Bnatiafloaumüs M eeóaa*«i© ps 12 viofirje ? od «reda» petìtvrsie: pn ▼«àkraiwii «zaaciüb veliš ::: fernst „Särafise* šahsj* * j»b- d-liškimi Karpati so se naše čete nekoliko umaknile. Napadi Rusov, ob spodnjem toku Dunajec'ai in Nide so se izjalovili. Boji v prostoru pri mestu Tomaszov trajajo še dalje. Koliko ujetnikov ima Avstrija. Uradno se razglaša z dne 24, decembra: Ob doljni Nidi (na južnem Rusko-Poljskem) so naše čete dne 22. t. m. ujele 2000 si o v r a ž n i -k o v. Od 11. do 20. decembra je bilo vsega skupaj od avstrijskih čet ujetih 43,000 Rusov. V mejah naše države se že nahaja 200.000 sovražnih srbskih in ruskih vojnih ujetnikov. Izborni ruski zemljevidi. Znano je, da so Rusi mobilizirali prej ko mi in Nemoi. Po prvih boji/h smo že zadeli na sibirske in kavkaške čete. S poiskusnimi mobilizacijami so se obmejni zbori nahajali že dolgo v vojni moči,. Rusi so bili tudi bogato preskrbljeni z zemljevidi, kar se je dognalo pri padlih in pri ujetih ruskih Častnikih, Zadovoljevali se niso Rusi z generalnimi zemljevidi, marveč veliko častnikov je imelo seboj tudi podrobne zemljevide, ki so ponatisnjeni po znanih naših zemljevidih 1 : 75.000 a z dodatki iz leta 1914 . Ker so naši zemljevidi izpopolnjeni le s podatki izi 1. 1911,, izvirajo ruski podatki iz skrbnih ruskih poizvedovanj v Galiciji ali pravzaprav iz dela obsežnega ruskega vohunstva, kar dokazuje, kako dolgo da so se že Rusi pripravljali na vojsko proti nam. Avstrijsko-srbslo bojišče. Maribor, dne 29. decembra. Naš poraz v Srbiji je povzročil seveda na stotine različnih govoric. Za to je armadno poveljstvo ravnalo popolnoma prav, da je odkrito in brez ovinkov priznalo poraz in vzroke poraza. Po našem mnenju bi bilo tudi dobro, navesti približno število izgub na moštvu in strelivu, da se zavežejo hudobnim ljudem jeziki. Kajti sedaj vsakdo natanko ve, ali po „italijanskih, srbskih, ruskih ali švicarskih“ listih, ali pa celo od „kompetentne“ osebe, koliko jih je padlo, koliko jih je ujetih, koliko jih je dezertiralo itd. Nasproti takim zastrupljajočim novicam je najboljša popolna odkritosrčnost. Hvalevredno je tudi, da nam u-radno poročilo navede, kje se nahajajo Srbi in Crnogorci na avstrijskih tleh, Najnovejše poročilo je, da so.Srbi razstrelili zemunski most. Desetdnevni mir na bojišču. Dunaj, dne 26, decembra. Uradno se poroča: Na balkanskem bojišču vlada deset dni mir. öb Savi in Drini pride tupatam do neznatnih spopadov. Trdnjava Bdeča je dne 24, t. m., zavrnila slaboten napad Črnogorcev. Srbi in Črnogorci na naši zemlji, Dunaj, 27. decembra. Avstrijski generalni Štab uradno poroča: Na balkanskem bojišču traja mir dalje. Na tukajšnjem iavstrijsfcem ozemlju ni sedaj nobenih sovražnih čet, izvzemši na popolnoma nepomembnih obmejnih črtah Bosne, Hercegovine in pa Južne Dalmacije. Crnogorci so že ob izbruhu vojne zasedli ozek pas med Spico--Budvo. Njihovi napadi na Kotorski zaliv so se popolnom’a izjalovili. Že pred delj časom so morali njihovi topovi, kakor tudi topovi Francozov, katere so spravili na obmejne višine, utihniti vsled obstreljevanja topojv iz avstrijskih utrdb in ladij. Istotako so ostalai, kakor je znano, opetovana obstreljevanja posameznih obrežnih utrdb po francoski vojni mornarici brezuspešna. Vojna luka se torej nahaja trdno v naših rokah. Izhodno od Trebinja v Hercegovini se nahaja nekaj manjših črnogorskih čet na obmejnem ozemlju Hercegovine. Končno se še nahajajo srbske čete na ozemlju izhodno od Drine med Fočo in V\išegradom, M tudi takrat niso zapustile tistega ozemlja, ko so naše čete prodirale v Srbijo. Nadvojvoda Evgen. Nadvojvoda Evgen, novi vrhovni poveljnik naše balkanske armade, spada med najbolj znane člane naše cesarske hiše. V armadi slovi kot izboren vojak in izvrsten general. Njegova viteška visoka postava vzbuja povsodi, kjer se pojavi, simpatično pozornost. Nadvojvoda Evgen je rojen dnfe 21. maja 1883 kot sin nadvojvode Karola Stefana ter nadvoj-vodinje Marije Terezije, ter je, kakor cesar, nečak umrlega maršala nadvojvode, Albrehta. Zadnja leta, do leta 1912, je bil nadvojvoda Evgen poveljujoči general v Inomostu. Odložil je to službo radi bolehnosti. Njegovo ime se je ob izbruhu vojne večkrat imenovalo med tistimi, ki so bili izbrani za vodilna mesta pri armadi. Nadvojvoda Evgen je veliki mojster nemškega viteškega reda in je kot tak obiskal opetovano tudi Veliko Nedeljo in Ormož. Dunajski domači polk št. 4 gHoeh- und Deutschmeister“ nosi njegovo ime, ki vzbuja sicer spomin na slavnega njegovega prednika na balkanskih bojiščih, princa Evgena. General pl. Sarkotič načelnik vlade v Bosni. Z Dunaja se uradno poroča, da je cesar dosedanjega poveljujočega generala in načelnika deželne vlade v Bosfti in Hercegovini, fcm. Potioreka iz zdravstvenih ozirov na njegovo lastno prošnjo upokojil. Na njegovo mesto je imenovan podmaršal Štefan pl. Sarkotič. General Sarkotič je rojen Hrvat. Rojen je bil dne 4. oktobra 1858 kot sin graničarskega nadporočnika. Sarkotič se je udeležil kot poročnik okupacije Bosne in Hercegovine. Leta 1884 je postal nadporočnik. Pridelili so ga 74. pešpolku. Ko je 1. 