„ PRIMORSKI DNEVNIK Abb. postale i gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 180 (8886) TRST, sobota, 3. avgusta 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» _v Govcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ievosredinska koaeicua pred težko preizkušnjo V parlamentu razprava o davčnih ukrepih vlade Kumorjeva posvetovanja z ministri - Rok za plačilo enkratnega davka na avtomobile bo zapadel šele septembra 2. — Rumorjeva vlada stoji pred težkimi nalogami v teh “ločilnih dneh pred velikošmarn imi počitnicami. Pozornost je osre-otocena predvsem v parlamentu, kjer se začenja razprava o vladnih aXcn'.^ 'n konjunkturnih ukrepih. Rumor je medtem imel danes vrsto stecanj z nekaterimi ministri, s katerimi je obravnaval najbolj koč-Jiva vprašanja s posameznih področij. V palači Chigi je sprejel na ocenih sestankih ministra za Jug Mancinija, ministra za industrijo De . ministra za pošte Tcgnija in v večernih urah še zunanjega ministra Mira. Samo De Mita je po razgovoru z Rumorjem dal krajšo lzlavo, P° kateri bo moral medmi- mstrskj odbor za cene — CIP na *Vojl Prihodnji seji določiti novo Ur®. ®* * * * v tarif storitev občinskih Podjetij, šele po pripravi novih pravi nikov, je nadaljeval De Mita, bo avtonomno podjetje lahko, v Primeru potrebe, sklenilo sprementi tarife. Osnovni problem pa seveda pred-stavljajo vladni konjunkturni in avcni ukrepi, o delu katerih je Parlament že začel razpravljati, ako je v senatu razprava o vladam zakonskem odloku o kvotah °avka na dodatno vrednost (IVA). razpravi se je prijavilo veliko J* vilo senatorjev, predvsem pa Predstavnikov KPI, ki bi hoteli nesti v vladni odlok nekatere važ-e lzholjšave. Da bi se razprava ne zavEekla, so se pod pred-eastvom predsednika senata Spa-snoiiij3 danes sestali načelniki se-atmh skupin, ki so se dogovorili, a bod0 razpravo o tem odloku za-jueili jutri zjutraj, medtem ko odo,, v Ponedeljek na vrsti govori Poročevalčev in vladnega predstav-a;. Glasovanje bi se moralo zaključiti v torek, ko pa se bo za-vi j razPrava o nekem drugem hladnem zakonskem odloku. Ni še Pano, ali bo to odlok o neposred-.davkih ali pa odlok o zamrz-Pitvi najemnin, ki ga je sinoči o-uobrila poslanska zbornica. Poslanska zbornica pa se je da-hes ukvarjala z vladnim dekretom 0 uskladitvi italijanske zakonodaje Pa področju sladkorja s pravilniki z* Prihodnji teden bodo poslanci zaceli razpravo o vladnem odloku 0 ceni bencina. Prav o tem odloku, pa tudi o hkratnem davku na avtomobile, je danes razpravljala poslanska ko-"Pa'ja za finance in zaklad, ki je ®ted drugim na pobudo levosredin- skih Predstavnikov odobrila spre- d-PPjevalni predlog o podaljšanju k a za izplačanje enkratnega dav-® (ki bi moral po prvotnem be-^®dnu vladnega dekreta zapasti 6. gusta) do konca septembra. Zad-jo besedo o tem pa bo seveda ime-Poslanska zbornica. Prav tako v komisiji odobrili nekatere dru-s® spreminjevalne predloge, med Pgim onega o znižanju enkratne-ga davka na avtomobile, ki so sta-Jsi kot deset let. Sprememba, ki e bila odobrena v komisiji, predvi-a znižanje davka samo za tiste v'p>m°biliste, ki bi morali po pr-2nn5m vladnem odloku plačevati „„ tls°č hr in ki bodo tako plačali Samo» 100 tisoč lir. _ ? vladnem dekretu o spremembi Pa ■ rih kvot dohodninskega davka , Je razpravljala danes senatna a za finance in zaklad. Tu komisij; je najprej prišlo do sporazuma med vladnimi strankami in levo opozicijo o 5-odstotnem zvišanju kvot za dohodke med 12 in 16 milijoni lir letno ter o 10-odstotnem zvišanju za večje dohodke, nato pa je predstavnik večine podtajnik Macchia-velli dal svojevrstno tolmačenje doseženega sporazuma, zaradi česar so komunisti umaknili svojo podporo kompromisnemu predlogu, ki je bil nato odobren samo z glasovi leve sredine, medtem ko so se komunisti vzdržali, liberalci in misovci pa glasovali proti. V OKVIRU IZVAJANJA SPORAZUMA ŽENEVSKE KONFERENCE O USTAVITVI OGNJA NA CIPRU Mirovne sile OZN so se v teh dneh okrepile s prihodom oddelkov danske vojske. Kljub temu je njihovo število na otoku še vedno premajhno, da bi bile kos svojim nalogam. Zato bo v kratkem tudi Švedska poslala več svojih oddelkov na Ciper. Na sliki: vojaki mirovnih sil OZN na svojih položajih med turškimi oboroženimi silami in ciprsko narodno gardo lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■ll■■lllllmlllllllllllllllllllllllnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^fllllllMlllllmlllllllllmtllllllnllllllllllllllllllllllllllIIIllllIlllllllllllllMlllllllllllllIlIlllllllllllllllllllllllllln POVELJNIK VOJAŠKE POLICIJE IN VARNOSTNE SLUŽBE ZAPROSIL ZA ZAČASNI ODPUST Nova grška vlada nadaljuje s čistko Geaeral Joanides prisiljen k odstopu Vlada je odstavila tudi dva visoka policijska funkcionarja - Notranja politika in ciprsko vprašanje še vedno v ospredju prizadevanj ministrskega predsednika Karamanlisa Demantiran odstop poveljnika generalnega štaba grške vojske generala Bonanosa ATENE, 2. — V Grčiji se nadaljuje odstranjevanje vidnih predstavnikov bivše vojaške vlade z vodilnih mest. Z upravnim odlokom sta bila danes odstavljena generalna inšpektorja varnostne policije Malios in Babalis, ki sta odgovarja- la za odsek, ki je skrbel za zasliševanje političnih jetnikov. Za- gotavljajo, da bodo kaj kmalu odstranili tudi šefa atenske policije Vasilisa Lambruja, ki je bil znan v Grčiji zaradi svojih metod, s katerimi je izsiljeval priznanja od političnih jetnikov. Po padcu Papa-dopulosa je Lambru stopil v službo Joanidesa, moža, ki je organiziral drugi vojaški državni udar. V prejšnjih dneh je obrambni minister Averof odvzel velik del o-blasti generalu Joanidesu, poveljniku vojaške policije in tajne službe. Tudi desno roko poveljnika vojaške policije, polkovnika Spanosa, so včeraj odstranili z Aten in ga poslali na grško - bolgarsko mejo, kjer bo poveljnik nekega vojaškega oddelka. Večji del pozornosti nove Kara-manlisove vlade je posvečen še vedno ciprskemu vprašanju. Demobilizacija se postopoma nadaljuje, čeprav vlada meni da so neprestane kršitve premirja s strani turške vojske na Cipru huda grožnja za nadaljevanje ženevske konference. Grška vlada, so izjavili v uradnih krogih, doslej ni dala nobene javne izjave, da ne bi položaja še bolj zapletla. Obstaja pa nevarnost, da bo Grčija morala preklicati sporazum ter odreči svojo u-deležbo na drugi fazi konference. V zvezi z vetom, ki ga je Sovjetska zveza postavila za podelitev izrednih pooblastil generalnemu tajniku OZN Waldheimu, ugotavljajo v Grčiji, da je sovjetska pobuda v nasprotju s smernicami, ki jih je dosedaj zasledovala moskovska vlada, ki je vedno zagovarjala načela neodvisnosti, suverenosti in teritorialne nedotakljivosti Cipra. V notranji politiki ima vlada sedaj nekoliko bolj proste roke, potem ko je z vladnim ukrepom u-kinila vso strukturo, ki jo je organiziral Papadopulos, da bi legaliziral vojaški režim. Grška ustavna ureditev še nikakor ni določena. ."»in........................... Čucnlajev povratek k javnemu življenju --W-! 