Posamesma številka 1 K. M 233. PoStnina plačana v gotovln'. v LMaoi, v torek, sne li oktobra n LBIO XLV1U. • SLOVENEC« velja 11 oš ti u vsa strani Jugoslavije la v Ljubljani: m Mlo leto aaprej. £ 180'— m pol leta „ .. „ 80-— ca četrt leta * . . „ 4b'— n ea meneč „ .. „ 15-— Satnoeamstvo oeloletno K 240 E5 Sobotna izdaja: s ta oelo leto .,,.,. k 30-_ w tnostBurtvo - . - , „ 33 — ,iosto!pna petttvrsta (Sil ram široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) «a enkrat . . . po K B*— poslana Itd. . . po K >•— Pri večjem naročilo popust Najmanjši oglas 59/8mm Klb, Izhaja vsak dan isvsamšl po* nedelje* ln dan po praznika, ob 5. nrl zjntraj. Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nltoi stev. O/lll. Rokopisi se ne vračajo; netrnutaraua niamn se ne sprejemajo, llredn. telet. štv. 60, upravn. štv. 328. i Oprava |ev Kopitarjevi al. 8. — llačun poštne Uran. ljubljanske št. 650 sa naručnlno ia št. 349 sa oglasa, avstr. In češke 24.797, ojr. 23.511, bosn.-baro. 7563. LL>U Dobrlaves, U. oktobra, Od dne 27. »epi, dalje, ko so Nemci vozili Volks-vvehrovce iz Celovca v Velikovec, se jc peljalo pogosloma več tovornih voz s 50 do 60 ljudmi tja. Ako so srečali naš voz, se mu niso umaknili, ampak so ga, ako le mogoče porinili v jarek. Vsi nemški avtomobili so se ustavljali pred italijansko delegacijo v Velikovcu in s polnim nahrbtnikom (menda orožja) so izginili Nemci in nemškutarji v ono poslopje. — Ponoči od 10. na 11. okt. se je zbralo v Sinči vesi okoli 150 oboroženih Volksvvehrovcev. Ko je naš avtomobil pelial mimo, so ga napadli in oddali nanj 30 do 40 strelov. Ranjen je bil šofer v levo roko in en sopotnik skozi hrbet. Avtomobil je popolnoma pokvarjen in razstreljen, Nato so se zbrali naši fantje v Sinči vesi, Volkswehrovci pa so pobegnili proti Škocjanu. Ob treh ponoči so se razšli ,davi pa so se zopet zbrali. Vobče je opažati v vseh vaseh, da so Volkswehrovci, ki so ponoči izginili, zjutraj zopet zbirajo in zasedajo cono A, ker je nemško ljudstvo popolnoma preverjeno o nemški zmagi. Jako slab vtis med našim ljudstvom je naredilo, da se ni izpolnilo pričakovanje, da bo takoj od šestih zvečer naše vojaštvo zasedlo cono A. Naše ljudstvo nestrpno pričakuje zasedbe, ker sc boji napadov Volkswehrovcev. LDU Velikovec, 11. okt. Na dan plebiscita je došlo iz cone B v cono A približno 4000 »Volksvvehrovcev«. Orožje za te »Volkswehrovce« so tihotapili že preje in ga skrili pri gostilničarju Tschebullu, voditelju velikovških nemčurjev. Akoravno je bil znan seznam vseh onih, ki so dobili orožje, se ni moglo doznati, kje je skrito orožje, Entenlni distriktni svet v Velikovcu ni dal preiskati Tschebullovcga pošlo- Dr. R. K.: Na Koroškem, 10. oktobra. S čisto posebnimi čustvi smo pozdravili koroški Slovenci zoro današnjega dne. Prijazno sc smehlja soince s sinjega neba-in preden bo zatonilo, bo naš rod svoboden, prost za vse vekov veke tujega rob-stva. Dostojno, mirno, sigurni svoje stvari gredo naše trume na glasovališča. Udeležba je sijajna, obrazi svečanostno vznemir-ni, brez vsakega krika, brez izzivanja odda vsak glasovnico, se kratko pomeni s prijatelji in gre zopet svojo pot. Saj je vsak naše zmage siguren in za glasno veselje je še čas. Že ob sedmih zjutraj sem oddal svoj glas v nemčurskem mestu Pliberku. Čeprav so tam Slovenci v manjšini, si vendar Nemci ne upajo izzivati, Godrnjajo na njim lasten način, ko izjavi orožniški straž-mojster, da bo njegova žena prva glasovala, ker mora potem skrbeti za orožnike, ki vrše danes odgovorno službo rediteljev. Na vsakem glasovališču je poleg naših orožnikov navzoč vsaj po en ententin častnik. Po trgu v Pliberku se sprehaja kakih 100 civilno preoblečenih volksveh-rovcev, ki so precej mirni, ker je v noči naša fantovska straža v Dobu korajžno razorožila nekaj desetin nemških vsiljivcev, ki so bili skriti pri nemčurju Pavliču, jih izročila nalo orožništvu, ki je takoj poskrbelo, da so se spravili preko plebiscitne meje. Vse se jc izvršilo mirno, brez hrupa, Nemci zabavljajo, zakaj so se njih ljudje iztirali, medtem ko nemoteno stopa po trgu skupina mladih Zagrebčanov. Ne umejo v svoji zagrizenosti, da spada cona A pod našo upravo in da ne bomo branili svojim bratom, da nas poselijo ravno oni dan, na kojega rešujemo svojo usodo in čast cele domovine. Včeraj so na Ponikvi blizu Pliberka nemčurji z orožjem napadli naše pristaše, ki so bili v malem številu zbrani v gostilni, jih pognali v beg in dva s streli ranili. Tudi lo ni vzelo našim disciplinarnim vrstam hladnokrvnosti. Nobenemu privržencu Nemške Avstrije, ki ima pravico glasovanja, se ili skrivil ui.ti las. Ne bo sc jim pja. — Sedaj se le tolpe vlačijo po plebiscitnem ozemlju, zlasti v sodnem okraju Velikovec. Grozijo našim ljudem ter jih dejansko napadajo. Streljajo na naše ljudi. Vozijo se iz enega kraja v drugega in sc zopet vračajo. Tako so se danes peljali na lovornem avtomobilu iz Velikovca v Grebinj. Bilo jih je približno 40 mož. Snoči so v grebinjski okolici nameravali napasti slovenskega kmeta Kolbanca na Brezju. Pravočasno se je zvedelo za njihov namen. Zaradi tega je odšla naša straža da straži hišo. Na potu k hiši Kolbanca je naša straža prepevala slovenske pesmi. S tem so bili Nemci opozorjen: in vslecl tega opu-j stili svojo nakano. Straža jc iz hiše vi-| tlela signale, ki so si jih Nemci dajali. Du-! nes se je v Vovbrah izdala tolpa Volks-j wehrovcev, približno 200 mož. Obkolili so župnišče, ki ga je slražilo nekaj do domačih fantov, ter oddali več strelov na župnišče. Naši fantje so jih aretirali in jih odgnali seboj, morali so jih pa v Velikovcu izpustiti. Opoldne jc hotela velikovška | tolpa navaliti na Narodni dom. Gostilničar pa je pravočasno zaprl vrata. Orožništvo je tolpo zapodilo. Za večer so pripravljali napad na Slovence. Poklicali smo domače prebivalstvo in straže iz okoiice. Tolpe Volksvvehrovcev, ki so "se vračale v Celovec, so na naše ljudi streljale pri Št. Rupertu pri Velikovcu iz gostilne pri »Jagerwirtu«. Gostilničarko pri »Krajcarju« so na ccsli proti Celovcu dejansko napadli, ji nastavili revolver na glavo in ji grozili, češ da drži s >Čuši«. Varnost domačega slovenskega prebivalstva v sodnem okraju Velikovec je zelo ogrožena. Prebivalstvo prosi