if
j S Posamezna žtevilkaj •: i	1	krono.
.TAROK* iaMje wt d*a, — iajIoU« o: pronikn, rt U. n) ■ <U Miom	Am	Ut iteM
wi.ii.ti>« ISO E, )»U*ta» (0 K, r«tr<iiUi« ii> K, mm&ao lt K» kuotU f* Mfinma, tri TaiknUti »\jtM pgpukU
»■•»o. ti ftt «*r»TJ .TIBOBJ*, kLi&iiOH, JuUin. ilk. Um.4.
Fosarr.ezna številka: 1 krono.
UB.IC0N1W*0 »o muc*>* * Mari« Voru,	til.	m,	4,	1, iu»4~
•-rvp)«. «ju n nrt^fprL. ii. 276, *•	t	Jur^i&trri
*hci «v. *, pnMttšj«, 4e#no. Tal** ••tt *t. 26. fijjtt po4tnooek*rni iv «*a it*r. 11.787.
*• «ui«mU Hm 4*uatj» •» m »sir*. — Kokor>k*i *• n« Trstje.
Uto: II.
Maribor, petek 18. februarja 1921
Številka: 39.
Prva zmaga politike edinstva v ustavnem odboru^
Za avdijenco Stipe Radiča. Poljsko-romunska pogodba. Delegacije za londonsko konferenco.]
Federalizem.
Maribor, 17. lebruaria.
Geografično-administrativna razdeH-naše države je ono politično mo-^če, okoli katerega se vrše najhujši parlamentarni boji. Skoro vse ostale točke ustave, stoje napram tej več ali manj v ozadju. Važna pa je poleg dru-gega predvsem radi tega, ker je ž njo združeno tudi vprašanje ožje ali širše okalne avtonomije*. Avtonomija pa je udi kot sama na sebi že ena najvaž-^jših točk, ker se da njen pojem po-jubno Širiti in krčiti in je radi tega ovolj široka, da najdejo za njenim *rbtom skrivališče tudi najogabnejši ^stinkti, ki morda na zunaj pač iz-gledajo že kot avtonomija, so pa v rešeti že federalizem.
Avtonomija ali samouprava je prvič ^bremenitev centralne uprave ali državne vlade in ima tudi to dobro stTan, da lokalna avtonomna oblgst v plevah, v katerih je od centralne plasti ali vlade neodvisna, lahko hitreje 10 nmnejše odločuje, ker so ji krajevne izmere in lokalne razlike bolj znane n®go daljni neinformirani centralni bjasti. Radi tega se povsod v modernih ^avah tudi primerno upošteva; treba P® ie, da je ta avtonomija plod iskrene ln De zahrbtne strankarske politike in J!e domena gotove stranke v svrho po-‘tifine eksploatacije.
_ J2a tako avtonomijo posameznih )astnij, njihovih okrožij in občin, kot tanjših enot, se zavzema odločno ‘ demokratska stranka in je torej ®yadna laž, ako trdijo klerikalci, da demokrati centralisti. Kljub temu pa jj .nied avtonomijo demokratov in kleri-^ ce^Jn njim podobnih strank veli-
fcospfcrski Babilon.
(Konoc).
brez SeSto -se dogodi, ako nočeš ostati kjer sPp0stelie> da moraš v sumljivo sobo, spi ^ . nahaja več postelj, v katerih eni tretii * Armenec, v drugi Perzijanec, v
Da	itd-
draginj(P0,<a.žem v Pravi lu2i tukajšnjo
šnji ’ Pripominjam, da stanejo tukaj-r<JPskih Si več. ne£° tuP 12 daljnih ev-Pkčuiein T^n*c’ lc* Pa se mastno voda ii *	se Prodaja na ulicah tudi
CariJV? Mograme. sto v Evr -*e nekoč najcenejše me-b*to mši	0 tem ^pripovedujejo oso-
^mačinir.'1*0™3^1, ^ako nai PO^m raz-'Zrečno dn°.n.ena.dno izpremembo? Ne-Po inteniiiro n-’u Je P°vzročiIa okupacija v'h Častnikovi- ’ s.P°Plav0 niih°-utah siiainn «1<1xSo. v zdravih va-j&di vojaki s-mf- ril kakor primeroma Moskve in Orl**’ ^?možn' begunci iz *> polni	k ,S0 P'1«1'"'1
“P'av blazno ’i„ ,S{" krzna> 2lve s Piavo rusko nvn 1 tno e.r Pla^ajo vse se za cene. Grški ušnosti°» ne meneč ,rEovd pa Se S:’> imenski in židovski letajo nikdar „as™e	si
kanska razlika in sicer tiči ta razlika prvič že v namenu. Klerikalci ne zagovarjajo avtonomije rad zgorej navedenih vzrokov, ampak radi čisto strankarskih, torej egoističnih. Drugič pa njihova avtonomija ni več avtonomija, ampak je že federalizem, sicer avtonomistično prebarvan, a kljub temu v jedru čist federalizem.
Zakaj pa se mi bojujemo tako proti federalizmu, zakaj smo mi tako neizprosni nasprotniki federalizma? Prvič radi čisto enostavnih narodnih in državnih koristi, ker bi federalizem v obliki plemenske Slovenije, Velike Hrvatske in Velike Srbije bil večna nepremagljiva ovira popolnega ujedinjenja, da, še več, ker bi dovajal neizogibno do večnih sporov med centralno, skupno vlado ter med plemensko-pokrajinskimi avtonomnimi vladami, kar bi vedno bolj odtujevalo federalistični del od drugega federalističnega dela ter tako slabilo državo na znotraj in na zunaj.
Drugič pa smo proti federalizmu tudi radi ekonomskih vzrokov. Vzemimo za primer federalistični del Slovenijo. Slovenija bi, ako bi bila samostojna uoravna celota, ki ne bi imela razen vojske, diplomacije, carine, pošte in še par drugih stvari nič skupnega s centralno državno vlado, morala vzdrževati velikanski upravni aparat, katerega bi morala sama plačevati. Po klerikalnem načrtu bi samo vlada štela že poleg predsednika tudi 12 poverjenikov. Dalje bi morala sama vzdrževati vse ogromno število nižjih, srednjih in visokih šol; morala bi sama iz lastne finančne moči skrbeti za ceste, komunikacije itd. ter graditi nove. Poleg vsega tega pa bi morala procentualno vzdrževati tudi centralno upravo ali vlado, vojsko, diplomacijo‘itd. Kje naj bi jemala denar
V sredi tega kaosa oplakujejo Evropejci, kateri so nastanjeni tu še izpred vojne skupaj z domačimi Turki, nekdanjo Turčijo, spominjajoč se onih divnih sultanovih časov, ko so, hvala kapitulaciji, bili enaki pašam, a danes? Nihče se ne briga zanje.
Tu je preveč gospodarjev, pa potem ni čudno, da se ne more dobro živeti, ko jih toliko ukazuje, a nihče ne posluša. Najhuje nam je, kadar se v težkih dneh spominjamo sreče prošlih časov. Ali od teh prošlih časov ni ostalo ničesar razen bakšiš, s katerim se zamore vse, pa kakor se v šali trdi — poljubiti tudi samo sultanovo favorito. Danes je bakšiš nujno zlo, brez katerega se ne odpro nobena vrata. Pa, ali ne vlada tudi pri nas njegova magična moč?
A Turki? Pravi Turki se nahajajo kot ujeti v lastnem mestu.
Ze pred vojno se je počelo sultanovo mesto internacionalizirati v pravem pomenu besede in že takrat se je trdilo, da mora oni, ki hoče spoznati pravo Turčijo, iti preko mesta ter jo poiskati v Stambulu, delu z malimi in tihimi hišicami, ki so zgrajene iz lesa, tam, kjer se nahajajo one velike mošeje z vitkimi minareti, ki se dvigajo proti nebu kakor kopja Tempeljskih vitezov.
za vse to? Drugega izhoda ne bi bilo nego poviševati od dne do dne davke. Pa tudi to ne bi veliko pomagalo in prej ali slej bi morala bankrotirati, kakor Nemška Avstrija, ki sama od sebe tudi ne more živeti.
