MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravai Maribor, Goapoaka id. M / Talafon uradnlitvn 3440, uprava 3486 Izhaja razen nadalje In praznikov veak dan ob 16. wl / Velja meaeCno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani i Foital čekovni račun SL 11.406 JUTRA” Pakt štirih vslesil še ni podpisan Parafiran je bil le osnutek pakta — Potrebna so še pogsiania za podpis oakta in nato rattfikaciia — Francija oakta ne bo podpisala, če ne upošteva vseh njenih zahtev Dasi živimo v-skrajno razgibani dobi in so naši živci že tako otopeli, da se ni-mur ne čudimo več, je uplivala včerajšnja vest o sklenitvi pakta štirih velesil v Rimu na nas vendar kakor največja sen-zacijska bomba. Vedeli smo sicer, da se v Ritmu za zaprtimi vrati še nadalje pogajajo o sklenitvi sporazuma med velesilami, zlasti med Francijo in Italijo, vedeli smo tudi, da se hoče doseči ta sporazum za vsako ceno, nikakor pa nismo ne verjeli ne pričakovali, da bo sklenjen že tako kmalu In prav v obliki, kakor nam jo je razkril takozvani Mussolinijev nažrt! Bili srno namreč trdno prepričani, da se Francija kljub popustljivi politiki Paula-Boncourja, Daladierja in italo-fila de Jouvenela ne bo vdala 'tako zlepa in se bo branila direktorija štirih tudi tedaj, če bi se sprejeli vsi njeni spremenje-valni predlogi. Da smo se pri tem zmotili je le dokaz, da smo podcenjevali silni Pritisk Washingtona in Londona na Pariz. Tetmu koncentričnemu pritisku, pod-krepljevanentu še iz Rima in Berlina, tudi močna Francija ni mogla odoleti. i Zakaj je bil parafiran včeraj v Rimu Sporazum o ustanovitvi direktorija štirih velesil Francije, Anglije, Italije in Nemčije, nam postane jasno takoj, čim spravimo s to senzacijo največje vrste v zvezo Rooseveltovo poslanico, ki je bila sprejeta v Londonu, Berlinu in Rimu brez vsake rezerve ter Hitlerjevo deklaracijo od pretekle srede. Pritisk r.a Francijo je bil skrbno pripravljen: če se ne vda, bo pred svetom ona odgovorna za neuspeh razorozitvene in svetovne gospodarske konference. Take odgovornosti, četudi netočne, ni mogla prevzeti. Kljub temu.bi se pa silno motili, če bi mislili, da pomeni za Francijo rimski pakt Poraz. Nasprotno, francoska diplomacija zmagala tudi v tej navidezni uklo-httvi. Zmagala je s tem, da je pakt Štirih v obliki, v kateri je bil sestavljen, osnovan na temeljih njenih korektur, ki so prvotne namene osnutka do dna spremenile. Kapitulirati je morala torej le glede principa, zmagala pa je glede bistva. Kljub temu pa je načrt pakta štirih tako velike važnosti, da popolnoma spreminja dosedanji položaj mednarodne jx>-litike, zlasti evropske, in ustvarja novo situacijo. Načelo, da se po ustvaritvi Društva narodov ne smejo sklepati posebne zveze, ki bi v celoti ali vsaj deloma prevzemale agende te institucije, le Prvič prekršeno. Z njim je prekršena tudi enakopravnost držav. Na drugi strani Pa je s tem zasigurau vsaj jx>stopen u-sDeh razorozitvene in svetovne gospodarske konference, in kar je najvažnejše: preprečena je zaenkrat vsaka neposredna vojna nevarnost! Na oboroženo hiedsebojno obračunavanje, ki je te dni viselo v zraku, sedaj ni mogoče misliti. Vsi problemi sporov se bodo reSe-V“'li ne na bojnih poljanah, marveč pri ^Icni mizi — in kakor kaže Rim — ve-^iiionia za zaprtimi vrati. Kakor vse člo-LVeŠko, ima pa tudi rimski pakt v sebi *®li resnih nevarnosti, ki bi ga lahko ''Rušile kljub tOletni veljavnosti. Med niiwi je najnevarnejši pasus o »reviziji mirovnih pogodb«, dasi »v okviru Dru-i'tva narodov«, če se ga bedo Italija-n 1 -in Nemci v direktoriju preveč posluževali, bo nastal nov položaj »diŠanja Pn volni«, kalti Franclja tudi v direktorju štirih ne bo nehala Liti neomajna za-V|ttnlca male antante in Poljskel Za nas in Poljsko se posledice rimskega pakta štirih še ne dajo presoditi do dna. Gotovo je le to, da je Francija odbila v paktu vse, karkoli bi bilo kakorkoli naperjeno proti mali antanti in Poljski in kar bi kakorkoli ogražalo te države. Težko pa je verjeti, da bosta mala antanta in Poljska sprejeli princip, da ne sodelujeta v direktoriju, Na pravo stališče moramo torej počakati do časa, ko dobimo uradno tolmačenje! Iz dejstva pakta pa izhajata sedaj dve popolnoma nasprotni možnosti: 1. da bo direktorij štirih zares pomiril Evropo in rešil vsa porajajoča se vprašanja, ali pa bo 2. služil Nemčiji in Italiji v to, da pridobita časa za zadostno pripravo in ob koncu za sunek proti Franciji in njenim zaveznikom. Če se zgodi prvo, bo rimski pakt blagoslov, če se zgodi drugo, bo prekletstvo in največja podlost, kar jih pozna svetovna zgodovina, Po današnjih vesteh pa parafiranje pakta še ne pomeni tudi definitivnega sprejetja. Parafiran je bil le osnutek m sedaj bo trajalo najbrže še nekaj časa preden bo definitivno odobren in potem ratificiran. PARIZ, 23. maja. Prva rimska poročila. da je bil pakt štirih velesil že oerfektuiran, so se izkazala kot nekoliko preuraniena. Res pa je. da so se zaključila pogajanja z redakcijo končnega predloga, glede katerega se bodo sedaj pogajale med seboj vse štiri zainteresirane vlade. Načrt pakta štirih je bil predložen danes francoski in angleški vladi, istočasno pa sta ga prejela tudi oba zunanja ministra sir John Simon in Paul-Bonco-ur, ki se mudita trenutno v Ženevi. Po rimskih informacijah se bodo vodila zadevna pogajanja istočasno