagotov^ena je intimnost, imamo dober klicni sistem. Pogoji dela so se bistveno spremenili, saj imamo tudi jedilnico in skupen prostor. Tkidi tehnoli^i-ja je nova, posteče pa ortopedske in zelo kvalitetne. Dobro obravnavo bodo omogočale tudi našemu osebju, bolniki pa se biKlo zagotovo bolje počutili.« Ob tem se nismo mogli izognili vprašanju, kako je s čakalnimi dobami. Vengust dr. nam je pojasnil, da so omejeni s sredstvi, ki jim jih odobri obstoječi zdravstveni sistem. »Več kot naredimo, bolj gremo v minus. Nov oddelek ni večji od starega, čakalne dobe se zaradi tega ne b4KJo skrajšale. Lahko pa rečem, da so te v Evropskem povprečju, cene storitev za samoplačnike pa so vs^ 30% nižje kot po svetu.« Kljub temu, da je treba na operacijo kolka čakati od leta do dveh let in za operacijo kolena (xl šest tednov do treh mesecev, pri čemer so bolečine ptinavadi hude, samoplačnikov skorajda ni. Celotna oskrba pri operaciji kolka samoplačnika namreč stane od 900 do dober milijon SIX kolena pa od 1,5 do 1.6 milijona SIT. Dan boja proti drogam Prižgana cigareta za jabolko Ob dnevu boja pn>ti drogam, 23. julija, so mladi iz Dnevnega centra K'r neki. organizirali preventivno akcijo proti drogam, imenovano Prižgana cigareta za jab<)lko. ERA Velenje jim je podarila 35 kg jabidk, ki so jih potem, v zameno za prižgano cigareto, ptmujali p«» Velenju. Z odzivom meščanov so bili zadovoljni, saj jim v celotni akciji za zamenjavo ni uspelo prepričatí le šest ljudi. Zvečer pa so. v Mladinskem centru Ve-lei^e (MC), organizirali okn)gÍ4» mizo z naslovom Dan boja proti drogam. Dnevni center K'r neki deluje en mesec, sestavljajo pa ga mladi, ki so mnenja, da je treba v MC-ju poživiti dogajanje (.ib popoldnevih in vikendih. Tako lam vsak popoldan od 16. ure dalje organizirajo razne delavnice, se pogovarjajo z otroci, ki tja redno prihajajt), jim svetujejo in jim poskušajo pomagati prebroditi in se soočili z njihovimi problemi in s problemi vrstnikov. Ob leh aktivnostih izvajajo primar- no preventivo na raznih področjih, nekaj podobnega je bila tudi ta akcija proti drogam. V centru se trudijo postali razpoznavni, želijo stimulirati mlade in organizirati debate, okrogle mize, kjer bi imel vsakdo možnost izraziti svoje mnenje in p{)-glede na določeno problematiko. Na teh srečanjih bodo še posebej dobrodošli starši, kajti vzgoja in izobraževanje se začneta prav v družinah. Do določenega obdobja družina tudi najbolj vpliva na otroka, pozitivno ali negativno. Na srečanjih bodo gostili tudi strokovnjake, ki lahko staršem in drugim, s strokovnega vidika odgovorijo na mnoga vprašanja. Ti pogovori bi lahko veliko pripomogli k boljši vzgoji otrok in k zmanjšanju nezadovoljstva med mladino. Na ponedeljkovi okrogli mizi sta sodelovala dr. Milan Krek, direktor Urada za droge vlade Republike Slovenije in Iztok Stefanič, pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje, ki sla Dr. Milan Krek spregovorila o drogah, vsak s svojega zornega kola. Po uvodnih besedah seje odprla diskusija, v kateri sta gosta odgovarjala na vprašanja obiskovalcev in prikazala realno slikrič, vrřdja dnevnega centra K'r neki: "Na srečanju smo podali nekaj predlog(w, kaj bi v lokalni skupnosti lahko storili v smeri preprečevanja zasvojenosti z drogami - mladim bi ponudili določene programe, s katerim bi jim nadomestili potrebo po uživimju drog. Nekaj v tej smeri smo ž^ naredili in sicer v dnevnem centru K'r neki, ki je za vse, predvsem pa mlade, odprl vsako popoldne v Mladinskem centru Velenje. Tukaj .sc mladi lahko udeležijo raznih delavnic, pomagamo jim, da se začnejo zavedati samih sebe in se skozi la prostor, ki je namenjen mladim, identificirajo. Tu družbene probleme in probleme nas samih rešujemo sku-paj" Zdenka Svaljek, zunanja sodelavka —^—H dnevnega centra: "K temu. da smo /''^SB^ilkl organizirali okroglo mizo ob Dnevu ▼ M boja proti drogam, nas je napeljalo predvsem dejstvo, da se v Velenju s problemom drog ukvarja malo ljudi in da nili listih ne p()znamo. Te ljudi smo hoteli izpostaviti, pokazati kaj počnejo in slišali, kaj ljudje pričakujejo, kaj si želijo. Z odzivom sem zadovoljna, ker so se odzvali starši in mladi, tako da se mi zdi, da smo "krst" dobro preživeli in da moramo, kot pravi dr. Krek. jemati vsak dan sproti, poslašati ljudi, sebe in delati tisto, kar znamo in zmoremo." skupine, kjer lahko zelo veliko naredijo za svoje (Uroke, skušajo najti z njimi skupen jezik in skupne programe in na ta način otroka pripeljati skozi mladost, kije vse prej kot lahka." KULTURA 8 -_ Razgibano »kulturno poletje« v Velenju Velenjski KulUirni center Ivan» Niipiitniku oziroma njegova enota Prireditve že sedemnajstič zapčino Crna in žele/na kapla v Avslriji snujejo nekakšno mlinsko ceslt\ morda ne 1x1 inž^garst-vo razvijalo hitreje, od druge polovice 19. stoletja dalje. Gradnja enega izmed večjih mlinov je celo dokumentirana, Leta 18^6 sla namreč tedanji škalski dekj\n Andrej Urekin JcržefPleloi^k zaprašila za gradnje^mwegamluia.kiso mu kasneje rekli "fanwški mlin". Vzačeiku 20. siolelja pa so na .Sopoti lalikii nřLšteli že osem mlinov, od katerih sla dva imela .še žago. na Lepeni pa so bili štirje mlini. Nekiij predstave « razširjenosti ve-hkih obrtnih mlinov inž^gv 19, stoletju lahko dobimo tudi iz. se/namej znan "Ciabrški kovač" - Ravljen, ki je imel kladivo na vodni pogon (noivći) in je bil posebej znan po svojih sekirah v katere je vtiskovtil svojo biugiivno znamko M R - Miha Ravljen- Bil je oče znamenitega štišlanjskega novinama in pisatelja i/ obdobja med obema vtv jnama Davorina Ravljeiîa. avitirja številnih romanov in črtic iz olxlob-ja L svetovne v<5jiie 1er avtor znamenitega "domačijskega romana Ugasli ognjenik, ki opisuje življenje med ol>cma vojnama na obnu^čju delovaii naobmočju Šaleške doline tjbčine (xi z^čelkíi 20. stoletja dalje, žal pa so v reglslni tudi tokrat navedeni le tisti mlinarji in ž^igarji. ki so izvr^vali mlin.sko ah žiigarsko obrt In bili zanjo tudi obdavčeni. 'liidi tokrat domačih mlinov in žag. ki naj bi načelno izvrševiili ohT\ za domače potrebe niso registrirali, Med njimi vSaieški dolini in Vetunja v Družmlrju okrog 1979, Vefunja je v celotnem svojem toku gna/a skoraj petdeset vodnih obratov {foto J, Hudales) nieni neposredni bližini najdemo 44 obrtnikov, ki so se prijavljali za opravljanje obrti i>d letij I9ti.^ pa do najkasneje leta 1^53» ko je npr. de-kïvanje prijavila ší>šlanjskČina Velenje dvanajst obratov (le pet žag in deset mlinov) In današnja občina Šmartno i>b Paki .šest - pet mlinov in enčini. Verjetno pa je razlog vtem, daje velenjska polovica Šaleške dolina imela Uidi manj primernih vodott^kov za domače - hišne mline inst^ torej mlinarji v merčnih mlinih imeli precej več dela. Sicer p«i je Sostimjska občimi imela v Skornem in St>šlanju po en obrat z žago in mlinom hkrati, med štirimi mlini sta bila dva v 'lopolšici in poeden vCrabrkah In Lí")kovíci, med žapjmi pa jih je bilo največ nii Piiki-vSkomem pel, v'tó|x)Lšid in Šoštanju dve žagi in ena v Ravnah. P(>leg navedenih registriranih večjih "merčnlir mlinov in žag a so tudi še v20sloletju delovališteviini mlini in (precej manj) žage, ki so mleli ali žagali predvsem 7i\ domače potrebe večjih kmetij. Po ljudskem spominu je bilo takih mlinov in žag precej manj ob večjiii vcKloti^kih, kjer so že zdavnaj (od srednjega veka dalje) prevladovali veliki merčni mlini in žage. V Belih vcxlah bi lahko našteli okrog leta 195{bb Kramarci. Ljubi-ji in Beli viKii 19 liikih mlimw in ? žage,v'Ibpol.šid obToplici in Strmini [5 mlinrate. ■ Mesto Šoštanj - 90 let Prof. Ione Ravnikar je di'islej štirih nadaljevanjih navedel celo vrsto manj zn^mih in noznřinih dejstev o tem kako je Šoštanj ietii 1911 bil razglašen za mesto. Ob koncu nadaljevanja ob polemici mestiï pa naj k njegovemu pisatjju dodam le šc nekaj znanih dejslevo tem kakšno podobo nam o Šoštanju v času, ko je postajal mesto, zarisujejo riizliČTii drugi st;itislični pi'>dalki. Uradni stalistični demografski pt^dalki. ki M za to dobo iVd voljo vse od leta 1869, naU> pa od leta 1880 za vsako desetletje, nam za ieti 19(X) in Í910.ki sta najbližje letu razglasitve Šoštanja za mesto kažejo: Očitno je torej, da po številu prebivalstva ravno v času nizgl-asitvc za niesto Šoštanj ni pre- Del naselja 1900 1910 Šoštanj hiš preb. hiš preb. Gorica 12 56 28 195 Metleče 4 22 8 49 Trg 140 972 150 973 Grad 3 12 3 12 Zahaja 6 34 6 28 Skupaj 165 1096 185 1257 (S) Piše : Jože Hudales lirano rasel; v tem obdobju so namreč največ gradili novih hiš na (îorieah. medlem ko je bilo v trgu zgrajeno le deset novih hiš. število |>rebivalcev pa se v u*-gu sploh ni povečalo. Kljub lemu pa je Sošlanj v času po dograditvi železnico iz Celja do Velenja (1891) in nato do Dravograda (1899) hitro pridobival različne mestne poteze. Sele proti koncu prejšnjega stoletja je Šoštanj začel po številu prebivalcev in hiš presegiiti npr. naselji Ravne in 'Ibpolšica, medtem koje Velenje