0 dvomesečni bolezni se je kitajski ministrski predsednik spet pojavil v javnosti med sprejemom ob 47. obletni-«stanovitve kitajske ljudske osvobodilne vojske, čucnlajev prihod je presenetil udeležence sprejema, ki so sa Pozdravili s toplim aplavzom. Na sliki: Čucnlaj (levo) z nekaterimi udeleženci sprejema. Na desni je stari maršal Cu Teh, prvi vrhovni poveljnik kitajske osvobodilne vojske Grki bodo morali sami odločiti, ali bo Grčija ostala republika, ali pa se bo spet spremenila v kraljevino. V teku enega meseca bo vlada verjetno odločila, če bo razpisala referendum ali pa volitve v ustavodajno skupščino, ki bo predelala ustavo iz leta 1952. Vlada se bo do takrat posluževala zakonskih odlokov, potem ko je ukinila obe ustavi, ki jih je izdelal vojaški režim. Iz ustave iz leta 1952, ki jo imajo za začasno ter za osnutek, iz katerega bodo morali izdelati dokončno ustavo, so črtali funkcije kralja kot državnega poglavarja. Preklicali so tudi izredno stanje, ki je bilo v veljavi od leta 1967, v Grčiji pa je še vedno obsedno stanje. Politični opazovalci menijo, da je še prezgodaj za politične volitve, vlada pa je mnenja, da je prezgodaj, da bi sklepali o preklicu pre-povedi za grško komunistično partijo, ki je v ilegali od leta 1936. Ugotavljajo, da temelji Karamanli-sova vlada na podpori, ki jo uživa s strani vojske, čeprav je slednja ne pogojuje. Po nekaterih glasovih obstaja v vojski skupina častnikov, ki so nasprotovali izročitvi oblasti civilni vladi. V zvezi z odstranitvami visokih častnikov je obrambni minister A-verof odločno demantiral vesti, po katerih naj bi šef glavnega štaba grških oboroženih sil general Bo-nanos odstopil. Po nekaterih glasovih, naj bi Bonanos odstopil včeraj, ko so sporočili preklic ustave, ki so jo uvedli leta 1973. Obrambni minister je poudaril, da je general Bonanos še vedno poveljnik grške vojske in prav tako so na svojih mestih šefi generalnih štabov vojske, mornarice in letalstva. Ministrski predsednik Karamanhs se je zjutraj sestal s časnikarji, ki so v teh dneh prispeli v Grčijo, da bi sledili tamkajšnjim dogodkom. Grški premier je izjavil, da lahko izvrši svojo nalogo samo s soglasno podporo vojske in grškega ljudstva. Zelo težko je spet priti do politične normalizacije, je dejal Karamanlis, po sedmih letih vojaškega režima. Atenski dnevnik «Vima» piše danes, da je za ponovno uveljavitev demokracije v Grčiji potrebna takojšnja ukinitev protidemokratičnih zakonov, odstranitev ljudi, ki so bili na oblasti za časa diktature ter povratek oboroženih sil v vojašnice. Dnevnik, ki zagovarja liberalna stališča, piše tudi. da je proti morebitni nonovni uvedbi monarhije v Grčiji. Pozno ponoči je grško obrambno ministrstvo sporočilo, da je brigad»' general Demetrios Joanides, poveljnik ."■"•eke vojaške policije, zaorosil za šestinesc5ni odpust iz vojske. 01>--p-.tibno ministrstvo je njegovi proš-nii ugodilo. Čenčav v vladnem sporočilu to ni rečeno, je očitno, da ie Joanides, v splošnem procesu demokratizacije grškega političnega življenja, moral odstopiti. Joanides ie bil «zla duša» bivših vojaških režimov. Potem ko je vojska Izročila oblasti civilni vladi, 80 začele krožiti govorice .da je v hišnem priporu, kar je vlada dosici vedno odločno demantirala. Da se ie njegov položaj začel majati, pa je njegov današnji odstop jasno dokazal. Umik dosedanjega poveljnika vojaške policije bi zloglasne varnostne službe pomeni obenem zmago za tiste častnike, ki so izročili oblast Ka-lamanlisu, čigar vlada se je z odstopom Joanidesa odločno utrdila. * # » NEW YORK, 2. — Ameriški zunanji minister Kissinger je baje ukazal zloglasni ameriški vohunski službi CIA, da se ne sme več vmešavati v notranje zadeve Grčije, kot se je doslej v zadnjih 25 letih stalno dogajalo. Njegovega mnenja, naj bi bil tudi šef CIA William Colby. ki je proti vmešavanju ameriške tajne službe v notranje zadeve drugih držav. S tem v zvezi piše današnji «New York Times», da so agenti CIA bili v tesnem stiku z ljudmi, ki so bili na oblasti v Grčiji do pred kratkim. Na poslovilnem sprejemu, ki ga je priredil James Potts, ki je vodil a-tenski urad CIA od 1968 do 1972 so bili prisotni vsi člani grške vojaške junte. Grški, turški in britanski zastopniki začeti določati demarkacijsko črto Napetost na otoku se še vedno stopnjuje - Okrepitev za mirovne sile OZN - Sovjeti kritizirajo sporazum, ki baje ne upošteva določil varnostnega sveta OZN NIKOZIJA, 2. — Tudi danes so se na področju vasi Lepithos in Kara-vas, kakih 20 km zahodno od Kire-nie, nadaljevali vojaški spopadi. Po vesteh iz grških krogov na Cipru so se turške oborožene sile skušale polastiti tudi področja jugozahodno od Lepithosa, da bi si tako zagotovila nadzorstvo nad tistim goratim predelom. Vojaški položaj na tem področju je še vedno izredno zapleten. Vrhove gorskega področja še vedno zaseda ciprska nacionalna garda, medtem ko turške čete obkoljujejo Lepithos in Karavas, ki pa ju kljub temu, da so ju prebivalci zapustili, še niso zasedle. Do vrste incidentov je prišlo tudi na severnem delu Cipra, kjer so turške sile začele obstreljevati oklopna vozila patrulje mirovnih sil OZN. Zastopniki Velike Britanije, Grčije, Turčije in mirovnih sil OZN na Cipru se bodo v kratkem sestali na sedežu OZN v Nikoziji, da bi določili demarkacijsko črto med grško in turško skupnostjo na podlagi resolucije varnostnega sveta OZN. O tem je poročal glasnik svetovne organizacije v Nikoziji, ki je dodal, da se te faze pogajanj ne bodo udeležili zastopniki grške in turške skupnosti na otoku. Poročajo