1885 z u-spehom dovršil vojno šolo, so ga prideliti stalno generalnemu štabu. Nekaj časa je bil Sarkotič pri 1. gorski brigadi v Mostarju, potem pri 26. infanterijs-ki brigadi na Dunaju in potem v, pisarni generalnega štaba. Leta 1889 je postal stotnik ter je bil za dobo enega leta poslan v Kazan na Rusko, da se priuči ruskega jezika in spozna ruske razmere. L. 1892 je bil Sarkotič zopet prestavljen v- pisarno generalnega štaba, kjer se je posebno pečal z ruskimi razmerami. Leta 1894 je dobil od cesarja radi svoje delavnosti cesarjevo pohvalo. Leta 1895 je postal načelnik generalnega Štaba pri 7. infanterijski brigadi v Oseku; tega leta je postal major, leta 1898 podpolkovnik, leta 1900 načelniki generalnega štaba pri vojnem pristanišču v Poli, leta 1901 pa polkovnik. Dve leti pozneje je bil Sarkotič imenovan za načelnika generalnega štaba pri 12. kornem poveljstvu v Sibinju na Sedmograškem ; leta 1907 je postal načelnik 5. infanterijske brigade v Linču in ob enem generalmajor. Leta 1908 so poslali Sarkotiča k 88. brigadi deželnih strelcev, v Bočen na Tirolsko, leta 1910 pa je postal poveljnik 44. deželnobrambovske infanterijske divizije. Meseca novembra 1911 ga je cesar imenoval za podmaršala in malo pozneje za poveljnika zagrebškega hrvaškega domobranskega okrožja. Na tem mestu ga je cesar odlikoval z vitežkim križem Leopoldovega reda. Podmaršal Kraus—šef generalnega štaba balkanske armade. Cesar je imenoval Imi. Alfreda Kraussa za načelnika generalnega Štaba pri 5. larmadi. Novi načelnik generalnega Štaba vrhovnega poveljnika nadvojvode Evgena je rojen dne 26. aprila 1862 v Zadru kot sin višjega Štabnega zdravnika. Fml. Krauss je zaslovel v armadi 'kot izboren vojni zgodovinar in vojaški kritik. Pred izbruhom vojne je bil poveljnik .„ivojne Šole“, v kateri se vzgajajo častniki za generalni štab.. Nemško-francosko bojišče. Maribor, 28. decembra. Ne preteče dan, da bi se z zahodnega bojišča ne poročalo o napadih francoskih in angleških čet na nemške postojanke in o protinapadih nemških čet na angleško-franeoske pošto :(anke. A v vseh teh napadih in protinapadih ni dosedaj zaznamovati prav nobenega večjega uspeha. Kar si danes Francozi in Angleži priborijo, izgubijo prav gotovo že kar drugi dan in narobe. ,V tej dolgotrajni borbi pač noče priti do odločitve in kakor kažejo vsa znamenja, še tudi ne bo prišlo tako kmalu, Kajti obojni nasprotniki napenjajo vse svoje sile, da bi druga drugo ne obvladala. Uradno nemško poročilo. Berolin, 27. decembra. Iz velikega vojnega stana se poroča: V Izhodni in Zahodni Prusiji ni nobenih sprememb. Na Poljskem so napadi Nemcev v ozemlju Bzu-re in Rawke počasi nadalje napredovali. Južno-izhodno od iT|omaszova se je ofenziva (prodiranje) nemških čet uspešno nadaljevala. Napadi Ruscjv iz južno-izhodne smeri so bili odbiti. Rusi so imeli težke izgube. Nemški zrakoplov pred Londonom. London, 27. decembra. (Uradno.) Listi poročajo: Gosta megla in po- polnoma mirno ozračje je na Božič omogočilo, da je nemški zrakoplov tipa „Albatros“: priplul nad angleško obrežje. Ko se je pri mestu Sherness (ob Izlivu reke iTemse v Severno morje) dvignila megla, so Angleži zapazili nemški zrakoplovi, kateri je pa takoj zopet izginil. Kmalu na to pa se je poročalo, da so zapazili nemški zrakoplov nad mestom Graivensend (ob Tem-si kakih 30 kim pred Londonom). Zjrakoplov je skoro gotovo plul v smeri proti Londonu. Pri mestu Erith so angleški zrakoplovci Nemcu odrezali pot in ga tu prisilili, da je plul zopet nazaj. Nemški zrakoplov je odplul čez mesto Essex na Severno morje. Zrakoplov je na več krajih iz sjvojega topa streljal na angleške postojanke. Angleži so na ogenj (odgovarjali. Končno se je nemškemu zrakoplovcu posrečilo, da je v gosti megli zbežal. Angleški zrakoplovci so se nepoškodovani vrnili nazaj. Francozi postajajo prešerni. Pariz, 21. decembra. V vojnem odseku francoske zbornice je vojni minister Millerand razmotri val vprašanja glede oboroževanja, dovoza živil in streliva -za armado. Odsek je izrazil svojo zadovoljnost z vsemi tozadevnimi odredbami ter je pritrdil postavni predlogi, ki se tiče narodne hrambe. V ministrskem