za ojačenje straž, da sc varuje imetje in življenje. zgodilo nič žalega tudi ne po naši zmagi, ker pozna naše ljudstvo za bankovce samo zaničevanje. Nam sc ni treba boriti s sramotnimi sredstvi, kakor je to delala nasprotna stranka, ki je podkupovala na debelo in žc naprej delila posestva zvestih Slovencev med svoje najhujše pristaše. Nikdo iz naših vrst se ni dal oplašili po umazanih grožnjah, ki kažejo le obupen jjoložaj nasprotnikov. Brez bojazni so prišli danes vsi in prepričan sem, da se še ni nikjer na svetu plebiscit vršil tako dostojanstveno mirno kakor v tem kraju. Po cestah švigajo avtomobili, ki prevažajo hrome in bolne glasovalce v občine ,kamor spadajo. Tudi Hrvati so poslali nekaj udobnih avtomobilov na razpolago. Tako vidi naš rod, da nam pomaga cela velika Jugoslavija in mu daje ponos. Pribitel je vsak domačin, naj ima glasovalno pravico ali ne, da s svojim ugledom in s svojo navzočnostjo pokaže rojakom, da v ničemur nc zaostajamo za Nemci. Okrajni narodni sveti so tega dneva najbolj veseli. Njih delovanje je bilo vzgledno, vsako hišo, vsako osebo se jc poiskalo, vsakega natančno poučilo o načinu glasovanja, v vsakem, ki ni zakrknjen odpadnik, se jc zanetila iskra narodne zavednosti. Sedaj bo čas zasluženega odpo-čitka, pa tudi zaslužene kritike nad onimi, ki so čisto nepotrebno povzročili med našim ljudstvom marsikako ogorčenje. Nikdar nc bodo naši ljudje tega umeli, da sta se morala zapreti ona dva našinca, ki sta napad italijanskih častnikov zasluženo zavrnila. Nikoli ne pozabim, da je sinoči šofer, ki jc pripeljal z državnim avtomobilom dve bančni uradnici v Pliberk na izprehod, odklonil zahtevo zdravnikov, naj jih rcljc v Šmihel k ranjencem iz Ponikve, z motivacijo, da mora gledati, da pride v Velikovec nazaj. Delovanje naše delegacije v Celovcu in drugod pa se bo moralo tudi še temeljito pojasniti. Za danes naj zadostuje, c'a se je izrazil ugleden član Narodnega sveta v Pliberku: Zmagali bomo kljub naši delegaciji. Toda kritiko šc nekoliko odložimo. Danes odloča, hvala Bogu, narod in ne naša delegacija. In narod, ki si je zmago. izvojeval, jo bo znal proslaviti po svoje ne glede na grehe onih, ki so vodili njegovo usodo. Dne 10/10, 1920. Nekaj težkega jc viselo včeraj in danes jutro nad Celovcem, Svinčenosiva megla se je vlačila po mestu in bližnjem gričevju, ki jo je pa kmalu predpoldnem pregnalo toplo soince, da je nastal lep jesenski dan. Narava sama se zdi, da čuti in drhti v pričakovanju zgodovinskega dne — današnjega dne plebiscita, ki naj odloči usodo našega leptanega naroda na Koroškem. In zdi se mi, da kličejo premagana megla, jasni dan in žarko soince: Lc vstani borni narod moj — do danes v prah teptan; trpljenja dan ni dan več Tvoj — Tvoj je vstajenja dan! — Ko dobite te vrste, bo usoda našega naroda — in nc malo tudi usoda naše Jugoslavije glede jugozapadne bodoče meje končno odločena. Vendar naj mi bo dovoljeno opisati še nekoliko zadnjih vttskov iz Celovca od zadnjega dne pred plebiscitom. Če mc vse nc vara, jc štimunga' Cc-lovčanom približno taka, kot je na dan Vernih duš popoldne. Trgovine ;;o zaprte, ker trgovski gremij je izdal ta - le poziv (Aufruf): Vslecl nujne želje H c i m a t -d i e n s t a«, naj se vočigled važnim dogodkom v coboto trgovine zapro ;n nai se onim nastavljencem ,ki delujejo pri »Hei-matdienstu« da prosto žc v petek. — Predstoiništvo gremija, Ta poziv gremija si zapomnimo za vsak slučaj! — Tako seveda ni bilo čudno, cla sc je nabralo nekaj tisoč liudi, ki so v četrtek in v petek ponoči liki ščurki lerli pod varstvom teme v cono A. Da je bilo mecl njimi na sto-line najtemnejših senc, postav — podobnih onim, ki so noslii žeblje za križanim Zveliča.rjem, omenjam ie mimogrede. — Vkljub izrecni prepovedi plebiscitne komisije so se prevažate cele gruče nemških neglasovalcev v tovornih avtomobilih (kamionih). Prepoved je veljala torej le za Slovence! Tu in tam se jc videl kak zeleno pobarvani avto. Vendar pa ni opaziti na strani Nemcev nikakega posebnega navdušenja niti v Celovcu, temmanj pa v glasovalnem pasu. — Ni sc slišalo niti običajnega hajlanje, pač p? mnogo slovenske govorice na trgu pri lintvernu, ki jc pač začudeno gledal v slovenski govoreče Heimwehrovce okrog sebe, s hlebom kruha in četrt kilograma slanine, kar so dobili »na roke« poleg nekaj avstrijskega papirja v obliki denarja. Tak denar so naši nalepljali po obcestnih drogovih namesto neslanih nemških listkov. Res, to je najlepša reklama za valuto falirane Avstrije, Heimatdienst jc že prccl dnevi zaprl vrata svojih bogatih zalog in nemčurji, ki so še včeraj prihajali iskat »Liebesgaben<, so nemalo debelo zijali in kleli, ko se jim je povedalo, da sc bo blago nadalje razdeljevalo šele — po plebiscitu. Za reklamo je na cesti, ki vodi iz mesta proti Vctrinju, kazal neki mesar v izložbenem oknu dva kosa lepega mesa pri sicer zaprtih vratih. Na prodaj to meso ni bilo, in ga drugje sploh ni bilo videti. Sladkorja ne vidiš v celem Celovcu toliko, da bi si ž njim nasmetil oči; v kavarnah se dobi le saharin, ki ga moreš šele z mikroskopom spoznati. Lc za kupovanje duš so imeli Nemci sladkor, dočim ga za bolnike, otroke in starce šc danes nimajo. Da preidem nazaj k položaju včerajšnje;)? dneva, naj omenim še. cla so bili v prvi vrsti študentje, celo z Dunaja, oboroženi s samokresi in bokserskimi prstani, ki so imeli tvoriti elito napadalne čete. Za to avantgardo naj bi bila kot prva rezerva vsa fakinaža in elita plačanih celovških in drugih barab. Študentje so bili baje celo orimorani, da »sodelujejo« pri reševanju domovine. Na g:mnaziji rfc ic od-godil pouk v ta namen do 15. oktobra, a realci so sami zahtevali, cla sc opusti šolski jinuk. Naloga Ileimvein ovcev in Heimat- dienalerjev. ic, da napadajo in po uoUcbi tudi poropajo v Celovec došle Slovence. V napadanju je največji mojster neki Matizelj iz Podiiubelja, pod čigar vodstvom so pripravljeni v Celovcu razni pododseki organiziranih band, da ogrožajo imetje in življenje Slovencev. Tako jc napadle včeraj v noči okrog 30 takih tolovajev gosp, Ferjančiča iz Sinčevasi, ga. suvalo in mi-kastilo in ga potem izročilo še celovški policiji. Pri tem je »zmanjkala« g. Ferjan-čiču srebrna doza in pa vsa — gotovina v denarju! Mislim, da sem povedal s tem dovolj. Nemcem so bile zlasti v želodcu naše ženske organizacije. In res ic, da moramo clati velik del zasluge za ugoden uspeh današnjega dne našemu zavednemu žen-ctvu. Zato so pa Nemci nastopili s srdito agitacijo proti ženskam, proti kojim hočejo signalizirati napade z vpitjem dol z babami, ki so vindiš!