tudi, da se je zbor mirovnih sil OZN na Cipru okrepil s prihodom novih danskih oddelkov, ki so prispeli iz Kopenhagna. Na področju Nikozije je položaj dokaj miren, razen nekaterih strelov, ki so padli v noči. Vodja turške skupnosti na otoku Rauf Denktaš je včeraj v pogovoru s časnikarji dejal, da bodo mirovne sile OZN lahko ponovno šle na področje pod turškim nadzorstvom v bližini Kirenie, ko bodo Združeni narodi priznali turški voiski, ki se je izkrcala na otoku, status mirovnih sil. Po njegovem so turške o-borožene sile del mirovnih sil OZN na Cipru na podlagi sporazumov o zagotovitvi neodvisnosti otoka, za katero jamčijo Grčija, Turčija in Velika Britanija. Kljub Denktaše-vim izjavam so vojaki mirovnih sil OZN prišli na področje Kirenie, ne da bi svetovna organizacije priznala turškim četam status mirovnih sil. V teku včerajšnjega ponovnega zasedanja varnostnega sveta se je sovjetski zastopnik v OZN Malik vzdržal glasovanja o podelitvi izrednih pooblastil generalnemu tajniku svetovne organizacije Waldheimu. Obrazložil je stališče Sovjetske zveze in dejal, da je bila udeležba na ženevski konferenci izredno ozka in da se je ni udeležila zakonita vlada Cipra. Po njegovem mnenju je bila konferenca zgolj v okviru bloka NATO. Malik je dejal, da se številne točke sporazuma razlikujejo od ključnih točk resolucije varnostnega sveta, ki zahteva konec tujega vojaškega posega ter takojšnji umik tujega vo- jaškega osebja. Tudi druge točke sporazuma, je nadaljeval Malik, so meglene in v nasprotju druga z drugo. Sovjetski predstavnik je nato izjavil, da se na Cipru nadaljuje poseg tujih oboroženih sil in da se zakonita ciprska vlada s predsednikom Makariom na čelu še ni vrnila na oblast. Ker se resolucija varnostnega sveta ne izvaja dosledno, je še dejal Malik, je položaj v vzhodnem Sredozemlju še vedno izredno napet. Med včerajšnjim zasedanjem varnostnega sveta je posegel v razpravo tudi delegat Ljudske republike Kitajske Huang Hua, ki je dejal, da je vprašanje Cipra eno od tistih, ki jih je imperializem pustil odprta. Dodal je, da Kitajska podpira neodvisnost, suverenost in Waldheim v Lizboni ozemeljsko nedotakljivost Cipra in da nasprotuje vsem posegom zunanjih sil, še zlasti obeh velesil. Turška tiskovna agencija «Anatolia» poroča v svojem poročilu iz Kirenie, da je poveljnik turške vojske general Akinci danes obiskal generalni štab turških oboroženih sil na Cipru. Spremljal ga je general Aktulga, poveljnik ciprskih čet na otoku, oba generala pa sta v Kirenii dočakala ciprski podpredsednik Denktaš in turški veleposlanik v Nikoziji. Vse kaže, da Turčija nima namena, da bi se kaj kmalu umaknila s Cipra. Turški dnevniki pišejo danes, da je državna ustanova za rudnike že izdelala načrt za raziskave na otoku, če bodo raziskave dale ugodne sadove bodo kaj kmalu začeli z iskanjem nafte na Cipru. Gemo alni tajnik OZN je izjavil, da bo mednarodna organizacija prispevala k reševanju problemov pri dekolonizaciji portugalskih posesti v Afriki. Na sliki: Waldheim in gen. Spinola. (Poročilo berite na 8. strani) ..................................illuni......................................................................................................................................................mu....... Skok draginjske doklade nadaljnjih deset točk za V letošnjem letu se je že zvišala za 26 točk RIM, 2. — Draginjska doklada za trimesečje avgust - oktober se je zvišala za 10 točk. Skupno je torej draginjska doldada v letošnjem letu že dosegla rekordno raven 26 točk, se pravi tri več kot v celotnem lanskem letu. Z novim skokom draginjske doklade se bodo mesečne plače na industrijskem področju zvišale za 9.477 lir za u-radnike I. kategorije in za 3.718 lir za delavce VI. kategorije. Po računih organizacij zainteresiranih sektorjev bo novo zvišanje draginjske doklade pomenilo večje breme za produktivni sistem za okrog 333 milijard lir, h katerim je treba dodati še 972 milijard zaradi prejšnjih 16 točk. Predstavniki PSI polemični do KD RIM, 2. — Odnosi med političnimi silami vladne večine in predvsem med PSI in KD se slabšajo v pričakovanju dokončne konfrontacije, do katere bo predvidoma prišlo, kot je napovedalo vodstvo PSI, po poletnih počitnicah. Vsekakor ostaja dejstvo, da so socialisti nezadovoljni z vladno akcijo in predvsem s stališči krščanske demokracije, kot je danes jasno povedal predsednik socialističnih poslancev Ma-riotti v intervjuju reviji «Panorama». Mariotti je dejal, da morajo demokrščanski voditelji čimprej sprevideti zahtevo po obnovitvi, ki obstaja v državi, kajti sicer bo vlada morala pasti: v tem primeru pa so socialisti pripravljeni iti na predčasne politične volitve. Socialistični predstavnik je ugotovil, da se «glavni štab» KD upira vsakršni spremembi in zaradi volilnih računov ne kaže pripravljenosti za u-resničitev nekaterih prepotrebnih reform. Glede odnosov z opozicijo je Mariotti ugotovil, da KPI vodi Konstruktivno opozicijo in da je v parlamentarni demokraciji pravilno, da se vlada posvetuje z ustavno opozicijo, ko gre za važne izbire na gospodarskem področju, ki zadevajo široke interese države. Pač pa je Rumor zgrešil, ko se je posvetoval z neofašistično MSI. Mariotti je dejal, da obstajata sedaj samo dve poti: ali se KD prenovi in v tem primeru bo lahko levi center še dolgo vladal, ali pa ostane na sedanjih pozicijah, tako da bo prišlo do frontalnega spopada, v katerem bodo na eni strani socialisti, komunisti in druge sile, na drugi strani pa KD na sredinsko - desničarskih pozicijah. Če pa bo vlada padla, je nadaljeval predstavnik PSI, bo treba sklicati predčasne volitve, kajti ne obstajajo alternative sedanji vladni formuli. V tej zvezi je Mariotti izrazil prepričanje, da se bo PSI na novih volitvah znatno okrepila. Tudi namestnik tajnika PSI Craxi. predstavnik Nennijeve desne struje, je v intervjuju mesečniku «Lo Speciale» poudaril potrebo po prenovitvi znotraj KD, kajti sicer se ne bo mogoče izogniti trdemu in nevarnemu spopadu, žal pa KD ne kaže volje, da bi se spremenila. Vlada je šibka, saj so jo republikanci zapustili, zgubila je kontakt s sindikati, komunisti pa so opustili «drugačno opozicijo». Položaj je torej resen m če bi se še poslabšal, bi vlada nujno padla. Tudi predstavnik KPI Amendola