tudi šele-lii 1910dídečzaoslajíiloza nekaterimi kmečkimi naselji. Zato pa seveda indeks rasti kbiiško blagajno, ki ji^ je vodil Jakob Vc^lk, okrajno sodeče. notarja in odvetnika, pe-trazredno ljudsko šolo, zdravnika. dve babici, pt:ftlo. železniško postajo. riiTHikaU>liško župnišče in cerkev, ter podružnii cerkev in kuratni beneficij, hranilnici in posojilnici itd. Leta 1910 pa v Šoštanju, poleg že prej omenjenih urbanih funkcij, najdemo še davčni urad in oddelek finančne straže, meroi/kusni urad za sode. okrajni odbor {politično oblast okraja, ki je obsegala celi ^Uio Šaleško dtîlino), orožniško postajo s 4 (Kožniki, odgonsko postajo, obrtno nadaljevalno šolo, 2 dese-iTîizredni ljudski .soil, zdravnika (dr. medicine), konjskega zdravnika, gasilsko društvo, ter samo ena registrirana pridobit-nij in gosp^Jar^ka Ziidruga {druga je medtem, kot že vemo propadla), Podobno stagnacijo kot pri številu prebivalstva lahko opazimo tudi pri šolskem i^bisku v šoštřinjski liudski šoli. Medtem, ko je bilo okr<'>g leta 1900 v šoli še več kol 500 otrok, jih je bilo v šolskem letu 1910/11 samo še mćilo manj koi 4(K) in Šele po I. svetilni vojni jc Število ponovno naraslo na pelslo in več. Dekama Uihko razlog za to iščemo tudi v nastanku nove zasebne nemške šole, ki jo je leta 1903 ustanovilo društvo "Schulvere-in". Ze pred tem je konec 19. stoletja nastal nemški otroški vrtec, ki je imel prvotno svoje prostore v ctoriščnem poslopiu pri žagi, katere lastnika sla bila I lauke-Stroinigg, Ko so v letih 1902in I sezidali poskipje za nemško .šolo. %c je vrtec preselil v prvo nadstropje nove zgradbe in ostal v njej le dve leti, nato pa je šola bila razširjena v dvo-razrednico in je potrebovala prostore. Prvav letu ustanovitve leta 1911 je nemška šola dobila še tretji rvc-lovnega Športnega dogajanja, l isli. kl to vedo, se včasih ol> rcišcvanju kaksiic križanke obrnejo kar nanj, ko jim pri vodoravno ali navpično nc gre kot bi želeli. Janez se malo zamisli, ampak podaiek izsireli. in lo loccn, da Ivij ne bi mogel bili. Damlr .Smid. oblikovalec, pa je le-loSnji dopusl porabil ob slovenskih rekah, kjer je kampiral dan, dva in Sel naprej. Posebej navdušen je bil nad Kanalom na Soči. Pravi, da si do leios ni mislil, kako lepo je lahko ob rekah. Mi pa kot zastavo rinemo poleli na morje, kjer je gneča. ■ Jsnez Pi^snik vetik poznavalec sport» nega dogajanja. Skupina Nude pričakuje Izzid tretjega albuma Bodo zlate tudi »Drugačne gravitacije«? Poletje je ča^ koncertov na prvem »piru« po pri-hcKiu na velenjsko ^Noi^ obje* /eru«, najprej /eleli .slišati» kako delovno j« njihovo le* tosnje poletje. Odgovor je l>il pričakovan, kiir su doka/ali ludi, ko so pol lire pred polnočjo prišli na vrsto na miru za mla* de. Množico so razživeli, oure-li Ikjir je l>ilo Še posebej dobrt)-do.^lo) in opeli« saj so Številna f*r\a pritegnila pevcu Boštjanu, ki je bil tudi naš sogovornik. Takole nam je za uvošč RTV Slovenija, kol že prva dva. Material je nastajal pribliî^no eno leto, snemali pa smo ga cclih pet mesecev.« 9 So skladbe^ ki hodo na njem, te kaj v ušesih vaše publike? »Novi album ne bo čisto ne- znan, saj so fantje večino male-riala žc predstavili. Prvi single, ki smo ga izdali, je bil »NaroK' svei«. »Ta se je t udi na televizijskih >Video spotnicah« odlično prijela, sicer pa je trenutno »po wcr play« na vseh lestvicah in radijih postajah skladba »Ni čist greh«. Kot veste, smoscz njo prvič predstavili na malo drugačen način na letoSnji EmI. Na Viktorjih pa smo igrali skladbo »Odiseja«. Ena od skladb je že iz leta 96 leta, pa je doslej Se nismo posneli, na koncertih pa jo vedno igramo.« ^ Se (i zdi, da bo tretji CD drugačen od prvih dveh? Nekateri unajo občutek, da postaja-te gfoxbeno »mehkejši«. »Mislim, da vsaka skupina, čc veliko dela, dozoreva In se stara skupaj s svojim občinstvom. Vsak CD je zato po svoje čisto svoj Štos. Prvi je bil najbolj rock-^ťroll, pri drugem smo se odločili za bolj pop produkcijo, ker smo tmeh producenta Žarka Pakn, ki mu to najbolj leži. Novi album pa bo precej alternativen, z malo tršimi kitarskimi prijemi in veliko analognimi zvoki. Nadgradijo jih močna besedila In melodije. Ekipa, ki ustvarja glasbo, ostaja isia - Se vedno Nudovci vse delamo sami, tudi tokrat smo izdali le avtorske komade, brez priredb. Naklada bo ob izzid u previdna, okoli 4 tisoč C'D-jev, saj na založbi ne marajo zalííg. 0 Ste eda od xkupîn, ki se nad pntdajo na našem malem trgu ne more pritoževati. » Drži. Prva ploSča je tik pred tem da postane srebrna, druga pa je že zlata. Še vedno pa ne vemo ali bomo žc kmalu posneli ^ kakSen vidcíx Trenutno je §c aktualen video za skladbo »Ni čist greh«, zagotovo pa bomo posneli še kakšen video-spot. Odločilise moramo ali bo to eden ali dva.« Po izdaji CD-ja fante čaka ob-.sežncj^a turneja, ki bo zajela celo Slovenijo. Za pt>čitnice bo letos zato^ bolj malo časa. Sicer so vsako leto, sedaj že tradicionalno, vsaj tri dni skupaj na morju, saj so nc Ic glasbeni kolegi, ampak iskreni frendi. Zato veliko časa preživijo skupaj tudi, ko ne gre za nastope in vaje. Ib pa je v glasbenih skupinah sJej kol prej redkost. ■ Bojana Špegef -v." Skupina Nude je hladno noč ogrela ogromni množici mladih pod malim odrom pred in po ognjemetu. Zgodaj zvečer fantje Še niso slutili, da bodo igrali eni največjih množic v letošnjem poletju, ki Je zanje več kot delovno. Sploh, ker 1. avgusta izzide njihov nov, tretji album. Energična, odlična pevka, navdušila tudi Velenjčane Nuše Derenda Evropa (in svet) še nista pozabila V živo je še nikoli nisem videla, vedno pa mi je bita simpatična. In takšna tudi je. Drobna in majhna, zgovorno in nasmejana. Ne pravdo zastonj, da je v majhnih flašk:ih strup. Malo jo je skrlielo, kako bo z obiskom, saj je bil s<»botni večer oli je/eru i/ minute v minuto h4»lj hladen. »Tiste, ki IkhIo prišli. b4»mo že ogreli. Danes bomo igrali tudi polke in valčke«« pravi med smehom. ^ Nusa, zfl tabo je ddi-ek zelo de-lavnega poletja. Imaš pa po vev kot tispe.snem nastopu na Evroviziji veliko tmsiopov? »Ja. To poletje je, iskreno povedano, zelo naporno. Dt">slej sem zdržala, najbolj pomembno pa je, da so zdržale ludi moje glasilke, ker vedno nastopam le v živo. Moram pa reči, da je bilo zelo zanimivo, saj jih je bilo, t>dkar imam soIo kariero, največ dt^slej.« 9 Pa greš prav pov.sod, kamor te povabijo? Vemo namreč, da je Slovenija in z njo glasbeni trg majhna? »Če lahko uskladim termine, grem, kamor me povabijo. Na nastopih Imam namreč več variant: sodelujemz dvema ansambloma, pa samo z pianistom, ludi 7 Big bendom TRV Skweni-je. Tako nastopam v zelo različnih prostorih, z različnimi glasbeniki pred res veliko ljudmi, zato je še posebej zanimivo.« ^Kako to, da te letos nisnw vide» li in .dišali ne na Slovenski po-pevki in ne na Meliklijah morja in sonca? »Rekla sem, da bom imela malo pavze. D H se malo umaknem in da si naberem novo energijo. Raje se bom pripravila na naslednje festKalc, na kiiterUi bom prav gotovo Se sodelovala.« 9 Je'/en jeza gfOsSbe/iike pfrntetU' hen Čas, saj je december mesee, ko se proda največ no.siicev zvoka v letu. Kakšna hi) tvoja letošnja jesen? »Sedaj se pripravljam na mednarodni festival v Romuniji. Zanj bomo prevedli romunsko pesem in naredili nov aranžma. Moram reči, da sem zelo radovedna, kako bo to »ratalo«. Si- m/« M KRATKO Ameriška poraba glasbe na spletu bo nafasla Iz 1 milijarde dolarjev v letu 2D01 na 6.2 milijarde dolarjev v letu 2006, kar pomeni 43 odstotno letno rast v naslednjih petih (etih, kaže raaskava Ju|Hter Medla Metrn. BrvšI Beatles George Harrison pričakuje, da bo kmalu umrl za rakom, je povedal producent slavne skupine, kl se mu je glasbenik zaupal. 56-lefm Harrison se je na švicarski kliniki zdravil zaradi tumorja na možganih, prestal pa je tudi operacijo raka na pljučih. Nedeljski Sunday je poročal, da je Harrison svojemu pnjatelju In bivšemu producentu zaupal, da ne bo več dolgo živel. Martin je povedal za časopis: 'Z zadevo se ne obremenjuje In upa, da bo vse prešlo. Ima trden značaj, vendar ve, da bo kmalu umri, kar je ludI sprejel." FrontmanMetallice James Hetfl-eidje odšel na zdravljenje. Skupina je do nadaljnjega odpovedala vse akllvnosli, lud I snemanje nove- cerpa se pripravljam na »Zadar fesi«, kamor sem letos povabljena. To je zame nov i/ziv, prav lako 7.â aviorje, s kaierimi sodelujem. Tako se bom jeseni zagtv tovo predstavila z novo pesmijo ludi mojemu občinstvu. Ce bo sio vse po načrlih, pa bom drugo leto i/dala nov albu m. Sieer pa sem povabljena tudi v Rusl- 9 ^^d nastopa na Evroviziji te ze^ to pogosto videvamo v usnjenih oblačilih. Je to stil 4)htačenja, ki t i je pisan na kožo? »Je. Pravzaprav se pri obleki ravnam po pesmi. Za CMO in Evrovi/ijo sem sodelovala s Sa4em Radovičem. mislim, da bo to sodelovanje leklo Se naprej, .saj sem /elo vadovoljna, Nuša Derenda je simpatična ne le na odru, ampak tudi kot sogovornica. Čeprav Je imela v zadnjem mesecu SO nastopov, ji energije še ni zmanjkalo, M čudno, da Je z njo navdušila tudi Evropo. jo, na nekaj koncerlov, pravzaprav manjših ťeslivalov, kol kaže, pa bom februarja nastopila ludi v Avsiraliji.