med zunanjima ministroma Franclje in Anglije ter diplomatskima zastopnikoma Nemčije in Italije v Ženevi in med dr žavnlmi pisarnami po diplomatski PO' ti. da bi se tako dosegla čim prejšnja izdelava oziroma podpis pakta. V Ri mu so z ozirom na dejstvo, da je Nem čija glede varnostnih garancij v mno gočem popustila, trdno nrepričani, da se bodo velesile na vsak način sporazumele. Pakt bo parafiran v Ženevi, podpisan pa bo na posebno svečan na čin v Rimu. Po informacijah iz Berlina bo prispel nemški državni kancelar Hitler osebno v Rim. kjer bo na bln-koštno nedeljo z zastopniki ostalih treh velesil podpisal v imenu Nemčije važni oakt Štirih. ŽENEVA, 23. maja. Ko je odhajal Paul-Boncour s seje sveta Društva na rodov, se Je izrazil o novici iz Rima, da ie bil podpisan nov pakt štirih velesil, naslednje: »Res se vodijo diplomatska pogajanja, ki so na prav dobri noti in napredujejo v smislu načel, na katerih je bi! osnovan memorandum francoske vlade. Vendar pa še ni nič definitivnega in tudi ne more biti, temveč bo to šele tedai. kadar bodo podale zadevni sklep tudi vse zainteresirane vlade«. LONDON. 23. maja. Angleški uradni krogi so bili informirani, da je bilo besedilo pakta četvorlce poslano iz Rima poslanikoma Franclje in Anglije v Ženevi. Tudi Gorinp je sj>oroč!l ta dokument nemški vladi v Berlin, Sedaj sta na vrsti francoska in angleška Če sta zunanja ministra sir John Simon in Paul-Boncour mnenja, da obe državi lahko pristaneta na pakt, bo pakt tudi že takoj parafiran v Ženevi. PARIZ, 23. maja. Francoski tisk je napram vsem dosedanjim vestem pre cej nezaupljiv. »Petit Journal« menj, da v Rimu niso bili sprejeti vsi pogoji, ki jih je bil za sprejem pakta zahteval Daladier, v »Journalu« pa izraža St. Bryce upravičen sum, da bi bila odstranjena s sprejemom tega pakta ne varnost izolacije Francije na razoro žitveni konferenci v Ženevi. Anglija, Italija in Nemčija delajo vneto na tem, da bi Francija sama oslabila svo: obrambni položaj in moč. V to past pa se prav gotovo ne bo ujela nobena francoska vlada. PARIZ. 23. maja. »Petit Journal« pravi, da je postavil Daladier popolnoma določne pogoje za sklenitev pakta štirih velesil, da bi prišla tako vidno do izraza zaščita interesov malih držav. Več kakor verjetno je, da se francosko stališče v tem pogledu ni prav nič spremenilo. Ni pa znano, koliko ie pakt štirih upošteval ome- njene Daladierjeve rezerve. Mussolini je baje v načrtu pakta revidiral ne katere prvotne določbe in jih skrbno popravil, tako, da se ne žalijo interesi nikogar. Nihče v Rimu niti izven njega ni posvečen v to nainovejše besedilo pakta in se ne ve, v kakšni meri je Mussolini upošteval Daladierjeve zahteve, angleške očitke in Rooseveltovo mnenje. PARIZ, 23. maja. Rimski politični krogi zatrjujejo prav določno, da je bil od prvotnega besedila Mussolinijevega načrta sprejet samo člen. ki določa iztek pogodbe po 10 letih. Glede vprašanja revizije mirovnih pogodb je bilo slej ko prej ohranjeno načelo, da ie mogoča revizija mirovnih pogodb le v okviru pakta Društva narodov, sklicajoč se pri tem posebno na člen 16. omenjenega pakta. Francoski vlad ni krogi so trdno odločeni, da odrečejo svoj podpis pod paktom štirih, če ne bo v besedilu odstranjeno vse, kar bi moglo spominjati na nasilno spremembo statusa quo v Evropi. WASHlNGTON, 23. maja. Državni tajnik Hull je dal zastopnikom tiska Izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo vlade Združenih držav nad sklenitvijo pakta štirih velesil, ker ie prišla razorožitvena konferenca tako v mnogo znosljivejšo atmosfero. Ker sta podali Amerika in Anglija varnostno jam stvo, se Francija ne bo mogla več izgovarjati in se bo morala razorožiti. Pred japonsko okupacijo Pekinga JAPONSKE ČETE BODO NAJBRŽE ŠE DANES VKORAKALE V KITAJSKO PRESTOLNICO. PROTI VPADU ŠE NI NIHČE PROTESTIRAL' PRI DRUŠTVU NARODOV. PEKING, 23. maja. S kitajske stra- prav gotovo še danes vkorakale M ni se dementirajo vesti o kitajsko-ja-ponskih pogajanjih za sklenitev premirja in se naglaša, da je pomlrjenje med Kitajsko in Japonsko absolutno nemogoče. Pač pa je dejstvo, da Kitajci z vso naglico izpraznujejo Peking. Japonci so sicer mesto obkolili z vseh strani, vendar je ostala še prosta in odprta pot proti jugu. Po tej poti se sedaj umika kitajska vojska, ki je popolnoma zlomljena. Med vojaštvo se mešajo dolge karavane civilnega prebivalstva, ki beži v paničnem stra hu. r— TOKIO, 23. maja. Po brzojavnih poročilih, ki jih je prejelo japonsko vojno ministrstvo z bojišča, stoje laponske čete le še 2 milji od Pekinga Kakor izgleda, bodo japonske čete mesto. Krogi japonskega vojnega ministrstva izjavljajo, da še vedno računajo z možnostjo, da japonskim četam ne bo treba zasesti Pekinga. LONDON, 23. maja. Iz Tokija se' potrjuje vest, da je bil v Tientslnu ubit mestni poveljnik general Suangčing. Ubili so ga kitajski nacionalisti, ker so sumili, da je bil v zvezi z Japonci. LONDON, 23. maja. Labourističnl poslanski klub je zahteval včeraj od vlade naslednje pojasnilo: »Ali so zasedle japonske čete del kitajskega ozemlja, ne da bi proti temu protestirala vsaj ena velesila ali država, včla njena pri Društvu narodov?« Macdo-nald je na to vprašanje odgovorili »Prav gotovo vem, da ni nobena!