se je danes izrazil zelo polemično do Rumorjeve vlade in levosredinske koalicije, ki da nista sposobni odgovoriti na nujne in dramatične potrebe države. Amendola je dejal, da i-majo Rumorjeve izjave o pripravljenosti za primerjanje stališč z drugimi političnimi, družbenimi in sindikalnimi silami neznaten političen pomen. Primerjanje med vlado in opozicijo bi moralo biti pravilo v demokratičnem in parlamentarnem sistemu. Problem ni v pripravljenosti vlade za tako primerjanje, ampak v konkretnih izbirah vlade po takem primerjanju. Vlada se zato ne sme orne. jevati na «posvetovanja» s sindikati ah z opozicijskimi strankami, ampak mora s svojim programom pridobiti podporo vsega ljudskega gibanja. RIM, 2. — Zasedanje medministrskega odbora za gospodarsko na črtovanje (CIPE), ki je bilo sklicano za prihodnji torek, 6. avgusta, je bilo odloženo za nedo'očen čas DANES Parlament je začel razpravo o vladnih davčnih in konjunkturnih ukrepih, ki bi jih moral predvidoma odobriti do 13. ali 14. avgusta. Predvideva pa se, da bo predvsem glede nekaterih določb prišlo do ostrega parlamentarnega boja za izboljšanje vladnih odlokov. Po sestanku na ministrstvu za delo so uredniki in založništvo torinskega lista «Gazzetta del Popolo» sklenili, da bodo redno izdajali list še za deset dni. V Grčiji je prišlo spet do pomembnega političnega razpleta, ko je general Joanides, mogočni poveljnik vojaške policije in tajne varnostne službe, zaprosil za šestmesečni odpust iz vojske. Gre o-čitno za poseg Karamanlisove vlade, ki si prizadeva, dà bi odstranila z vseh odgovornih mest ljudi, ki so bili zaposleni v prejšnje vojaške režime. Od vseh visokih častnikov je ostal na svojem mestu samo predsednik republike general Gizikis, tudi o njemu pa pravijo, da bo kmalu odstopil. Predstavniški dom ameriškega kongresb se bo do konca meseca izrekel o obtožnici proti Richardu Nixonu, ki jo je pripravila pravosodna komisija. Po mnenju političnih komentatorjev bo zbornica izglasovala sklep o formalni obtožbi predsednika z veliko večino, če naj verjamemo anketi lista «Washington Post», po kateri le 14 od 187 republikanskih poslancev odločno nasprotuje «impeachmentu». Sodnik John Sirica pa je včeraj obsodil na zaporno kazen od e-nega do štirih let ječe bivšega Nixonovega pravnega svetovalca Deana zaradi poskusa utišanja škandala Watergate, SOGLASNO STALIŠČE POKRAJINSKEGA ODBORA INAM Tržaško vodstvo Inama nasprotuje poslabšanju zdravniške oskrbe .Vladni dekret ne predpisuje, da morajo seznam in plačilo zdravil uvesti tudi na tržaškem in na goriškem področju, kjer delavci plačujejo večje prispevke V TEH DNEH SKORAJ NEZNOSNE VROČINE Splošni odpor proti sklepu Inam, da razširi tudi na Tržaško in na Goriško omejitev predpisovanja in doplačila zdravil je sprožil tudi protest samega krajevnega vodstva za voda za zavarovanje proti boleznim. Včeraj je predsednik pokrajinskega odbora Inam iz Trsta sporočil, da se je v zvezi s številnimi protesti sindikalnih organizacij in tiska sestal na izredni seji odbor, ki je razpravljal ravno o novem o-dloku rimskega vodstva Inam. Iz Rima so namreč enostavno obvestili tržaški zavod, da bo stopil v veljavo novi pravilnik in so poslali _ tekst pravilnika, ne da bi vprašali za mnenje krajevne voditelje. Pokrajinski odbor pa je na izrednem sestanku izrazil svoje nasprotovanje novi ureditvi, ki bistveno poslabša sedanje zdravstveno skrbstvo v Trstu. Odbor je tudi ugotovil, da 9. člen zakonskega odloka z dne 8. julija letos, s katerim je vlada primorala vse bolniške blagajne, da uvedejo seznam zdravil in druge norme Inama, nikjer ne govori o tržaškem in goriškem sedežu Inam, kjer so v veljavi posebne in boljše norme, tudi zaradi večjih dajatev delavcev in uradnikov. Zato je pokrajinski odbor Inam takoj posegel pri ministru za delo, ministru za zdravstvo in pri državnem zavodu Inam, naj vsak v mejah svojih odgovornosti ukrene vse potrebno, da se ne prizadenejo interesi tržaških zavarovancev in da se nemudoma prekliče nepravični sklep. nem ^ redu druga zelo pomembna vprašanja, ki bodo postavila še bolj pereče probleme, kot so na primer ustanovitev zdravstvenega konzorcija, konzorcija za prevoze in seveda publicizacija zasebnih prevoznih podjetij ter načrtovanje in izvedba mreže hitrih cest. Kriza v tržaški občini ni edina, saj izvira iz določenih izjav na deželni ravni tajnika KD Tonuttija in socialdemokratskega poslanca Orlandija. Vsekakor glavno krivdo za krizo nosijo demokristjani, ki na vsedržavni ravni vodijo med-razredno in nazadnjaško politiko, ki koristi interesom kapitalističnih, pa tudi korporativnih in parazitarnih slojev. Na krajevni ravni pa demokristjani niso znali izvajati take politike, ki naj bi presegla ozke meje statičnosti in pomanjkanja perspektiv pri upravljanju javnih organov. Zaradi vsega tega mladinsko gibanje socialistične stranke poudarja, v skladu s sklepi zadnjega zasedanja osrednjega vodstva, da je treba začeti v stranki sami in tudi z drugimi demokratičnimi mladinskimi političnimi organizacijami široko razpravo, da bi začrtali smernice nove politične strategije. ki naj nudi alternativo sedanji in ki naj zagotovi uravnovešen družbeni in gospodarski razvoj prebivalstvu našega mesta. PROTEST SINDIKATOV Proseški postaji preti ukinitev Tajništvo pokrajinske zveze CGIL, CISL in UIL je ostro protestiralo zaradi težke krize, ki je zajela delo na proseški železniški postaji, ki jo delodajalci prtijo sklepu Evrooske gospodarske skupnosti, ki je prepovedala uvoz goveje živine iz tujih držav. Zaradi tega dejstva bi moralo precej delavcev ekspedicijskih podjetij izgubiti službo in to predvsem pri tvrdkah Ruffoni. F.lli Prioglio in Italsempione. Tajništvo sindikalne federacije nasprotuje ukinitvi železniške postaje na Proseku, ker je nedavno tega vlada sauna določila ojačitev te postaje. Zato sledi ta sindikalna zveza vsem dogodkom na tem področju in skuša čim bolje obraniti vse koristi Mnogo Tržačanov se odpravlja na zaslužene poletne počitnice Prejšnji mesec je bil promet na mejnih prehodih za polovico manjši kot v juliju lanskega leta Dokument mladih socialistov S premostitvijo krize niso rešili perečih vprašanj Tržaška mladinska socialistična federacija je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem je zavzela