Ta poslednji razlog pa je tako silen, da mora odvrniti od federalizma tudi one, ki so iz prvega vzroka morda proti edinstvu, To bi bili morali povedati klerikalci posebno svojim ljudem po deželi, ki so davkoplačevalci in prepričani smo, da bi bili ti davkoplačevalci obrnili hrbet ne le federalizmu, nego tudi njim samim.
Vzorčni velesemenj v Pragi 1921.
Od 23. februarja do 8. marca t. 1. se vrši v Pragi drugi vzorčni sejem, kjer bo češka industrija razstavila vzorce svoje industrijske produkcije. Vzorčni sejem bo obsegal osemnajst skupin. Prvi bo oddelek stavbenih industrij, na kateiem bodo razstavile razne stavbene tvrdke in podjetja načrte, proračune, konstrukcije, vzorce stavbenega materi-jala za pokrivanje streh, Samotne izdelke, pečarske ter ostalo opremo stavb.-Na drugem oddelku bo zastopana kovinska industrija, železarstvo, strojne, orožarske in železniške industrije, plo-čevinska industrija in vseh vrst orodja, inštalacije, kuhinjska oprema in tehnične potrebščine. Tretji oddelek bo predstavljal elektrotehnične, mehanične in optične industrije, fino in precizno mehaniko, fotografijo in kinematografijo. Na četrtem oddelku bo razstavila lesna industrija svoje sodarske, mizarske, izdelke pohištva, opremo pisarn, Šol, urarske izdelke, preproge in linolej. Daljši oddelek bo obsedal vseh vrst
tekstilne industrija, namreč bombažno'1 volneno, laneno in svilarsko industrijo j in sicer sukanec, prejo, predivo, vrvar- i stvo in vezenine. Konfekcijska industrija! bo razstavila raznovrstno perilo, obleke, j klobuke, čepice, modistovske in roka- • vičarske izdelke. Sedmi oddelek bo se-j stavljala na Češkem kot domača industrija razvita galanterijska industrija z\ gumbarskimi, glavnikarskimi, ščetkar-skimi, vlasuljarskimi in podobnimi iz-, delki. Na usnjarskem oddelku bodoi razen obutve razstavljeni tndi galanterij-i skimi izdelki iz usnja. Na devetem od-i delku bode steklarski, porcelanski in iz-i delki iz fine keramike, nato bo sledili poseben oddelek za umetniško obrt,; dalje kemični oddelek s farmacevtskimi,: kozmetičnimi in higijeničnimi preparati: in orodjem. Izmed nadaljnih oddelkov je omeniti živilni oddelek, oddelek za glazbeno orodje, za igrače in šport, konečno papirni, grafični in tiskarski odsek in zlatarski oddelek. Vzorčni sejem bo nameščen na razstavišču, kjer se je vršila jubilejna razstava leta 1908 in bo specijelno za nas Slovence, ki smo precejšem konzument čeških industrijskih izdelkov, velikega pomena. Ker, je bila ravnokar sklenjena trgovska im kontingentna pogodba sueško republiko in ker je bil organiziran sedaj reden železniški promet iz Češke k nam, bo ta vzorčni trg za naše obrtništvo in trgovstvo praktičnega pomena, ker jih bo seznanil direktno s producenti in sicer predvsem s Češkimi tvrdkami. Naši trgovski stiki s Češko, ki so v mirnih dobah bili zelo živahni, se bodo sedaj zopet obnovili in razvili. Zato bi bilo želeti, da naše trgovstvo v čim večjem* številu poseti praški vzorčni sejem, ki bo za nas v vsakem oziru podučen int vzpodbuden. Zveza trgovskih gremijev
Danes pa tudi že v sam Stambul
prodira zapad. Malo po malo, gotovo
neopazljivo, se uriva fini evropejski strup
v vse stvari ter kvari, ubija in zatira sled vsega orijsntalskega.
Kadar se nebo ob večeru prevleče s prekrasno večerno barvo, kadar se solnce spušča v zaton in kadar se pričenja v večerni megli ovijati ogromnih kupol mošej lahna, prozorna koprena, tedaj poljubljajo zamršeni obrisi oblakov samo deviško zemljo in ono divno morje pred Zlatim Rogom in tedaj gine novi atom turške duše ... Ali je to agonija?
Ta rosa se ni še popolnoma izčrpala, toda že se vidi jasno njena dekadenca in brza propast.
Najintimnejši in najožji kontakt z Evropejci je deloval na Turke vedno popolnoma negativno. Od današnjega našega takozvanega civiliziranega življenja, poprijeli so le eno, kar je najslabše. Gotovo pa velja to za turške žene. Pierre Loti danes gotovo ne bi našel več vira poetske emocije za lepe in nesrečne je-tnice, čas tajnih haremov, suženj in eu-nuhov gineva. Zlomljeni so okovi in dražestne hanume stopajo smejoč v življenje, sedajo prostodušno v avtomobile, , šetajo po Carigradu gizdavo nališp^rte,
•	Dolne čara. dražesti in —. knketirJrifr
plešejo poleg ostalih plesov tudi — fox-trott.
Kadar korakajo složno po ulicah, odete v karakteristične elegantne in okusne halje, ki so običajno iz vijoličaste svile s prekrasnimi čeveljčki na nežnih, malih nožicab, gledajo vražice s svojimi živimi1 očesci iz malih in delikatnih obrazkov, katere ne more zakriti nobena ljubosumna koprena.
Nekatere se še vedno hočejo ali morajo pokoriti starim običajem; ali to velja večinoma le še za stare in grde, ki' se morajo zakrivati s tajinstvenimi temnimi zagrinjali.
Bazar, oni nekdaj fantastični bazar, se je spremenil ter izgubil ves svoj nekdanji sijaj in značaj ter se pretvoril v ljudski trg sukna, evropske obleke in drugih takih reči.
In vse to se dogaja v Stambulu, v tem srcu muslimanskega mesta?!
Ali edino, kar je kljub vsemu ostalo v Carigradu turško — to je turška črna kava.
Zahtevajte a vsaki gostimi »‘Gabor".
Stran 2.1
- m Hrti
0, ’
ttamerava napraviti pri zadostni udeležbi jskupen izlet v 'Prago. Podrobne informacije pošlje zvezna pisarna (Gradišče >17/1). Vožnja z brzovlakom 3. razred stane iz Ljubljane sem in tja 300 jugoslovanskih kron. Priglase je poslati direktno na zvezno pisarno. Prošnje za znižanje železniške voznine in pristojbine za potni vizum so vložene in je pričakovati ugodne rešitve. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na razpolago.
Notranja in zunanja politika.
, * Za izpopolnitev vlade. Ministrski ipredsednik Pašič je poslal predsednikoma zemljoradniškega in muslimanskega kluba poziv na obnovitev pogajanj za vstop v vlado. Zemljoradniki ■so se odzvali ter že določili dva delegata, muslimani pa bodo o tem komaj razpravljali v klubu.
. * Ruska mornarica v uporniških rokab. Iz Helsingforsa poročajo, da sta kronštadtska luka in vzhodnomorsko iirodovje popolnoma v rokah upornikov. Konflikt med uporniki in Moskvo se je poostril ter groze uporniki, da bodo bombardirali Petrograd, ako boljševiki ne izpuste one mornarje, katere so aretirali.
* Dr. Gratz In dr. Mayr. Madžarski zunanji minister dr. Gratz in avstrijski zvezni kancler dr. Mayr sta se sestala v sredo ob 9. uri dopoldne ter imela pol-drugoumi razgovor. Pogovarjala sta se ■o modalitetah prijateljskih pogajanj o nasprotnem stališču obeh držav radi določb imirovne pogodbe z ozirom na zapadno (Madžarsko. Določilo se je, da naj se vrše [pogajanja obojestranskih referentov pri-Ihodnji teden na Dunaju. Po zaključku 'konference med referenti se bodeta pogajata še dr. Gratz in dr. Mayr. Obe državi sta pripravljeni, da se to vprašanje reši kolikor mogoče hitro in sporazumno.