« ^ fJanes hoš nofitopUa skupaj z možem h'renktmi. Je to pogo' sto? »Ja, je. Skorajda na vseh mojih nastopih namreč sodelujeva, saj pi^skrbi za lehniko, kadar na-siopam sama, opravlja pa ludi menagerske posle. Sama bi ležko zmogla, .saj se raje osredotočim na nastope in delim podpise mojim poslusaleem.« 9 Kako tvoja .sinova, ki sia še majhna, prenašata tvojo letošnjo pogo.sto odsotnost? »Kar dobro, saj je način ;^ivljenja starscv glasbenikov lak, da z njim rasteta. Ko smo skupaj, smo res skupaj» ko doživim kakšen uspeh, sla zelo vesela. Sieer pa žc Čez tri dni odhajamo na morje, če.sar sevsi zelo veselimo.« ga albuma. Odhotf Jasena, tožba i Napster-jem In snemanje novega albuma so bili očftfto prevelik napor za pevca In kil arista Jamesa Hetfleida, kl seje, kar je moč ra^ratl Iz uradne izjave, te dlje časa boril zodvlsnost-jo od alkohola In drugih nevarnih drog. Nazadnje se je odločil, da se bo prijavil v rehabllitaoljskl center in začel z zdravljenjem. Oboževana Marlah Carey, sexy pevka z angleškim glasom, je na evropski promodjski turn^l za svoj album Glitter in Istoimenski film doživela prave ovacije. 31-letna pevka je najbolje prodajana ženska izvajalka vseh časov. Do sedaj je prodala 14D milijonov svojih albumov in bila s kar štirinajstimi skladbami na pnem mestu ame-nške lestvice Billboard. Kot kaže njefl zadnji promocijski obisk v Evropi, njena popularnost ne upada. Mariah je obiskala Pariz, Koeln, Berlin, Milano, Madrid in London. Povsod so jo doéakale gruèe oboževalcev, ki so jo spremljale na vsakem koraku. Po anketi njemške glasbene ren-je Musik Express se je med 100 najboljših pesmi vseh časov uvr^i- Pravzaprav se mi ne zdi, da nisem močno spremenila načina oblačenja, čeprav mi to vsi pravijo. Zagotovo je lo siil, v katerem sem se na^la. Usnje jc k »Energy« res pasalo.« # Od Evrovizije je minilo že kar nekaj ča.sa. Evmpa te verjet' /uf še ni pozabila? »Zelo sem vesela, ker smo uspeli piLSUlivelikpečat. Piivabilav tujino Sc vedno prihajajo, po in-lernetu ki vedno dobivam tet like. ludi luji novinarji se najavlja-jo na obisk- V Av.slralijo bom verjeino odSla zalo, ker sem bila vseč novinarju, ki je po rodu Slovence in bi rad, da lam fehru-aija <îdpojem nekaj promtx'ij-skill konccrtcîv. Baje pa imam veliko »fenov« tudi v Rtisiji. Cc je res, bom videla, ko bom priSla tja.« I Bojana Špegel la le ena domača pesem - 'Mo-bahn' skupine Kraítwerk. Na listi najboljših dominirajo ameriške in angleške skupine, skupini Beatles In Rolling Slones pa sta zasedli največ mest Nemci so na prva štiri mesla uvrstili pesmi 'Stairway To Heaven' Led Zepelin, 'Yesterday* Bealles, 'Smells Like Teen Spirit' Nirvane In 'SalisfaOlon' Rolling Stones. Organizatorji največje rave zabave Love parade se morajo po koncu sobotnega rajanja soočiti s kupem smeti na beriinskih ulicah In finančno Izgubo. Letošnje zabave se je udeležilo 800.000 navdušencev, medlem ko se je na Love parade lani zabavalo 1,300.000 ljudi. vsak četrtek vaš »Ni slabo, vendar mora biti naslednje leto še boljše,« je na uho zašepetal Darinki Pirh neutrudni in ne po svoji volji nekoliko zakriti predsednik Turističnega društva Velenje Jože Zakošek - Zaki. In kaj je bil povod tega zaupnega pogovora? Analiza uspelega »večera pod lipco«, kjer je imela Darinka v svojih rokah vse niti. »^Šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Milan Kopušar ne zamudi nobene prireditve, ki se dogaja v kraju, kjer živi, v Gaberkah. V nedeljo je bil z družino opažen na prazniku žetve in kruha. Številne obveznosti mu pogosto ne dopuščajo, da bi se družini posvečal toliko, kot bi želel, zato ta primanjkljaj nadomesti takoj, ko mu delo dopušča. Na nogometnem srečanju slovenskega državnega zbora in hrvaškega sabora je Kopušar pripomogel k izenačenemu rezultatu (3:3), bil je strelec prvega gola za naše. Na Šmarčane (Kopušar je pognal korenine v Šmart-nem ob Paki) je v nogometu treba vedno računati. "Vera Oštir, levo, podjetna »Elanovka«, Slavko Hu-darin, šef TlC-a in Nada Zavolovšek - Hudarin, sekretarka uprave ERE, so bili včasih sosedje. Zdaj, odkar že nekaj let to niso več, se redkeje vidijo, zato so naključni klepeti toliko prisrčnejši. NAGRADNA KRIŽANKA - FOTO ZOOM križanka fl.n. močan dež, ploha nagrobnik v spomin umrlemu, ki je pokopan drugje pozitivno nae-lektren rudnina, aluminij. železov silikat nepopoln zlom planins-sebn<> so si zapomnili zanimiv dog<»dck, ko so Suirkljc priletele na ahrahamcjvski pra/nik domaćina, ki jc sicer p<'j rodu iz Prc-kmurja, kjer ^lorkîjc v bislvu doma. Ljudje se sprašujejo, kaj naj bi to pomenilo. Ugibanj ju vclikc\ Nekateri pravijo, da bo v Šentilju veCja rodnost, saj Štorklje "prl-nal^jo otroke". Drugi pravijo, daje lo mogoče doher "eahen", da bo kdo vendarle kupil CiradiO in ga rešil nadaljnjega propadanja. Tretji meniji), daje lo itorkljeva izvidnica in da bodo naslednje le-10 prijele množično gnezdili v fienliljsko dolino, ki Se ni preveč ekološko onesnažena in v njej prebivajo prijazni ljudje. Naj bo kakorkoli, Slorklje so v Šentilju lrenu(na atrakcija in se jih splača pogledali od daleč, da jih ne spla.^imo, da smo do njih gosioljubni, da ne odletijo kam drugam. ■ Jože Handoif Prireditev vsako leto privabi veliko ljudi Praznik žetve in kruha (iABIlRKO,22.juhia-()rga. niza!or]u že sedme priredirve z naslovom Praznik zct%'e in kruha. lamkajj^njemu pnwiovoljne-mu gasilskemu dru^uoi.jevieme res Slo na n>ko. Predsednik lega društva Karel Judež je nekaj dni prej irdij^dabovreme lako, kol st> gii dogovt>rili z onimi zgoraj, a kdo bi mu vrcjel? Pa sc jo re.s naredil prijći/en poletni dan, zaradi kalerega so mnogi zavili v Clabcrke, da obudijo spomin na stare običaje ob želvi. Pi>skri>ljťn<» je bilo /a v.se: /a parkjr;ii\je. m miz« in klopi, /a lihidno pijačo in pvko / niAnJa. M okusno in očem všečno pecivo, ki so gn napukle knijunke (?al>erk, /a srećelov... A preden sc je ples začel, ao se ekipe Cirkíwe, erk. PleSivca, Razborja, î^kal in /ibike (pogrevali smo Šentilj in Ravne), potile. Pomerile so se v /^eivi po slarih običajih, v vezanju snopov in postavljanju kopic. »Letošnjemu îekmovanju smo dodali ^Ijiv del, lek slamnaiega moža«, je povedal organizator lekmovanja Janez Ailcer. To tekmovanje je med gledalci želo sajve smeha in bilo dober uvod v kasnejše raje nje ob poskočnih zvokih ansambla. Kar se lekmovanja liče. so bili za na«i zmagovalci kar vsi. Konec koncev ni heežeii,čcvc.<,da li nekdo za hrbrlom meri čas. Nov(.ist leloJnjc prireditve je bil prikaz slarih traktorjev, sla-rejSih od let, najstareji^i prikazan je §iel kar 5t)lei! Dolxír obisk prireditve pa sa- mo potrjuje, da se je praznik želve in kruha prijel, in dii bomo /agoiovože naslednje leto priče Hu finančna razstava. novemu, lakrai že osmemu. ■ mkp Stari traktorji. Vezanje snopov. Žetev. Lov na soma na Škalskem jezeru Rihiška dru/ina Velenje liidi letos prireja ntKíú lov na soma v Skalskem je/eni. Po iHosnjih rekordnih ulovih, saj so sre joje ptHegnil k obrežju, lam pa jo je na kopno spravil njegov sin, ki je sicer član ribii^kedružine v Mozirju.'"'Ib je moj prvi som", je bil na 115 cm in kg težko ribo ponosen Musial'a, sin pa je dejal, da bodo ribo preparirali, V neposredni bližini sla ribitrila ludi ribiča iz Dravske doline. "Kmalu jc potegnilo, na-U) se je vrvica zapela, kmalu pa strgala", je razpredal eden izmed njiju. "Treba je počakali, da riba popusti in priplava na površje. Potem je treba potegnit i," je svetoval ribič iz Savinjske doline. Na lov nasoma sem odiUil s t otiîaparaliîm. Skoraj po pravilu se uslavim tam, kjer je "prijem resdolKr". ■ Hinko Jerčič Zeliščarji v genski banki Konec junija so člani a Zelišćarjev Veler^je obiskali Gensko banko zdravilnih in aromatičnih rastlin (ZAR) v Šenčurju pri Kranju, (rensko banko in njen pomen jim je predstavila doc. dr. Dea Baričevič. vodja te iistant^ve. Oliranjanje ra/novrstnt»»ti živega ^vctu. med drugim tudi /AR. postaja ena izmed pSko osveščenega dela sveta. Konvcncija o biWaski raznovrslm^sli, podpisana leta iyy2 v Riu de .Tanciru in ralificirana v letu 1^98, je rezullal lovrstnih prizadevanj svetovne strokovne javnosti. Pri tem je ohranjanje žK'cga sveta možno v naravi ali preko genskih bank. Takojo v Sloveniji žc od leta 19% uradno priznana genska banka MEDPLANT.kije hkraii pridobila ludi status Slovenske nacionalne /hirke /xlravilnih in aroma-(anih nisilin. Cilji <^^(^vane genske banke usmerjeni pre^fvî»em k ohranjanju raznovrstnosti zdravilnih in aromatičnih nistlin v slovenskem prostoru. V la namen /^e Imajo zbranih genskih virov v obliki semt-n. «in vi-iro« kulturah, nekiij rasilinskih vrst imajo posajenih v žalcu. íenčurju in Vinjolah. Vna-sadu najdejo prastor predvsem tiste rastline, katerih kaliv<^i semen, shranjenih v genski banki.po dokvivnem