« Amerika sprejela angleški predlog ŽENEVA, 23. maja. Na včerajšnji seji glavnega odbora razorozitvene konference ie izjavil ameriški delegat Norman Davis: »Mi pristajamo z vsem srceni na angleški predlog kot na etapo, ki vodi k sigurnemu končnemu ciliu. Pripravljeni smo, d; se z ostalimi državami, čim bi bil mir ogrožen, posvetujemo in preprečimo pričetek vsake voine.« LONDON, 23. maja. O včerajšnji seli razorozitvene konference, na kateri je podal Norman Davis ameriško stališče, pišejo »Times«, da je bil to zgodovinski dan v Ženevi. Dosežen Je bil velik uspeh. Zmaga ideje o razorožitvi je postala o- V SPOMIN DAVORINU TERSTENJAKUf KOSTAJNICA, 23. maja. Učiteljstvo kostajniškega okraja je sklenilo na svojem zborovanju, da bo postavilo znanemu pedagogu, kulturnemu delavcu in pisatelju Davorinu Terštenjaku. ki je služboval dolgo časa na tukajšnji šoli, spominsko ploščo v planinski koči na »Dedu«. NEMŠKA POMOŽNA POLICIJA SE NE ŠTEJE MED EFEKTIVE. ŽENEVA, 23. maja. Odbor za vo* iaške efektive na razorožltveni konferenci je sprejel včeraj dopoldne zelo važen sklep o nemški pomožni policiji. Italijanski delegat de Sorgan je zahteval, da se to vprašanje več ne razpravlja, ker je Hitler izjavil, da bo ta policija v najkrajšem času ukinjena. HITLERJEVO! PRED GDANSKIM. VARŠAVA, 23. maja. Po pisanju hit- Čitna. »Dally Telegraph« opozarja na težave, ki jih izziva nepopustljivost Franclje. »Dally Espress« pa Je drugačnega lerjevskih listov se bo zbralo v kraju El-mnenja In pravi, da je verjetno, da se bo bing na vzhodnopruski meji proti Gdan-v Ženevi še nadalje mlatila le prazna skemu 8000 uniformiranih članov Hitler-slama. V Ženevi gre sedaj le za to, ka-; jevih napadalnih oddelkov. Tega dne bo-viadaTda zavzameta svoje stališče.1 ko bi drug od drugega kaj proiitiral. ! do nemreč v Gdanskem občinske volitve, Dnevne vesti Za zboljšanje obrtniškega stanu Ustanovna seja Okrožnega odbora združenj. — Važna vprašanja in sklepi. — Zahteva po ustanovitvi državne obrtne šole v Mariboru. Sprejetje resolucije. Včeraj se je v zadružnih prostorih sestala širša uprava Okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru k svoji usta novni seji. Seje se je udeležilo 17 članov uprave in 4 člani nadzorstva. Navzoči pa so bili tudi obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, predsednik obrtnega odseka ZTOI g. Rebek, tajnik ZTOI g. dr. Pretnar, zbornični svetnik g. Hohnjec in drugi. Ustanovni zbor je vodil g. Franjo Bureš, ki je po pozdravu v daljšem nagovoru naglasil zgodovinski pomen včerajšnjega dneva v organizaciji, od katere si obrtništvo mnogo obeta, Nato sta prisrčno pozdravila novo organizacije gg. Rebek in Založnik, ki sta >v daljših izvajanjih orisala naloge okrožnega odbora in poudarjala težavno in delikatno, pa zato tem važnejše delo med obrtništvom ob naši severni meji, kjer je rokodelstvo radi tuje konkurence najbolj prizadeto in je v največji meri potrebno tudi izdatne pomoči. Oba govornika sta razvila obširen program bodočega dela, ki naj bi rodilo zaželjene Uspehe v korist našega obrtništva. Seja se je pričela ob 8. uri in je trajala s kratkim presledkom do 5. ure popoldne. Pred pričetkom dnevnega reda je bil z velikim navdušenjem in odobravanjem sprejet predlog, da se pošlje vdanostno brzojavko našemu kralju, pozdravni brzojavki pa ministru trgovine in industrije ter banu dravske banovine. Sledila so nato poročila posameznih referentov. Bita so vsa soglasna siprejeta. Brez spremembe je bil sprejet tudi predloženi proračun potrebščin za letošnje poslovno leto ter potrdila nastavitve pi- sarniškega pomožnega osebja. Po poročilih je odbor razpravljal o Vvseh aktualnih vprašanjih napredka našega obrtništva in o težavah, ki tarejo našega obrtnika. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o obveznem mojstrskem zavarovanju, o šušmarstvu, o sestavi davčnih odborov, o eksistenčnem minimumu in o mojstrskih izpitih. Nadalje so zborovalci razpravljali o likvidaciji strokovnih združenj, o znižanju obrestne mere, o podeželskem šolskem pouku in o strokovnem pouku na obrtnih nadaljevalnih šolah. Navdušeno je bila sprejeta zahteva po ustanovitvi državne obrtne šole v Mariboru. Tudi so zborovalci razpravljali o uvoznih carinah, o vajeniških zborovanjih, o oddaji občinskih del, o združevanju rokodelcev v pridobitne zadruge, o likvidaciji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in o prirejanju pomočniških in mojstrskih izobraževalnih tečajev. K posameznim točkam dnevnega reda so bile sestavljene in sprejete resolucije, ki pa jih bomo objavili v prihodnjih številkah našega lista. Ob zaključku je predsednik obrtnega odseka ZTOI g. Rebek pozval vse navzoče k složnosti, ki je v teh časih v obrtniških vrstah rešiteljica marsikatere te žave. Pozval je navzoče na medsebojno zaupanje in na živahno neustrašno delo ;ja skupne interese. Izrazil je posebno veselje, da je odbor s tako vzorno disciplino in složnostjo vodil važno razpravo, od katere si obeta naše obrtni štvo nujnega zboljšanja svojega težavnega položaja. Strahovit uboj prevžitkarja Krvava je kronika ptujske okolice, odkoder smo dobili danes dopoldne poročilo o novem groznem dogodku, ki se je pripetil vi bližini Sv. Urbana. 