svetu je prišla v razpravo postavna predloga, po kateri se tujim podanikom že dana domovinska pravica na Francoskem v gotovih slučajih lahko zopet prekliče. Ministrski svet je glasoval za to postavno predlogo, kaxor tudi za ono, Katera narekuje francoskm državljanom, kateri bi sedaj sklepali s podaniki sovražnih držav kako kupčijo, če tudi s pomočjo posredovalcev, denarno in zaporno kazen. Iz Krisitijanije se poroča z dne 22. decembra: List „Aftenposten“ je dobil iz Pariza vest, da je minister Millerand včeraj v franc »skem vojnem odseku opisal vojni položaj kot bolj ugoden, kakor še kedaj poprej._______________________________________ Turčija-Rusi ja-Angli j a-Francija. Maribor, 28. decembra. Na Crnemmorju so se zopet vršili med turškimi in ruskimi ladjami manjši spopadi. Pred Se-bastopolom, kjer je turška ladja obstreljevala mesto, je bila po ruskih poročilih turška; križarka „Hamidi-je“ poškodovana. Turška poročila pa to odločno zanikajo. Nasprotno trdi turško poročilo, da se ja dna 24. decembra vršil boj med 17 ruskimi in 1 turško ladjo. Na ruski strani sta se dve ladji potopili. — Neuradna poročila pravijo, da so Turki že v posesti mesta B a t u m. — O bojih v E g i p t u ni posebnih poročil. Angleška vlada je baje odredila, da se Sueški prekop popolnoma zapre, i Praske med Turki in Rusi. Carigrad, 28. decembra. (Turški glavni stan uradno poroča: Ruska uradna poročila pravijo, !da je bila turška križarka „Hamidije“ pred Sebastopolom zadeta od ,rusKega torpeda in težko poškodovana! in da je poškodovana, a se je vendar vrnila v Carigrad. La- dja bo dalje časa za boj nerabna. — To so navadne ruske laži. Evo nekaj odgovora: Zadnje dni je kri- žarilo turško vojno broddvje, vštevši „jHamidijo“1 v Črnem morju ter se je vrnilo potem nepoškodovano domov. Turška bojna ladja je srečala dne 24. t. m. rusko brodovje, ki je sestalo iz 17 jednot, namreč 5 oklopnic, 2 križark in 10 torpednih Čolnov poleg več čolnov, za polaganje min. Bilo je torej 17 ruskih ladij proti 1 sami turški. Turška ladja je po noči napadla rusko brodovje in je z uspehom obstreljevala rusko oklopu j aöo „iRossislav.“ Posrečilo se je tudi turški ladji, da je potopila ruska polagalca min „Oleg“ in „Athos.“ :Dvaj ruska častnika in 30 mož so Turki re-’ Siili in jih pro glasi li za vojne ujetnike. Drugi del turškega vojnega brodovja je istočasno uspešno obstreljeval. mesto Batum. ;V jutro dne 25. decembra sta hoteli dve turški ladji prisiliti Ruse na boj, a rusko brodovje se je skrilo in zbežalo v Siebastopol. Na bojni črti v Kavkazu turška jirmada zmagovito napreduje. Na morju. Pomorska bitka v OtraDtski Iz Pariza poročajo preko1 iženeve: Med drugo sejo francoske zbornice, ko je ravno poročal general Pedoya o vojaških zadevah, se je razširila vest o neki nesreči v francoskem brodovju. 'Mornariški minister je takoj zapustil parlament, seja 'je bila prekinjena in se je nadaljevala še le ob pol 7. uri zvečer. V hodnikih se je splošno govorilo o diošlih vesteh, ker je bil mornariški minister ravno dan poprej izjavil, da francoska mornarica doslej ni izgubila še niti enega moža. Na vprašanje radikalne skupine poslancev je mornariški minister potrdil, da so Francozi izgubili podmorski čoln „Curi e“, a zanikal pa je, da bi se bila na admiralski ladji zgodila kiaka eksplozija, pač pa je bila ladja poškodovana. Podrobnosti še ni. Francozi prikrivajo svoje izgube ma afiorj*. Rotterdam* 27. decembra. Reuterjeva brzojavla iz Pariza s'cer potrjuje avstrijsko uradno poročilo, pač pa skuša zmanjšili pomen napada avstrijskega podmorskega čolna na francosko 'admiralsko ladjo „Courbet.“ Dotična brzojavka ge glasi: „Avstrijski podmorski čoln je v 0- trantskem zalivu izstrelil dva torpeda na francosko vojno ladjo, Eden torpedo1 je zadel prednji del vojne ladje, je eksplodiral, ni pa napravil nobene škode. Na krovu ni bil nihče ranjen.“ Reuterjeva brzojavka ne omenja ne imena ladje in tudi ne pove, da se je potopil francoski podmorski čoln- Angleški napad na nemško obal. Berolin, 26. decembra. Wolffov urad poroča: Dne 25. t. m. dopoldne so lahke angleške bojne moči napravile sunek V nemški zaliv (vi 'Sev. morju med Anglijo in Nemčijo). Povodna letala, ki so jiii i-mele s seboj, so napadla izlive nemških rek, ki se iztekajo v Severno morje in so metala bombe na zasidrane nemške ladje in V bližini Cuxhaven a (mesto ob izlivu Labe v Severno morje) se nahajajočo plinarno ne da bi bila zadela in ne da bi bila napravila kaj škode. Ko so jih začeli Nemci obstreljevati, so se letala) umaknila v zapadni smeri (proti Angliji). Nemški zrakoplovi in letala so pohitela na poizvedovanje