* Preiskave na nemških ladjah.
5Kreuzzeitung“ poroča iz Stetina, da na-aljuje kontrolna komisija preiskave .nemških ladij v svrho zaplembe orožja. jV Hamburgu je grozil zastopnik angleške (antantne komisije, da se bodo vse nem-8ke ladje, ki odpotujejo brez posebnega dovoljenja antante, ustavile na odprtem moiju. Tudi nevtralne ladje se preiskuje.
* Berolin središče komunistične propagande. »Vossische Zeitung* poroča, da se bodo izvršile spremembe |>ri berolinskem zastopstvu sovjetske Rusije. Najpreje se bode zastopstvo -razdelilo v več samostojnih resortov. ‘Berolin naj bode središče komunistične (propagande v srednji Evropi, Politično zastopstvo bode upravljal še nadalje rViktor Kopp.
*''* Angleški odposlanec o volitvah
iv	Črni gori. »Reuter* poroča iz Londona: Lord Brjrefe, kije prisostvoval kot [odposlanec angleškega zunajnega urada zadnjim volitvam v Cmigori, je izjavil, da so se vršile volitve popolnoma pravilno in brez pritiska ter jasno dokazale, da je priklopilev Cme gore k Jugoslaviji obudila splošno zadovoljstvo. Konstitu-anta bo v stanu, da odstrani vsa nasprotna stremljenje, ki bi skušala ogrožati zedinjenje.
* Grof Sforza odpotuje v London. .Stefani* javlja iz Rima, da odpotuje grof Sforza, italijanski zunanji minister v četrtek % London.
1 Madžarski notranji minister de-mHjoniral. „Das Acht-Uhr-BJatt“ javlja iz Budimpešte, da je podal notranji minister Ferdinandy demisijo.
A“B O RV
     ^
' s * Izgoni Iz Gornje Šlezlje. Mednarodna plebiscitna komisija za Gornjo Slezijo je odredila izgon policijskega ravnatelja pl. Kattowitza in treh uradnikov iz glasovalnega ozemlja.	%
..	m#A. >
‘ 7W,f'	*
. •’/- <	\
i ; \v, 4 - -
Zanimivosti.
Pomlajevanje. Ze kot otroci smo radi poslušali pravljico o neznanskem čarodeju z velikim kotlom, v katerega je metal stare babe, ven pa so prihajala lepa mlada dekleta. Toda to je bila pač samo pravljica in takrat še niti naj-manje nismo slutili, da bomo kdaj doživeli, da bo iz te pravljice nastala vsaj enostransko tudi resnica. Lansko leto pa nas je nenadoma predramila vest časopisja, ki je poročala o novi teoriji dunajskega profesorja Steinačha, ki je sedaj dobila po njem tudi svoje ime ter se imenuje Steinachova teorija. Šteinach je odkril namreč po dolgotrajnem študiju, da se da moške potom posebne operacije spolno pomladiti. Poskusil je najprej svojo teorijo pri živalih — in obnesla se je sijajno. Po novejših vesteh se je posrečilo sedaj prof. Steinachu doseči isto tudi za ženske in kakor poročajo te dni dunajski listi, namerava prot Strauski otvoriti v najkrajšem času ordinacijo, v kateri bo zdravil ljudi moškega in ženskega spola proti starosti. Z ordinacijo bi bil sicer tudi že pričel, toda to mu zaenkrat še ni mogoče, ker mora počakati komaj na izid komisijonelne preizkušnje Steinachove teorije po dunajski kliniki, ker mu preje to ni dovoljeno. Ob tej priliki je važno omeniti, da je našla Steinachova teorija navdušene učence tudi med slovenskim medicinskim naraščajem ter se je par slušateljev medicine na ljubljanski univerzi posvetilo specijel-nemu študiju pomlajevanja na podlagi Steinachove teorije. Tako postaja naenkrat in pred našimi očmi ono, kar je bilo nekoč pravljica, živa resnica in po-slovica, da proti starosti ni zdravil je tako izgubila svojo nekdanjo častitljivo vrednost.
Dnevna kronika.
— „Straža“ in bolniški strežniki.
Prejeli smo: BStražo“ je zabolelo, da je »Tabor* očital, da imajo usmiljenke v javni bolnici boljšo hrano, kakor strežniki, ter trdi, da to ni res. Vsi tisti pa, ki vživajo eno ali drugo hrano, vedo, da je »Tabor* poročal resnico. Gotovo imajo usmiljenke kot redovnice svoje predpise tudi glede hrane, toda tu ne gre zato, ampak edinole da se preskrbi strežnikom dovolj in vžitne hrane, da ne bodo primorani stradati in si zunaj bolnice dokupovati hrane. Kar se tiče dela in postrežbe, strežniki opravljajo gotovo več in težja dela, kakor usmiljenke, imajo isto, oziroma še večjo odgovornost in pogoj je zanje tudi primerna predizobra-zba, ker bi se sicer sprejemali za ta posel lahko tudi hlapci, ki nimajo pojma o bolniški strežbi. Vsaka bolnica zahteva pri sprejemu tozadevna spričevala. V splošnem so strežniki v svojem poslu veliko bolj izvežbani, kakor marsikatera usmiljenka. Nočno službo izvršujejo strežniki, kakor usmiljenke. Bolnica bi bila lahko ponosna, če bi res imela strežnike z 10—20 letnim službovanjem, česar pa v tem slučaju ne more nihče trditi. Hvaležni bomo »Straži*, če se tudi ona zavzame za izboljšanje naših razmer, toda s samimi grožnjami in zafrkacijami je izgrešila pot do tega cilja.
— Odgovor Celovcu. Z ozirom na dejstvo, da je k(?roška vlada v Celovcu odklonila vsprejem slovenskega odvetnika dr. Schaubacha in da je ista odklonitev iz istih zgolj političnih razlogov pričakovati tudi glede drugih slovenskih prosilcev, se je med slovenskimi pravniki v Mariboru pričelo gibanje, da se izvedejo razne represalije. Eden teh za vse slovenske odvetnike v Sloveniji velepomembnih načrtov je, da odvetniška zbornica brez posebnega apela izda na vse slovenske odvetnike obvezno naročilo, da nobeden slovenskih odvetnikov ne sme prevzeti nemške klijentele, če gre za zadeve izgona iz države ali tudi samo iz stanovanja, za verižništvo itd. Dovoljeno bodi zastopanje s#1?0, v ^asgbnih.
spornih .'zadevah; Doslej so Nemci na prefrigan način izrabljali pomoč slovenskih odvetnikov na obmejnem ozemlju. Oni, ki so1 slutili, da jim preti izgon bodisi iz države ali iz stanovanja, ali ki so imeli kakšne verižniške grehe na sebi, so se najpreje zatekali z nedolžnimi zadevami k politično vplivnim slovenskim odvetnikom. Ko so si na ta način osvojili klijentelo, so prihajali seveda tudi v politično in . sicer zanje važnih zadevah. Temu izrabljanju ugleda slovenskih odvetnikov pa bo zdaj konec!
— Kje so krivci ? Pred več meseci, da, skoro pred enim letom smo slišali o mnogih zaplembah večjih množin izprijenih živil. Tako na primer se je julija meseca zaplenila večja množina izprijene masti, katero je dobilo skladišče živil Južne železnice — če se ne motimo iz vnovčevalnice v Ljubljani. Avgusta ali septembra se je zaplenila velika zaloga črvive moke v Franzovem mlinu. Takrat je neki dr. Thalmann poskušal podkupiti inženerja Mohoriča, kot izvedenca na drž. preiskuščevališču. Zaplenjena mast in moka čakata še danes rešitve in javnost ugiblje, kdo je kriv, da so take za vso javnost važne zadeve neznano kje tako dolgo obtičale.