« Priznati je treba- da so naši ljudje dosedaj, ko to pišem, obdržali res hladno kri in je prišlo le do malih incidentov, ki nimajo prav nobenega pomena. Vkljub temu išče nemški Izrael vsakega najmanjšega povoda, da bi izzval državno afero, čc sc le prime kak nemški Peter malo za nos, Čul sem, cla so bili za glasovanje i/, zapora izpuščeni številni Kaznjenci, d o čir/ mnogo naših upravičenih glasovalcev ni bilo sprejetih v glasovalne imenike, ker ie tako hotel kak Navarini ali pa Hordern. — Vrag naj vzame nepristranost enten-le! Sicer pa ga ni vraga, ki bi vam vzel našo pravo. Napihujoča se nemška žaba poči danes. Čist in svež veter vleče po našem Rožu in naši Podjuni. Tudi nad Celovcem sc megle razkrajajo. — Km^li i pride poštena burja, ki ho prepihe la nemško sramoto od iu. Takrat bo naša tudi cona B, Na svidenje! F. K. Velik volivni shod v Št. Jfrneju. V nedeljo je bil v Št. Jerneju na Dolenjskem sijajno obiskan shod K Z v šl. Jerneju na Dol. Govorii jc Bore iz Šmarce. Shod zaupnikov SLS za krški in ko-slanjeviški sodni okraj jc bil v nedeljo v Podlogu pri Krškem. Poročal jc g. Bore. Črnomelj, V nedeljo je bil izvrstno obiskan shod zaupnikov SLS za črnomaljski sodni okraj. Zastopane so bile vse občine. Poročal jc prof. Remec. V Dob"ičah je imela KZ v nedeljo popoldne shod, ki so se ga udeležili volivci v velikem številu. Govoril je prof. Remec. Metlika. V društveni dvorani v Metliki sc je vršil v nedeljo sijajen shod zaupnikov SLS za metliški sodni okraj. Vse občine so se shoda udeležile po številnih zastopnikih. Poročal je dr. Kulovec, I V kočevskem okraju jc imel v nedeljo župnik Škulj volivna shoda na Gori in 1-oskcm potoku, Na obeh shodih je z velikim uspehom razvijal program SLS. Sijajno obiskana shoda zaupnikov sta se v nedeljo vršila v Žužemberku in Trebnjem, Poročal je dr. Stanovnik. V Žužemberku je bilo navzočih okoli 400 zaupnih mož. Za brdski sodni okraj jc bil v nedeljo shocl zaupnikov v Domžalah, za kamniški v Kamniku. Oba shoda sta bila izredno dobro obiskana, vse občine z?stopane, Govorila sta posl. Strcin in tajnik KŽ Čc-bulj. Velik shod v Šmartnem pri Litiji, V nedeljo sc jc vršil v nabito polni dvorani društvenega doma v Šmartnem volivni shod. Govorila sla posl. Gostinčar in urednik Kremžar. Po shodu je bil zaupen shod SLS za litijski sodni okraj. Zastopane so bile vse občine celega okraja, Novomesto. V ponedeljek so sc sešli zastopniki občin novomeškega sodnega okraja k zaupnemu shodu v dvorani Rokodelskega doma v Novem mestu. Ta shod je bil izredno živahen in zanimiv. Brez dvoma bo rodil najboljše uspehe. Tudi v tem okraju bo padel terorizem samostojnih, ki jc vzcvelcl pod patronanco Grma in nekaterih kraljevih uradnikov. Zaupniki so slikali neznosne razmere, ki vladajo lam doli ob Krki. Nn shodu sta poročala uvol. Remec in dr. ivuio.vec. Tržič. V soboto zvečer je bil v Domu velik javen shod, na katerem je govoril dr. Gosar. V nedeljo popoldne se je pa vršil shod zaupnikov za ves tržiški sodni okraj. Cerklje na Dol. Na nedeljo je bil shod KZ, na katerem sta govorila Marin-ček in dr. Besednjak. Radeče pri Zidanem mostu. Včeraj je bil tukaj shod zaupnikov za radeški sodni okraj. Udeležba je bila velika, zastopane vse občine. 4 Vrhnika. Za vrhniški sodni okraj Je bil v nedeljo dobro obiskan shod zaupnikov. Poročala sta Stanovnik in urednik Zabret, Z optimizmom, ki je naravnost nepojmljiv gledamo v svet in z brezbrižnostjo, ki je usodno pogubljiva, pa presojamo dogodke na našem zapadu. In optimizem in brezbrižnost traja nemoteno dalje, dasi pomeni ves potek jadranskega vprašanja celo vrsto razočaranj in bridkih neuspehov, dasi imamo posla z Italijani, ki slove po svoji verolomnosti. Ko še ni bila naša svoboda uresničena in ko smo zvedeli za londonski dogovor, smo celo nesvobodni zaklicali: nikdar in nikoli ne priznamo tega pakta! Danes, po dveh letih svobodnega življenja smo na tem, da branimo na Koroškem in v Albaniji jadransko vprašanje in da že mesec dni traja tudi formelno vladarstvo D' Annunzija, Mi teh svojih ogromnih neuspehov ne vidimo, dobro jih pa znajo ceniti Italijani, ki zidajo na nove načrte, ki bodo gotovo tudi realizirani, če bomo še nadalje optimisti in brezbrižneži, Skoraj se imajo pričeti pogajanja in jasno je, da bo Italija morala saj nekoliko odnehati in osvoboditi del ozemlja, ki je že dve leti v njeni posesti. Tekom dveh let pa so se Italijani navadili, da zro na zasedeno ozemlje kot na svoje, da že celo socialisti zahtevajo aneksijo tega ozemlja in da bo laška vlada radi tega poizkusila vse, da si ohrani ozemlje za vedno. Zategadelj je sestavila laška vlado cel načrt, ki ga sistematično uveljavlja, Načrt se deli v notranji in zunanji, I. Notranji načrt obsega v glavnem znano teroristično vlado na zasedenem ozemlju, ki naj onemogoči vsak odpor naših ljudi in jih polagoma sploh prežene z ozemlja. Ta načrt je že tako znan, da o njem ne bomo še posebej govorili. Zunanji načrt pa se tiče diplomacije fn boja z našo državo, Jasno je, da je jadransko vprašanje tako pereče, da more nakrat privesti do vojne. Da nas za ta slučaj oslabe kar najbolje organizirajo Italijani albanske vpade, skušajo na novo razviti črnogorsko vprašanje, podpirajo Nemce na Koroškem, preprečujejo oziroma slabe malo antanto in so po vsej državi večni povzročitelji nereda in medsebojnega sovraštva. Ker nas smatrajo danes vsled tega svejega delovanja za dovolj oslabljene, so ponudili pogajanja. Mi smo te seveda sprejeli. Da pa bodo imela pogajanja za nie tudi najbolj ugoden potek, zahtevajo, da se vrše v italijanskem mestu, kjer morejo z vsemi sredstvi uplivati na njihov potek. Tudi to smo sprejeli, ko da bi bila naša dolžnost, da si kopljemo sami jamo. Pogajanja privedejo končno do tega, ko bo morala vsaka stran nekaj popustiti. Da bomo mi popustili, o tem ne dvomijo niti Italijani niti mi. Če pa Ifodo tudi Italijani dejansko popustili, o tem