času upade. Na lak način t»bnavljajo gensko banko, v nasadu pa seseslava rastlinskih vrsl nenehno menjava. Sadike v glavnem v/gojijo izsemen. kijih kasneje prenesejo na posk'usne ptwr^ine. Pc^samczne rastlinske vrste, pri katerih je pogi^ta tujeprainosi (npr. izop) ali izredna raznolikt'^t (npr. dobra misel in rman) pa ohranjajo v laboratoriju za mikropro- pagacijo in v rastnih komorah ter kasneje prenesejo v nasad. Oh koncu vegetacijske sezA^ne nato semena polmere jo in shranijo v usirezjiih po^ttdah na lemperaturi do -AX' ali celo -IXT:. V nasadu v Šenčurju, ki sosi grt ogledali, st> tako našteli preko petdeset različnih zdravilnih in art>maiičnih rastlin, v ?.:ilcu pa je ta nasad še Številčnejši. Onesnaževanje po eni strani in pustošenje naravnili rastii^ zdravilnih in aromatičnih rastlin po drugi strani, predvsem pa neizenačcna kakovi^si nabranega maieriaUi glede na v.scbmisi učinkt>vin, so glavni razlogi Z-a ustanavljanje genskih bank. /ato ludi vz]>odhujanje in pridelava zdravilnih rastlin na večjih pcm-Šinah ali zgolj na domačih vr-lovih v Sloveniji ni naključna. Zanesljiva prep<')znavnosi rastlin, stalen vir kak(w>stno izx'nacene rastlinske droge pras' goUM^ prednosti, ki govorijo v prid up^irabne vrednosti genskih virov, / obstojem genskih bank se torej nam, Ijubiieljem zdravilnih in aromatičnih rasllin. 1er farmacevtski industriji pi^nujajo nove možnosti in izyJvi. Ce pri lem ohranimo naravna rasti.^a posameznih zdravilnih in aromatičnih rîb-ilin, pa je lo^ dixlalen razJí^ za sprejemanje genskih bank vna^v.siik-dan.pa naj se nam tosliSi ic lako odmaknjeno v prihodnost. ■ Nives KugoniČ 72 REPORTAŽA, MNENJA 26. julija 2001 MNENJA IN ODMEVI Vrtec ciciban na Gorici zaščiten z ograjo LefH\ urejeno in íislo igriSČe je prav golovo fdjU veČine občanov v mestu Velenje. Se prav posebno pa je lovelika^el-ja vseh otrok in zaposlenih vve-Icnjskih vricih, ki se Ida in Icla, skupaj s siarši, trudimo, da bi dasegli la cilj. Korak za korakom nam v velenjskih vrteih uspeva, da te želje ludi realiziramo. IgriSCa so nepogrešljiv del bivalnega prostora oirok. Zaradi pomanjkanja urejenih in primerno opremljenih zelenih phva]e in pozornosti. ( /ospodu Mehmcdu Bečiću, direktorju lega podjetja, se za to humano potezo na jiskře neje zahvaljujemo. Upamo, da bo zasilna ograja variwala naš objekt in okolico pred vandalizmom in bodo olrt)-ci imeli možnost igre vCislejšem in holj varnem okolju. Za dobro počutje oirok na igralnih površinah okrogvrtca bomo po-skibcli delavci vrtca ludi tako, da bomo v novem šolskem letu Izvedli projekt **Lcpo igrišče -naše ve.selje'*. Ob pomoči i^iat^'v in Tunanjihdelavcev želimo urediti igralne količke za prvo in drugo starostno obdobje. Hvaležni smo vsem, ki so nam omogočili postavitev ograje okrog vrtca CiCTBAN, zalo se vsem Se enkrai toplo zahvaljujemo, Tistim, ki se s pcstavitvijo ograje ne morejo sprijaznili pa tole v razmislek: Bile so možnosti in priložnosti, da sskupnim sodelovanjem poskrbimo za urejeno igrišče ob vrtcu za naše varovance in otro ke iz bližnjih stanovanj.skih blokov, vendar do pozitivnih dogovorov ni prišlo, saj jc nekaterim malo mar za skupno lastnino in jim ni mar» da bi znali, ludi izven institucij, privzgajati otrokom primeren odnos do skupne lastnine, ki omogoča otrokom kvalileinejšo igro in izboljša pi^goje za bivanje v pro stem času. I Sonja Ferme pomočnica ravnatetjice Spoštovanim SMS-ovcem- Želim odgovoriti na njihove očitke v Na.šem času, dne 12.ju-lija. V odgovoru navajate, da so mladoletni otr(x:i člani plavalnega kluba, Prepričan sem. da ni bilo poleg čliinov plavalnega kluba lam prisoten niti en predstavnik SMS-a. Očitajo nam tudi lastno promocijo preko tednika Naš čas, nczavedajoč sc naših aktivnosti, ki potekajo že nekaj Icl. V demokratični državi, kakršna je naša naloga, je naloga političnih podmladkov opozarjanje na nepravilnosti, ki se v njihovi okolici dogajajo. Ni pa naloga samo opozarjanje, an v pak tudi delo za dobrobit mladili $ svojim člankom nisem hotel blatili vašega imena, ampak Vas javno opozoriti na perečo problem al i ko. Z upanjem, da si ne bomo več dopisovali preko časopisa, ampak tudi kaj koristnega skupaj naredili, Vas prav lepo pozdrav- Janko Pučnik Je voznik že trideset let Voznllc, ne šofer! J»nko Pučnik je voznik - n« .^ufer! - /Ji tríciesťl let. Prav |>us«-b«J me je opu/oril na lo, da .se voznik le|)šť sliši, kol »»fer. Prav lolikočas«! ježečisin /veze šoferjev (ne voznikovi Kaj pa t», Janko?) in a\tomt^:inik<»v. Med voznike je prišel po nnključju. Na zjčetku je bil rudiir, tako kol oče in bral. Živeli so na Starem jašku. Ima se za videl? No, Janku je aspelo. A, ko se je vrnil iz vojske je razmišljal samo o Icm, da bo sel v Solo in postal voznik. '?x isto leto se je vpisal. Še dva kolega je nagovoril. Opravil vse kot je treba in začel vozili. Najprej za Cro meso po Šaleški dolini. "Ne, nikoli mi ni bilo žal, dasemšelmedvcr/nikc. /.veseljem (pravljam svoje delo, čeprav Janko Pučnik: *'Nikoii nisem računal kotiko kilometrov sem že prevozit." iam. Predsednik MF ZLSD Šaieška doiina Dimitrij Amon ja na rja", Potem pa je bilvvojski,služil je pcšadijo. Eden od šoferjev mu je dal ključe in ga prosil, da prestavi avto. "Kako, ko pa ne znam." se je začudil Janko. Ampak kolega je bil vztrajen. Janez, pa da ne zna voziti? Kdo je že to je naporno in odgovorno." Vozil je tovornjake in avtobuse, zadnjih 22 let jc voznik pri Izletniku. Njegova je proga Velenje - Ibpolšica, en leden dopoldne, drugi teden popoldne. "Će sem kdaj računaj, kcjliko sem v teh letih prevozil? Nikoli. Moralo bi pa biti ogromno." Veliko bi lahko povedal o odnosu Šofer - potniki, polniki - Šofer ("potniki so b<^ji dar, mi smo zaradi potnikov, ne potniki zaradi nas), veliko pa l udi o odnosu poklicni vozniki -policisti. "Tudi tu marsikaj ni tako kol naj bi bilo. Rccimo, če na prvi šolski dan pridejo policistiz radiirji merit hitrcKi na avtobusno postajališče.'* 'lakoj, ko je naredil Šolo, se je Jankih vključil vstanovsko orga-niz.acijo, V tej zvezi vztraja prav tako dolgo kol v poklicu. "Če na začetku nisem bil v organizaciji med najbolj dejavnimi, sem zadnja lela lo malo popravil. Predvsem veliko delam všporl-ni sekciji, udeležujemo se tudi tekmovanj in kar uspešni smo," je pripovedoval Jank(X Praznik je proslavil skupaj s kolegi Bilo jih je veliko, ki so se zbrali v Šaleku. In veliko so si imeli ludi povedati ■ Mliena Krstić - Ptaninc Spogledovanje z morjem in skalovjem (KRIŽARJENJE Z LADJO BOŽIDAR PO SREDNJEM JADRANU 3) Majhne dí^xlívSCine se VKli-jo. Sredi morja srečamo simpatičnega ribiča in kupimo zo-batce in parage. Kapiian lîblju-bi, da bo pripravil večeijo. Bila je odlična, zanjo bi moral v kalini restavracijo odšteli najmanj dvakrat več. Stala nas je 2.100 .SIT na osebo, a je bila več kol vredna tega staiška. Najprijctnejšo noč smo preživeli vsamolnem zalivu na otoku Ščedra. Mislim, da zdaj vsi razumemo tišino. Zjutraj smo Jgcjr, Milan in jaz raziskovali po otoku. Zapuščena domačija v prekrasne m zalivu je bila kot iz pravljice. Foto-grallrali smo ladjo in drug drugega in tekmovali v veslanju. Nobenemu ni šlo prav dobro, Malo premični, uUojjeni iji dobre volje, smo povrnitvi na krov naredili vsak svojo Črtico v barsko evidcnco. Dnevi bežijo. Kot da smo se -spojili z morjem in kamenjem. Bogovi sonca in morja so z nami prijazni. Ves čas niwsprem-Ija lepo vreme. Skrivamo se pred soncem. Kapiian (u in tam vključi klimalsko napravo, z,aio jc v kajutah prijetno hladno. Vissc^asno izpustimo iz programa. Ljubši so nam neznani zalivi ob Pcljcšcu in na Korčuli. Kratke a neverjclno polne počitnice se iztekajo. V Trpnju je najjužnejša točka našega pouw^nyá. Pristanišče je preproslo ťanííistično. Povsod je videli, kako se je Čas ustavil. pa vendar teče dalje. Nad prijaznostjo in vljudnostjo go- vi, da sojo oblegali Turki, da bi iz.stradali mehčane, ki so sc zatekli vanjo. Obleganje je trajalo dolge mesece, in ko so si že povsem (Obupani melČanl v trdnjavi delili zadnji hlebček sira, jim je ta zdrsnil v globino, »Glcjî«so rekli Turki »želimo jih iistnidaii, oni pa nam mečejo sir z obzidja.