2e pred leti sta) ikupila zakonca Josip in Marija Herič posestvo od posestnika Franca Petka, ki si je izgovoril prevžitek. Zad nja leta pa je prevžitkar Petek radi starosti bolehal, in nista imela nova posestnika z njim pravega usmiljenja. Radi tega so nastali pri hiši prepiri. Tako so se sprli tudi včeraj popoldne in je v pre paru gospodinja pograbila železen drog in udarila starega prevžitkarja po glavi s tako silo, da se je zgrudil pri priči mrtev na tla. Orožniki so ubijalko odgnali v zapore ptujskega sodišča, truplo prevžit-karja Petka pa bo obducirano danes popoldne. Napredovanja v učiteljski službi. V višjo položajno skupino so napredovali Bo-gomir Ferk pri Sv. Miklavžu, Leopold Faganeli v Studencih, Homezija Droče-v Jaremni, Marjeta Drašlova v Slivnici, Elvira Dolinarjeva v Velikih Dolencih, Ferdinand Vidmar pri Sv. Lenartu, Bogomir Klek v Majšperku, Ema Kosije-va v Mariboru, Ivan Megla pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, Marija Paveško-va v Račah, Oizela Pojhičeva v Gornjih Steveoah, Roza čerčkova v Marenberku in Rado Resman v Stopercah ter Ludvik štumipf pri Sv. Antopu v Slov. goricah. Sort vzorne matere. Včeraj je preminila v mariborski splošni bolnišnici po kraitki in mučni bolezni v najlepši življenjski dobi 36 let ®a. Julka Ritonja, žena železniškega uradnika g. Mirka Rito-nje v Poljčanah. Pokojnica je bila vzor slovenske matere, ki je vzgajala: svoje štiri otroke v strogem nairodnem duhu. Poleg skrbnega gospodinjstva je mnogo m marljivo delovala pri vseh narodnih in kulturnih društvih, zlasti pa pri Sokolu, ki jo bo težko pogrešal. Najtežje pogrešali jo pa bodo otroci in je njena smrt nenadomestljiva izguba za žalujočega in hudo prizadetega moža. Pokojnico bodo položili k večnemu počitku jutri v sredo ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi ji ohranjen časiten spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Ljudska univerza v Mariboru. Danes v torek ob 20. uri predava g. dr. Burjan. lektor ljubljanske univerze o pomenu I češčine za stadij slovanskih jezikov. 1 Smrtna kosa. Pretekli petek so pokopali v Ljutomeru 761etne®a posestnika Franca: Dolamič s Kameščaka. Pokojnik je bil znana osebnost in je bil dolga leta dober pevec pri Citalniškem pevskem zboru. Ko ga je leta 1923. zadela kap, ni več okreval. Na zadnji poti ga je spremilo lepo število njegovih znancev in prijateljev, ki ga bodo vsi ohranili v trajnem in častnem spominu. Istega dne je preminil v Ljutomeru' g. Šimen Jagodič, tast odvetnika g. dr. Stamjkat. Dosegel je lepo starost 75 let. Proslava štiridesetletnice III. deške o-snovne šole. V včerajšnji številki »Ve-čemika« je bila pomotoma imenovana II deška osnovna šola. 40 letni jubilej praznuje III. deška osnovna šola na Ruški cesti. Ta priredi jutri popoldan ob 17. uri spevoigro »Potovanje po domovini«, na kar ponovno opozarjamo starše in prijatelje mladine. Pravoslavna crkvena opčitia u Mariboru slavi jutri 24. trn. na praznik sv. Ciril in Metoda krstno slavo svoje kapele. Služba božja se prične ob 10. uri. Seje Zveze mladih intelektualcev bodo odslej ob torkih ob 20. uri in prihodnja seja drevi ob 20. uri v prostorih Delavske zbornice. Ker so seje radi bližajočega se kongresa važne, naj se jih članstvo zanesljivo udeležuje. —. Na praznik Vnebohoda priredi Zveza izlet k Sv. Križu. Podrobnejše informacije daje pisarna. — Borza dela za intelektualne poklice posluje vsak ponedeljek, sredo in soboto od 14. do 16. ure Jezikovni tečaj iz ruščine bo ob ponedeljkih (ob 18. uri), iz poljščine pa ob sredah (ob 18. uri). Vse podrobne informacije daje pisarna Zveze mladih intelektualcev. Z Mariborskega otoka. Danes dopoldne je znašala temperatura vode v velikem bazenu 19 stopinj, v srednjem 19, v otroškem pa 20 stopinj. Na pesku je kazal toplomer 23 stopinj. Za veliki javni nastop Sokola-matice v četrtek se bližajo priprave h koncu. Na prostoru 1SSK Maribora je že montiran izredno močan in dober radio-zvoč-nik tvrdke Radto-Maribor, ki bo prenašal godbo. V to svrho je zgrajen tudi poseben »studio«. Da se bo mogel nasitop točno pričeti, se občinstvo naproša, da pride že pred 15.30. Dostop od Gosposvetske ceste in Koroščeve ulice Razpisana služba jurista. Mestno županstvo v Mariboru je razpisalo mesto drugega jurista, ki mu bodo poverjeni v prvi vrsti posli obrtnega referata. Pogoj za sprejem so: dovršena juridična fakulteta in upravno politični izpit. Prošnje s potrebnimi prilogami naj vložijo prosilci do 20. junija pri mestnem županstvu. Gledališke abonente ter abonente na blok, ki so še vedno v zastanku s plačevanjem obrokov, dasi jih je gledališka u-■pravai že neštetokrat opozarjala, prosimo, da vendar že poravnajo svoj dolg. — Uprava »Narodnega gledališča!« v Maribora. Sprejem gojencev v inženjersko podčastniško šolo v Mariboru. Inženjerska podčastniška šola v Mariboru bo sprejela 1. oktobra t. 1. 