pa dvomimo i mi i Italijani. Ti pripravljajo za ta slučaj novo d' Annunziado. Admiral Millo in famozni D' Annunzio hodita že tedne naokoli in pripravljata z vestnostjo in vnemo vojsko, da odreče pokorščino svoji vladi, če bi zahtevala izpraznitev le ene vasi. Ker nismo zapodili D' Annunzia, računajo Italijani, da ne zapodimo niti Milla in tako se laška vlada z novo »re-genzo« izvije iz težavnega položaja in v ugodnem trenutku anektira obstoječe in eventuelno nove regenze. Italijanski načrt je jasen; treba samo še malo našega optimizma in brezbrižnosti in izveden bo popolnoma. Še malo naše pasivnosti in pride čas, da bomo z milijonskimi žrtvami plačali to, kar je bilo nekoč skoraj da zastonj že naše. nje šole karabinjerje, ki zahtevajo od vsakega dijaka legitimacije. Ako se izkaže, da dijak ne stanuje na Sušaku, temveč v kakem drugem kraju okupiranega ozemlja, ga ne puste v šolo, marveč ga peljejo na policijo in ga tam zopet izpuste z navodilom, da mora hoditi v šolo v kakem drugem kraju Julijske Benečije, ker da je tam dosti srednjih šol. Očividno je, da delajo to radi tega, da bi popolnoma opustili srednje šole na Sušaku. Na vprašanje, zakaj tako delajo, so odgovorili karabinjerji, da so dobili za to nalog od komande v Opatiji.__ ¥o!na odškodnina Jugoslaviji. LDU Belgrad, 11. okt. (ZNU) »Polita-ka« piše: V Belgradu pričakujejo prihod g. Boškoviča, člana mednarodne repara-cijske komisije ,šele koncem tega tedna. Kakor smo že javili, je vlada poklicala g. Boškoviča, da razloži, kako sedaj stoji vprašanje glede odškodnine. Trdi se, da so zavezniki ponudili naši državi kot odškodnino en del ameriškega, angleškega in francoskega vojnega materijala, ki se nahaja na Francoskem in na bivši solunski fronti, Mirovna pjossal&nla med Hysi ln Pollaki. LDU Varšava, 11. okt. (PBA) Vojno poročilo od dne 10. t. m.: Na vsej fronti ni nobenih važnih izprememb. V odseku Wolowsk so naši oddelki zopet odbili napade dveh sovjetskih polkov in ju zapodili v paničen beg. LDU Kovno, 11. okt. (LBA) Ministrstva so glavno mesto Vilno po redoviti izpraznitvi zapustila dne 9. t. m. Prebivalstvo je razburjeno. Judje so pobegnili iz strahu pred pogromi. Milica vzdržuje red. LDU Kovno, 10. okt. (LBA) Po trdovratnih bojih so Poljaki dne 9. t. m. zavzeli Vilno, Napadajoče čete so sestavljene iz poljskih prebivalcev vzhodne Lit-vanske, ki jih vodi general Zelegowski. Zelegovvski je v Vilni razglasil novo vlado, kateri načeluje on sam in ki obstaja iz posestnikov. Ta vlada zahteva, da Lit-vanci zapuste pokrajine, zasedene prej po Poljakih, in da se vrši ljudsko glasovanje. LDU Varšava, 9. okt. (PBA) Pogajanja z litvansko delegacijo v Suvalkih so bila dne 7. t. m. zaključena po podpisu pogodbe glede demarkacijske črte med obema armadama in glede premirja. Črta, ki loči poljsko armado od Litvanske v odseku suvalkjjskem, se krije z mejno črto, ki jo je vrhovni svet določil dne 8. decembra 1919. LDU Varšava. 9. okt. (PBA) Zunanji minister Sapieha je danes brzojavil J i t— vanskemu zunanjemu ministru, da se poljsko vrhovno armadno vodstvo strinja z ustavitvijo operacij in cla predlaga črto Bastuny—Ošmjany—Soly—Swiczany kot demarkacijsko črto Imenovani kraji ostanejo v rokah poljskih čet. Z ozirom na pogodbo v Suvalkih z dne 8, t, m, predlaga knez Sapieha obenem, naj se začno pogajanja dr.e 13. oktobra v Oranyju, Pošalila med Stalilo !n ■teosilavil©. LDU Belgrad, 11. okt. (ZNU) Danes se v ministrstvu za zunanje stvari pričakuje odgovor iz Rima glede kraja, kjer se bodo začela direktna pogajanja o jadranskem vprašanju. V dobroinformiranih krogih smatrajo, da bosta dr. Trumbič in dr, Ninčič odpotovala iz Belgrada v sredo ali četrtek. LDU Rim, 11. okt. (Brezžično.) Tempo doznava, da se bodo italijansko-jugoslo-vanska pogajanja glede Adrije pričela jutri. !.a!£j«mska nasilja na feuiaku. LDU Sušak. 10. okt. (ZNU) Te dni so postavili Italijani pred vse tukajšnje sred- £CC• demokrat« prav nič ne poda. Saj jim tudi nikdo na lim ne nasede, Msdžaroni so imeli pred kratkim v Sombolelju (v Prekmurju) veliko zborovanje, kjer so prek meje nagnanim prekmurskim hujskačem in drugim, po večini temnim elementom obljubljali nebesa naf zemlji, ako se odpovejo Jugoslaviji in ostanejo zvesti /lužnej majki« Madžarski. Prekmurci odklanjajo vsako vmešavanje izvenstranskih agitatorjev v prekmurske zadeve, dočim madžarski, majki pač od srca radi privoščijo razne oderuhe, kakor so dr. Cifrak, Tkalec, Mikola in še nekaj drugih Madžaronov. + Kako se godi cerkvi pod svobodo« miselnimi vladami. Ker naši de krati in socialisti vedno trde, da se vei, od svo* bodoiniselstva ni ničesar bati, da nihče ne misli na kulturni boj, je prav, da jih zagrnemo s češkim zgledom. V Čehoslo-vasKi republiki so ves čas na krmilu meščanski liberalci in socialni demokrati. Kako se tam godi katoliški veri in cerkvi? To nam pove skupno pastirsko pismo češkoslovaških škofov, ki so ga poslali s svoje konferencc koncem minolega meseca v Pragi. Tu čitamo: »Domači organizem katoliške cerkve v Češkoslovaški republiki ne le ne uživa nobenega varstva, ampak ga brez kazni rušijo z razkolom in krivoverstvom takoimenovane češkoslovaške cerkve, ki se veže z never-niki, krivoverci in sovražniki cerkve vseh vrst. Od katoliške cerkve odpadli in eks-komunicirani duhovniki so kot referenti v ministrstvih imeli v rokah zadeve ravno te cerkve, oni vodijo agitacijo za odpad med duhovščino in ljudstvom, vodijo sezname o duhovnikih, ki so zreli za odpad in jim nudijo bogato Judeževo plačilo. Pri oddaji nadarbin javnih patronatov imajo vedno prednost duhovniki, ki so ne-pokorni svojim škofom ali so izključeni iz kvalifikacijske liste; njihov upor proti škofom'se podpira. Katoliške cerkve se s silo zasedajo, njihovi dušni pastirji suro-. vo zlostavijajo in preti se jim celo s smrt-, jo. Vse to se godi ob pasi vni asistenci politične uprave in njene eksekutive, da celo ob aktivnem pospeševanju cerkvi sovražnih struj. Krščanska vera in njeno znamenje: križ, se proti volji starišev po samovolji nevernih učiteljev odstranja iz šol, božji službi posvečene kapele se odpravljajo, svetniški kipi se brez kazni z vandalskim cinizmom skrunijo in razbijajo — jn sicer večkrat v navzočnosti brezbrižnih ali pa celo pri teh činih sodelujočih zastopnikov državnih oblasti.