proti angleškim bojnim ladjam, pri čemer so zadela z bombami dva angleška rušilca tor-pecloVk in neki spremljevalni parnik, na katerem se je opazilo, da je bomba povzročila požar. Megleno vreme, ki je nastalo nato, je preprečilo nadaljne boje. __________________ Italijani v Valoni. Kakor se je dne 26. decembra uradno poročalo iz Rima, so nastali v Valoni (v: južni Albaniji) nemiri, vsled česar se je italijanska vlada odločila, da izkrca v Valoni oddelek svoje vojne mornarice. Pod povehstvom italijanskega admirala Patrisa se je izvršilo izkrcanje mornarjev z bojne ladje „/Sardegna“ dne 25. decembra popolnoma mirno. Mornarji so nato zasedli mesto. Italijanski list „Agenzia Stefani“ uradno poroča dne 26. decembra iz Valore: Na prebivalstvo v Valoni je izdal admiral Pa-tris sledeči oklic: „V kratkih presledkih so se v Valoni in okolici pojavili nemiri, kateri so trgovino, gibanje prebivalstva in podvzetnost zadrževali in spravili v nevarnost življenje in lastnino prebivalstva. Želja italijanske vlade, ki skrbno pazi nad usodo Albanije, je, da se močno ogroženi mir zopet z asi gura. Radi naše lastne želje so hiteli italijanski mornarji na kopno, da vzdržujejo red in da Vas čuvajo.“_ I „Giornale d’Italia“ piše: Izkrcanje italijanskih mornarjev v Valoni je bilo sprejeto v Italiji z velikim zadovoljstvom. Vsak Italijan živi v! prepričanju, da ima Italija v obstoju nepristranske Albanije poseben interes. Nobeden Italijan, tako piše italijanski list, nima kakih posebnih teženj glede Albanije. Mi (Italijani) ,ne opustimo varstva n'aših pravic, reda in pa našega ugleda. Da smo izkrcali mornarje, smo storili samo zato, da preprečimo klanje,- ika se je v Valoni nameravalo in Čegar prve žrtve hi bili Evropejci, ki stanujejo v Valoni. ]Ob enem pa pomeni izkrcanje italijanskih čet okrepitev, varstva italijanskih koristi in sicer na točki, ki je za Italijo najbolj občutna. In radi tegai je italijanska javnost, /ki sicer ne želi nikako pridobitve albanskega ozemlja, sprejela izkrcanje čet v Valoni z velikim zadovoljstvom. Tia korak italijanske vlade se ni dal več odlagati, ako se je še hotelo preprečiti nemire v Valoni in težko oškodovan-1 je italijanskega upliva in veljave v Albaniji.“ Raznoterosti. Prihodnja Številka »Straže« izide radi praznika v soboto. ■Straža- stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta K 2 50, mesečno 1 K. Izhaja dvakrat na teden, v pondeljek in petek. Somišljeniki agitirajte, da se list razširi! Pnnrloliimva Otraga 86 tndi y novem letn lahko rUllUulJnUf 0 Uli 010 posebej naroči kakor dozdaj. Samo Pondeljkova Straža stane za celo leto 3 K 20 v; v.a pol leta 1 K 60 V; za četrt leta 90 tf. Kdor hoče torej od novega leta naprej dobivati Pondeljkovo Stražo, naj pošlje naročnino po položnici Našega Doma, ki smo jo zadnjič priložili. S to položnico se sme poslati samo naročnina za Pondeljkovo Strato. S to položnico se ne sme poslati denar za noben drugi »amen. Tudi se ne sme poslati naročnina za Pondeljkovo Straf o obenem z naročnino za Gospodarja» ker to dela zmešnjavo. Kdor nima položnice naj pošlje naročnino za Pondeljkovo Stražo po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pon-deljkove Straže v Maribora. Koroška cesta 5. Na roba nakaznice naj natančno zapiše svoje ime in bivališče ter še pristavi: Ta znesek je za pondeljkovo Straf o. Ako 8e bode naročnina tako pošiljala, kakor takaj zahtevamo, potem bo dopošiljanje lista redno. Naročnina za Pondeljkovo Stražo, ki se nam bo zdaj naprej poslala, se šteje od novega leta naprej. Zato bodo vsi tisti, ki si bodo odzdaj naprej naročili Pondeljkovo Stražo, dobili prvo številko še le 28. decembra. To si naj dobro zapomnijo, da ne bo do po nepotrebnem reklamirali. Obsojen. Odgovorni urednik „Grazer Tagblat-ta“, Robert pl. Hofmann, je bil obsojen ha 50 K globe in poravnavo sodnijskih stroškov. „(Grazer iTag-blatt“ je namreč objavil članek, v katerem je dolžil odvetnika dr. Brejca iz Gelovča veleizdaje. Dr. Janko Brejo je .navedeni list tožil in sodišče je: obsodilo urednika. „Cas“, znanstvena revij« „Leonove družbe", priobčuje v I. številki novega letnika dva zanimiva, članka: „Pravoslavna nevarnost1“ in „Germanstvo, Slovanstvo in Balkan“ iz peresa dr. Fr. Grivca,, Zadnje imenovani članek je pravzaprav, vesten referat o članku „Germanentum, Slaventum und die Balkanereignisse“ v nemški reviji „-Hochland.“ Spjsal ga je svetovnoznani etnolog ,X. Schmidt, urednik mednarodne etnologiene revije „Ant'hropos.“ „Cas“ je sedaj glasilo v splošno književno društvo preosnovane „Leonove družbe.