80 kandidatov iz meščanstva za gojence. Prosilci dobe vsa podrobna navodila pri vojnih okrožjih in pri občinskih uradih. Zgodovinsko društvo v Mariboru je priredita v letošnji zimi 10 znanstvenih zgodovinskih večerov, na katerih so mariborski referenti pokazali, da je v Mariboru znanstveno delo živo, tako da ni bilo treba prositi za predavatelje od drugod. To je prvi zadevni primer v vsej mariborski preteklosti. V nadaljevanju svojega deta bo ZDM prirejalo v poletju zgodovinske in narodopisne izlete. Prvi se bo vršil v nedeljo dne 28. trn. na Črno (Ptujsko) goro, kjer si bodo izletniki o-giedali tamošnje umetnine. Odhod iz Maribora z vlakom ob 12. uri, povratek zvečer. Radi preskrbe prostorov na vlaku prosi ZDM udeležence, da' se osebno ali pismeno prijavijo do petka popoldne ali v Študijski knjižnici ali v banovinskem arhivu ali pa v muzeju. Mejaši! V nedeljo 28. t. m. vsi k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. To bodi letošnji prvi izlet na severno mejo! Pridružijo se nam: Jadranaši - pevci, strelske družine mariborskega okrožja, na čelu jim g. polkovnik Putnikovič in privatni nameščenci pod vodstvom predsednika g. Doleža-la. Vabimo pa na ta izlet tudi bližnje sokolske edinice, posebno iz Maribora in okolioe, članstvo SPD v Mariboru in Dravski dolini ter vsa druga društva. Tako naj se pri Sv. Duhu manifestira v prijateljski družbi nacionalna sila naše meje. K Sv. Duhu se pride od več strani, po daljših in krajših potih, kakor pač kdo hoče in zmore. Ob 10. uri pa naj že vsi izletniki pozdravijo to lepo planinsko točko na Kozjaku. Dr. Fran Irgolič. Lepo je bilo v nedeljo pri Sv. Urbanu. Prav gotovo je hribček Sv. Urbana naj-vabljivejša in tudi najbližja izletna postojanka, ki jo Mariborčani radi obiskujejo. Tako se je tudi včeraj zbralo pri Sv. Urbanu precejšnje število izletnikov iz Maribora, med katere pa so se pomešali tudi domačini. Na Joštovem gostilniškem vrtu je bilo tako živahno, kakor ob največjih praznikih. Za dobro razpoloženje vseh pa je skrbela mariborska godba »Li ra«, ki je pod vodstvom g. Poliča neumorno igrala poskočne skladbe in vesele narodne pesmi. Pozno je že bilo, ko so se odpravljali izletniki proti domu, polni navdušenja za lepoto naše obmejne postojanke. Izlet k Sv. Urbanu je organizirala »Lira«, in so ji izletniki zeta hva*-ležnl za prijetne urice in žele, da bi se zopet kaj kmalu tako pokazali, ko v nedeljo. Najlepše preživite dan v mariborskem parkuj Otvoritev restavracije in kavarne »Park« bo v sredo 24. maja. Kino Union. Od danes dalje športni film »Borba« z Evelyno Holt in svetovnim dirkačem BrauChitschem v glavni ulogi. Vratolomne avtomobilske dirkalne tekme. Izredno lepa ljubavna vsebina daje filmu vesel značaj, tako da zadovolji vsakega obiskovalca. Grajski kino. Samo Še danes in jutri »Havajska roza«. Od četrtka dalje predvajamo največji in najlepši film »Pesem zn tebe«. V glavni utagi Jan Kiepura, Horbinger, Jenny Jugo, Ralph Roberts, W0st. Junkermann in Faikenstein. Najboljši pevec sveta, današnji Caruso, je danes Jan Kiepura. Da je ta film res krasen, dokazuje dejstvo, da si ga je v rrajiih, kjer je bil predvajan, ogledala publika po večkrat. Krasni naravni posnetki, dovršena godba ih prekrasno petje SIRITE ..VEČERNI* Narodno gledališče REPERTOAR: Torek, 23. maja: Zaprto. Sreda, 24. maja ob 20. uri: »Adieu Mimi!«. Izven. V korist Združenja gledaliških igralcev. Opereta v korist Združenja gledaliških igralcev bo v sredo, 24. t. m. Vprizorila se bo moderna opereta »Adieu Mimi«, ki jo odlikujejo vse lastnosti v resnici dobre operete: zabavna, do kraja zapletena vsebina ter lahka in temperamentna glasba. Pri letošnjih dveh vprizoritvah tega dela se je občinstvo izborno zabavalo. Nastopi celokupni operetni in dramski ansaimbl. Ker gre čisti dobiček te predstave v korist stanovske organizacija igralcev, bo občinstvo jutri gotovo napolnilo gledališče do poslednjega kotička. Predstava bo seveda »izven«. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sbuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so s® prepričali, da celo naijnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tudi v boljših časih je bila Kathreinar- jeva Kneippova sladna kava vi družini obljubljena pijača, toda le s pravim »Franckovim« dodatkom! Zdravniki pravijo: Vsaka skodelica Kathreimerjai s »Frančkom« je skodelica zdravja! Tragična smrt. Preteklo soboto se je pripetila v nekem gozdu pri Poljčanah smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 24-letnega posestnikovega sina Janeza Ajdnika. Smrtno ponesrečeni Ajdnik in njegov tovariš Strmšek sta šla omenjenega dne rano v gozd, kjer sta podirala drevje. Delo jima je šlo naglo izpod rok in ko sta podžagala neko bukev, se jo ta nepričakovano podrla in pokopala pod seboj Ajdnika. Bukev mu je zdrobila prsni koš, zlomila roko in nogo, zmečkala pai miu je tudi glavo. Ajdnik je na mestu izdihnil. Tako je Ajdnikovo družino doletela že druga smrtna nesreča. Pred leti je povozil vlak njihovega mlajšega sina Jerneja, sedaj pa je izgubila še starejšega Janeza, ki ga bo zelo težko pogrešala. Zagonetna smrt. V Pernicah pri Sv. Marjeti ob Pesnici je pretekli petek umrla pri porod« 3 vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do pol 8. ure v airteljere.jski vojašnici. članstvo in naraščaj, ki želi sodelovati v jahalnem odseku naj se prijavi še ta teden, ker se vodstvo odseka na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. K vajam prihajajte vsi redno in točno! Soort Prvenstvo klubov izven lige Včeraj dopoldne je bila v Beogradu važna konferenca, na kateri se je rešil način tekmovanja v A in B pasu. Kakor znano, pride zmagovalec iz A in B pasa v nacionalno ligo, dočim zadnji trije plasirani klubi to leto izpadejo. A pas imai tale razpored podzvez: 1. Južni kup igrata po 2 prva kluba podzvez: Skoplje, Niš in Kragujevac. Oni izločujejo 1 klub za nadaljno tekmovanje, Ta klub dobiva svojega nadaljnega nasprotnika na sledeči način: 2. Zmagovalec iz tekem (zmiraj se