— Proti tujim bankam so začeli končno tudi v Liubljani odločno nastopati. Zadnja »Domovina* piše pod naslovom »Naseljevanje bank v Ljubljani* sledeče: »Pred vojno in po njej so banke tudi glede zbiranja hranilnih vlog močno izpodrinile hranilnice in zadruge. Zadnji Čas so začele vse mogoče banke iskati Ljubljano ki Maribor. Konkurenca je zdrava, vendar je tekmovanje za hranilne vloge in klijente včasih nesolidno in ni koristno za naše kraje, če se izsesava iz njih hranilne vloge in jih drugod uporablja. To prakso so poprej imele dunajske banke, ki so tu zbirale denar za dunajske špekulacije. Treba bo, da se hipertropiji stori konec, posebno pa, da se gleda, da iztrebimo ono, kar ni po veliki večini v domačih rokah.* — Nas to čiščenje veseli in bomo v bodoče posvečali življenju tujih bank in njihovemu uradništvu vso pozornost, ki jo zahteva naš narodni interes.
— Prekupovalci na mestnem trgu.
Vsled pomanjkanja organov tržnega nadzorstva pri kontroli prodaje živil na Glavnem trgu, je v zadnjem času ve-riženje in prekupovanje najpotrebnejših živil naravnost zacvetelo. Med prekupovalci je največ takih iz Nem. Avstrije in sicer železničarjev, pa tudi takih žensk iz Maribora, ki so v posesti režijskih voznih listov, kar jim omogoči, da potujejo z našim blagom na Hrvatsko. Poleg drugih živil se na ta način veliko prekupuje jabolka, ki jih kupujejo pri nas na debelo po 6—8 K, v Zagrebu pa prodajajo po 20 K za kg. Pri tem se prekupovalke najraje poslužujejo vogelnih trgovin, pri enih vratih notri, pri drugih na drugo ulico ven; medtem ko tržni organ, če sploh to opazi, čaka zunaj pred prvimi vrati, mu prekupovalka izgine pri drugih vratih v drugo ulico. Svojčas je bil za prekupovalce pod kaznijo določen čas, kdaj smejo pokupiti dnevnim konsumen-tom preostala živila. Danes vsakdo dela kar se mu izljubi.
— Dr. Mravlagg še vedno v Mariboru. Slovenska javnost se obrača z nemalim začudenjem do vseh merodajnih oblasti, zakaj puste dr. Mravlagga, ki je že zdavno izjavil, da ni naš državljan in da se preseli v Celovec, še vedno v Mariboru, kjer njegovo bivanje gotovo ne rodi sadov interesom naše države. Javnost zahteva, da se dr. Mravlagga takoj izžene preko meje, njegova pisarna pa kratkomalo zapre. Naj si naše oblasti vzamejo za vzgled Nem. Avstrijo, ki izganja naše ljudi, tudi če so posestniki hiš in zemljišča, brez pardona tekom 14 dni.	*
—	O ljudskem štetju v Laltersbtrgu
se nam poroča: V občini Laitersberg in sicer v Košakih je kot popisovalec fun-giral gospod, ^ po svojem poklicu bivši iztirjevalec ali kaj takega. Ampak to je čisto postranska stvar. Za nas je le važno, kako je vršil svojo dolžnost kot popisovalji komisar. ,Ob priliki pop«o-
//Maribor,lS, februarja' f\ -j.
vanja je namreč razlagal ljudem, da namen tega ljudskega štetja odcepite)' Slovencev in Hrvatov od Srbov te združenje prvih dveh z 'Nem. Avstrije Ponekod --na primer pri hiši št 16cr, je dobil za to razlago primerno plačilo.} Ker si ne moremo misliti, da bi si bilaf politična oblast za tak važen posel ■iz-', brala človeka s takimi nazori, si morarnol ta njegov nastop le tako razlagati, da jei kot zaveden Jugosloven s svojimi vse-1 kakor zgrešenimi nauki le poskušaK sondirati mišljenje prebivalstva, torej da’ jih ni vporabil iz slabega nam sovraž-, nega namena. Vsekakor zahtevamo, daf se to vprašanje uradoma dožene. Taki! nastopi ob takih prilikah če tudi iz najboljšega namena, stvari sami več škodujejo, kakor koristijo.	, $ ■
Gerent občine Studenci p$
Mariboru vabi vse posestnike občine** da se zanesljivo vdeležijo shoda, ki sej vrši dne 20. februarja 1921 ob 10. uri1 predpoldne v Križevem dvoru. Na’ vsporedu je: Posvetovanje radi upeljavs električne luči.	,	g
Stanovanjski škandal. Prejeli' smo: Napad na stanovanjsko komisijo v zadevi stanovanja za g. primarija dr. j Robiča ni upravičen. Gospodu primarij« i se je doslej nakazalo že več stanovanj,! ki pa jih je odklonil in so se odkazala1 potem drugim g. zdravnikom. Kar se tiče stanovanja, ki ga ima sedaj še £• Kokoschinegg, pa to ni zadeva med g* dr. Robičem in g. Kokoschineggotn. temveč med g. dr. Robičem in sedanjih hišnim lastnikom g. Ivanom Šoštai-ičeip* ki je to hišo kupil, da preseli svoj® trgovino tja in seveda tudi reflektira na stanovanje v lastni hiši in sicer na sta" novanje dosedanjega lastnika, čim se izprazni. Toliko pravic se bo moralo1 hišnemu gospodarju že priznati. Če' nočemo postati komunisti, da bo ime\ sam vsaj pravico do stanovanja v lastni hiši. Za to pa bo dosedanje stanovfi^je g. Šoštariča na razpolago.
—	Strašno mučen prizor v mest' nem parku se je odigral v sredo okrog 14. ure popoldne. Na ribnjaku se je dr-sal nek približno 10 let stari deček. se mu udre in lopne v vodo. Deček se je skušal rešiti iz vode na ta način, M se je oprijel za skorjo ledu. Toda ka(n°rj se je oprijel, se mu je led sproti odtrga-val. Slučajno na sprehodu se nahajajoč^ se je polastila razburjenost. Radi bi b1" dečku pomagali, pa mu niso mogli, ^ so uvideli, da je led preslab. Med tem ko se je deček poskušal še dalje breči uspešno rešiti in je že omagoval, je P1?' šel mlad mož z ženo in otroci. Ko n uvidel nevaren položaj dečka, je sleke‘ suknjo ter se podal na led. Vse je z n0/j peto nestrpnostjo pričakovalo rešitve. £
v	hipu, ko j‘e rešitelj zagrabil dečka za roko, se je vsled podvojene teže j njemu vlomil led in je padel v vod"j To je povzročilo med gledalci tako r bnrjenje, da so se nekatere ženske ofle', svestile. Ta prizor je privabil mnogo of" iz sosednjih hiš. Podajali so obema ge, neki vojak je prinesel tudi lestev, P ; vse to se je izkazalo kot brezuspe?V sredstvo. Možu, ki se je oblečen v v° sam boril z veliko nevarnostjo, se je P srečilo priplavati do sredine, kjer se >’ haja trsje in kamenje. Med tem P.a ir dečku že opešale zadnje moči. Ze je ginil pod vodo, a v tistem hip« £.tr zagrabil rešitelj z drogom in sicer ^j čajno tako srečno, da se je deče>c .r\ drogu prevesil, nakar ga je rešitelj SPJ vil k sebi. Postavil ga je hitro na et! da je nesrečnež izbruhnil vodo i[n2^e'‘ prišel k zavesti. Ker sta rešitelj *u|fj ni, čim sta prišla na breg, nagl?.:^.] proti domu, se niti ne ve za njuni w *| Pogumni rešitelj naj se javi oblasV^0fi
i v/g umni lcoiicij llflj OC javi	‘00
oblasti naj poskrbe, da se taki Pj , na negotovem ledu več ne ponovc-
—	Škofi proti telesnemu in du. S(J mu razvoju naše mladine. Te u&i odšli v Beograd ljubljanski škof j" zagrebški nadškof Bauer ter dl.3" ,go’ škof AkŠamovič ter so izročili vladi o ^ vezno spomenico proti uveljavljenj jjh kolskega telovadnega sistema o® .. d? šolah. Poleg tega zahtevajo se v ustavi uveljavi cerkvena .K ka| nad šolo. Tako so torej korifeje ^eie' je ta triperesna deteljica ne-le Pr° snemu, an?pak.tudi proti duševnem
Darov!