« In prenehali .so oblegati trdnjavo. Nesrečno naključje je včasih lahko srečno. stmcev se res ne moremo pritoževali. Naiakarsecelo ponudi, da nas odpelje v disko. Odklonimo. Raje opazujemcj igro luči v morju, ki je to noč postalo ogledalo. Naslednji dan jc zadnji Tudi zalo tilio klepetamo skoraj do dveh zjutraj. Ziidnji dan plujemo skoraj pel ur. Fotografiramo, snemamo in po malem si že želimo domov. Na večer prispemo v Omiš. lu je doma ptisadka. SpiîZJiamo IviCinega očela. Ženo in šest-letno hčerko. Ogledamosi a\sv reke CeUne. Mestece je nenavadno polno turistov. Pozno pont">či sc malo okrepi buija. Dolgo v noč klepetamo v ladijski jedilnici. Urejamo vtise in sp(wnamo kapifanovo srce pobliže: dobro srce. Poplačamo zapitkc, kapitan zaokrožuje navzdol. Navdui^ni smo nad križarjenjem. Nik(imur ni žal, da se je odloČil za takšen dopust. Ko se odpravijo spal Še najvztrajnejši, zlezem na gornjo palubo. Visoko v skalovju sloji omiška trdnjava. Legenda pra- brih znancev. Nihče se ne bo vračalz vlakom. Po osebnih vozilih razporedimo opremo in piše: Vlado Verdnik potnike. Sklenemo, da gremo drugo leto spet: z družinami, znanci in prijatelji. Poslednji zajtrk mine ob govorih, poslavljanjih in obdarwa-njih. Kapitanu in posadki podarimo morskega psa, izrezanega iz nerjaveče pločevine. Spominek takoj najde meso na steni ob krmilu. Ob devetih se izkrcamo. Slovo je kratko in prisrčno. Kapitanu obljubimo, da mu p^wljemo zastavo Gorenja. Z naslednjo skupino jo bo izobesil na jambor. Dobra reklama bo ta Obiščemo še splitsko tržnico in malo pt)kukamo po trgovinah, potem pa na pot. Ob pol sedmih zvečer smo vsi spel v Velenju. Ostali bodo spomini in <«tale bodo ťouv gralije na prečudovit dopust; nekoliko nostalgičen bo naš spomin na Še vedno najlepše morje nasvetu. Prvi polniki Božidarja se prisrčno zahvaJjujemo (îore-nju Turizmu za organizacijo programa križarjenja Naslednjim potnikom, ki so se že prijavili ali pa se šc bodo v poslednjem hipu odločili za križarjenje konec julija ter v začeik'u avgusta, pa želimo čudovite dneve, dobro morje in vse naj. /Informacije in prijave za križajenje-tel:03/899 2r)71/ Fotografije: Stojan Bošnik 26. julija 2001 «fl^ČAS ZANIMIVO 13 OVEN 0D213.D0 21.4. če bi bilovsetako, kot bi moralo bili. bi se vi sedaj veselili življenja m dni, ki so pred vami Tako pa Cisto do končane boste vedeli, kai vas čaka, kako boste prežveli dopj$l Tokral veste, da sami nIslečisloniC krivi. sploli.Xerste storili vse. dabi bilo vsaito poletje lepo in spiol^eno, Ne skr-biîe preveč, na koncu se bo vse izteklo tako, kot je prav. B\K OD 21.4,00 20.5. Želeli si boste saniote, vsai nekaj dni Ke bo ^lo tako hitro m zlahks. kot si predstaviiate. Te^a ne bo v va^ ampak vseh okoli vas. saj vas sploh ne bodo pustili na miru Če ne bo llo drugače, izklopite telefon in se umaknite čiin dlje od oči in dosega listih, kisi jih nekaj časa ne belile videti. Ljubezensko življenje bo pusto, finančno srednje dobroidravie pa bo ranljivo DVOJČKA 00 21.5.DO 21.6. Neodločnost le iahkozavas vtem času veliká vrednost. sa| se bo izkazalo, da ni dobn). če kar naravnost poveste svoje mnenje o nečem, kar vam lahko krepko spremeni življenje. Šele.ko boste začutili, da boste pfi svojem delu in idejah dobili lirSo podporo, odprite vse svoje adute in karte To se zna zgoditi že v začetku ledna, ko boste hkrati ugo-tavijalL da ste precej utrujeni RAK0PÍ2.6.D0 22.7. čeprav se delate trdnega kot skala, ste vsakdan bolj ranlii\n. Za to nikar ne popustite, ko se bo nekdo od vaših sorodnikov spravil na vas s kupom očitkov, ki bodo naravnost nesramni Dobro veste, kdo je na vasi strani in kdo vam bo vedno, ko ga boste potrebovali priskočil na pomo! Obrnite se nanj, če vam bo lelko, sicer pazadovoljstvo poilčite v nar- avi in delu, ki vas veseli LEV0D23,7.D0 23.8 v naslednjih dneh se bo spet vse vrtelo okoli đenarja.s a| ganiiakor ne bo dovolj za vse partnerjeve in s^efelje. Ko se bodo drugi hudovaíi. se vi raje umeknite in nekaj dni molčeče opazujte situacijo. Kol vedno se bo vse izteklo lako. daboste v nastali situaciji tudi vi našli kanček sreče. Če boste hoteli več morale verjeti vase in v svoie sposobnosti, saj ste zadnje čase precej neodločni DEVICA OD 24.8.DO 23.9. Tudi, če ne boste hot^i verjeti, twsîe v naslednjih dneh spoznali, daz glavo skozi zid tudi vi ne morete. Stvan se zapletajo v listo smer, ki vam je bila najmanj vJcČ.z ato pazile, k^o boste ravnali Nasprotna stran bo čakala na vsak vaš napačen korak, vi pa boste delovali zmedeno in prestrašeno. Nikar Ne smele namreč pokazali, kakosepo'utàte. TEHTNICA OD 24.9.DO 23.10. Če boste veliko spraševali, boste izvedeli marsikaj, kar vam ne bo vleč Ker nisle večlako trdni, kot se zdi vsem okoli vas. vas bodo živci tokrat izdali Zato se raje za nekaj časa umaknite in nikar ne napadaite listih, ki vam lahko še močno koristijo. Poleg tega boste pomočže kmalu močno potrebovali ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Močno se veselile dni. ki so pred vami. sai odnjih pričakujete več, kot SI lahko tisti, ki vasobkrožajo, mislijo le vsan-jah Spoznati boste mnoge zanimive ljudi, ki vam bodo še močno pomagali, zato boste v naslednjih mesecih nizali uspeh Z3 uspehom To vam bo pomenilo več kol boste pripravljeni povedati in pokazali, a zadovolistvo bo sijalože iz vašega obraza Ne pozabite, da vaš partner potrebuje precej pozornosti STRELEC OD 23.11.DO 22.12. Na nekoga nehote vršite precejšen pritisk Spametujte se m mu raje stojie ob strani, saj ima preveč teiav, da bi jih zmogel premagali brez pra^e podpore in pomoči Pozabljate namreč, da je močnejši, kolsi mislile In da se van lahko zgodijo tudi stvari, v katere nikoli niste veriell V naslednjih dneh bodo informacije sledile ena dnjgi. večina pa jih bo obetavniti in dobrih KOZOROC. OD 23.12.DO 20.1. Ko vam bo nekdo dokazoval kako vas ima rad, se boste vi trudili, da bi mu dokazali, kako neodvisni in samostofni sle. Žal pa to vodi lev osamljenost, karjevvročih poletnih dneh zelo ie2ko prenašali Spameiuile se in se ne obn^jte. kot da ste nekaj več. Dobro veste, da ste tako od sebe odgnali kar nekaj prijateliev zato se tokral vzemite v roke. VODNAR OD 21.1.DO 19.2. Nehote se boste zapletli v dolg pogovor z bezrim znancem m izvedeli veliko novega. Če boste znali ločiti zrnie od plevela, boste v naslednjih dneh skrbno premislili, kako ukrepati, sai zadeve nikakor ne bodo lahke. Prej nasprotno. F^^ bo. če boste tiho in o tem. kako se boste stvari lotili, ne boste pripovedovali niti najboljšim prijate jem RIBI 0D20.2.D0 20.3. Sedaj ie veste, v čem je težava, saj vam vsi, ki vas imajo radi, nenehno opozarjajo na n^ake. ki |ih ponasljate že nel^j let Predobri ste po duà inznačaju, predobn tudi do tistih, ki še nikoli niso naredili nič dobrega za vas Zato končno pričnite usmeriati energijo vase in v vaše dobro počutje, na druge pa pozabite Pri tem pazite, da si ne boste r^ glavo nakopali preveč obveznosti naenkrat ker boste zelo nesrečni, če jih ne boste mogli uresničiti Hvalimo, Napi)vedaJi srna, da homo ludi to pateíje livatili in grajali in sku^i na la način prispevali k tcpj^cmu vido/u našega mcsla. tbknil s;mosc ustavili vsrcdLc z znova prelepo zíis;idilvjjí>. si ta sbntvii vsekakor zasluži. Pgied na ol>čiasko slavK) z glavne ecsle, lorej z zornega kola vseli li^iih, kf sc peljejo mimo Velenja.. Res je, dase vodno vse ustavi pri denarju, a ^alu/ije mostne hl^cbo le treba zamenjali. HvaUmo: PosUkave so lahko /epa poživitev posfopij. Tale na velenjski gimnaziji zagoto je! Hvalimo Nove znamke Maijaž Učakarjc ohiikovaj iri znamke, ki stí 21. julija oho-gaiile serijo zjianik Sadne vrste na Slnalne novice 20.55 Športni blok 21.00 Poletni fi&ni na VTV 22.30 Iz našega arhpva: Glasbeni labirint, oddaiaz narod no-zabavno glasbo 23.30 Naj spot dneva 23.35 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.ÛO Radovedni Taček 09.15 Male sive celice, kvfz 10.05 Nosorog Otto, danski Him 11.30 Lingo,ivighoa 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Bila sva mlada oba 13.55 Mostovi 14.25 4x4 14.55 Nov začetek, amer, film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, 12/26 17.10 Carski seU 2/26 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Novi raziskovalci. 6/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utnp 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 2Û.Û5 Gostišče, nizoz.iilm 21.30 Oko viharja, dokum. oddaia 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Oz, 2/8 23.20 Novi raziskovalci, 6/13 SLOVENIJA 2 09.30 Videospotnice 10.00 Caroline v velemestu 10.20 Murphy Brown, 7/24 10.45 Štafeta mladosti 11.40 Venček nanDdnozabavnih, l.del 12.40 TV prodaja 13.10 Velika praznovanja. ponovitev 14.05 Vremenska panorama 18.25 SP v plavanju, posnetek 19.30 Videospotnke 20.05 Festival melodij morja in sonca 2001; nova scena 21.30 Praksa, nan. 22.20 Sobotna noč 00.20 Videospotnice 08.00 TV prodaja 08.30 Zaiec Ddgouhec in prijatelji 10.00 PandaJinJin. ris. serija 10.30 Oliver Twist, risana senja 11.00 ûmi pirat, nsanasenja 11.30 Robocop oddelek Alfa 12.00 Mladi Herkul, serija 12.30 Brata, nan. 13.00 Formula 1, trening 14.00 ZakonvLosAngelesti, nan. 15.00 Prva izdaja, nan. 16.00 Taksisti, 1/2 16.30 Otroški zdravnik 17,30 Zakaj moja hči?, amer. film 19.15 24 ur 20.00 Neiztrolinjeno srce, amer, film 21.50 Jeklene magnolife, amer film 00.00 24 ur, ponovitev Icanall ST S2 09.00 Mladinski program, pon.- Cas za nas 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spol dneva 10.10 Poletni film na m, ponovitev 11.40 Iz našega artiiva: Glasbeni labirint, ponovrtev 12.40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Aerobika, 3. oddaja 19.25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Popotniške razglednice, pogovor • Naidražji sončni zahod v Avstraliji 21.00 Melodije morja in sonca • mladinski del festivala, posnetek 22.00 Na obisku... pri Bojanu Glavaču, pogovor 22.45 Za zdravie Sica in ožilja, 5. oddaja • Telesna aktivnost 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Promenádní koncert 10.25 Med valovi, tv Koper 11.00 8rečanjezžjvalmi,6/10 11.