« Vse pritožbe proti tem razmeram in temu početju ne izdajo ničesar in to kljub temu, da so predsednik Masaryk in merodajni člani vlade priznali veliki pomen vere in cerkve za nravno povzdigo ljudstva. Verno češkoslovaško ljudstvo je prisiljeno, da poseže v obrambo svojih verskih svetinj po samopomoči ter sc je v to svrho na pobudo katoliške akademske mladine že začelo organizirati. Tako pastirsko pismo češkoslovaških škofov. Naj bo slovenskemu ljudstvu resen opomin za bodoče volitve!_ Onevi*® noySce. — Duhovniške vesti. I m e n o v a n j c; Stolni kanonik dr. Mihael Opeka je bil imenovan za pravega konzistorinlnega svetnika. — P. dr Gvido Rani, O. F. M., jc bil imenovan za upravitelja župnije Marijinega Oznancnja v Ljubljani. — Kan o, n i č n o u ni o š č c n a sla bila: Andrej Krajec, župnik v Kranjski j Strani 3 ,V e r c o , kaplan v Trnovem v Ljubljani, na župnijo Žabnico dne 27. septembra 1920, — Podeljena jc župnija Polica Jožetu Pravharju, župniku v Loškem potoku. — Župnija Škocijan pri Mokronogu pa Jožc-su Anžiču, ekspozilu pri Sv, Joštu nad Kranjem. — Premeščeni so bili kaplani: Anton Anžič iz Šmartna pod Šmarno goro za stolnega vikarja v Ljubljani; Jožef Žužek i/. Tržiča v Kranj; Franc Vavpotič iz Št. Vida nad. Ljubljano v Tržič; Franc Lovšin iz Št. Vida pri Stični v Št. Vid nad Ljubljano; Franc Kanduč iz Cirknicc za župnega upravitelja na Babno polje; Janez Pucelj iz Šmarjete v Cirknico; Vincencij Gostiša iz Šempetra pri Novem mestu v šmarjelo; Janez Frančič iz Stopič pri Novem mestu; Janez Villiar iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Stopiče; Matej Tomazin iz Sv. Križa pri Litiji v Sv. Križ pri Kostanjevici; Martin Bukovec iz Smlednika v Sv. Križ pri Litiji; Franc Presetnik s Koroške Bele v Smlednik; Matija Jager iz Borovnice v Dob; Anton Gole i/. Št. Ruperta za upravitelja kuratnega bencficija v Št. Vidu Eri Stični; Anton Gornik od Sv. Petra v jubljani v Šmihel pri Novem mestu; Valentin Tome i z Višnje gore k Sv, Petru v Ljubljani; Janez Pivek iz Starega trga pri Ložu v Višnjo goro; Anton Črnugelj iz Velike Doline v Stari trg pri Ložu; Karol žužek iz Stare cerkve za župnega upravitelja n* Gori pri Sodražici; Janez Hrovat iz So-strega za ekspozita na Sv. Joštu nad Kranjem: Martin Radoš iz Naklcga v Sostro; 'Jožef Šimenc iz Predoselj v Naklo; Tomaž Tavčar od Sv, Jakoba v Ljubljani v Predos-ljej Ludovik Lederhas, kaplan in kateliet pri uršulinkah v Škofji Loki, k Sv. Jakobu v Ljubljani; Alojzij Tome iz Radovljice za kaplana in kateheta k uršulinkam v Škofji Loki; Andrej Stare iz Kranja v Radovljico; Janez Jalen iz Stare Loke v Trnovo V Ljubljani; Franc Kovačič z Brezovice k Sv. Petru v Ljubljani; Štefan Traven iz Radeč pri Zidanem mostu na Brezovico; Leopold Govekar z Dol pri Litiji v Radeče pri Zidanem mostu; Anton Oman iz Bcgu,nj na Gorenjskem na Dobrovo; Alojzij Jerič, župni upravitelj na Sinjem vrhu pri Vinici, za kaplana v Stari trg ob Kolpi. — Nameščeni so bili kot kaplani: Alojzij Krisch v Stari cerkvi; novom, Franc Ple-isa v Št. pri Stični; semeniški duhovnik Janez Raztresen na Koroški Beli; novomaš-nik Franc Kolenc v Borovnici; novomaš-nik Franc Gabrejna na Studencu. — Začasno v p o k o j e n je bil Leopold Černe, župni upravitelj na Babnem polju, — K a t e h e t s k i izpit za. meščanske in mestne ljudske šole so dovršili: Franc Ko-gej, pomožni katehet subsidiarij v Št. Vidu n. Ljublj., P. Modest Novak, P, Bogomir Ploj, P. Feliks Tavčar in P. Metod Valja-vec, frančišk, duhovniki in pomožni kate-hetje v Ljubljani. — Druge osebne Vesti : Albert Pravst, bivši kaplan v Do-bu, je odšel v lavantisko škofijo; Janez Se-dej kaplan na Dobrovi, odide v Ameriko. Franc Belec, kaplan v Starem trgu, ob Kol- 1>i in Pavel Podbregar, kaplan v Črnom-ju, sta izstopila iz dušnega pastirstva. Umrla je gospa učitcljica Vida Covc roj. Sorti v Kamniku, Pogreb bo danes popoldne. — Poroka. Včeraj, U, t. m, sta bila poročena g. dr. Koz m a Ahačič, sin tovarnarja in trškega župana v Tržiču Franc Ahačiča in gdč. Vera Rekar, bivša učitcljica in hčerka tukajšnjega godnega svetnika. Iskreno čestitamo! — Podružnica »Slomškove zveze« za Kranjski okraj zboruje dne 14. oktobra v Škofji Loki, Začetek ob pol 11, uri v Društvenem domu. Na dnevnem redu je predavanje tovariša Štruklja. K obilni udeležbi vabi. odbor. (k) — Št, Jernej, Dolenjsko, 8, oktobra :1920, je šlo 6 fantov Orlov iz Orhovice k vajam v Št. Jernej. Koncu vasi jih napadejo s kolmi. Eden naših fantov obleži s težko rano na glavi, drugi zbeže z malimi poškodbami. Slučajno v vasi se nahajajoči orožnik pribiti takoj na lice mesta. Čez nekaj ur prideta še dva orožnika. Tri osumljence so orožniki odpeljali v Novo mesto. Fante so prepeljali danes zjutraj v bolnico. Sinovi samostojnežev so že prej grozili, da morajo »čuke« pobiti. Sadovi se kažejo! — Slovenskim upodabljajočim umetnikom! Podpisana vabiva vse slovenske upodabljajoče umetnike na sestanek, ki ee vrši v sredo, dne 13. oktobra ob 7. uri zvečer v hotelu »Union«, Namen sestanka je ustanovitev stanovske organizacije vseh slovenskih slikarjev, kiparjev in arhitektov, — Fcrdo Vesel, Rili. J a k o p i č. — Najdeno, Sprevodnik Josip Rus je našel več tisoč kron in sicer v II. razredu pri vlaku št. 2211 dno 10, oktobra 1920. Gotovo se jc peljal dotični, ki je Izgubil denar, z vlakom št. 2217 iz Ljubljano, to jo ob 7. uri zvečer, dne 0. oktobra. 