“ r. blagodušni dar 500 K za kate-
Su ^ ',iTienu obdarovancev nalsr-Buahv;f ? stoterim: Bog plat !
«fe«V»snS. kraini S0L ^ P-
V fclrlek 17.: „Mieel“, ab. A 22.
V petek 18.: Zaprto.
V soboto 19.: „Otro3ka tragedija*- in „Vsi-ljenka** ab. B-22.
V nedeljo 20.: pop. ob 15. uri„Pri belem konjičku**. Zvečer .,Amaconke“, izven ab.
Ne pozabi naročnine!
e kuPujte importiranega inozemskega miia, kajti to milo je veliko dražje. Vsaka go- ■	'
spodinja mora dandanes šiediti, zato naj rabi samo V '
katero je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno
ako ne boljše.	r	‘;<yr
Maribor,' 18.’ febrtiarja''1921?7 -
, r a b o‘R'.y
Stran Si
J? , v
vojn naše mladine. Prepričani pa smo, da bo prosvetni minister zavrnil njihove reakcijonarne predloge kakor se spodobi, kajti skrajni čas je, da se enkrat za vse-Hej končajo oni časi, ko so razni škofi 'odločali, kako naj se vzgaja mladina. •Treba bo tudi pri nas več češkega duha. Karakteristično pa je, da so ob tej priliki obiskali tudi beograjskega papeževega nuncija, najbrže s prošnjo, da bi se tudi on zavzel za njihove zahteve.
— Svarilo vojaškim obvezancem. Vedno češče se pojavljajo primeri vojaš-ikega begunstva na Slovenskem. Po neodgovornih hujskačih zapeljani vojaki [pobegnejo iz vojaške službe in se 'mnogokrat povrnejo domov, nevede, kakšne težke posledice povzročajo za sebe in za svojce, ako jih ti skrivajo pri sebi. Ako jih zasači vojaška ali civilna oblast, se kaznujejo po vojaškem 'kazenskem zakoniku z večletno ječo. "a tudi tisti, ki vojakom nalašč po-i magajo pri begu, se po § 97 srbskega [■kriminalnega žakonika, ki velja sedaj Judi za Slovenijo, kaznujejo z ječo do ;tr«h let. Zato resno svarimo vse prebivalstvo, naj vojaškim beguncem ne 9aje potuhe s tem, da jih skriva. Po-V, n° velja to o rodbinskih članih. Po ‘členu 12, odstavek 3 zakona o ustroju j vojske, ki velja od 19. avgusta 1921 (riaprej tudi za Slovenijo, je hišni gospodar dolžan prijaviti vsakega voja-!pega begunca županstvu, ki pa mora !rS‘{oj obvestiti njegovo poveljstvo. V*e hišni gospodar tega ne stori tekom 1-4 ur ali at0 ga žUpan ne odvede na , {°uiando, se kaznuju vsi - Če kazensko sodišče ne poseže vmes — z globo oč h do 300 dinarjev, odnosno z zaporom JJd 10 do 30 dni. Kazen se izvrši takoj.
: 0'znost vsakega državljana, ki je spodoben za vojaško službo, je, da to v°juo službo pošteno odsluži ih s tem [Pomaga svoji domovini. Ako imajo v°jaki pritožbe radi nepravilnega posto-P®nia z njimi, naj jih javijo svojim Predstojnikom, ki jih bodo gotovo vpo-sstevali, ako so upravičene. Sicer pa se ^ lreba v vojaški službi premagovati in L, Podvreči strogi disciplini. Pričakujemo vn treznosti *n uvidevnosti ljudi, da ikar*'eVai° vsa *a dejstva in da že v ii* *za*re vsak poizkus, oslabiti vojaško naše domovine.
Jugoslovenski Matici.
ravnatelj	Pleskovič, urad	za
dece 160 K, omizje gospe Graselli in Cotič pri planin-100 K, policijski komisarja! za Jadranski dan 602 K, od komisarjata v kazenski za-in učiteljice II dekliške šole
iTrg^cK r,Jav,Ienje trgovskega osobja.
-trgovrp	.	ercmii	opozarja vse gg.
(njihovo 'se informirajo, če je vse ine ter d°Su.1:)je prijavljeno gremiju ali iniso iavil J-avi one» ki eventuelno še (vsako o J	Istotako je treba javiti tudi
fco iaviioretn.etn^0, Kdor bi to opustil it>o predpisih °^ast' ter kaznovan
^arovnl^!Jdsk,. MHinld v Mariboru je
peni kniiSlaJnlf -g' dr< Maicen 2 dra&°-
jprvi 0£ Vredni nad 200 kron. To je
Vamofda	S b"0f javn° prošnjo’	a
.	1 bo	§e mnogo sledilo,
l^anger, poostri??**!?- v£°Spa £"a djJrbvala za uboge iičo„..„ _k®®u 7.
in naklado za vino in sadjevec v isti višini, kakor se je pobirala koncem leta 1920, ker je zaprosila mestna občina pravočasno za provizorij ko donca meseca aprila 1921. Opozarja se na to vse prizadete ter se jih poživlja, da plačujejo odpadajočo naklado redno, da se izognejo s tem vsem nepotrebnim stroškom.
— Znamke se ne smejo več rezati. Odredba od 5. januarja t. 1. štev 458/21 glede frankiranja tiskovin z diagonalno razpolovljenimi 10 parskimi znamkami se preklicuje. Po 20. februarju t. 1. tako frankiranje ni več veljavno.
— Obsojen oskrunjevaleč. Anton Gasparič iz Orehovega Vrha, mlad mož, sam oče otrok, boleha na oni nesrečni perverzni bolezni, ki se skriva pod § 128 k. z. Oskrunil je 10 letno deklico Marijo Parkel. Izgovarja se na skrajno nevrastenijo, ki jo je prinesel seboj iz vojne in ki ga žene z neodoljivo silo k grehu tudi nad nedolžnimi deklicami Vpoštevajoč to bolezen, ga je okrožno sodišče obsodilo samo na 6 tednov težke ječe.
— Zaplemba rubljev na italijanski ladji. Italijanske novine javljajo iz Napole, da se je našlo na ladji »Aneona*,; ki je dospela iz Rusije, 160.000 rubljev v zlatu. Rublji so biii skriti v neki kabini ter so bili zaplenjeni. Do zaključka preiskave bo zlato deponirano v »Banka di Italia*
— Ribja pojedina, ščukov večer, se vrši zopet v petek 18. t. m. v restavraciji „Maribor* na Grajskem trgu. Poleg ščuk bodo na razpolago tudi razne druge ribe. Ob ribji pojedini in dobri pijači igra tudi znan priljubljen duet.
— Ponesrečen zrakoplovec. Po »Stefani* je zadel zrakoplov, katerega je vodil stotnik Borla, ob streho neke hiše v sredini mesta ter se razdrobil. Pri tem je ostal Borla na mestu mrtev.
Nova iznajdba na polju zrako-plovstva. Iz Pariza se javlja: Po vesti akademije znanosti se je posrečilo nekemu francoskemu inženerju, da se je dvignil v zrak s 336 kg težkim vijako-plovom (Schraubenflieger), ki ga poganjata dva posebna krilata vijaka s premerom 6*4 m., v zrak. Zanimivo
Sodišče.!