“ Članarina znaša 6 K, za kar se dobi vsak drugi mesec „Cas“ in najvrh še letno darilo 4 knjig. Zdi se nam le, da je organizacija v skrajno slabih rokah, tako n. pr. čitamo, da se je odbor že o-brnil na, kranjske in goriške dekane, a na deka p e drugih slovenskih r okrajin se še bo. Le komod in po-čajsi! Priporočamo toplo, da štajerski Slovenci podpiramo koristno društvo. V Mariboru je poverjenik g. prof. dr. F., Lukman. * Molitvenik v desetih jezikih. Gg. duhovnikom, ki imajo sedaj opraviti z ranjenci ali begunci raznih jezikov, bo ustreženo, če jih opozorimo na molitvenik, ki ga je v prvi izdaji izdal 1. 1897 Adalbert A n d e r 1, Dunaj II.., Taborstraße 19, Un sicer v latinskem, nemškem, francoskem, italijanskem, češkem, hrvaškem, poljskem,, slovaškem, slovenskem in madžarskem jeziku,. Med drugim obsega v dotlč-nem jeziku vprašanja, ki jih naj spovednik stavi bolniku. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n., dobrotniki in dobrotnice: dr. Jerovšek 20 kron ; neimenovan 100 kron ; hranilnica! v Šmarju 50 kron; dr. Verstovšek 20 kron; profesor Vreže 10 kron ; Medved, župnik, 10 kron; Sagaj, kapelan, 10 kron; Janžekovič Vid, župnik, 10 kron; Veternik, župnik, 10 kron; Cede, župnik, 4 krone; okrajni odbor Šmarje 60 kron ; Marzidovšek, c, kr. vojni kurat v p» 15 kron ; Cižek, dekan, 12 kron; fOgrizek, župnik, 4 krone; Cerjak, župnik, 10 kron; dr. Somrek 4krone; dr. Ma-tek 20 kron; dr Lukman 5kron; Škof,kaplan,6kron; dr. Jan Klasinc 10 kron; Janžekovič iz Sv. Marjete pod Ptujem 2 vreči krompirja, 4 kg zabelje, 10 kg Čebulja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati ! Hrvatsko katoliško akademično društvo „Domagoj.“ V vojski se nahaja dvajset članov tega društva. Cesar kliče črnovojnlke. Štirje mlajši letniki črnovojnikov (rojstno leto 1887, 1888, 1889, 1890), ki so bili pri pregledanju potrjeni, se morajo zglasiti za vojaško službo dne 16. januarja. Divizijski župnik Hubert Rant piše z dne 18. t. m., da je še zdrav ter želi vsem znancem vesele praznike in srečno Novo leto. Vojni kurat Fric Ratej (prej mestni kaplan v Ptuju) piše s severnega bojišča dne 20. 'dec,: Tičimo v obljubljeni deželi (Galiciji)* izpolnjujoči z veseljem težavni pokli c, a vendar želeč, da bi se skoraj uresničile angelske besede: ... et in terra p!ajx homini-bus! Prosim za memento in sacrisi Na bojišče odide dne 1. januarja zopet č. g. Frane Kren, vojni Kurat 105. črnovojniške brigade. Nahajal se je radi bolezni za nekaj tednov na dopustu pri Mariji Snežni. Dr. Juvan ni ujet. Zadnje dni so krožile po Mariboru govorice, da je odvetniški koncipijent, poročnik dr. Alojzij Juvan v zadnjih bojih na južnem bojišču prišel v srbsko ujetništvo. Te vesti so neosnovane. Dr, Juvan piše dne 23. decembra našemu uredniku: Tebi in vsem znancem in celemu Slovenskemu Staler ju veselo in srečno novo leto! Menev so se še do-sedaj krogle izognile» Iskrene pozdrave! Tomaž Robar, bivši stavec v Cirilovi tiskarni, ki je bil letos potrjen v vojake in se nahaja pri 47. pešpolku v Karpatih, piše dne 13. 'decembra svojemu prijatelju: Hvala lepa za karto! Me je jako razveselila. Tukaj je jako mrzlo. Jaz sem še hvala Bogu zdrav in upam, alio se ne bo kaka svinčenka spod-taknila, da se še vidimo. Ruskih butic sem že neüaj navrtal, koliko, to natanko ne vem. Dne 26» novembra je naš bataljon vzel Rusom eno strojno puško. To Vam je bil ples! Vesele božične praznike Vam in vsem prijateljem! Bodite mi prisrčno pozdravljeni! * Naši fantje „na žegnanju“. Neki vopak od 17. pešpolka piše z bojišča: Mi živimo tukaj kakor medvedje po zimi v ilovici. Samo, da se iz kritja ne smem prikazati, sicer takoj prifrči ruska svinčenka. Ležimo 300 korakov pred Rusi.. Hrano dobimo samo po noči, ker po dnevi vsakega» ki se prikaže, pozdravijo ruske salve iz pušk. Topovi grme, kakor da bi imeli vsaki dan žegnanje. Pravite, da sem v veliki nevarnosti1. Jaz pa pravim: Ce mi je Bog namenil, Vas še videti, sem ravno tako na varnem, kakor doma za pečjo. So že tako frčale krogle mimo glave kakor bi žito vejal, ena me je že zadela v ramo, pa je šla samo »losi snlnjo,. * Sin sovražnika. Neki nemški vojaški zdravnik pripoveduje: Bilo je v neki francoski vasi na pobočju Vogezov. Moja naloga je bila ureditev obvezo-vališča za artilerijo. Okoli vasi so stale naše baterije in stale v dolino na sovražne postojanke. Nad strehami so grmeli naši1 topovi z zamolklim pokom, a čez strešna slemena so frčale sovražne granate ter padale nekako počasi kakor M v zadnjem trenotku iskale cilja in so potem eksplod rale x močnim pokom. Ob 9, uri dopoldne sem bil j o’ lican k neki mladi ženi, ki je pričakovala poroda. Hišica je stala zunaj ob cesti, č sto blizu baterij, ki