1920. — Ker sem denar oddal v Ljubljani na drž. kolodvoru, naj se dotični, ki ga je izgubil, tam zglasi, — Popis živine in vozil. Po naredbi vojnega ministrstva sc prične nadaljevanje ukinjenega popisa živine in vozil s 14, oktobrom 1920, Za ta popis so izdane deloma izprcmenjenc odredbe, ki vpošteva-io izraiont /eite iiiidatvo* žigosanje živine je odpravljeno. Popis se vrSi po možnosti v vsaki občini posebej tako, da pride po-pisovalna komisija v vsako občino, samo za male občine sc bo živina popisovala na odrejenem skupnem zbirališču. Poskrbelo se bo, da bo vsak obvezanec opravil popis v enem samem dnevu in da nikomur ne bo treba čakati dalj časa. Popis je potreben v svrho vojaške razvidnosti, da vojaška oblastva dobe pregled o živini in vozilih, ki bi se v slučaju mobilizacije mogla vporabiti v vojaške namene, in se vrši samo v to svrho, nikomur se pa pri tem popisu ne bo odvzelo ničesar. — Zaračunanje stojnine na južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, cla se z veljavnostjo od 15. oktobra 1920 ukine zaračunavanje vozov-nc stojnine, ki je bila vpeljana dne 7, aprila t. 1. Odslej velja normalna stojnlna, uvedena z dodatkom III. (del I., oddelek B) železniške tarife za blago. Stojnina znaša po preteku 24-urnega prostega roka za prvih 24 ur za vsak voz in vsako uro 50 par, za vsako nadaljnjo uro pa 1 dinar. — Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u«, — Vlomljeno je bilo pri Mani Pod-jedovi v Podutiku štev. 30. Podjedova je oškodovana za 4000 kron. p Izvoz živine iz Prekmurja je po energičnem posredovanju vplivnih mož naše stranke vendar končno dovoljen. Opozarjamo vse slovenske nakupovalce na prekmursko živino, katere jc v Prekmurju izredno veliko. Najboljša priložnost za nakup živine bo v četrtek, 28. t. m., ko je veliki sejm v Dolnji Lendavi, ki Ježi tik ob železniški postaji. Slovenski kupci, podvizajte sel Naj gre prekmurska živina v Slovenijo! p Zveza županov dolnjelendavskega okraja je zborovala preteklo sredo ob v.e-liki udeležbi županov in občinskih svetovalcev. Razpravljalo se je o gospodarskih in važnih političnih zadevah ter se zahtevalo, da se v Prekmurju čimpreje ustanovi okrajno glavarstvo za celo Prekmurjc, ker sedanja uprava je bila mišljena le koj prehodna. Župani so izrekli zahvalo vladi za dovoljeno prosto trgovino z živino, ki je bilo eno najbolj perečih vprašanj v Prekmurju, p Vojaštvo in posebno vojaško poveljstvo škoduje v Prekmurju razvitju državne ideje s svojim krutim in robatim nastopanjem proti domačemu miroljubnemu prebivalstvu. Tako je n. pr. poveljnik Lukič s svojimi manirami že zaslovel po celem svetu. Celo ljubljanski župan se ga spominja v časnikih. Pretepanje civilistov in odvzemanje- koles, — o avtomobilih že sploh več ne govorimo, — je na dnevnem redu. Vojaška uprava se meša v vse civilne zadeve, a civilna oblast, posebno ena v Dolnji Lendavi, pa stoji Habt acht« pred zapovedujočim vojaškim bogom. Vlada, napravi red — drugače bo razburkanost ljudstva prikipela do vrhunca ... p »Prekmurski Glasnik«, tako so na-zvali svoje liberalno trobilo Žerjavci v Prekmurju. Glavna, redakterja tega ku-štravega lista sta oba notarja v Prekmurju in par liberalnih »fiškališov«. Tiska se ga v 500 izvodih, katere številke se pošiljajo zastonj na naslove učiteljstva, katero je prišlo najbrž z navodili od višjega šolskega sveta, da dela v Prekmurju agitacijo za liberalno, v Sloveniji se potapljajočo barko. Tako je n. pr. v predzadnji številki izreklo uredništvo tega lističa učiteljici Marici Vranjek v D. Bistrici javno zahvalo za njeno agitacijo za list. Pozivamo šolski sosvet, da si ogleda to agitatorko nekoliko bližje, • "V p Orožništvo v Prekmurju je začelo po vzorcu vojaštva rekvirirati različne stvari. Ali res mislijo vse oblasti, da jc Prekmurje taka molzna krava, da bi jo vsak lahko sam molzel? Ako orožniška komanda ni zmožna reda vpostaviti, naj odstopi, in sicer čimpreje! Vlado pa prosimo, da nam pošlje sem boljše poveljnike. . ... lj Pogreb ponesrečenega organizatorja hrvatskih avtomobilistov za pomoč Koroški, Danes ob 3, pop, so bili prepeljani zemeljski ostanki Zagrebčana Žvonimira Biljana, ki se je ponesrečil na poti iz Zagreba na Koroško, iz mrtvašnice pri Sv, Krištofu na kolodvor, odkoder so krsto prepeljali v Zagreb, Žalnega sprevoda so se udeležili predsednik dež. vlade dr. J, Brejc, policijski ravnatelj dr. Guštin, zastopnika drugih oblasti, častniki, zagrebški tovariši, ki so se ravnokar vrnili iz Koroške, časnikarji in mnogobrojno občinstvo, ki je hotelo izkazati zadnjo čast žrtvi v izvrševanju narodnega df la. Preden so položili krsto v železniški voz, jc oddelek pevcev zapel žalostinko, ]j Iz gledališke pisarne. V sredo, dne 13. oktobra 1920 so vrši v dramskem gledališču uradniška predstava »Anfisa« po znižanih cenah,. Vslopuico 80 dobo v pre- prodaji pri dnevni blagajni v opernem glodališču in pred predstavo pri blagajni v dramskorn gledališču, r. lj.Poročil se jo g, Alojzij Sker-Janc z gdč, Pavlino Brvar i» Borovnice. Bilo srečno! lj Slomškova zveza. Odborova seja danes ob pol 6. uri v tajništvu. Važno! š, (k) - lj Umrli so v Ljubljani: Danijel Ran-zin^er, trgovec, 38 let. — Karolina Nemec, beračica. 80 let. — Ljudmila Bubeniček, hči prekajevalca, 3 mesece. — Ivan Gnezda, nadzornik juž. žel., 57 let. — Ivan Šu-HgoJ, delavec, 44 let. — Marjeta Godec, žena posestnika, 36 let. — Marija Podr-žaj, hči delavca, 8 mesecev. — Marija Jeločnik, zasebnica, 67 let, — Ivana Romih, žena premogarja, 47 let. — Franc Pozaršek, prožni delavec, 33 let. — Marija Supan, zasebnica, 53 let. — Pavel Dolenc, hlapec, 71 let. — Neža Kovač, žena kajžarja, 62 let. — Anton Siard, krojač, 31 let. — Marija Ilovar, kuharica, 38 let. — M. Gertrudis Terezija Kovič, uršu-linka, 55 let. — Alojzija Krasna, žena čevljarja, 33 let, — Marija Glinšek, zasebnica, 65 let. — Ivan Bajde, izumitelj, 65 let. lj Hud razgrajač jc Lovro L, iz Šte-panje vasi, kadar pogleda pregloboko v kozarec. In nekega večera se je zopet na-srkal sladkega mošta, nato je pa okolu polnoči pri skupini hiš »Društva« začel razgrajati in kričati, da je spravil celo naselbino tam na Kodelovem iz postelj na noge. Zadovoljil se pa ni zgolj s pri pijancih običajnem kričanjem, marveč je tudi pobijal šipe in sicer je pobil Mariji Novakovi dve šipi, razbijal po Kastelicevih vratih in razbil šipo in poškodoval Luk-narjevi vrata. Oborožil se je tudi s kuhinjskim nožem, katerega mu je odvzel Silvester Židan. Prišli so orožniki, ki so hudega Lovrota pomirili, toda še drugi dan je Lovro grozil sosedom: »Razrezal Vas boml« Lovro je razgrajal celi dve uri. lj Cene pivu. Mestni magistrat je do-volil za mesto Ljubljano sledeče povišanje cen pivu: Pivo v steklenicah v gostilnah 5,60 kron, v kavarnah 0.00 kron za steklenico. Pivo v vrčih: za pol litra. 