Okrajni glavar dr. Pirkmajer proti -V:	Straži4*	A!
ff	'
V torek' popoldne se je pred okrajnim kazenskim sodiščem vršila zanimiva razprava. Vodja okrajnega glavarstva v Ptuju je tožil odgovornega urednika »Straže*, Vekoslava Stupana, ker ni objavil uradnega popravka v zadevi regulacije Pesnice. »Straža* je v štev. 12 z dne 31. januarja t. 1. priobčila notico pod naslovom »Lastna hvala*. V tej notici se spodtika nad »Ptujskim listom*, češ, da ta list opeva zasluge vodje okr. glavarstva dr. Pirkmajerja »ki se je trudil in posredoval pri vladi, da je sprejela v svoj delokrog tudi navedeno regulacijo*. In nato zavrne »Straža*: Tistim, ki verujejo demokratskemu lističu, resnici na ljubo povdarjamo, da je imel g. Pirkmajer glede regulacije Pesnice iste zasluge kot bivši cesar Karl v soških ofenzivah . . .* Edino zaslugo, pravi »Straža* ima član jugoslovanskega kluba, katerega tozadevni predlog je bil pri svoje-časnem Narodnem predstavništvu sprejet, — Nato je dr. Pirkmajer poslal uredništvu »Straše* uradni popravek na podlagi
se sklicuje na dokaze, da je tozadevno osebno in pismeno posredoval pri vladi, pri poverjeništvu za kmetijstvo in pr generalni inšpekciji voda. Stupan predvsem protestira, da mu je bilo vabilo za razpravo dostavljeno šele dopoldne, da sploh ne ve zakaj je klican k sodišču, da o kakem poslanem popravku nič ne ve, ker ni on podpisal povratnice za popravek naslovljen samo na uredništvo in da ne pozna podpisa na poštni povratnici. Popravek bi se bil moral njemu osebno naslovih. Sodnik ga opozarja, da je bil v smislu zakona primoran razpravo takoj razpisati, ker ima tudi pravico, eventuelno tudi »Stražo* ustaviti, ki izide prihodnji dan, ako bi se Stupan branil popravek sprejeti. Ker sodnik ni mogel ugotoviti, kdo je podpisal poštno povratnico, je razprava preložena do torka.
Čudni običaji na lokomotivi.
Nekoč junija p. 1. je redar Grmek na glavnem kolodvoru zapazil železni-
je pri temu novemu vijakoplovu, da; čarja, ki je odnesel poln nahrbtnik pre-nima nikakih kril. Ravnotežje izvršujeta moga, katerega sta mu dala na stroju se omenjena dva krilata vijaka.	nahajajoča kurjač Kirbiš in strojevodja
— Stanje Masaryka se boljša. Iz
praške predsedniške pisarne se poroča, da se je zdravstveno stanje Masaryka zboljšalo.
Kultura in umetnost.
-|- Koncert Šimenc - Mezgečeva.
Gdč. Mezgečeva in g. Šimenc, člana mariborskega gledališča, priredita dne 4. marca t. 1. v kazinski dvorani koncert. Spored objavimo v prihodnjih dneh.
Sokolstvo.
o Mariborski Sokol se zahvaljuje Mestnemu električnemu podjetju za brezplačno napeljavo električne luči v Kopa-iški ulici pred Narodnim domom o pri-iki Sokolske maškerade.
Sloven. narodno gledališče.
Repertoire bodočih dni:
, A 22.
\\ agner. Nadalje je opazil, da tudi Wa-gner in Kirbiš spravljata premog v košaro. Sluteč, da tu nekaj ni v redu, je oba pozval na pojasnilo. Ker je na obeh opazil neko zadrego, ju je ovadil. Med potjo na stražnico, je Kirbiš redarja prigovarjal, češ, naj ne povzroča sitnosti radi take malenkosti. So pač slabo pla Čani in ni nič hudega, če si vzame toliko premoga, da si človek v sili kosilo skuha. Toda Grmek je bil neizprosen, ovadba je zašla na sodišče, kjer sta bila obsojena po 14 dni zapora. Proti tej obsodbi sta oba vložila pritožbo. Medtem sta tudi ovadila ime premikača, kateremu »ta da!?, premog in katerega izprva nista hotela naznaniti in sicer je bil to nad-premikač Georg Meisler. Pri vzklicni razpravi se zagovarjata na običaje. Običajno je, da strojevodje dajejo tudi uradnikom nekoliko premoga iz tenderja, če jih pridejo prosit. In običajno je, da strojevodja, ko nima nič opraviti, sede na košaro, katero si napolni s premogom, če ni košara sama dovolj močna, kar je slučajno pri rezervnih lokomotivah. Sodni dvor je sklenil preložitev razprave, da se zasliši inžener Šešerko, če so res taki 1 na Južni železnici
Najnovejša poročila.
Jv Prva zmaga edinstvene misli. ,
TIP Beograd, 16. feb. Današnji sestanek ustavnega odbora je otvoril podpredsednik Tomljenovič ob 16. uit1 Za njim je govoril dr. Laginja in na to minister- konstituante dr. Trifkovič, a specijelna vprašanja je stavil posl. Avra-, movič in še nekaj drugih. Pri glasovanju o tem ali naj se preide v specijalno debato na podlagi vladnega načrta-ustave ali ne, je zmagala vladna skupina. Za načrt so glasovali demokrati, radikalci in dr. Vošnjak, proti pa vsi ostali. Po] glasovanju se je vršila volitev novega; predsednika ter je bil izvoljen radikalec dr. MomČilo Ninfid s 27 glasovi. Trifko-vič. je dobil en glas, 12 glasovnic pa je bilo praznih.
Za avdljenco Stipe Radiča.
TIP Beograd, 16. februarja. Predsednik Narodnega kluba dr. Mate Drin-kovič je posetil ministra dvora Dragomira] Jankoviča ter se informiral, če bi regent sprejel v avdijenco Radičevo de-putacijo. Jankovič je izjavil, da mora o tem obvestiti vlado, ker bo deputacija' morala iti preko vlade. Splošno se sodi,’ da Drinkovičeva intervencija ne bo imela uspeha ter da Radičevci ne bodot sprejeti.	.....	.	..“
Pogodba med Poljsko in Romunijo..
DKU Pariz, 16. februarja. »Petit Parisien* javlja, da je pogodba medi Varšavo in Bukarešto le formelna zvezna' pogodba političnega in vojaškega zna-] čaja. Ta pakt predvideva jamstvo medsebojnih mej med Poljsko in Romunijo. »Petit Parisien* je mnenja, da se ne more smatrati to pogodbo kot nezdruž-, Ijivo z malo antanto med Romunijo,'] CehoslovaŠko in Jugoslavijo. Mala antanta se bo sestavila v bodočnosti vj obliki zveze. Nadaljna glavna točka je! določba, da je pogodba le takrat! veljavna, ako jamčita Anglija in Francija tudi s svoje strani za sedanje meje! Pogodba,/predvideva vojaško skupnost v slučaju,v i da napade eno obeh držav rdeča armada.
Avstrijska delegacija za londonsko konferenco.
TIP D*un a j, 16. februarja. Vlada je} odposlala v London vprašanje, če sej lahko udeleži londonske konference in če bodo njeni delegati sprejeti. Delegacijo bi v tem slučaja vodil kancler za zunanje posle dr. Mayer. Namen delegacije! K bil obrazložiti položaj Avstrije ter za-; prositi za nujno zunanjo pomoč, ker si-} cer ni upati na vzpostavoboljših razmer.!