kritično stališče do krize v občinski upravi. Po mnenju mladih socialistov rešitev krize med strankami leve sredine v občinskem svetu ni zadovoljivo odgovorila na zahtevo tržaškega delavskega razreda po socialni pravičnosti in demokratičnem napredku. Nasprotno, prepad med ljudskimi zahtevami in tistimi, ki upravljajo javne ustanove, se širi in preverjanje levosredinske koalicije ni pripomoglo k premostitvi tega problema. Vprašanje poviška tarif Acegata, kateremu so se uprli sindikati, AGLI in socialistična mladina, je samo eno izmed tolikih vprašanj, pri katerih se srečata in pobijata dve nasprotujoči si miselnosti. Dve miselnosti, dve nasprotujoči si pojmovanji, ki se bosta, po mnenju mladih socialistov, spet spopadli, ko bodo na dnev- tukajšnjih delavcev. DOLGOROČNI NAČRT ZA PREUREDITEV UNIVERZITETNIH STRUKTUR Tržaška univerza nujno potrebuje 45 milijard 365 milijonov lir Med fakultetami odpade levii delež na medicino (nad 10 milijard), znanstvene vede in farmacijo (po 5 milijard vsaki) Gledališča ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev Pietri-jeve operete: «Izgubljena ženska». O. pereto bodo ponovili jutri, 4. avgusta ob 18. uri, 8. in 10. avgusta ob 21. uri. Na razpolago so tudi vstopnice za premiero operete «Grofica Marica», ki bo 9. avgusta. Prireditve GRAD SV. JUSTA Od ponedeljka, 5., do četrtka, 8. avgusta, izmenoma predstave Shakespearove «Ukročene trmoglavke» in C. Porterjeve «Kiss me Kate». Režija Franco Enriquez. V glavnih vlogah Glauco Mauri in Valeria Mori-coni. Predprodaja vstopnic pri o-srednji blagajni (Pasaža Pretti, tel. 36272). Pismu upravnega odbora tržaške univerze deželni komisiji za visokošolski študij, o katerem smo poročali včeraj, je bil priložen načrt univerze za nove strukture in za popravilo ter preureditev nekaterih že obstoječih struktur. Načrt, ali bolje seznam potrebnih del, ki ga je pripravil upravni odbor tržaške univerze, predvideva skupno 45 milijard 365 milijonov investicij, ki so tako razdeljene: SPLOŠNA GRADBENA DEJAVNOST: preureditev notranjosti o-srednje univerzitetne zgradbe in gradu Geiringer (2 milijardi 130 milijonov lir). , DIJAŠKI DOM IN MENZE: univerzitetni zavod za 250 študentov, menza in dijaški dom za 400 študentov na Katinari in po možnosti menza za staro univerzo, kjer sta filozofska in pedagoška fakulteta (12 milijard 480 milijonov lir). ŠPORTNE GRADNJE: nujno je potrebna telovadnica, atletska steza IlliiiiiiiiiiniaiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiKiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliil DREVI IN JUTRI NA MONTEBELLU Privlačne konjske dirke in Alberto Giubilo show in kompleks teniških igrišč (1 mi-, nov lir). Na tržaškem hipodromu na Mon-tebellu bodo drevi in jutri konjske dirke za pokal «Montebello». Danes bodo na sporedu tri izločilne dirke, ki bodo določile nedeljske finaliste. V vseh treh skupinah bodo morali konji preteči 1660 m dolgo progo; skupine pa so tako sestavljene: A skupina: Prosinone, Sprint, Oumellia, Rainbow, Bruschino, Pa-got, Salemi. B skupina: Infedele, Heuereuse, Zliten, Taxi, Villavanna, Guerlain, Delaunay. C skupina: Tovric, Kleber, Ge-mona, Gondola, Zaffo, Forese, Twinki, Empoli. Iz prve skupine se bodo uvrstili v finale 4 konji, iz druge 3, iz tretje pa dva konja. Kot je znano, bo vse dirke komentiral znani športni novinar Alberto Giubilo. Tekmovanje se bo pričelo ob 20.45 Na sliki vidimo konja Frosino-neja, ki spada med favorite. Tudi ob tej priložnosti bo vajeti imel v rokah Antonio Quadri, prav gotovo eden najboljših italijanskih driver-jev. • Včeraj Je vladni komisar prefekt Di Lorenzo sprejel predsednika komisije Tržaškega sklada in podpredsednika deželnega sveta Amalda Fittoni-ja, s katerim je proučil možnost finansiranja gradnje bolnišniškega kom-plekaa pri Katinari. lijarda 540 milijonov lir). PRAVNA FAKULTETA: preureditev notranjosti desnega krila osrednje univerzitetne zgradbe za pravno fakulteto in za fakulteto političnih ved, ko se bo gospodarska fakulteta preselila v novo stavbo (200 milijonov lir). GOSPODARSKA FAKULTETA: preureditev dela muzeja blagoznan-stva v inštitut za blagoznanstvo (40 milijpnov lir); fakulteta opozarja, da bi bilo treba kupiti stavbo v Ul. d'Alviano, kjer bi namestili šolo za simultano prevajanje. SLOVSTVENA IN FILOZOFSKA FAKULTETA: popravilo stavb in prostorov, ki jih fakulteta uporablja v Ul. Università 1, Ul. Università 7 in v Ul. Lazzaretto vecchio 10 ter ureditev dvorane za filmske projekcije v pritličju stavbe v Ul. Università 3 (80 milijonov lir). Fakulteta nadalje priporoča nakup več stavb, v katerih bi lahko namestila učilnice in upravne prostore. PEDAGOŠKA FAKULTETA: dokončati je treba popravila v stavbi v Ul. Tigor 22 in zgraditi novo stavbo za pouk tujih jezikov (315 milijonov lir). Fakulteta nadalje predlaga nakup stavbe v Ul. Tigor 22. MEDICINSKA FAKULTETA: treba je restavrirati učilnico za anatomijo v Ul. Manzoni 10, preurediti štiri stavbe na območju psihiatrične bolnišnice, od katerih eno za farmacevstko fakulteto, ter urediti inštitute za fiziopatologijo, morfologijo in biologijo (10 milijard 830 milijonov lir). Mnogo inštitutov in učilnic bo zgradila deželna bolniška ustanova na Katinari. ZNANSTVENA FAKULTETA: najzahtevnejše delo je zgradnja novega geološkega inštituta, ki bo stala 4 milijarde lir. Druga potrebna dela so: popravila v botamčnem vrtu, preureditev inštituta za botaniko, dograditev zoološkega inštituta in prvega dela inštituta „a kemijo, preureditev južnega dela osrednje stavbe za matematični inštitut in namestitev meteorološke postaje v gradu Geiringer (1 milijarda 545 milijonov lir). FARMACEVTSKA FAKULTETA: najprej je treba zasilno preurediti sedanje prostore, v kratkem pa zgraditi novo stavbo za farmacevtsko fakulteto (5 milijard 50 milijo- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiaiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiimimiiM NA KRIŽIŠČU UL. FLAVIA Z UL B. GftSfllE Pet ranjenih pri verižnem trčenju štirih avtomobilov Samo dva ranjenca pridržana v bolnišnici Med 16.30 in 18.15 je prišlo v Ranjenci so le zmedeno povedali, bolnišnico po prvo pomoč kar pet I da so bili žrtve prometne nesreče, oseb. Prva se je pripeljala z za- Mestni redarji, ki so prišli na kraj sebnim avtomobilom 52-letna Giu- nesreče, so celotno stvar v kratkem Z začetkom avgusta se začenja tudi osrednji mesec letošnje turistične sezone. Na devinsko - na-brežinski obali je letos zelo živahno, čeprav ni več velikega obmorskega kampinga v Sesljanu. Ta kamping so z letošnjim poletjem zaprli, saj bodo tam v kratkem začeli graditi velike hotelske objekte. Sicer pa so hoteli in drugi turistični objekti na Tržaškem skoraj povsem zasedeni. Le ponekod je na razpolago še kaka prosta soba za zamudnike, ki niso vnaprej rezervirali prostora za počitnice. Na naši obali je letos mnogo tujcev, predvsem zahodnih Nemcev, ti pa imajo na razpolago bogat spored poletnih prireditev: prireditve na Gradu sv. Justa, operetni festival v gledališču Rossetti, predstavo «i.u-či in zvoki» v Miramarskem parku Danes se poročita naša zvesta odbojkarja MARA ROGELJA in EDI PLESNIČAR Športno združenje Bor jima ob tej priliki iskreno .