4 krone, za 3 desetinke litra pa 2.00 kron. Dijaški vestnik. d Poverjenikom »Zore-Luči«. Vsi poverjeniki našega glasila naj nemudoma eks-presno sporoče Upravi za Slovenijo, Ljubljana, Ljudski dom, število naročnikov, Va žno in nujno! — Predsednik SDZ, d Vsem podružnicam! Zahtevana poročila in imeniki še do danes niso došli. Ne otežujte dela osrednjemu odboru! — Predsednik SDZ. IZID GLASOVANJA BO ZNAN V PETEK. LDU Borovlje, 11. oktobra. Danes dopoldne se je v Borovljah začel skrutinij, dočim se je v Rožeku, Velikovcu in Pliberku pričelo štetje že snoči in sc je danes nadaljevalo. V glasovalnem okraju Borovlje so dopoldne prešteli eno samo občino, namreč Medgorje. Izid še ni znan, Predsednik okrajne plebiscitne komisije v Borovljah je izjavil, da izida ni pričakovati pred petkom, ker gre štetje zelo počasi, Isto je v drugih glasovalnih krajih. Udeležba pri glasovanju jc bila nad vse pričakovanje velika, Vidi. se, da sta obe stranki napeli vse sile, da izvojujeta zmago. V nekaterih krajih so glasovale do zadnje vse v glasovalni imenik vpisane osebe. Na obeh straneh je kurirska služba funkcionirala izborno. Nemci so imeli na razpolago ogromno število avtomobilov, ki so neprestano švigali med jugom in severom. Pa tudi naša prevozna sredstva in naše zveze so sc dobro obnesle. Sklep ententne komisije, da bo v soboto in nedeljo cona A zaprta, je bil iluzoren, ker se Nemci za to prepoved niso brigali in so nemoteno v celih gručah prestopali bivšo demarkacijsko črto. Nemške tolpe so posebno arogantno nastopale ob Vrbskem jezeru in južno od Celovca. Tam so naši zajeli cele skupine po 100 oseb in še več, SStBJi.ft« pobrali razno orožje, kajti nihče r:i bil ne-oborožen. Zaprli so jih deloma po kleteh in skednjih itd., pozneje pa so jih zopet izpustili, ali pa so iih odvedli c!o bivše demarkacijske črte, kjer so jih izre ili en-tentnim častnikom, ki so jih oddali v cono B nazaj. Orožje je bilo vsake vrste: samokresi, boksarji, takozvani »Totschla-gerji«, z žeblji okovane palice, dolgi noži itd. Skrivali, so se v hišah, kletc-h, gozdih, na samotnih potih itd, in neprestano izzivali naše ljudi, ki so večinoma ostali hladni. Snoči in danes se vračajo Nemci v avtmobilih ali peš. Ponoči so se ponekod zbirale gruče »Volksvvehrovcev••; in drugih nemških razgrajačev, ki pa so sc kmalu razpršile, ko so videle, da Slovenci ne reagirajo na njihovo izzivanje. Maše ljudstvo zelo nestrpno pričakuje izida skruti-nija, toda pred petkom ga ni pričakovati. Zaupanje našega naroda v zmago je trdno in neomahljivo, VOLKSWEHROVCI USTRELILI SLOV. UČITELJA. LDU Hodiše, U. okt. Danes ob tri četrt na osem zvečer jc približno 15 Volksvvehrovcev napadlo brala učitelja Bitenca v Hodišah. Ranjen je s samokresom v glavo. Napad se jc izvršil na ccsli, približno 50 korakov od župnišča. Napadalci so zbežali v gozd. Orožništvo jih zasleduje. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Beigrad, 11. okt. Kakor sodijo, pri jutrišnji seji narodnega predstavništva nc bo kvoruma, ker je večina poslancev na volivni agitaciji. Razprave se odgajajo brez upanja, da bi se mogle nadaljevali. Na dnevnem redu je predlog o ukaznem zakonu, ki bo predložen z znatnimi izpre-membami ter se bo nanašal samo na odredbe proti draginji in na zagotovitev reda in miru v državi. Kako stališče bo zavzel v tem pogledu Protič, še ni znano. POSVETOVANJE GOSPODARSKIH ZASTOPNIKOV S FINANČNIM MINI-STROM. Beigrad, 11, okt. Danes se je vršila konferenca, ki jo je sklical minister za finance, da razpravlja z zastopniki gospodarskih krogov o vprašanju novouvedenih davkov po novem proračunskem zakonu, Tajnik zagrebške trgovsko-obrtne zbornice Paskijevič in tajnik zagrebške gostil-ničarske zadruge Pavlekovič sta pojasnila stališče obrtnih krogov napram novim za- konom, nakar je finančni minister nagla-šal potrebo, da se finančni zakoni uveljavijo ukaznim potem. Zatem sc jc izvolila komisija, ki bo sporazumno s finančnim ministrstvom izdelala izpremembe zakona o poslovnem davku na obrt. ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMČIJO. Trst, 11, oktobra. Kakor poroča agencija »Volta«, ne bo italijanska vlada ničesar ukrenila proti sklepu avstrijske narodne skupščine, naj bi se o priklopilvi Avstrije z Nemčijo odločilo potom ljudskega glasovanja, ker bi tak ukrep ne nasprotoval po mnenju italijanske vlade st. ger-mainski pogodbi, BORZA. LDU Zagreb, 11. oktobra. Devize. Berlin, izplačilo 198—200, ček 192—195, Italija 511—513, Pariz 830—0, Praga 162 do 163, Dunaj 36—36.10. Valute. Dolarji 126 do 127, avstrijske krone 27—38, rublji 0 do 130, marke 200—202, rumunski leji 230 do 233, italijanske lire 510—518, turške lire 470—490, angleški funti 440—450, češkoslovaške krone 168—0. Seja Šentpeterskega Orla se vrši danes zvečer ob 8. uri. Pridite zanesljivo vsi! Šentpeterski Orel ima svoj redni občni zbor v sredo ob 8. uri zvečer. Člani se vabijo, da pridejo vsi polnoštevilno na občni zbor. — Predsedstvo, Turistika in šport. Seja načelnikov odsekov Športne zve?e se vrši v torek 12. t. m. ob 19. tjri v pisarni v Narodnem domu. Ker se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo vseh odsekov, zanesljiva udeležba potrebna, — Športna zveza. 'vv;. ... >\,.j.v^■■•r*« Ljubljanski športni klubi se poživljajo, da pošljejo zanesljivo po 2 zastopnika k sestanku, katerega sklicuje Športna zveza v sredo 13. t. m. ob 19, uri v pisarni Športne zveze, Narodni dom, Odpošljejo naj sc zastopniki, ki so voljni trajno delovali pri centralni organizaciji, Na sestanku se bodo razinotrivala vitalna vprašanja za razvoj športa, vsled česar naj vsak klub zanesljivo skrbi, da bo zastopan. —• Spo.rtng, zveza. Meteorologieno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Ca« opniso-vaujiv Baroni ofcor v mm Termometer v 0 Paihrom. diioronou v 0 Nebo, i Padavino vetrov! | v mm 9./10. h 735-5 14-0 0-6 oblačno — 10./10. 7h 736-7 13-6 0-6 oblačno z. 10./10. 14 h 735-5 15-3 0-7 oblačno s 10./10. 21 h 736-1 13-1 0-7 oblačno 1./10. 7 h 736-9 12'0 1-0 oblačno z. 11./10. 14 h 737-7 13 0 2-4 oblačno z. lumm mMM Koiioči Kratko navodilo za pravo pobočnost do Matere l>o?,je. Frirctlil dr A Ztlefinr. Dobi so v Juposlov. knjtgnrm v 1 in-hljnn j Jij V Vanl^Upjignrnnh (*>nn 0 kfiflv. Pohištvo m ^iTfia spalno SOOO poceni na prodaj. Naslov se Izve v upravi pod it. 4132. Slovenec, ki se je povrnil iz Amerike, premožen, 28 let star, bi se rad poročil z mladenko v starosti 20 do 25 let, ki ima svojo obrt ali pa posestvo. Ponudbe je poslati na upravo lista pod „Amerikanec" 4196. Dr. BLE!WEIS se je povrnil in ordinira za notranje, vratne in nosne bolezni Kongresni trg 15 od 3—5 pop. OSvetnil* in zagovomil? Dr. Dinl^o Puc naznanja, da jc otvoril svojo pisarno v Cjubljani, ISethov-nora ul, 15. - Telefon št. 533. 