so streljale in ki jih je obstreljeval sovražnik. Okna. so šklenetala in siromašno posodje na polici je rožljalo, hišica se je tresla v vseh svojih delih, S stokanjem žene se je mešal neprestani žvižg krogel. Porod se je končal srečno ob grmenju topov. Okopal sem otroka in ga povil. Okoli mene so stale razredčene ženske in nova stara mat je jokala od veselja. Na postelji je ležala v prvi materinsk' sreči mlada žena. Tedaj je počilo tako močno, kakor da se hoče vsa hišica razleteti na kose. Ženske so se prestrašene stisnile po kotih. Okenski okvir se je razpočil, stene so se tresle in pohištvo se je z ropotom premaknilo» Zunaj po cesti navzgor sem videl, kako1 se ruši zid in se dviga oblak gostega prahu, Skozi razbita okna je puhnil silen veter. Držal sem otroka v rokah, da bi ga obvaroval prahu in gledal sem v dolino, kjer so na drugem koncu stali naši sovražniki. Tedaj smo začuli nov strel v dolini. V 30 sekundah bo granata tu, Kaj bo tokrat njen cilj in njena žrtev? Da bi prekinil mučno tišino, sem vprašal: A kje je oče? — Vojak je, — Pri katerem polku? — Pri artileriji, — Pa kje je sedai? — Starka Je pokazala z roko v dolino: Tam doli! — [Obrnil sem se in tesneje pritisnil otročiča k sebi» * Dobro skriti špijoni. „Az Est“ javlja iz Carigrada: Turške oblasti so vedno znova dognale, da se nahajajo v Carigradu številni ruski špijo i, ki poročajo o vsakem važnem dogodku in sicer brezžičnim potom. Oblasti so izvedle mnogo preiskav in zasegle res celo vrsto Marconijevih aparatov. Toda navzlic vsej pazljivosti se je1 pokazalo, da posluje nekje vendar še eden Marconijev aparat, katerega policija ni mogla izslediti. Končno je prišla tajnost po naključju na dan. 'Aparat špijonov se jje nahajal na sami jahti bivšega egipčanskega kedive, torej ravno tam, kjer si ga je bilo najmanj predstavljati. Pokazalo se je, da sta služila na jahti angleški kapitan in mašinist, ki sta bila ruska vohuna. Zadela ju je seveda zaslužena kazen. Trije ruski častniki ujetj na Koroškem. Trije ruski častniki, ki so bili ujeti, so v civilni obleki u-Šli Iz zapora v Budimpešti. Do Požuna so šli peš, a naprej so se vozili iz železnico čez Dunaj in so prišli z brzovlakom v Trbiž. Potem so pa hoteli priti peš čez avstrijsko' mejo na Laško. Blizu ’državne meje je ustavila begunce orožniška patrulja, ki jih je ujela, in postavila pred vojaško, poveljstvo v Malborgetu. Poslali so jih potem v ujetnjški tabor v Knilitelfeld na Štajerskem. Varčevanje vojakov. Nemci so izračunali, da pošiljajo vojaki l'z vojne vsak mesec okoli 100 milijonov mark nazaj v posojilnice, domačim in dolžnikom. 8in» 4, V«8iu« eneskov» M s© poöiljejöi, «naß« B đo 10 mart. Tudi r Avstriji bi bilo vredno, ti« s© ta stvar prtöJ-in podatki priobčijo. Kollko basa iaujo svojci vpoklicanih pravi«« i« podpore za preskrbo? Svojci vpoklicanih dobivajo podporo za preskrbo (če go drugi zakoniti pogoji dali) Ves öas, v katerem je vpoklicani vsled odhod» k vojakom zadržan izvrševati svoj poklic,, torej od dneva, ko odrine v vojaško službo in zapusti svoje red-*0 bivališde do vrnitve. Za slučaj, da vpoklicani dezertira ali je sodnijsko obsojen v težek zapor ali Sa ■a hujšo kazen, pa preneha pravica; do podporo že z dnem, ko jo vpoklicani dezertiral, ali' ko je postala obsodba pravomočna. Aico je vpoklicani v kakem boju ubit, ali če se ga po (kaki Utiri pogreša, ali če u-B*rje vsled poškodbe, ki jo je dobil v vojaški službi, ali vsled bolezni, preden je bil odpuščen iz vojaške Službe, pristoja podpora svojcem (če so drugi zakoniti pogoji dani) še nadaljnih šest mesecev od dneva smrti ali pogrešanja. Za svojce, vojnih prostovoljcev veljajo glede preskrbe iste določbe, kakor za s(vojc« onih, ki so bili uradno poklicani.! Slovenski ranjenci v Budimpešti nam pišejo: Slavna tiskarna! V imenu slovenskih ranjencev in bolnikov rezervne bolnišnice štev. 2 v Budimpešti se Vam najiskreneje zahvaljujem za doposlane časopise. „Slovenski Gospodar“ in „Straža“ sta večkrat tukaj izmed časopisov vseh narodnosti, katere bo tu zastopane, najnovejšega datuma!. Človeku je, kakor da je doma, kadar čita domač časopis. Se enkrat Yam prisrčni: Bog povrni! — Veseli Božič in srečno Novo leto Yam želi Vaš udani Roman Bende. Idila v — vojski. „Vossische Zeitung“ poroča iz Rima: Glasom poročil pariškega „Tempsa“ se vrši sedaj med nemškimi in. francoskimi strelskimi jarki izmenjava časopisov, ki jih polože vedno na gotova mesta. Nekoč je neki nefaiški oficir priložil listek z besedami: „Časopisi so dobri, a mi jim ničesar ne verujemo“. Francoski častnik je poslal sledeči odgovor: „Mogoče boste bolj verjeli priloženim ameriškim