Turška delegacija za londonsko :• konferenco.	'■!■
TIP Pariz, 16. februarja. Semkaj jej prispela turška delegacija londonske! konference. Delegacijo, ki obsega 15’ članov, vodi Teftik-pašsi
Velikanski dobiček veselice V Sarajevu. -A ‘TIP Sarajevo, 16. februarja. So-i botna veselica muslimanskega prosvetno-1 kulturnega društva »Gajret* je vrglal —...................................  4
Ute V
Ml
,f A '3 O Kv
Mirtsorr ib. ummr fm
*SNfcV
Šport
: Drsalna tekma za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije. Razpis, •objavljen v »Športu« št. 4, z dne 22. januarja 11. se izpreminja sledeče; tl. Tekma se vrši v nedeljo 20. februarja na Bohinjskem jezeru in ae na Blejskem jezeru. 2. Tekma je dostopna Članom vseh jugoslovanskih klubov, ki so državljani Jugoslavije. Drsači, ki temu pogoju ne morejo zadostiti, se tekme sicer smejo udeležiti, toda ostanejo izven konkurence. 3. Prijavnina se naknadno določa na 40 K za osebo, juniorii izpod 16 let so prijavnine prosti. Prijavnino je položiti pri »Športni zvezi«, Ljubljana, Narodni dom, ali najkasneje pred pričetkom tekme razsodišču. 4. Prijavni rok se podaljša do sobote 19. februarja. Preložitev tekme na Bo-hinsko jezero se je sklenila vsled ostrejšega mraza v Bohinju. Udelež-niki, tekmovalci, kakor tudi gledalci, ki so člani športnih društev, imajo z legitimacijo »Športne zveze« pravico do polovične železniške vožnje. Legitimacije izdaja »Športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom, do sobote zvečer vsak dan od 8. do 12. in 15. do 18. ure. Vsled neugodne jutranje železniške zveze morejo biti tekmovalci v Bohinju že v soboto. Priporočljivo je to tudi radi treninga, ki ga vsi drsači popolnoma pogrešajo.
Gospodarstvo, trgovina.
to Borza 15. februarja.
Zagreb: Berlin 250—253, Italija 536—540, London 563—0, New-York 144—145, Pariz 1060—1080,Praga 190’50 —192*50, Švica 2350-2400, Dunaj 21 90 —22. — Valute. Dolarji 141—14125, avs. krone 23—23*50, carski rublji 65—70, francoski' franki 980—0, napolend.
potrolej, kemikalije in gnojila. Kolo-nijalnega blaga je uvozila za 40 637 metrskih stotov, drogerljskih produktov 6042, južnega sadja 1378, tobaka 61.329, moke, žita in riža 1,878.358, masti 229.593, olja 20.802, drvi in premoga 10.532, materijala za rezbar-stvo 28.367, rud 977.571, lekarskih produktov 141 barv in strojil 44.331, kavčuka in surovine, mineralnih olj 427.110, bombaža in bombaževlne 308.655, lana, konoplje, jute in sličnega 74.770, volne in volnenega blaga 43.144, papirnatih produktov 3463, voščenega platna 21, kožnatega blaga 45, lesenih proizvodov 2431, stekla in steklenega blaga 316, kamenitega blaga 27, kovin 4396, strojev in alata 4604, električnih strojev in aparatov 145, vozil 49, sveč, mila in voska 13.211, eksplozivnih snovi 199. odpadkov 16.044, ameriških darov 22811 kv. Preko hamburškega pristana se je uvozilo skupno 5,146 581 kv.
| Da se dvigne izvoz iz Čeho-slovaške, namerava tamkajšnja vlada odrediti intenzivnejše delo in brigo za industrijo na Čehoslovaškem. V to svrho je vlada preklicalo davek na koks in stem dosegla, da so se čeho-slovaške železnice pocenile za 50 čsl kron. Ministrstvo javnih del izdeluje naredbo, po kateri se bodo ukinile vse formeJnosli, ki so do sedaj ovirale promet mineralnih olj. Za uvožena mineralna olja se bode plačala carina 1 krone pri kg. Da se dvigne produkcija bencinskih motorjev in da se znižajo stroški njihove potrebe v ekonomiji, se bode oddalo svetilno olje in bencin svobodni trgovini.
| Zri zboljSanje italijanske valute. Italijanska vlada pripravlja celo vrsto ukrepov, ki naj bi omilili ali celo odstranili krizo italijanske valute. Najvažnejši so: Dovoljenje nakupa inozemskih valut se dovoli razen državni devizni centrali le še trem emisijskim bankam in sic r »Banka d’ Italfa«,
Tržne cene v MariboruIJ*	vins‘!i3;~-
»pirit —, sladkor 50 do 64. — 10. Zi t e J
dne 15. februarja 1921.
1. Meso: Goveje meso 12‘J*—, II. 20*—, goveji jezik prekajen 46'—, vampi 8*—, pljuča 10-—, gobec 10*—, vime 10*—, loj 26-—, telečje meso 1 22*—, II 20*—, pljuča 14*—, prašičje meso 32’—, pljuča 14—15, jetra 14—15, obisti 16’—, glava 20-—, parklji 10*—, slanina sveža 42*—, prekajena 56*—, mast 52—5 , prekajeno svinjsko meso 42—46, prekajena svinjska glava 26*—, prekajen svinjski jezik 42-—, konjsko meso 112*—, II 10*—. 2. Klobase: Pršutovke 56—60, brunšviške 36*—, pariške 40*—, posebne 40*—, safalade In hrenovke 36—38, kranjske (komad) sveže —*—, prekajene 8—9, jetrne —*—, pretisnjene 36*—,
Pšenica II*—, r2 10*—, ječmen 9*—, ovesU— do 4*50, proso 9-—, koruza 6*—, ajda :#V~» fižol navadni 5*—, fižol črešnjar 6*—
—‘—> leča 15*—. 11. Mlevski izdeifkis Pšenična moka 0017-50, 0 16*50, 6 14*—, kaš* 10—, ješprenj 11*—, otrobi 4*—, koruzna moka 7—8, koruzni zdrob 8*50, pšenični zdrob 18-—, ajdova moka 16—18. — 12. Krma: Seno 160—170, slama 60—70 (100 kg). 13. K u-rivo: Drva trda 240*—, drva mehka 180*— za m’, premog 54—76 za 100 kg, petrolej 31' do 24 liter. 14. Zelenjava (kg): Glavnata solata —■, štrucnata solata —*—, endivija1 —*—, zgodnje zelje —*—, ohrovt 1*—, kar-fijola 0*—, koleraba nadzemnica 0*—, špinača
3. Kože: Goveje 26-—, telečje —.—. — ; 2*—, paradižniki —, kumare —*—, buče je-
4. Perutnina: Piščanec majhen 30*—, večji di,ne —, fižol v stročju —, fižol kifeljčar; 40*—, kokoš 45*—, raca 50*—, gos 80—100.. —. peteršilj —*30, zelena —‘30, čebula 5—C
5. Divjačina: Zajec domač 30—50, divji česen 15—20, korenje vrtno —‘20, korenje —*—, srna —*—. — 6. Mleko itd.: Surovo navadno —*10, zelenjava za kuho —*20, ko-maslo 60—64, čajno maslo 68—70, mleko liter Ieraba —*—, krompir zgodnji —*—, krompir . 5*—, jajca komad 1*80—2*—, sirček kg 10—12. pozni 2*-^, hren 40*—. 15. Kisline: Zelje 7. Pijača: Vino staro 82—40, vino novo 28 kislo 3*—, repa kisla 1*60.	— 16. K r u h-do 36, pivo 12, žganje 50—70. —8. Sadje: Bel (50 dkg) 8*—, črn (70 dkg) 7*—, žemljo Hruške 10*—, jabolke 8-10, češplje —*-, (5 dkg) 1 K. kostanj —*—. 9. Špecerijsko blago: Riž
36, kava 76—90, kava pražena 88 do 112, sol 7*—, poper cel 80*—, poper mlet ‘JO*—, parnika 110, testenine 22*—, navadni
Glavni urednik: R a d i v o i Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Izgubljen je
vsak trud, da postaneš eleganten, ako ne rabiš „Erdal"( pravo terpentinovo liščiio za čevlje. Ta fabrikat je neob-hodno potreben za negovanje dobrih čevliev.	222
470—482, nemške marke 241—243,	„	.	..	M	D	.	e. ...
romunski leji 190-195, italilanske iire »Banka d. Napoli« In »Banka Siz^ana«.