igra dvojni kup sistem) prvak Beograda proti prvaku Novega Sada igra kvalifikacijski tekmi s prvakom Vel. Bečkereka. Zmagovalci iz teh tekem igrajo potem s 3. Saškom iz Sarajeva, ki čaka1 do sem svojega nasprotnika — prvaka iz Južnega kupa. B pas ima; naslednji razpored: a) Split -Maribor in b) Osijek:Subotica. Zmagovalec iz a-grupe igra proti Zagrebu in zmagovalec Osijek-Subotksa igra z zmagovalcem a) — Zagreb finale za prvenstvo B pasa. Torej, zmagovalec iz tekme Osijek-Subotica pride direktno v finale, a zmagovalec iz finale pride kot predstavnik B pasa v nacionalno ligo. SK RapJd:Čakovečki SK 6:5 (1:4), Prijateljska tekma, ki se je odigrala preteklo nedeljo v Čakovcu se je končala s pičlo zmago Mariborčanov v razmerju 6:5. Crakowia ne pride! Poljski prvak Cra-kowia; je odpovedal svojo turnejo po Jugoslaviji, ker pri ministrstvu ne more dobiti dovoljenja za potne liste, poleg tega sta pa odpovedala tekmi Zagreb in Split. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo se nadaljuje že v četrtek, in sicer se srečajo v Zagrebu Gradjanski: BASK in v Beogradu Jugoslavija hajduk. ISSK Maribor v Varaždinu. Na; praznik 25. t. m. gostuje prvak LNP v Varaždinu ter bo odigral proti tamkajšnjemu Varaždinskemu športnemu klubu prijateljsko tekmo. Pražanl radi obiskujejo kino. Prago je mogoče s polno pravico imenovati »mesto kinematografov«. Na 900.000 prebivalcev pride za širšo javnost v poštev 118 kinematografov. V tej številki pa niso zapopadeni vojaški in šolski kinematografi. Večinoma kinematografov je zvočnih, največji med njimi pa je poletni kino Benatky, v katerem je 1200 sedežev. Najmodernejša in naj- ’ lepša kinematografa v središču Prage sta »Feniks« in »Alfa«. Vsi praški kinematografi imajo skupno 60.000 sedežev, in se z obiskom zelo pohvalijo kljub vsej krizi in tarnanju v javnosti. vili Slovenci velike nade, med zdravniki pa je bil med drugimi Anton Mally, ki nam je te dogodke ohranili v svoji rokopisni ostalini. Ko je bila ustanovljena in organizirana narodna straža, je ta prevzela v mestu in okolici stfažno službo, tako, da je mogel 17. aprila oditi bataljon mariborske garnizije na Italijansko bojišče. Odhajajočo vojsko je narodna straža spremljala do prve poštne postaje, do Sevnice, kjer je mesto odhajajoče pogostilo z vinom in kruhom, meščanstvo pa se je od njih poslovilo z domoljubnimi govori. Dne 30. aprila pa so Mariborčani z narodno stražo pozdravljali in gostili Tirolce pod vodstvom iz 1809 znanega p. Joahima Haspingerja. Ko so Italijani poizkušali vdreti iz Lombardije na Južno Tirolsko, je bilo na Tirolskem vpoklicani pod orožje vse moško prebivalstvo. Temu oklicu so se odzvali tudi Tirolci v Gradcu, med njimi mnogi dijaki, katere je vodil v domovino skozi Maribor tovariš A: Hoferja, pater J Haspinger. {Kooec lutrU r Sfran ?. Mariborski »VE CER NIK« Jufra V Mariboru, dne 23. V. 1933. IM ■ Spomini na „Zeleni kader v pohorskih gozdovih DožtvjjaH vojvode pohorskih dezerterjev. Ob Imetnici četovanja. • t 17. Osvobojeuje. Nekega, deževnega okitoberskega dne se mi po dolgem času obiskal spet Ruško kočo. Dobri znanci so me z veseljem pozdravljali, saj so me že proglašali za mrtvega. Zlasti doma so bili vi skrbeh, saj niti oni niso vedeli zame. Tudi tovariši so v veselju in slogi proslavljali svidenje in pričetek zopetnega skupnega če-tovanja »Ne bo treba več doigo!« je menil u-gledni Rušan, ki se je slučajno mudil pri Ruški koči. »Še nekaj tednov, pa ne bomo več pod cesarjem«, je dodal pomenljivo. Patrulje so postajale vedno redkejše. Brez skrbi smo že lahko spali v Ruški koči. Časniki so poročali o napredovanju zavezniških armad v Srbiji in Franciji. V Mariboru so sestavljali Narodni svet. Dogodki so se vrstili nepričakovano hitro. Vojaki so se vračali kar samovoljno s front. Toraj — somišljeniki, sicer malo zapozneli... Avstrija je propadla! Skratka: težko pričakovano osvobojence je prišlo in z njim konec našega trpljenja. Ptuj Strah pred konkurenco. Slično kakor svojčas tvrdki Bata v Mariboru, se je dogodilo tovarni »Petoviji« v Ptuju. Neki vročekrvni ptujski čevljarski mojster se ni mogel več obvladati in ne prenesti hude konkurence, kojo dela ptujskim čevljarjem tovarna »Petovija« s svojimi lepimi čevlji v izložbah na' Slovenskem trgu. Omenjeni čevljarski mojster se je pojavil preteklo soboto ob opoldanskih u-rah pred navedeno trgovino in začel s kladivom razbijati po izložbenih šipah, da so 'bile šipe v hipu na kose. Močno žvenketanje je privabilo mnogo ljudi, ki so z raznimi dovtipi obsojali čevljarjevo vandalsko početje. Možakar se je pri tem delu znatno ranil na desni roki. Zasilno obvezali so ga na stražnici, kjer so mu tudi izprašali vest. Škoda je precejšnjas I ker je ena teh šip velika in debela. Vročekrvnež je menda hotel pokazati, da tu-1 di ptujski čevljarji čutijo konkurenco in da znajo tudi oni razbijati šipe na izložbah. Epilog bo pred sodiščem. Izadnotoga Janeza Vilčnika, pastirja, ki ga je, kar smo že poročali v sobotni številki, pogrešal njegov gospodar posestnik Majerič iz Velovlaka že od 12. maja in o katerem se je takoj sumilo, da je u-tonil v Pesnici, ker je njegov klobuk ležal na brvi, so v nedeljo, po 8dnevnein iskanju našli in sicer 6 km nižje pred z<2-pomieanti Toplakovega mlina v Pacinju. Ker ima na obeh rokah prerezane žile, je zelo verjetno, da je skočil v samomorilnem namenu v vodo. O vzrokih, ki so komaj 181etnega mladeniča gnali v smrt, ih nič znanega. Rano je začel. 