^ Ozare 11.30 Obzorjâduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 PoročHa, šport, vreme 13.30 Podktobukom 14.10 V dobrem In slabem, 11/13 15.00 Rna gospa, 4/10 15.30 Sledi, oddaja o ljub. kuftun 16.00 Umetnost bivanja, tv Maribor 16.30 Poročila, šport, vrerrre 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18,15 Vino moje dežele 18.45 Risanka 18.50 Žrebanie lota Î9.00 Danes 19.t€ Zro^o tedna 19.30 TVdnevnik,šport,vreme 20.05 Ivana Orteanska, 2/2 21.40 Talk show 22.35 Poročila, šport, vreme 22.55 Mali veliki mol. amer, lilm SLOVENIJA 2 09.^ TV prodaja 09.55 Videospotnice 10.30 Plemstvo, 3/6 11.20 Obljubljena dežela. 3/22 12.05 V duhu glasbenega in plesnega izročila 12..35 TVprodaia 13.00 Plenilci. 3/6 13.30 Vremenska panc^ama 14.50 Stikak), amer, film 16.^ Odbojka na mivki, finale 17.^ SP v plavanju, posnetek 18.25 Speedway grand prix, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Naše20.stoletje.11/12 20.55 Murphy Srovk^n, 8/24 21,30 Homo tufisticus 22.00 Končnica 23.00 Planeti, plesna oddaja 23.50 Videospotnice J 08.00 TV prodaja 08.30 Z^ec Dolgouhec in prijatelji 10.00 PandaJinJin.nan. 10.30 OliverTwist, ris.serija 11.00 Cmi pirat, ris. serija 11.30 Robocop oddelek Alfa, ris. serija 12.00 Mladi Herklul, serija 12.30 Brata, nan. 13.00 Skoraj popolni par. nan. 13.30 Fbmiulal,prenoscfirke za VN Nemčije 16.00 Taksisti-vožnja z divje str^i 16.30 Gorski zdravnik, nan. 17.30 Skrivne solze, nemški iilm 19.15 24 ur 20.00 Nadine,amer.film 21.30 Tat za vedno, nan. 22.20 Ljubezenski hrošč, amer, film 00.15 24 ur, ponovitev <52> Itanall 27 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Poletni Miš maš, pon. 10.00 Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 10.50 1007. VTV magazin, rsg. informativni program 11.05 Športni lorek, športna informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Vranski poletni večefi. ponovitev 12.15 Vabimo k ogledu 12.20 Iz sredine oddaie Dobro I utro 13.10 Znojmo m zaigrajmo. posnetek 2. dela koncerta 14.30 Iz petkove oddaje Dobro jutro 15.20 Videostrani 17.00 Na obisku.M pri Bojanu Glavaču, pogovor 17.45 Poletni film na VTV 19.15 Festival Okarina.posn. koncerta, gost; Ductia 20.25 Iz našega art) Iva: Glasbeni labirint, ponovitev 21.20 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Uthp 0a.20 Zrcalo tedna 08.40 4x4 09.10 Risanka 09.20 Rdeči grafit 09.45 Ole Aleksander, 4/7 10.00 Svet divjih žćvali, 5/9 10.35 Zgodbe iz Amerike 11.30 Na vrtu 11.55 Novi raziskovalci, 6/13 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Ljudje in zemlja 14.00 Polnočni klub 15.10 Kulturno poletje 16.00 Dober dan, Koa>ška 16.30 Poročila, šport, vreme 18.45 Tomažev svet, 5. del 16.50 Telebajski 17.20 Radovedni Taček 17.45 Zakaj ravno jaz 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19,00 Kronika 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, 2/12 21.00 Apartheid nI umrt.dtíSkodovala jc eick-tro omarico, električno napeljavo in h ladil no .skrinjo, ki seje vnela. Ogenj so pogasili domači. Gmotno škodo ocenjujejo na okoli 200.000 tolarjev. Zaspal s prižgano cigareto v soboto, 21. julija, okoli 3. ure,]e v stanovanju na SaleŠki cesti v Velenju tleča pmteijna vzmetnica prebudila italijanskega državljana A. R Ko je ta odprl okno, je vzmetnica zagorela. Ogenj je poskušal pogasiti z vodo, vendar mu to ni uspelo. Soseda je mi pomoč poklicala gasilce. Pri ga^nju se je italijanski državljan lažje pa^odcwal, gmotna škoda pa znaša okoli 50.0QO lolarjcv, Policisti so ugoicwili, daje A. R zvečer zaspal s prižgano cigareto. Dve gorski nesreči v enem dnevu V sredo, 18. julija, sta se na območju Miy/irjavgorah pca^kodovali dve osebi- Malo po 12. uri je pri sestopu s Korošicc oziroma VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 8984724 SLOVENJ GRADEC. CeljSkd 45 TEL: 02 881 25 00 VfíOČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!! HONDA HR-V1.6 5 vrat letnik 2000 NOV 3.935.765,00 SIT HONDA CIVIC 1.41 HB klima lemik 2001 NOV 2.713.199.00 SIT MERECEDES BENZ £260 let93/94 BMW 5231 let.98 VW TRANSPORT kombi 1 +7 1.700.000,00 SIT 4.400.000,00 SIT 950.000,00 SIT PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE 'iPl; m ,11D Radio Velenje Luěkega dedea zdrsnilo 64-lelnemu planincu I. Z. iz Velenja. Poškodoval si je gleženj. V dolino so ga prepeljali s helikopterjem slovenske vojske. Pribli/no v isiem času, se je na Mr/U gori nad OkrcSljcm poškodovala pJaninka To so s policijskim helikopterjem prepeljali v bolniSnico Jesenice. Vlomilci brez počitnic Vlomilec, kije 17. julija, ob 23.54, vlomil v Market MTcenIra na tržnici v Velenju ni imel sreče, Pregnal gaje alarm, Še preden sije kaj izbral, V m^i na sredo, 18. julija, je bilo vlomljeno v prasiorc podzemnih garaž na Stantclovi v Velenju. M. K. pogreSa gorsko kolo z aluminijastim okvirjem zlate barve, vredno okoli 120.000 tolarjev. Na Koroški cesti jc vlomilec delal v Pikado klubu. Odnesel je ra-dioka.selofon, več audio kasei, zgoščenk in cigaret v skupni vred-našli okoli 80.()()0 tolarjev. Sredi belega dne, okoli 13.30 pa sta neznanca na Celjski ccsti v Žalcu, v trgovini Adul, delala družno. Medlem, ko je eden motil prodajalko, je drugi z vitrine odnesel videokamero, vredno preko 136.()()0 tolaijev. V četrtek, 19. julija, med 18. in 20. uro, je neznanec vlomil v garderobne prostore trgovine Nežka na C ankarjevi v Velenju. Iz denarnic štirih delavk: A. S., M. K., S. P. in M. G. je pobral denar in osebne dokumente in jih oškodoval za okoli 50-0(M) tolarjev. V noCi na petek, 21). julija, jc bil vlomilec v trgovini za računalniško opremo PC Servis v objektu z več trgcwinami na Šiandrovcm irgu v/alcu. Odnesel je okoii 50.()0U tolarjev in nekaj delov računalniške opreme. Lasinik S. V je s tatvino oSkodovan za okoli 300.000 tolarjev. Odpeljal skuter V lorek, 17. julija, med 18. in 19.30 uro je neznanec izpred objekta v parku na Aškerčevi v Velenju odpeljal skuler kovinsko srebrne barve, varnostno čelado rumeno vijolične barve in osebne dokumente z manj.^o vsoto denarja. Lasinik G. K. je oSkodovan za približno 300.001 J tolarjev. Delovna nesreča praktikanta v nedeljo, 22. julija, okoli 14.35 seje pri delu vgoslinskem lokalu v Spodnji Rečici hudo poškodoval I5-leini.J. C., praktikant v kuhinji. S Štedilnika je hotel odstavili lonec, poln vrele vode, pri tem pa seje polil po obeh rokah in pndh. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Mirna noč Noč ob jezeru je glede kršitve javnega reda in miru minila dokaj mirno. Policisti so imeli opravhi lezeno kršitvijo, v katerem so fantje, policistom so že znani, pretepli enega od obiskovalcev te noči. Nekoliko vcč dela so imeli prej, na nogometni tekmi, ko so navijači viol »prešvercali« na stadion nekaj bakel. IHna od njih je pi^kodovala del atletske steze, sicer so pa krSiielje, bili so trije, po leknii tudi »prijeli«. Odense je v obravnavo »ponudil« kar sam, ko jc iskal vodo, kersi jc z raketo opekel prst, druga dva so pa lovili, tudi okoli ribiške koče» kjer je prišlo do manjših izgredov. Napihal 3,43 g/kg V nedeljo, 22. julija, ob 13.55 seje pred Rdečo dvorano v Velenju zgodila manjša prometna nesreča, ki sploh ne bi bila deležna opLsa v modrobeli kroniki, če ne bi povzročitelj trka Ï). R, kije Učil v osebni avto Í). M,, napihal kar 3,43 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Laser spet 1. avgusta Velenjski policisti imajozadnje čase precej pogoslo v uporabi laserski merilnik hiirosli. Od Mozirjanov, pri katerih je .sedaj, ga bododobilispel v uporabo I. avgusia. Potem bo deset dni njihov, GPD d.o.o. Sončni grič 7 3320 Velenje Mil 1. Vi^O MUMCINBKO SUlI HO S. EKONOMISTA z znanjem italjanskega in/alr nemškega jezika 3. STROJNIKA 4. raOIZVODNE DELAVCE Pisne ponudbe pošljite do 4. 08.2001, na naslov: GPD d.o.o., Sončni grič 7,3320 Velenjel HuJŠB prometna nesreča v Lokovicl Udeleženi štirje avtomobili V pelck,20. julija, okoii 17. ure, se je v Lokovici, pri viaduktu nad žcieznico, zgodila hujša prometna nesreča, v kaieri so bili udeleženi štirje osebni avtomobili, i>tiri osebe pa so sc v nesreči poškodovale, dve huje. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta za ves promet, obvoz pa je bil urejen po stari ccsti skozi Pcnk. Nesreči je, kot kaŽe, botrovala prevelikči hitrost voznice osebnega aviomt>bila A. M. a Velenja, zaradi čc.sar naj bi prišlo do trčenja z voznikoma osebnih avtomobilov M. T. in F. T. ter voznice T. S. Policisti opi'îzaijajo, daje la odsek ceste precej problematičen v takem vremenu kot se je naredilo v petek pt)poldne. da tam sicer velja omejitev hiinwii 60 kilometrov na uro,ajc tudi to lahko v nekaterih okoli.sčinah preveč. Občina Šmartno ob Raki na podlagi Odloka o priznanjih In nagradah občine Šmartno ob Pakl (Uradni vestnik Mestne občine Velenje St.8/96) objavlja ZA ZBIRANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD 0B6|NE ŠMARTNO OB RAKI v letu 2001 1. Pobudo za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije In ostale fizične in pravne osebe. 