listom“. Nato je bilo 4 dni vse mirno, na kar se je izmenjava pričela vnovič. Nova iznajdba. Veliko se govori osobito po Italiji o novi iznajdbi, ki bo povzročila na brzojavnem polju velik preobrat. Profesor. fizike v seminarju mesta Aquila na Italijanskem, duhovnik Dominik Argentieri, se je delj časa že pečal z radioteliegrafičnimi' poskusi, kar mu je napravilo marsikako sitnost s policijo. Stanoval je poleg cerkve sv. Avguština, kjer se je posluževal 30 m visoke kupole kot sprejemne po-‘1-'~ Vse delo je moral opravljati po noči. Prepričal pa kmalu, da so visoki sprejemni drogovi popol- nepotrebni in da zamore vsaka električna žica, . napeljava električne luči v stanovanje, nado- ______i visoke drogove. Prastroj za novi sistem si je don Argentieri sam priredil; stroški so bili kar minimalni. Iskrni brzojavi se sprejemajo potom prastro-ja, ki je podoben telefonskemu slušalu, ki tudi ne stane mnogo. Skromni iznajditelj ni dal hogve koliko na ta svoj izum, dasi je z lahkoto ujel brzojave iz Rima, :z Eilfelnovega stolpa. Večkrat je izročil takse zgodnje brzojavke ondotnemu lokalnemu listu, n. pr. poročilo o papeževi smrti, ki je je ujel še tisto noč. Policija je bila seveda na nogah. Hišne preiskave pa niso ničesar dognale, ker niso našle radiobrzojavnega pra-stroja. Slednjič je pa don Argentieri sam ponudil svojo iznajdbo italijanski vladi, ki se pa še ni odločila za sprejem. Pač pa so učenega duhovnika obiskali tujci1, ki so mu ponudili za iznajdbo 200.000 lir ter dosmrtno mesečno rento 1000 lir. Don Argentieri pa hoče, da bi imela prednost domovina; ako pa bo doma-ča vlada ponudbo odklonila, se bo okoristilo inozemstvo. Razpad v anglikanski cerkvi. Iz oficielne angleške knjige .„Church of England“ za leto 1014 posnamemo naslednje statistične podatke, ki pač jasno kažejo, kako rapidno pada- versko življenje v anglikanski državni cerkvi. Tako na primer je znašalo število krstov leta 1912-13 ,559.926, 13.814 manj, kakor leta 1911-12, v katerem je tudi padlo za 16.000. Stelvilo krščencev v odraščeni dobi je znašalo 15.629 oseb, 329 manj, kakor v lanskem letu. Število onih, ki so prejeli velikonočno obhajilo, je znašalo 2,328.707, za 100.222 oseb manj, kakor v poprejšnjem letu. Po vseh škofijah je padlo štelvilo oseb, ki so prejeli velikonočno obhajilo. V škofiji Manchester ja pa bilo najhujše, kajti samo v tej Škofiji je padlo za celih 9743 oseb, v Londonu pa za 3948 oseb. Med fem, ko raste katoliško versko življenje v Angliji od dne do dne in prestopajo v katoliško cerkev najuglednejši možje in učenjaki, razpada versko življenje v "ugleško-jprotestantovski državni cerkvi tako rapidno, da navdaja to angleške državnike z upravičenim strahom. Maloazijski mohamedanci molijo ob vzhajanju in zapadanju solnca magari sredi svoje poti. Klanjajo se do tal, bijejo s čelom ob zemljo, vstajajo, dvigajo roke do ušes, čepe na pef|ah in drže dlani navzgor ali pa krive hrbet. Vselej pa molijo za svojo domovino, ki je ne pozabijo nikdar v svojih molitvah. St. Ilj v Slov. gor. Na sveto noč, dne 24. decembra, ie umrl eostilničar g, Konrad Zelzer. Bil je vrl narodnjak. Pogreb se je vršil v pondeljek, dne 28. decembra, ob ogromni udeležbi. N. p. v m.! Celje. V bojih v Karpatih je dne 12. decembra padel praporščak Angelo vitez Gosslet-Werkstätten. — V soboto, dne 26. t. m. je dospelo semkaj zopet 348 ranjencev. S m m m m a.* Ws. dMUnttr« mi. Zadnja porežita, d»žla v torek, 29. dec. Boji ob prelazu Dukla. Dunaj* dne 28. decembra. Avstrijski generalni Štab uradno poroča: Na severni strani Dukla-prelasa so se naše čete izognile ruskemu napadu in so zavzele postojanke v bližini1 karpatskih gorskih grebenov. Med Bialo in Dunajcem, severoizhodno od Zakl i czin a smo odbili močne ruske napade. Na drugih točkah našega severnega bojišča se ni zgodilo kaj posebno važnega. Rusija dala Japoncem za topove otok. London, dne 26. decembra. (Uradno,) Kakor se Reuterjevemu časnikarskemu uradu poroča iz Vašingtona, je dobil tamošnji japonski poslanik uradno poročilo, da je Rusija polovico otoka Sahalin odstopila Japonski in sicer proti kupnini, ki obstoji v težkih topovih, katere je Japonska poslala Rusiji na pomoč, * Otok Sahalin leži na severni strani japonskega otočja. Japonci imenujejo otok „Karafuto“ a.li „Krafto“, Kitajci pa „Tarrakoj“. Otok je dolg 949 kilometrov, širok pa od 28 do 192 kilometrov- Površina Sahalina meri 75.364 km. Polovica otoka, ki je dosedaj pripar dala Rusiji (druga polovica je bila že poprej japonska last) ima zelo mrzlo ozračje. Prebivalstvo obstoji iz Kabnjencev, katere je Riuslja pošiljala na otok, ter Japoncev in Kitajcev, Srbi