 	_	-	.	.	•	7	____ _____ Na/iaho eo	tircita	in	unn-
524—0, čehoslovaške krone 180—185
Nadalje se bo vršila intenzivna kon n „ _ _:.	tro,a 0 priporočenih pošiliatvah v ino-
^	I zemstve. da se vendar enkrat prepreči
^ .1 in nJo fft’*! r	I nedovoljen Izvoz glavnic. Končno se
*>vo« trgovskim In	k™-
Češke krone 874’50—880 50, madž. krone 12650—128.50, nemške marke 1155— 1164, poljska marke 84.90—86.50, funti 2605—2625.
Curih: Berlin 10.471!,, New-Vork 609, London 23 72, Pariz 44.30, Milan 22.25, Praga 8, Budimpešta 1.15, Zagreb 4.50, Varšava 0.80, Dunaj 1.50, avstrijske krone 1.05.
Krasno
posestvo
(24 oralov) z dobrimi vinogradi (Sani nabral 22 polov-niakov), travniki, gozdi, sado-nosniki, novimi poslopji, 7 glav živine, 5 ovc, ca. 40 polovnja-kov vinske no?ode, čisto blizu okrajne cesie in šole, proda
VABILO.
Podporno društvo železo, uslužbence«
sklicuje za v nedeljo, dne 27. februarja 1921 ob 8. uri zjutraj v prostorih društva >S L A V E C«
:o:	v	Narodnem domu v Ljubljani :o:
s»y- Občni zbor '•i
z dnevnim redom:
1. Poročilo odbora.
2. Določitev podpore in članarine.
3. Volitev novega odbora.
4. Raznoterosti.	223?
Mala oznanila.
I?
Učenec se sprejme v trgovini Baloh & Rosina na Grajskem trgu 3.	209	2-2
PoSSana gospodična, katera govori slovensko in
začasno v Naraplah,
gom olajšave, da poravnajo svoje	v	1
inozemske dolgove z lirami.	u!SKa	s°ra‘
I Težke prehranjevalne razmere na ČehoslovaSkem. Neke v Breti-slavi izhajajoče madžarske novine naslednše karakferizirajo prehranjevalne razmere na Čehoslovaškem:
Prehrana je došla do zelo težke krize, ki preti imeti mogoče celo nedcg'edne posledice. Pred katastrofo smo. Kakor se sodi, bo vlada napram femu brez pomoči in ne ve kaj bi ukrenila, da bi se femu postavila v obran. Končno biča dopisnik tega članka vlado, ker se obrača šele sedaj do kmetov, medtem ko jih je prei pozabljala. ^
Novi davek na Češkem. Fi-
pošta
221
| Jugoslovensko - čehoskovaški trgovski stiki. Češki poslanec Kalina je obiskal trgovinskega ministra Kukovca ter imel z njim pogovore radi utrditve gospodarskih stikov med obema državama. Čehoslovaška odpošlje v kratkem nekaj svojih najboljših strokovnjakov na gospodarskem polju v Jugoslavijo, da se bodo bavill s pristojnimi osebami o zahtevah pre-r mogarstva. Po dokončani premogarni
stavki v Bosni je nakazal minister .bižuterijo, porcelan, hmelj, drva, papir,
Križman na produkcijo boljše plače, premog, vžigalice in semenje. Ta zakon kar je pokazalo zelo ugodne rezultate, ima naknadno moč tudi za leto 1920.
Že sedaj se producira 100 vagonv Ta davek bo znašal tudi do 50e/<>, več kot preje.	|	|	Dunajska	borza	je	bila vedno
j Čehoslovaška prekmorska v sredo zaprta. Sedaj se ie pa skle-trgovina. Iz Prage se javlja: Leta nilo, da ostane tudi ta dan odrla.,
1920 je bila čehoslovaška prekomorska! I Povišane železniške pristojbine!s,reibo iamčim
Ifdove«
državni uslužbenec, želi radi poznejše ženitve znanje z gospodično ali vdovo brez otrok. Ponudbe pod »Vdovec«, Selnica ob Dravi, poštnoležeče. 206 3—2
Gonstai jermeni
za stroje v vseh širinah od nančno ministrstvo je izdelalo poseben |3o do ^200 mm v zalogi pri zakon o konjukturnem davku za izvozne predmete, kakor na steklo, i
strojepisja, se sprejme takoj pri eksportnemu društvu Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ul. št. 18.	220 2—2
Sluge (laboranta) išče lekarna >Pri sv. Arehu«. 214 3-2
MesstSno sobo išče bančni uradnik event. za ^ekaj mesecev. Ponudbe • 1 »Bančnik« na upravo lista. 224
Pohiitvo Biedermeyerjeve dobe, steklene omare, razno pohištvo,v krasna kristalna svetilka, porcelanaste vaze in»patme. Slovenska ulica št. 9, 1. ndstr. 212 2—2
Nila s 6 stanovanji, 6 sob* in 6 kuhinj, vrtom, drvarnh ce, 10 minut od mesta, prH pravna za vsako obrt, s® proda. Naslov v upravniŠtvrf »Tabora«.	,<
ISče se meblirana sob*1
s prostim vhodom za eneg*1 ali dva gospoda. Ponudbej na upravo lista.	T<
En velik Štedilnik za vzf' dati se proda. Vprašati upravi lista.	T>
Pisalni stroj „Adler<‘, naj' novejšega sistema, zelo P14'! ročen, je takoj za odda*1-1 Naslov v upravi.	»j
Lahke motorno kolo
tor-Reve), 2 cilindra, doW<* ohranjeno, se proda. Dr3*' ska ulica 11, gostilna.
Ivan Kravos, sedlar, Aleksandrova c. 13.	180	10-3
o®®®«®®®®®®®®®®®®®«®®®®®®®®*?
Naše naročnike
Primorci!	| opozarjamo, da se naročnina plačuje v naprej $
Naznanjam, da sem odprl ne nazaj. Kdor pa nam lista, ko mu poteče nar°c' novo higijenično nina ter ne dopošlje druge, ne vrne, tega smatra^ brivnico.	\šc nadalje za naročnika ter je tudi pravno do!žfff!'
Za prvovrstno in čisto po- poravnati nam naročnino za vse nadalje preil'L i9i 2-2 številke.
trgovina zelo živa. Naši trgovini se je v Avstriji. Avstrijske državne želez-posrečilo, da je dobila trgovinsko nice so povišale z dne 15. Im. pri-1 zvezo z vsemi največjimi državami, stojbine na tovore za 50 odstotkov,1 Čehoslovaška je uvažala večinoma da pokrije povišanje železniških plač. prehranjevalne produkte In surovine. Izjema je samo za meso, kruh, žito, Dve petini celega uvoza znaša žito sladkor, koks, premog in graben! ma-in moka iz ameriških držav, na dru- terijal. Državne železnic? imaio o gem mestu pa so rude in kovine, poslovnem letu 1921 deficit 4 milijard končno pa šele strojna olja, bencin, kron.
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec.
! Maribor, Jurčičeva ulica št 9.
Pristopajte
k
Ju g oslov. Matici!
Uprav®'
•eeee®®p®eeee»e#®e®©©5$®e®®0^
Svoji k svojim!
Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53
Pater Hochnegger In cSrugovl
t*lporoiajo
*toJo !w£»to Mtofco kompletnih spalnih sob, lrafilnlske opnre I* mA-kega in trdega lesa, kakor posamezne dele po, inlžaclh cenah.
Zavod za straženje zaklepanje v Maribor
prevzame	|<r
vsako vrsto straienja v mostu, " .j, dvorih, kakor tudi spre*wl|anfe žeJe* ^ kih vozov. — Pojasnila v pisarni s ~ stanlika ulica 2.
Izdaja: Tiskovns zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.