č^ita in jima želi vse dobro na novi življenjski poti. INŽENIRSKA FAKULTETA: treba je popraviti prostore, v katerih so učilnice, kupiti stavbo SIPCO za elektrotehnični in elektronski inštitut, zgraditi veliki bazen za ladijsko inženjerijo, preurediti inštitut za arhitekturo in urbanistiko ter inštitute za kemijo, tehnično fiziko in tehnologijo (2 milijardi 155 milijonov lir). Misliti bo treba tudi na nakup nekaterih zgradb, ker so sedanji prostori nezadostni. Poleg vseh teh izdatkov je upravni svet Univerze vključil v proračun še 5 milijard lir za nakup stavb, ki so ga svetovale posamezne fakultete, a ga niso vključile v proračun. Seveda je skupna vsota ogromna in je ne bo mogoče prejeti v kratkem. Zato je razumljivo razburjenje v univerzitetnih krogih, ker je deželna komisija začela z načrtovanjem univerzitetnih struktur ne da bi poizvedela za mnenje zainteresiranih.____________________________________________________________ MfiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiuiiniimiintiii OD 5. DO VKLJUČNO 8. AVGUSTA DVE POMEMBNI DELI NA GRAJSKEM ODRU Uprizorili bodo Shakespearjevo «Ukročeno trmoglavko» in Porterjevo «Kiss me Kate» Danes se poročita MARA ROGEUA in EDI PLESNIČAR PD «Ivan Cankar» jima želi mnogo sreče na novi življenjski poti. seppina Sauro por. Cattunar iz Ul. Umago, katero so zaradi udarcev po glavi in rane na kolenu poslali s prognozo okrevanja v 10 dneh na I. sprejemni oddelek. Komaj so Cattunarjevo poslali iz ambulante, pa so prišli po pomoč še 72-letna Anna Lapajne vd. Brazzatti iz Ul. Giuliani in v večjih ali manjših presledkih njena 35-letna snaha Lidia Marsettich por. Brazzatti iz Ul. Val-maura, 43-letni Lidijin mož Dario in končno tudi mož Saurove 54-let-nl Bruno Cattunar. Medtem ko so zadnje tri zaradi neznatnih odrgnin odslovili s priporočilom zdravljenja v domači oskrbi, so Lapajnetovo, kateri so ugotovili precejšnje podplutbe in udarce po glavi, kolku in nogah, sprejeli na ortopedski oddelek, kjer bo morala ostati kakih 10 dni. razčistili. Ugotovili so, da se je Umberto Gandusio iz Ul. S. Marco, ki je bil s svojim fiatom 850 namenjen v Milje, na križišču Ul. Flavia z Ul. B. Casale nepričakovano ustavil. 38-letnemu Aldu Jercogu iz Ul. Rossi, ki se je peljal za njim, se je posrečilo pravočasno ustaviti svoj avto vrste saab. To pa se ni posrečilo Dariu Brazzattiju, ki je s fiatom 128 treščil v saab in ga silovito «porinil» v fiat 850. Prav tedaj pa je privozil Bruno Cattunar, ki se je silovito zaril pod fiat 128. Medtem ko so se ranjeni in obtolčeni šoferji in potniki zatekali v bolnišnico, so redarji s težavo u-rejevali promet in končno so s prizorišča verižnega trčenja odstranili več ali manj poškodovana vozila. Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova v Trstu nam bo predstavila do 5. do vključno 8. avgusta zanimivi izvedbi Shakespearove «Ukročene trmoglavke» in Porterjevo «Kiss me Kate», ki ju režira Franco Enriquez. Vsekakor bo to zelo zanimiv dogodek za naše mesto, kajti ta predstava je dosegla na Shakespearovem festivalu v Veroni izreden uspeh. «Ukročena trmoglavka» je znano Shakespearovo delo iz leta 1554. «Kiss me Kate» pa je musical, ki ga je ustvaril Cole Parter. Ta je postavil sceno v Broadway iz štiridesetih let, Gino Negri in Mirka Martini pa sta prenesla dogajanja v Italijo v dobi okoli tridesetih let. Režiser Enriquez, ki je z «Ukročeno trmoglavko» dosegel izredne uspehe tako v Angliji kot v Moskvi in v vsej vzhodni Evropi, nam bo predstavil igralca Glauca Maurija in Valerio Moriconijevo. Angleška kritika je ocenila ta dva dramska igralca za najboljša neangleška izvajalca Shakespearovih del. Tudi drugi igralci so odlično pripravljeni, zaradi česar se nam obeta res odlična predstava. V ponedeljek, 5. in sredo, 7. bo na sporedu Shakespearova komedija, v torek, 6. in četrtek, 8. pa «Kiss me Kate». Scenograf obeh del je Emanuele Luzzatti, orkestracijo pa vodi Gino Negri. Sindikalna federacija o preureditvi prog PIN Sindikalna federacija uslužbencev pomorskih družb CGIL, CISL. UEL je protestirala proti vrsti popravkov k osnutku zakona o preureditvi pomorskih prog PIN, ki jih je perdlagal minister za trgovinsko mornarico sen. Coppo. Sindikati trdijo, da je po teh popravkih zakon še slabši kot prej, ker ne upošteva vprašanja zaposlitve, saj u-kinja približno 9.000 delovnih mest in s tem prizadene predvsem prebivalce južnih dežel. Sindikalna federacija je poslala protestno brzojavko ministrskemu predsedniku Rumorju in je zaprosila predsedni- ka senatne komisije za prevoze sen. Martinellija za sestanek s člani komisije, katerim želi obrazložiti vprašanja, ki zadevajo potrebe pomorskih delavcev. in razne prireditve na prostem. Tudi promet je v teh dneh zelo živahen. Prometna policija predvideva, da bo ta konec tedna najbolj živahen v letošnjem poletju, saj so v teh dneh prekinili z delom v nekaterih velikih tržaških tovarnah in' se uslužbenci odpravljajo istočasno na dopust. živahno je tudi na mejnih prehodih z Jugoslavijo, predvsem pri škofijah, na Pesku in pri Fernetičih, vendar pa je promet mnogo manjši kot v prejšnjih letih. To potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih je včeraj posredovala obmejna policija. V letošnjem juliju je v tržaški pokrajini prešlo mejo skupno 3.101.000 ljudi, kar je za polovico manj kot v prejšnjem letu. Še večja pa je razlika v obdobju januar — julij. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je prešlo mejo nad 30 milijonov ljudi, v istem obdobju letošnjega leta pa so zabeležili le nekaj nad 13 milijonov prehodov, to je celih 17 milijonov manj. Razlika je torej ogromna, pripisati pa jo je treba raznim činite-Ijem, med katerimi je po vsej verjetnosti turizem na enem izmed zadnjih mest. a,£,irt Med turističnimi zanimivostmi letošnjega poletja naj navedemo še razglednico, ki jo je založil Motel AGIP iz Devina. Razglednica, ki jo vidimo na gornji sliki, prikazuje motel in v ozadju Devin s svojim gradom. Ob robu razglednice stoji napis «Pozdrav iz Devina» v štirih jezikih, med katerimi je tudi slovenščina. Primer, ki bi ga bilo treba posnemati! A VDITORIJ PORTOROŽ POLETJE 74 TV SPEKTAKEL «ZLATA ROŽA» Portorož, Avditorij, danes ob 20.30 FOLKLORNI ANSAMBEL JOSE DE LA VEGA iz Španije Portorož, 6. avgusta ob 21.00 PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve. Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev: Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569 Miramarski park — Predstave d» či in zvoki»: ob 21.00 «Der K^jse^ traum, von Miramare (v nemščino in ob 22.15 «Il sogno imperiale « Miramare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob in 21.15, iz miramarskega parka d) 22.15 in 23.30 z vmesnimi postaja» Ariston — I.N.C. 21.15 «La caduta degli dei». Barvni film, v katereffl igra Franco Nero. Prepovedan« mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Le avventure di ^ nea». Barvni film. Glavno viol® igra Andrea Giordana. Excelsior 15.30 «La brigata del diavolo». Barvni film. Igrajo Itolden, Clif Robertson, Wince E* wards. Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe>-Barvni film. Igrata Glenda Jacksoo in George Segai. Fenice Zaprto zaradi popravil. Eden 16.30 «Le folli avventure d Rabbi Jacobs». Barvni zabavni fin|)' Igra Luis De Funes. Ritz 16.30 «Cyborg - Anno 2087» (»e' tà uomo metà macchina, P" grammato per uccidere). Bari® film. Igra Michael Rennie. Aurora 16.30 «Permette signora efe Stavka delavcev lesne stroke • Predsednik deželnega odbora odv. Comelli je poslal sožalno brzojavko sorodnikom kardinala Antoniuttija iz Nem v Beneški Sloveniji, ki je v četrtek izgubil življenje v prometni nesreči. Enotna sindikalna organizacija gradbincev CGIL, CISL in UIL je odločila, da bodo nemudoma ukinili vse nadure, ker se še niso začela pogajanja za novo delovno pogodbo delavcev lesne stroke. V okviru razčlenjenih pobud pa bodo stavkali delavci tvrdke Cra-glietto. S stavko bodo začeli v soboto, 3. avgusta, zaključili pa jo bodo v ponedeljek. Podobne stavke bodo tudi v drugih podjetjih iste stroke. Stavkajoči delavci se bodo zbrali na enotnem sedežu pri Domju v ponedeljek. 5. avgusta, ob 9. uri, ker bodo razpravljali o perečih problemih. Z avtom v mejnik: ranjena Poljakinja Da bi se izognil trčenju z nasproti vozečim avtom norveške registracije je 30-letni dr. Veljko Georgijevič iz Beograda včeraj med šofiranjem škode, BG 242-221, po Miramarskem drevoredu v smeri mestnega središča, tik pred križiščem s cesto, ki pelje v miramarski park, silovito zavil na desno in trčil v mejnik z navedbo razdalje j med Trstom in Berlinom. Georgijevič se je na srečo rešil brez | poškodb, huje pa se je ranila nje- | gova sopotnica, 37-letna poljska državljanka dr. Marija Hrynkiewicz por. Steslicka, ki stanuje v tržaškem centru za teoretsko fiziko. Poljakinjo so nemudoma z rešilcem Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili poleg odrgnin po nosu in glavi tudi rano na kolenu desne noge z verjetnim zlomom pogačice. Zdravniki so jo iz sprejemnega oddelka premestili v ortopedskega, kjer so mnenja, da se bo morala zdraviti mesec dni. MLADINA IZ PREBENEGA priredi 3.. 4. in 5. avgusta «ŠAGRO» , Danes in v ponedeljek ob 17.00 odprtje kioskov, ob 20.30 ples. Jutri ob 18.00 nastop godbe na pihala iz Brega, ob 19.30 nastop pevskega zbora «V. Vodnik». V odmoru bo rokohitrc Gian prikazoval svoje spretnosti. Ob 20.30 ples. Za jedačo In pijačo preskrbljeno. Včeraj-danes Danesj SOBOTA, 3. avgusta UDIJA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.32 — Dolžina dneva 14.42 — Luna vzide ob 20.19 in zatone ob 6.09. Jutri, NEDELJA, 4. avgusta DOMINIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,8 stopinje, najnižja 23,3, ob 19. uri 29 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb, rahlo pada, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 25 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. avgusta 1974 se je v Trstu rodjlo 17 ptrok, umrlo pa je 20. oseb. UMRLI SO: 85-letna Maria Alloat-ti vd. Trentin, 88-letna Leopolda Mi-kus vd. Bisiacchi, 80-letna Anna Ker-laz por. Braico, 70-letna Pasqualina Bani Milovac por. Ascrizzi, 5 dni star Gianluca Petrina, 63-letni Iginio Fozzo, 61-letna Marija Tušar por. Calmeli, 80-letni Giacomo Bagattin, 75-letni Francesco Kolman, 55-letni Augusto Albertini, 76-letni Giuseppe Metlica, 85-letna Pepka Ban vd. Štoka, 81-letna Anna Pitacco por. Ruz-zier, 78-letna Maria Fontanot vd. Fon-tanot, 40-letna Santa Perini, 68-let-na Ofelia Del Piero por. Škerl, 74-ietni Vincenzo Zossi, 61-letni Pietro Urbas, 82-letni Luigi Krasna, 60-let-ni Antonio Lovrecich. ami vostra figlia?» Barvni fJ®1, Igra Ugo Tognazzi. Capito! 16.30 «L’isola del teso^o,' Barvni film. Igra Orson Welles. Cristallo 16.30 «Più forte ragazzi’-Barvni film. Igra Bud Spenctf' Jutri «Borsalino». Barvni film- Impero Zaprto zaradi počitnic. Filodrammatico 16.30—22.00 «Le P®0-le delle figlie del farmacista». I&ri' ni film. Prepovedano mladini P0" 18. letom. Moderno 16.30 «Il ragazzo ha visi1! l’assassino e deve morire» Barv® film. Igrata Marc Lester in Lione Jeffries. Ideale 16.00 «Il messicano». Barv® in film. Igrata Antonio Aguilar Jose Baviera. Vittorio Veneto 17.00 «Cavalcata resuscitati ciechi». Barvni film. povedano mladini pod 14. leto®-Grozljivka. Abbazia 16 30 «Notte sulla città’’ Barvni film. Igrata Alain Delon ^ Catherine Deneuve. Astra 16.30 «La lunga pista dei t® pi», po romanu Jacka London® Barvni film. Igrata Doug McClu® in Cristina Nel. Izleti DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure» Pizzul — Cignola, Korzo Italija 14; Prendi ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AllEsculapio, Ul. Roma 