2. Priznanja in nagrade Občine Šmarino ob Paki so: - GRB OBČINE Šmarino ob Pdki, • PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki. 3. Kriteriji za podelitev: • GRB OBČINE Šmartno ob Paki se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za žlvljensko delo in izjemne rezultate na katerem koli področju. V posameznem koledarskem letu se lahko praviloma podeli samo en grt). • PLAKETA OBČINE Šmartno ob Paki se podeljuje posameznikom, gospodarskim In drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom, za vidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki Interesno združuje občane ali so kakorkoli zaslužni za razvoj In krepitev ugleda občine. V posameznem koledarskem letu se lahko podeli največ dve plaketi. 4. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov kandidata za podelitev priznania, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. 5. Pobudo ]e potrebno poslati na naslov Občina Šmartno ob Paid, Šmar&io ob Paid št.72, do vključno 30.8.2001. TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici) Tblefon/tav Od/ $72 80 80 POSEBNA PONUDBA OUE RASUlf^SKO PVC 1L 169,9D SLAD.V50K6VREČls1KG 154.90 MOKATÎ00 2S/1KG 88,00 K1SZAVLAGANJE3L 194,90 MLADA ČEBULA 10KG 599,00 NAf^LlTANKELčŠNlKIKG 419,00 KRr^rgijEčr^Erg ikg 34.90 ARIEL6KG 1.999,00 GRANŽA0A6x1,5L 450^00 P£RS1L6KG 1.999,00 BRIKETIHOSVCATSKG 1.399,00 KRMILNA MOKA 1 KG 33.90 VESELO POPOLDNE V KOŠARICI 19. OB 17.HIZASAVAL VAS BO ANSAMBEL MODRIJANI. POVEZOVALEC IN GOST VEČERA: BORIS KOPITAR IN FOLJ(LORNA SKUPINA DOBRNA. VSI NAKUPI OD 30.7. DO 1.9. SE BODO SEŠTEVAU IN PREJEU BOSTE KUPONE ZA HRANO IN PUAÙO. *KDOR VABČUJE V mOVIHI KOŠARICA KUPUJE!* Rudar ■ MariborPL2 :1 «••••»• I Da Je bil Ariić odločnejši?! Uv4Klnu lekniii novťK» neuu prveiistvn je piiVHhil» nn Kudiiíjťvi» i^ríšće pribli/Jiu l. sobotni ickmi jc dalo (udi 10, da sta si nasproti slala oCç in sin. Marko Simcunoviií ManhoríW rcpry/cntaníni vra-lar, njegovoće Vojwiavpajc pt-vičvíxiil Rudarjevo prve as ivcno lekmo.Tudi /a njegovega po-m<">čnika Marjana MarjanoviCa jc hila 10 prva prvolijraška tekma. Prviř pa so vu Rudar oblekli prvenstveni dres ZmiC, ArIiC. 18-Ictni DediO (ki jc Sc posebej navdušil v igro in poirdil svojo veliko nadarjenost), poleg lega pa sta bila na klopi med drugim lani mladinca .^mon in Mujakovič. Rudarji so sieer di)?iveii poraz (1 : 2), vendar pa gledalci kljub temu nisi) bili razočarani, saj so videli zelo zanimivo igro, ludi veliko priložnosti za /adei-ke na obeh siraneli in koncev konee%' ludi Irikrai ?ogov mrc^i. Domači S(î bili v prvih dvajsetih minutah in vzadnjih deselih Telo nevaren nasprotnik »evropskemu« Mariboru inz maloveO sretne bi bili hihko osvojili ločko. Trener g^isliijoCih igralcev Ivo Sašak je vsekakor prišel v Velenje z edinim ciljem, da osvoji vse iri iiKke. Kol pa je povedal po koncu icknie na novinarski konferenci, se je gost(Wanjn v Velenjit bal, saj je vedei, da bodo domači proti njegovim igralcem zelo molivirani. Njegov strah je bil upravičen, kajli na koncu, vzadnjih deselih minutah. je celo irepeial za zmago. Seveda ni treba posebej menda poudarjali, da so bili gostje veliki favc'irili. Njihovo moStvo je veliko izka^enejše, poleg lega imajo tudi veliko SirSi izbor enakovrednih igralcev od velenjskega. iuf^ksi predvsem zaradi lega, ker ima verjetno najmočnejše mostvov li^, ni smel privol^iti poraza. Pa ludi zalo nc, ker menda nekaieri - kot je slikati • komajda Čakajo na nje-gíw neuspeh, saj imajo v rezervi že novega irenerja^ Kdo naj bi bil 10, pa tudi že vrabci čivkajo. Velenjčani so sobotno lekmn začeli nepričakovano zelo dobro. 7x\l. minuti je imel Arlič goiovo največjo priložnasi sobotnega uviidnega kroga. Ušel je celotni go.^lujoči obrambni vrsti, izigral vratarja, vendar je žogo udaril zelo rahlo in Snofl, Maribtwv prošlí igralcev jo jc zaustavil pred samo gol črio. I\3t minut za lemseje nevarno z desne sirani bii?al .SimeunoviČu Plesee. vendar je Križan zadnji trenutek preprečil podajo v levo MujanwiOu ali Bt:c>kt)viču, ki sta bila s trov v ínielnl kimkiirenci pomiviio sijajno <»drvi:ala .lolanda Ceplak. INmovno.ietekla p4K) dvema miniitama In s 4. mestom osvojila nove točke., s katerimi je v skupnem sestevku /a veliko nagnidt) trenutno na H. mestu in ima lepe možnosti /d uvrstitev na veliki tl-nale velike nagrade, ki ])o septembra vjaponski Jokohami. Buč zmagal v Avstriji Velenjski atlet Boštjan Buč, sicer najboljši slovenski tekač na 3000 meirovz ovirami, lepe uspehe dosega tudi na uličnih tekih. Pred dnevi je zmagal na 7,5 kilometra dolgi progi v avstrijskem Peld am Seej u, dosegel je čas 22,10 minule, naj bi ii^jega zasledovalca pa je premagal za petnajst sekund. | Tako so igrali Liga Si.MobiLI. krog: Rudar-Marit)orPl1;2(0r1) Rudar: LaTć, Pudvmsld Mrtilc), Oe-dič. Zmič. Kraljevič, Šumnik, Plesec. BoškovK. Spasojevič. ArM, Muianović (Si&ć) Streba'0.1-S2li|3anovics(25), 0:2.Saíanovtcs((64}.1:2-Afíe(78) Sporlííne Koper - ERA Šmartno 3i 1 (1:1| ERA Šmartno: Kafêek. Mernik. Romih, Orrdadič (Borânar)» Kačičn^, Reposl, Teirović, Štancar (Uiags), Miqakovifi. Smsjbvtá.Nfícc (Jakopić). Slfeici:0 1 -Sm^lovia (38) J ; 1 -Husejno^č (44), 2 1 • Sulejmam (59), 3:l-Poauea(87). nulah resnično navduševali svoje navijaOe z lepo igro. V 21). minuli so uprizorili nov nevaren napad, vendar se je izkazal vratar Simeunovič, ki je zadnji trenutek z nogo odbil Žogo pred ArliCem. Naio se je uresničilo nenapisano pravilo ulice, če ne da^ dobu». jevič 2, Ilojnik in i^mon po eneg.a ■ vos Ivo Šuiak, trener tVlarihom PD "Malo smo se bali Rudarja in trenerskega lisjakn Simcunoviča. zato začetna nervoza v naših vrstah. Domači so na na^o srečo na začetku zapravili dve veliki priložnosti, nato smo prevzeli pobudo mi in 7 večjo izka^nast-jo v pravem trenutku dvakrat zadeli. Na^li smo pač luknje v domači obrambi, kar je bilo nekoliko lažje, saj so rudarji pač želeli zmanj.^ti izid in mogi>íe Í2enačili,pozmanj^ju na 1:2 pasmo vendarle zdržali pritisk domačih. Verjetno je bilo najtežje očetu in sinu, ki sta bila tokrat na nasprotnih slraneh in loje bila posebna draž te lekme." Vojislav Símeunttvié, trener Rudaija: "('esiitain Maríliorčanom za zasktženo zmago, Na začetku smo imeli pobudo, a žal zapravili dve izredni priliki. Če bi zadeli, bi bil verjetno razplel drugačen. /a tem je prii^hi do vel jave večja izkušenost gostov, saj je bila v moji ekipi vsaj polovica igralccv, ki so prvič oblekli prvoligaški dres in okusili dra? prvoligaške igre. To so Mariborčani izkoristili in dosegli dva vrhunska zadetka, ki pa sla bila tudi posledica neizkušenosti naše obrambe. Vesel sem, da je bila igra ^ortna in da so Mariborčani sredino tekmos Skoti v kvalifikacijah y:a ligo prvakov pričakali l^rez poAkodb." Miadl roltašem NK KKA Snurlno je f>ii|Kv zadetek in vodstvo nista hila do-v(»lj /a presenečenje, ki so ^a po tihem pričakovali, saj so varovanci Braneta Ohhika, Oidi /iiradi napak v o/Ji šmarski ohramhi, na koncu /majjali Nogometašem ICRI^ ludi v drugem krogu ne tm lahko, saj hodo gostovali prí večkmtnih in aktualnih držitvnih prvakih v Mar1lH>ru, ki pa so včeraj (sreda) odigrali te/ko tekmo s slovito škotsko ekipo («lasgow Ranger^, in morda je to prilika /a Smurčane. (xosiwanje v Kopruje bilo za Smarski nogomet pravzaprav zgodovinski dim. Tekmo so /ačeli v skoraj enaki pi^stavi, ki je v pokalu izločila Primorje, le Ulago je zamenjal mwinec 'lèi-novič. Obe moi^tvista lekmo začeli previdno. Po desetih minutah sla zaigrali bolj n^jpadalno, ustvarjali sta si prilo>^no-sli, ki jih napadalci niso izkoristili, najlepši za SmarČane pa sta zapravila Smajlovič in Vico. Proti koncu polčasa so igralci CRC pmlajali vse bolj nevarni, bili so hitrejši, z igro kratkih pasov pa so razorožili dcimačine. Plod tak-^ne igre je bil zadetek Smajloviča v mmuti, po katerem so igralci Kopra zaigrali zelo napadalno, karsejimje obrestovalo tik pred odmorom, koje I lusejnovič i/enačil. Na začetku drugeg«i polčasa so domači menjali, s tem izenačili skok. vendar pa je bilo dixsti podaj netočnih. Tudi domača obramba jc bila zanesljiva in Šnutrčanom ni dovolila, da bi si priigrali lepSe prikižnosti. Po napaki oŽje smarske obrambe so domačini v.miiiuti povedli. Po vodslvu Kopra so igralci CRC zaigrali na vso moč, pri lem zamudili vsaj tri priloi^no-sti za izenačenje, pa tudi Športna sreča jim ni bila naklonjena. Igrali so napadalnih in ixlprlo, znwa pa se jc píUrdik^ staro pravilo - če ne daš. dobiš - in tik pred koncem so po napaki vra-laija Kaliska prejeli Se tretji zadetek za končnih 3:1. Jg. Rekel Je: Drago Kostanjsek. trener KkE Smartnor 'Tekma v Kopru je pthka/ala, da Rmt> solidno pripravljeni, žal pa tega nismo potrdili z ugodnejšim izidom. 