2a< veletrgovca z deeel-• nirni pridelki se je izdajal 201etni posestniški sin J. B. iz Sv. Lovrenca na1 Dravskem polju, čeprav je v resnici bil le neznaten prekupčevalec; zato pa je imel Iz Ruš sem dobil sporočilo, da se lahko brez skrbi vrnemo. Pri Arebu sera zbral še nekaj tovarišev, s katerimi sem lepega poznojesenskega dne zadnjič posetil centralo »Zelenega kadra« pod Peskom. Izpraznili smo skladišče, si razdelili o-rožje in med veselim ukanjeni zažgali skrivališče, da ga ne bi iztaknili kakšni tolovaji. Veličastno so pokali skrivnostni oboji in samo stoletne smreke pohorskega pragozda) so bile neme priče konca »Zelenega kadra«. Na dan Vseh svetnikov leta 1918. sem se z nekaterimi tovariši prvič po dolgem času svobodno krefcat po Rušah. »Živeli pohorski dezerterji! Živel zeleni kader!« so vzklikali prijatelji. Z jugoslovansko kokardo in klici srno manifestirali za srečnejšo bodočnost Slovencev v močni Jugoslaviji. Maščevanje nad našimi neposrednima tlačitelji, zasledovalci in mučitelji bi bilo kaj lahko. Zaradi veselja do svobode nismo vračali milo za drago. Prevneti avstriakantski orožniki so sami zapustili Ruše, dobro vedoč, da so veliko pečatilo, ki je z velikimi črkami pričalo, da obstoja pri Sv. Lovrencu veletrgovina z deželnimi pridelki. Posrečilo se mu je na ta način oslepariti razne tvrdke za visoke vsote, pa še z raznimi tatvinami si je naprtil vest. Vse to je dovedlo do tega, da so ga izročili sodišču. Iz policijske torbe. Radi postopanja in sumljivega izgleda je policija prijela in izročila sodišču nekega Rudolfa Stefančiča, 37 let starega in rojenega v Nabrežini, pristojnega v Sv. Jernej pri Krškem. — Iz istega razloga so zaprli trojico moških, ki so se klatili po ptujski okolici. — Napad. V ponedeljek je ptujski rešilni avto pripeljal v bolnišnico težko ranjenega Janeza Novaka iz Koritnega pri Majšperku. Zabodel ga je neki Alojz Mencinger v trebuh, da so mu koj izstopila čreva. Motiv temu strašnemu deja-1 n ju je baje staro sovraštvo, ki. ga je Mencinger gojil proti Novaku. Novakovo stanje je zelo resno. Zvočni kino. V sredo, 24. maja ob 8. uri in v četrtek, 25. maja, ob pol 7. in pol 9. uri predvaja ptujski zvočni kino zanimivi vojni film »Križanka Emden«. Nenavadno potovanje štorkelj. IV) vesteh iz Carigrada je padlo v zadnjih snežnih viharjih v Anatobji na zemljo večje število štorkelj ki so bile deloma mrtve, deloma pa so bile ranjene na nogah in peirotili. Zanimivo je, da je več ponesrečenih štorkelj zablodilo na Turško celo iz Nemčije. Neka ranjena štorklja, ki jo zdravijo v Afioniu Karahjsarju v Mali Aziji, ima na nogi prstan z napisom: »Zoološki vrt Helgolaud. Ptičja kletka 20-80-76«. Neka druga ponesrečena štorklja) nosi obroček z napisom »Bre-slau«. Neka tretja štorklja je priletela v Malo Azijo iz Litve. Spominjajte CMD zanje tla prevroča. Samo eno povračilo smo si privoščili: najvnetejšemu zasledovalcu »Zelenega kadina« orož. postaje-vodji smo ob priliki veselice pri Novaku zlil: na gkvo liter vina, ki nam ga je hotel darovati v znak sprave in — jugoslovanske vzajemnosti... 18. Za jugoslovanski Maribor! Komaj smo si oddahnili od večletne®" trpljenja, že nas je klicala dolžnost k novemu delu: usoda Maribora in Sp. Štajerske še ni bila trdno odločena. Nemški renegaiti so se šopirili in zahtevali pripadnost k nemškim pokrajinam. Še na-daljnega suženjstva nikakor ne smemo in ne moremo dopustiti predvsem ml, ki smo mnogo svojih sil žrtvovali za svobodo našega naroda takrat, ko smo bili v senci vislic neizbežno zapisani smrti. Samo srečnemu naključju moremo pripisati rešitev iz avstrijskih krempljev. In ob doseženi svobodi se naj udajamo na slepo bodočnosti? Že nekaj dni po Vseh svetih sta oddr-drala dva vozova narodnih Rušancev na pomoč ogroženemu Mariboru. Pod poveljstvom dr. Wcixla smo čuvali topni-čarsko vojašnico. Ko je general Maister zbral dovolj mlajših letnikov, smo lahko odšli domov. Maribor so srečno oteli. Naša naloga je bila rešena. Po dolgih letih smo se mogli vrniti k svoji domači 2.000 delegatov iz 60 držav. V Londonu bo pričela 12. junija zasedati svetovna gospodarska konferenca, ki ji bo prisostvovalo 2.000 delegatov iz 60 raznih dnžav. Zanimivo je, da je angleška vlada poverila organizacijo sprejema in nastanitve gostov avstrijskemu strokovnjaku Alfredu Hersleju, ki se' je že večkrat sijajno izkazal v podobnih primerih. Hersle je znan strokovnjak za organiziranje velikih konferenc in kongresov. Z veliko spretnostjo in okusom zna izbirati dvorane, najemati hotele za delegacije, aranžirati bankete itd. Skrbeti mora 'tudi za najrazličnejše kuhinje, ker hočejo imeti delegati vsaike države na takih velikih konferencah svojo narodno kuhinjo. Hersle je moral za bodočo londonsko svetovno gospodarsko konferenco angažirati japonsko in kitajske kuharje, za delegate iz Afganistana pa je moral poiskati tudi posebne muslimanske kuharje. Zelo težko je bilo organizirati stanovanja. Hersle je malone obupal. Pomisliti je le treba, do kakega poloma bi moglo priti, Če bi Japonce nastanil v boljšem hotelu, kakor kitajske ali pa obratno. Američani bi bili smrtno užaljeni, če bi ne dobil vsak delegat lastne sobe s kopalnico. Turki zahtevajo temačne sobe, Skandinavci pa nasprotno svetle in solnčne. Delegacija neke južnoameriške države je brzojavila: »Zahtevamo sobe z razgledom na odprto morje...