7pjnij zdravo popolnoma suho blago uClUll le na cele vagone kupuje Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. Prodajo se j^g ^ H OZN A izrezane NA ST. 285, LJUBLJANA. 4188 PelroieMekflniei^^S/pt samezno po 22 K vsaka železniška postaja Sever & Kotnp., Ljubljana. 4152 Stekleno storinsko oiira17^ pove uprava lista pod St. 4198. Naslov Prostovoljna javna MM ress dne 13. oktobra v Spodnji ŠiSki Kolodvorska cesta 159 ob y. uri dopoldne. 11 li (*roda se radi izselitve dobro Idoča gostilna s trgovino z mešanim blagom v neposrednji bližini premogokopa Trboveljske premogokopne dnižbe v Kočevju. Hiša ima velike prostore, čedna stanovanja, kleli ledcnico, verando, kegljišče in lepe hleve, okoli hiše je lep senčnat vit, zraven obSiren sadili vrt. K hiši spada 40 oralov gozda, polja in travnik. Več se izve pri lv. Kresse, trgovec v Kočevju. tihi z večjim kapitalom brez sodelovanja se išče zu solidno trgovino na debelo. Ponudbe pod .DRUŽABNIK 1879" na ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELlC Ljubljana. Sirugarska in strojna ključavničarska deJavnica Pridnega, poštenega in treznega vrtnarja, kateri "razume pri zelenjavi in sadjereji se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Služba stalna iu trajna. Državno zdravilišče TopolSica pri Šoštanju, Slovenija. Ženitna ponudba! Državni uradnik. IX. čin. razred, 30 let star s K 70.000 premoženja in K 20.000 gotovine se želi v svrho poročitve seznaniti z gospodično ali vdovo, staro do 26 let. Pogoji: čista blondinka, lepe lase, zdrave in polne rasti, veselega značaja, blagega srca in dobra gospodinja. Le resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne ali s pravim naslovom pod ,,Jovo Karbo-narič" na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Brez posebnega obvestila. Vsemogočnemu se je dopadlo dušo moje nad vse ljubljene ženke in mamice Vide Cevc ro). dne 11. oktobra 1920, po kratki, mučni bolezni, previdene s svetimi zakiamenti, poklicati k Sebi v bolje življenje. Pogreb nepozabne bo v sredo 13. oktobra ob 3. uri popoludne. Zadušnice se bodo brale v žalski in frančiškanski cerkvi. Pokojnico priporočamo v molitev iu blag spomin. V Kamniku, dne 11. oktobra 1920. Marija Konc, teta. Emil Cevc, trgovcc-soprog. Emilček, sinček. - "V - vsak torek in petek od 20 do 23 ure Svira vojaški orkester. Vstop prost. p rji ftoncesra se vrši danes znm&r. mm* ffsak doseže povoljen uspeh in iep dobiček pri prodaji pravega kranjskega Ljubljana, Trnovski pristan, štev. 32. Naznanjava sliv. občinstvu, da sva otvorila strojno delavnico, ter vzameva v popravilo vsakovrstne kmetijske stroje in orodja, kakor tudi mlinska turbinska popravila, dalje sesalke vseh vrst, stroje za opeko, motorje itd. i. s. vsa v to stroko spadajoča dela in se zavezujeva za hitro in točno postrežbo. Sraz mesarska pomočnik, ,s izučeua v prekajevalni stroki. Postrežba vsa v hiši. Plača po dogovoru. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta številka 15. ravi ftoSandski Ssvap & EComp !Liu2>S;araa. Baneno šn de-£e3jno seme So? s&sfae gobe W 7olP7n h rovi za napeljavo vodovetn liUm£iIEIIi ILv! ah plina prodana c»i. 50^0 metrov v premoru 1 cole po SHS 48 K za tekoči meter, in ca. 2000 metrov v premeru I1, cole po SHS 58 K za tekoči meter. Iste zclržo pritisk 20 atmo-spher. Tvrdka J. Hazborjek, šmnrrto pri Litiji. 413] m dvonad troptia, s žesthni stanovanji se proda na Resljevi cesti. Več se poizve pri K. Soss, Mestni trg St. 19 v vseh veličinah nudi »Orient« promelni biro za robu Mštrovanovič & Nastič, Vršac. Brzojavl: Orient. Čevlji na debelo in na drobno, vse vrste moSki, ženski, otroški, delavski, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28. — Po5ilja se po povzetju po vsem kraljestvu. 4037 Službo dobi Izprašani kuriae vešč tudi elektrotehnike. Vstop takoj. Ponudbe pod .Dolenjsko' 4183 na upravo do 16. t. rn. 55«aJi|i¥U JiUS priporoča v najnovejši obliki I. TI Prvovrstni m u ilsiiiip i lietiike i i bril . sili l§ &I' flflb ^sf^^ls Razpošiljamo od 15 kg naprej v poljubnih količinah po najnižji tovarniški ccni. kSSiaklts,JpSo!Slt^i Hirat k Komp., Ljubljana. v ®m Bi ■rnlK Prvovrstna renomirana tkalnica v VVarnsdorfu na Češkem, ki se peča z izdelovanjem VVarnsdorfske lilačevine, nepremočnega blaga iu baržuna . V/ Ig lavijo pri or.dotnih tekstilnih tvrdkah dobro uvedenega ■f ■>wr t-! trzr -ps' ii 4>. V? 1 % 'tiLl Ponudbe s Cur. vit. na Anončno pisarno Nor\vcij S Schneidcr, Warnsdorf, Češkoslovaška pod »Jugoslavija 2218«. 4153 in žgane žice v poljubnih dimenzijah, nudimo več vagonov, po najnižji dnev-'! ni ccni iz skladišča: ROVfiT & KOMP. v Ljubljani, flSlfplIL tJfJlMI i »> vsakovrstno perilo po najnllfih ca na h. Sp€SfšaS?«et8: Gpreme xa ženine, neveste - tn novoirolengke. — Kef©rmn© psrSSo. - OOOIE fpillr-Ti P. n. občinstvu uliudno javljam, da sem otvoril v svoji lastni hiši v Rož ta dolini S t. IGO pri Ljubljani trgovino z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami na drobno in debelo. Istotako v trgovini Pre'! Trj??š'.em St. 1, Blago prvovrstno, cene solidne, poslrežba točna. Sc priporočan; ter beležim z odličnim spoštovanjem v Avgust Skof. Pislisevrsls Ima v zalogi 8» silii, Liaiiliaiii, Prasahova bi. 3. vjtikaffsatstsaaRi'.- ■■ v m Mt wm m * w W W mL B stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pri težkočab v želodcu in pešanja moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra po-Silja franko za v naprej poslanih K 190.80 1 liter za K 108. Uenei Hertl, veleposestnik, arad (Jo-lic pri l^oajšcah, Slovenija. Najugodnejši nakup si a dsbe masmfakture, moških oblek, ko-lonjjalov, strašne lepenke, Irele ine u t, d. ♦ # •i / i**«** iT »'.a - f A v r?.** c .X , C ...........v m Bebfio m čr-ohm ® *a' a> •> uvvvrv m m~a najboljšega usnja, (>*<(<>*<'> I « /"»■»» 'f/M^ni i Cjl At inttnn « l\VHf.V'l V lj OlVVtilUl . Odgovorni urednik Mihami ilvSkeru v Ljubljani Jiigo.slovanska lisknvna v Uiibijuni.