razstreli most pri Belgradi!. Dunaj, dne 28. decembra. Avstrijski generalni štabi uradno poroča: Na našem južnem bojišču vlada splošen mir. Vršilo se je le nekaj manjših obmejnih prask Srbi so zopet razstrelili most čez S a v o m e d Be Igra dom in Zemunom. Srbi so položili v Donavo mine. Sofija, dne 28. decembra. Srbi so v Donavo med Oršovo in Prahovo položili mine, Bolgari so radi tega zelo razburjeni. Bolgarska vlada je pozvala srbsko vlado na odgovor, ki pa je bil zelo nezadovoljiv in je izzval med ljudstvom in političnimi krogi veliko razburjenje. Bolgarski parniki med Oršovo in Prahovem sploh ne morejo voziti, ker je Donava polna min. Bolgarski1 časniki ne glede na njih politično stališče prinašajo protestne članke proti polaganju min v Donavo, ker je Donava mednarodna reka. Odločilni politiki v bolgarskem sobranju so enoglasno izjavili, da je srbski odgovor, katerega je izročil ministrskemu predsedniku Radoslavu srbski poslanik, smatrati kot izzivanje Bolgarije. Več listov poziva vlado, naj iste'kot odgpvor na srbsko izzivanje ustavi prosto plovbo po Donavi in naj ob- režje Don*v* do izliv* reke Morave z vojaštvom za-stražf. Uradno nemško porodilo a izhodnega bojišča. Be roli«, dne 24, decembra. Iz velikega vojnega stana se z dne 24, decembra predpoldne poroča: Nemške čete so od Soldau-Neidenburga sem ponovno oprijele ofenzivom vrgle Ruse v dvadnev-nem boju nazaj. M lava in sovražne p o z i o i5 ^ v \ M 1 a, v i s o z o p e I v n a § i h r o ki m h. V jih smo ujeli nad 1000 Rusov, V ozemlju ob Bzuri In Ravki je prišlo . nem vremenu, v katerem ni mogla priti do v tilerija, na več krajih do hudih bajonetnih gube Rusov so velike. Na desnem bregu Piliće v ozemlju ju od Tomaševega so Rusu večkrat napadli in velikih izgubah poraženi od zavezniških čet. Dalje proti jugu je položaj v, splošnem neizpre-menjen. Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča. Iz velikega vojnega stana, se z dne 28, decembra poroča: Pri Nieuportu je napravil sovražnik opetovano napadalne poskuse, toda brez uspeha. Podpirali so ga pri tem topovi iz vojnih ladij, ki pa nemškim četam niso napravili pri tem prav nobene škode, pač pa so usmrtili in ranili nekaj prebivalcev mesta Ostende. Tudi se je izjalovil sovražni napad na dvorec St. Georges, kojega je označil sovražnik v svojih uradnih poročilih kot da se nahaja v njegovih rokah. Južno od Iperna so zavzele nemške čete sovražnikov strelski jarek, pri čemur je prišlo nekaj sovražnikovih vojakov v nemško ujetništvo. Opetovani močnejši napadi sovražnika v kraju severno-zahodno od mesta Arras so bili odbit:., Južno-izhodno od Verduna je sovražnik ponovil svoje napade, toda zopet brezuspešno. Istotako so bili brezuspešni njegovi včerajšnji napadi, da bi si priboril višine nazaj zahodno od Sennheima, Na morju. j O pomorski bitki v ‘Otrantskem kanalu, kjer se je tako junaško odlikoval naš podmorski čoln „U XII“, tudi rimski mornariški krogi ne vedo ničesar podrobnejšega, Iz nekega pisma v „Corriera“ iz Bara pa je posneti, da so bili tam že več dni v skrbeh za dve veliki ladji, ki sta bili že pred' približno dvema tednoma z moko in drugimUživiir na potit Že zdavnaj bi -bili morali ti dve ladji v spremstvu dveh francoskih vojnih ladij dospeti v Bar, Pred par dnevi zvečer pa' sta pripluli namesto onih ladij dve majhni francoski križarki v Bar in moštvo je pripovedovalo, da je prišlo v 'Otrantskem kanalu do vroče bitke in da je bila neka velika ladja močno poškodovana. Koncem pisma poroča pisec, da Avstrijci zelo pazno stražijo Kotor in obal, bočim so Angleži in Francozi sila brezskrbni in površni, Vesel dogodek v italijanski kraljevi družini. Iz Rima se poroča, da je italijanska kraljica dne 25. decembra srečno porodila hčerko. Mati in otrok sta čvrsta. Princezinja je dobila ime Marija. Kralj bò povodom rojstva princezije pomilostil politične zločince fn manj težke navadne hudodelce. Na Kajyisje dovolilo Njenega ces. i| in kralj, apostolskega YelicaastYa taredDa c. kr. državna loterija w za v oj no o s krbo v aln e namene. Ta loterija W detmrjta vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 28. Jan. 1915. Cena srečke 4 krone. Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, IH., Vordere Zollamte-steasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, pošino-braoiavnih in železa:Škili uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke s© dopošiljajo poštnine prosto. C« kr. generalno ravnateljstvo sm državne loterije (oddeiefe za dobrodelna loterije). Odgovora! srodnik: Branj o Zobet. Izdajatelj in založnik: Konsortdj „Straža.“ fflsk tlakam« or, Orila v Maribora.