'là bi gotovo lahko bil ludi obralen. saj smo bili v prvem pi^Času najmanj enakovredni, v začetku drugega pihičasa pasmo naredili dve hudi napaki v obrambi in na^ih upov je bilo praktično konec. Seveda smo želeli izenačiti, zalo je v igro vstopil Se en napadalec. Imeli smo prilo^nasti. ki pa jiii nismo izkoristili, zato smo bili v tvegani napadalni igri tik pred koncem kaznovani. Sicer pa nismo igrali slabo. ('c bomo odpravili slabosti iz Kopra, se lahko kmalu nadejamo boljših rezultatov. V soboto nas v Mariboru čaka nov močan nasprotnik. Skušali bomo dokazati, da zaslužimo nastopanje v prvi ligi. sku.šali pa bomo izkoristiti tudi dejstvo, da so Mariborčani v sredo igrali težko tekmo v kvalifikacijah za ligo prvakiw." Igra obeta, odločajo Našima prvolignšema EKJ Šmartno in velenjskemu Rudarju je pripadla čast. da sta s sobotnima tekmama pognala (elošnjI vrtiljak ligv Si.Mohil Prvi mi hiti ^mnfC»ni. ki so v Kopru krstno (ck-mo vclilni ligi /ačeli dve uri pred rudarji. INi tihem si» napovedovali presenečenje in mo hili celo /ulo Dosegli so j>r>'i /Jide-tek.tia koncu pasla jtti nii]>aki vovjioí)riintl>i stali vssij točko.Navzlic tentu r. igro niso razočarali. Potrdili s«), dii s dveh izjemnih, a zapravljenih prilikah Rudarja vuvodnem delu tekme, v^eskupaj razpletlo tudi drugače. Vendar. mt^No velikih oljcta» prilikboševeliko, prvii med njimi bo ?e v soboto na domnčem igrišču z Domžalami. Budt'' to prve točke za samozavest in spodbudo? ■ Konjeniški kfub Veienje Sklenjen dvotedenski spored užitkov Velenjski konjeniški kJubjev soboto in nedelo sklenil dvotedenski konjeniški .spored, s kit* terim je ljubiteljem tega privhične}>a in lepega i>porta postřelme] z mnogimi užitki. Po odmevni mednurodni prei/ku.šnji leden dni prej so v soboto in nedeljo i/vedli ^e tekmo /a slovenski pokal v preskakt>vanju ovir Nastopilo Je preko 100 konjenikov s 160 konji i/vseh slovenskih klubov. V soboto so odlični velenjski orgiinizatorji izvedli Štiri tekme, v nedeljo pa Sc iri. K ni izvedli je veliko pripomoglo tudi lepo vreme, ki jc v nedeljo popoldne na iepo prizorišče oh bkalskení jezeru privabilo preko lisoč ljuhileljcv konjeniškega i>porta. Nedeljski junak jc bil Sandi Smolnikar (KK Ježa pri Jc^u), ki je zmagal v najza- htevnejši tekmi, Na sobotnih prvih dveh tekmah sia sc z drugima mestoma izkazala tekmovalca KK Venl^' Toma^ Slcblovnik in Nina Ciregorič, med velenjskimi tekmovalci pastabilaz 12. in 16. mestom najboljša BtJrui (iajšl in Toni Vozem. Na tretji tekmi je blestel Vclcnjčan (rašper Kolar, ki jc z dvema klanjema osvojil prvo in drugo mesto, Korno Ns svidenje prihodnje ieto. na uspeh domaicga kluba sta v êcîrti ickmi postavila Maja Novak in Alcj> Pevec s prvim in d rugi m mestom. Na prvi nedeljski tekmi se je med Velenjíaní z drugim mestom izkazal Janža Lenassi, Kaja Zt')nta je bila deseta, Alei> Pcvec pa trinajsti. Prinio/^ Rifelj (KK Venise) je bil dvanaj.sti. Drugo tekmo je dobil na-jijf>pešnej§i tekmovalec lega lek-movanja Sandi Smolnikar, tretji |c bil domaiin Gašper Kolar» njegov U5p^'h jc s petim in enajstim mestom dopolnil Aleš Pevec, Urh Bauman je bil deseti, Primož RUcIj iz KK Venià? pe je bil deveti. Na zadnji in najza-hlevnejSi tekmi je zmagal Sandi Smolnikar, med Velcnjcani so bili s Šestim, sedmim in devetim mcslom najboljši Nives Vampi, Urh Bauman in Lovro Blatnik, Primoi? Rifelj z Venii^ pa jc bil a popotnica za prihodnje Icio. ■ KK Eiektra - KK Veienje Dogovor za množičnost in Icakovost KosarkHrski klub Veknje Je mlad klub. kije xaêvl delovati pred dvema lutoma, letos peh klubov, Drago Murtinšck in Jo/« Lenart, stji v cctrtck« 19. Julija, (Kpdpisala pogodbo, s katero sta omočila košHrkarjum prosi, bre/od^kodninski in sev««!» pros-lovuljcn prehod i/. kJuha v klub. Znkaj so se odli»čili xa ta ki»rak, sta nnm povedala olm prvdsed-nikn: Drago Maninsik, predsednik KK Velenje: "Živimo skupaij v SakíNki d^>lini in vsi imamo radi košarko. Naenistnmi jc klub z izjemno tradicijo in sijajnimi uspeli), takov preteklosti, kol v zadnjih sezi)nali. Na drugi strani pa mlad klub. ki se želi Že kaj nauCiti in v svoje vrsle ter na košarkarska igriSCa privabili Oim veC otrok. Cim več mladih» predvsem iz mesta Velenje. Tu vidimo dobro sodelo- vanje. Na eni strani tradicija in stroka, na drugi strani zagnanost inStcvilcî mladih. Cc tov^c skupaj povežemo, lahko ob visoko koti-rnniCían^ki ekipi Elektre In ostalih sSelekcijah. v košarkarskem klubu Velenje nudimo mla}.^jm k<*^rkar-jem, ki jih bomo privabili morda 7. ulic ali iz kakšnih stranpoti življenja, da začnejo s koSarko v velenjskem in kasneje nadaljujejov visoko kvalitetnih in vrhunskih klubih.'IÔ je pravTapravedini moto našega sodek>vanja, ki temelji predvsem na tem, da bomo omogočali mlaj.^im igralcem prehode v ktîsarkarski klub Eiektra. da lu ne btîdt^ v igri odškodnine, o katerih se v današnjem profesionalnem športu '?£ veliko govori, in da si bomo skupaj pomagali, tudi na strokovnem in organizacijskem píídročju." Jože Lenari, predsednik KK Elekîra: "Namen dtîgvezava ozirt>ma dogovor bo omogočil, da zxJružimo množičnost s kvaliteto. 7a doseganje kvalitete jc dolgoročno pt^trebna množičmjst. množičnost pa dosežemo s kvaliteto." V dogtJVoru je med drugim zapisano, da KK Velenje om(^gi>ča prehajanje penpektivnib igralcev, ki to želijo, v KK Elcktra brez odškodnin, in da KK Eiektra omogoča pR:)iajanje svojim igrtil-cem, ki to želijo in ne pridejo v prve ekipe v swjih starostnih selekcijah, da nastopajo za KK Velenje hre;i: íxiskod nin. | Podpis za obojestransko koristno sodetovanje Letna košarkarska liga Mozirje 2001 Gostitelji boijši od Veienjčanov Športno dru^ivo Mozirje jc tudi letos izvedlo vsakoletno letno koi^rkarsko li^), skl«^ni dťl pa si»odi^ral( minuli pvti'k in soMo.Prvť štiri ekipe so se pomerile za naslov prvaloi, preostale* Iri pa za uvrstitev (»d 5. df» 7. mesta po turnirskem sistemu. Najlx>lj^a med njimi jc bila po pričakwanjih ekipa Moto bar Vovk, ki je pristala na 5. mesiu,6.jebjla ekipa Pizzeria 902 iz Gornjega Cirada, sedma pa ekipa SD Moziijc - jumlers. V tekmi za tretje mesto je ekipa TEŠ Šoštanj premagala TRIS Nazarje s 36:24, za mlado nazaisko ekipo pa je četrto mesto vsekakor uspeh. Finalna tekma jc bila vseskozi ne^>tova in odlepena sele v zadnji četrtini, kosi je m(x?ivoŠD Mozirje priigralo odkičilno prednost. Gostitelji st>zhirbeno igro in di>bn> taktiko premagali sicerfavt>rizirarK>ekip^i Ciklo sport iz Velenja, kije gotovo pričakovala zanesljivo zmago. Najbolj učinktn'it je bil Iztok /akrajšek (T'RIS Nazarje ki je bil najboljši tudi pri metanju trojk. I Rok Satter In David Sevčnikar (v ozadju) sta znova potrdiia visoko kakovost, Odbojka na mivki Trije dnevi vrhunskih predstav Konec minulega tedna je hilo Velenje tudi v znamenju vse bolj priljuhljene (MllM)jke nsi mivki. TRC Je/em in slovenska mllxh jkarska /veza sta namreč i/vedla 4. in pred/adrýi turnir zď dr/;ivno prvenstvo, kat€re}>a sklepni del ho konec teo, dr^.avni prvaki pa so po velenjskem turnirju praktično že znani. Pri moških sta to Samo Miklavc in Jasmin Čuturič, ki sta se svojima najbolj nevarnima tekmecema mai^evala zoi p(»rjz na prejšnjem nimirju, saj sta hila pred tem dol^o nepremagljiva, tudi na tem turnirju pa je svojo vrednost potrdil David Sevčnikar iz OK Šoštanj Topoli^ica, kije s soigralcem Uokom Satlerjem ponovno osvojil Četrto mesto med na-jhoyšimi slovenskimi igralci. Pri ženskah Ixwta naslov osvojih Barbara Kristan in .Ana Oblak, ki stii slavili tudi v Velenju. Organizatorji so sc z odlićno izvedbo zares izkazali, privr/enci tega Sporta pa seveda priCakujcjo. da to ni bilo zadnje odmevno tekmovanje v odbojki na mivki na igriščih T'RCMezcro. Tudi zato, ker je lepo poživilo nekoliko zaspan poletni utrip v Velenju. Res se jc kvalifikacij za glavni turnir navzJic zelo razburljivim igram udelci^ilo bolj malo gledalcev, zato pa jih je bilo toliko več v soboto, zlasti na finalnih tekmah. Vsi sn od^li zadovoljni, saj st^ videli vrhunske predstave najboljših slovenskih odbojkarjev in odbojkarie, pa tudi zanimiv dodatni spored, za katerega sla poskrbela pokr(3vileija Siemens in Nedeljski dnevnik, vimenu katerega je Tone Fornezzi -Ibf izbiral miss in m is ira velenjskega lurnirja. Razpoloženje je bil već kot prijetno in vsak je lahko užival, tako ali drugače. Iskreno na svidenje odbojki na mivki. ■ Katja Koželj Košarkar;/ SD Mozirje, presenetljivi zmagovalci letošnje lige Ljubitelji odbojke si takšnih prireditev še želijo Koiesarstvo Peti vzpon v Zavodnje Kolesarski kluh Energija iz Velenja vahi Ijiihitelje kolesarstvit na 5. vzpon v ZaviHlnJe nagrado trgovine Uni sp<»rt in Društva /a rekreacijo (»orei^je. Prireo v nedeljo, 5. avgusta, s startom oh I0.4MI pred hotelom Vesna v ťopoKici. Proga je dolga 8 kilometrov, vsak udeleženec bo prejel medaljo in karto za brezplačno k