« Žrtev svojega izuma. Na letališču pri Londonu je padel na tla znani .angleški letalec Lowe Wilde in obležal na mestu mrtev. Wllde je namreč startal z letalom, ki je imelo motorček le z 8 konjskimi silami in ga je zgradil sam. Aparat je v višini 130 metrov odpovedal in strmoglavil vertikalno na tla. Lowe Wilde je bil znan pro-pagator brezmotomega jadralnega letenja. grudi. S splošno obnovo jo je bilo treba dvigniti na stopnjo gospodarskega razvoja svobodne domovine. Osvobojenju z ognjem in mečem mora slediti gospodarska svoboda v dobrobit vsakega zavednega Jugoslovana! * 15 let je poteklo od časov »Zelenega kadra« na Pohorju! Bil je to sicer drobec, povsem brezpomemben in neopažen v borbi proti mam sovražni Avstriji, vendar bi mogel v ljubezni in pričakovanju svobodne Jugoslavije premakniti gore križev in težav. Podirali smo trhlo stavbo, da si postavimo na. novih temeljih lep, svoboden dom. Dolga doba veselja, žrtev in prevar je za nami. Ni vse kot smo si želeli in sanjali. Mnogi tovariši spe že večno spanje pod pohorsko rušo, le maloštevilni obujajo v sreči in blagostanju spomine na prestano gorje širom pohorskih planin. časi se spreminjajo. Mladi rod prihaja za nami! Poklican je, da gradi sebi boljše in srečnejše čase, kakor smo jih dočakali vzlic neizmernim križem in težavam mi. Toda eno nas navdaja z veseljem in naj ostane tudi mladini kažipot v bodočnost: Nikdar več se ne povrnejo časi, ko smo bili Slovenci hlapci nemške gospode. KONEC. Nerodne posledice premočnega smeha. Pariški listi poročajo o grotesknem dogodku, ki se je pripetil v nekem majhnem pariškem gledališču. Predstavi neke zelo posrečene komedije je prisostvoval tudi neki gospod Breteuil, ki se je smejal talko prisrčno, da se je podrl pod njim sedež in je Breteuil padel na tla. Pri tem je poškodoval še dva sosednja sedeža. Nastal je škandal, občinstvo je vpilo in se smejalo tako, da se je morala prižgati luč in predstava prekiniti. Gospoda Breteuila je policija s silo odstranila iz gledališča. Pri padcu s polomljenega stola pa si je Breteuil raztrgal obleko in je zahteval, da mu gledališka uprava povrne škodo. Gledališki ravnatelj pa je nasprotno zahteval od njega odškodnino za polomljen® stole in prekinitev predstave. Sodišče J® obe stranki oprostilo z motivacijo, daje ravnatelj gledališča lahko ponosen na sijajni uspeh komedije, ki jo je uprizarjal iii pri kateri so se morali ljudje tako smejati, dočim Breteuil tudi ne more zahtevati odškodnine od gledališča, ker to pač ni bilo krivo, da se je smejal tako divje, da se je podrl sedež pod njim. Samomor štiriletnega otroka. V družini draguljarja Teru-zzija v Fi-renci je bil 4letni sinček, ki je bil sicer zelo priden in poslušen otrok, pri obedu pokaran, ker ni hotel jesti. Otroka je karanje tako razžalostilo, da je odšel na podstrešje in se obesil. Zvečer so ga našli detektivi, ki jih je oče poklical na pomoč, že mrtvega na vrvi. Na Daljnem Vzhoda divja tifus. Na ozemlj* zahodno od Bajkalskega jezera razstaja strašna epidemija tifusa, ki je zahtevala doslej že nad 800 žrtev. Maudžurske oblasti so napravile na st-birsko-mandžurskl obmejni postaji Mand žuli veliko karantensko taborišče, da bi tako zaustavile epidemijo in njeno razširjenje na druge pokrajine. Mali o Razno DNEVNO SVEŽI JOGHURT na debek). na drobno. Mlekarne Bombard. Aleksandrova cest« 51. KoroSka cesta 10. 1668 Posolilo KRATKOROČNO POSOJILO Din 300.000.— iščem proti sigurni vknjižbi na prvo mesto v Mariboru. Sprejmem vložne knjižice denarnih zavodov v Mariboru: Mestne hranilnice. ^POjduicMaTjcrskc ljudske posojilnice ali Posojilnice Narodni .dom. Posojilo vrnem v gjrtoviiu. Ponudbe na upravo tfeSemika pod »Vknjižba«. 1870 Prodam GOSTILNA v Mariboru na prodaj: Informacije daje Mestna hranilnica v Mariboru. 1867 GOSTILNO in 14 oralov posestva v Drav ski dolini ugodno proda Posredovalec,. Maribor, hran- f«*«- Čiškanska ulica 21 1868' »Vcčernika«. Maribor STARO. ZELO DOBRO VIOLINO štiri četrtinsko, prodam. Naslov v upravi lista. 1866 SOKOLSKI KROJ in ovratnico iz jantarja, prodam poceni. Grajska starinarna. 1860 Slutbo Uče ČEDNO PRIDNO IN PO- STENO DEKLE. išče službo sobarice ali pod-natakuricc v Ljubljani, Celju ali Zagrebu. Nastopi |aliko takoj. Naslov pove uprava 2000 Restavracija na predaj Radi bolezni prodani svojo restavracijo »Ruska Lira« v Beogradu, Dvorska ulica II. Zelo dobro vpeljana. Najbolj« domača ih inozemska družba. Pet sob za restavracijo, krasen vrt, dvorane za svečanosti in se-pareč. Stanovanjc za gospodarja. 6 ‘sob za osobje. dve kleti in pcrllnica. Informacije daje gospodar Marko Iv, Garapič. 1873 POSTREŽNICA I išče delo za celi dan. Naslov v upravi »Večernika«. 1861 ŠIVILJA. pomočnica, išče mesto. Dopise na upravo lista št 1851. Pouk INSTRUKCIJE daje brezposeln dipl. učitelj, Ponudbe na upravo lista pod »Dipl. učitelj«. 1616 I PROFESOR POUČUJE srednješolce za Izpite/** m turo in popravne izphe’- N slov v upravi. 17 Oglašultal VELEZANIMIVI ROMAN PROKLETSTVO LJUBEZNI DOBITE TUDI V UPRAVI JUTRA IN VEČERNIKA* MARIBOR, GOSPOSKA UL. 11 CENA ZA OBA DELA 35 DIN Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani.; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ' , DP.TFJ ^ g .