15: INAM. Al Cammello, Drevored XX. seplem bra 4: Alla Maddalena, Istrska uh ca 35. SPDT sporoča, da jutri, 4. avgust® odpade zaradi premajhnega števil® prijavljenih avtobusni izlet v Celo-vec. Razstave V Mestni galeriji Piran so odprl1 razstàvo z naslovom «Historia IV* Razstava bo trajala do 4. avgusta 1® bo odprta občinstvu vsak dan o® 10. dp 12. ter od 17. do 20. ure. Razna obvestila Odbor Tržaškega partizanskega p**' skega zbora vabi vse pevce in štrumentalni ansambel, da se jutri* 4. avgusta 1974, ob 13. uri z®' nesljivo zbero v Bazovici, kjer d0 odhod avtobusov ob 13.30 v Beneško Slovenijo na nastop. Prispevki V počastitev spomina pok. Jank* Gerdola daruje družina Antona Pef' tota 10.000 lir za Dijaški dom. LEKARNE V OKOLICI Boijunec (tel 228 124). Bazovica (tel 226 165); Opčine (tel. 211 001); Pro sek (tel. 225 141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel 200-121); Sesljan (tel. 209-197); 2av Ije rtel. 213-137): Milje ttel. 271 124) Motociklist padel pri Rumeni hiit Sinoči se je na Furlanski cesti ponesrečil 16-letni Diego Esposito z Lonjerske ceste 131. Peljal se je proti Kontovelu s svojim motornim kolesom vrste gilera 50 kub. cm, ko je na ostrem ovinku pri Rumeni hiši izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel na tla. Pri padcu si je zlomil nosno kost in se potolkel po komolcih. V bolnišnico so ga odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa in so ga sprejeli v otorinološkem oddelku. Zdraviti se bo moral dva tedna. JAMARJI KLUBA «DIMNICE» vabijo na praznovanje 70 LETNICE ODKRITJA JAM DIMNICE ki bo jutri, 4. avgusta. Slavnostni obisk bo ob 14.30, spremljal ga bo mešani pevski zbor «Slovenec» iz Boršta s slovensko pesmijo. Na prostem bo jamarski piknik ves popoldan, v jami pa ples z ansamblom Otavija Brajka. Ljubitelji jam, planinci, plesalci, pridite v Markovščino! sats ■ BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE , TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F KILZI 10 r, . 30-101, SB-OTS URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameritki dolar 661,50 Funt tterling 1546,— Švicarski frank 218,40 Francoski frank 138.— Nemška marka 250,50 Avstrijski iiling 35,35 Dinari debeli 41,— drobni 41.— DEŽELNI ODBOR in DEŽELNI SVET AVTONOMNE DEŽELE FUB’ LANIJE - JULIJSKE KRAJINE se pridružujeta globokemu žalovanju tragični smrti eminence kardinala lldebranda Antoniuttija Trst, 3. avgusta 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega Antona Orla sc zahvaljujemo sorodnikom, prijate-Ijem ter vsem, ki so počastili njegov spomin. DRUŽINA MENJALNICA vseh tujih valut Trst, 3. avgusta 1974 Občinsko pogrebno podjetje, Zonta 7/C Ulic« Potovalni urad AURORA priredi naslednja izleta: Od 15. do 18. avgusta Izlet v Velenje, Rogaško Slatino, Ptuj, Zagreb In na PUtvlčka jezera. Cena 49 000 Ur. Od 15. do 18. avgnsta izlet na Dnnaj. Cena 59.000 Ur. Informacije In prijave pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, tašča in nona PEPKA ŠTOKA roj. BAN Pogreb bo danes, 3. avgusta, ob 18. uri iz hiše žalosti. Prosek 86, na domače pokopališče. Žalujoči: hči Darinka, sin Miro z ženo Klavdijo in sinom Albertom in hčerko Kati Prosek, 3. avgusta 1974 TRIDESET PROTIMILITARISTIČNIH OPOREČNIKOV» Namesto v vojaški suknji služijo družbi v umobolnici in zavetišču Pri Sv. Ivanu in v Ul. G. Gozzi imajo za njih poseben tečaj GORIŠKI DNEVNIK „ Dva tedna je že, od kar ima tržaška pokrajina trideset novih «u-službencev», ki jih je namestila večinoma v psihiatrični bolnišnici, štiri pa v prenočišču v Ul. Gozzi. Gre Pa za posebne in nenavadne «uslužbence» — mladeniče, ki niso hoteli iz moralnih, verskih, političnih ali filozofskih razlogov obleči vojaške suknje. Tem oporečnikom vojaške strukture, militarizma in nasilja je tako pokrajina dala možnost — na Podlagi državnega zakona, s kate-rim je decembra 1972 parlament priznal in uredil problem —- da se v dvomesečnem teoričnem in prak-tičnem tečaju izučijo v socialnem in psihiatričnem skrbstvu. Po opravlje-poto tečaju, jih bodo premestili v Pwobne inštitucije drugih pokrajin, ki so sklenile konvencijo z ministrstvom za obrambo, in kjer bodo odslužili svoj rok. Rok civilne službe traja osem mesecev več kot navadni vojaški rok. Tako se je edinemu Tržača-nu, ki je v tej skupini, gre za 24-letnega openskega pristaniščnika Uiega Roto, pripetilo, da so ga vpoklicali v mornarico: 24 mesecev vojaške službe, kot oporečnik pa jih bo moral odslužiti kar 32. Za osem ur dela na dan, tečaj je predvsem Praktičnega značaja, kar pomeni, da se mladeniči v bistvu privajajo delu Basaglieve terapeutske skupno-sti. dobijo od pokrajine po 500 lir ua dan, isto «plačo», ki jo dobijo navadni vojaki. Spočetka je prihod o-Porečnikov naletel na odpor, ali vsaj na zaskrbljenost pri bolničarjih in njihovih sindikalnih organizacijah, ki 50 se upravičeno bali, da bi lahko na tak način pokrajina zmanjšala število rednih bolničarjev ali pa se Poslužila oporečnikov v primerih stavke. Problem pa se je povsem razčistil: ko so podpisali prošnjo za civilno službo, so oporečniki podpisali tudi izjavo, da njihovo delo ne bo nadomestilo dela rednih delavcev. Tako so pred nekaj dnevi razobesili letak, ki z vseh oglasnih uesk umobolnice pozdravlja prihod mladih protimilitaristov. Kdo pa so ti protimilitaristi, pacifisti ali oporečniki? Prišli so iz vseh krajev Italije, med njimi so katoličani — eden je celo duhovnik, ki pa se ni hotel poslužiti privilegija, po katerem duhovnikom ni treba služiti vojaščine — drugi so bližje marksistični miselnosti, tretji so proti vsakemu nasilju, torej različne miselne in filozofske struje, ki pa so si enotne v odklonu nasilja in vojske, zlasti vojske, ki služi v dobro znane namene, ki imajo več o-Pravka z notranjim političnim polo- žajem kot pa s pravo vojaško o-hrambo. Večinoma so revnejšega socialnega izvora: sinovi delavcev, kmetov, malih trgovcev in uradnikov. Med njimi je en bolničar, drugi so zidarji, težaki, delavci, duhovnik, šolniki ipd. Gre torej za skupino, ki lahko predstavlja v malem celotni družbeni ustroj. V vsej državi je danes približno 250 fantov, ki so se «uprli» vojaščini na ta način, ki nima ničesar skupnega, kot podtikajo razni nazadnjaški krogi, s tistimi, ki se na bolj ali manj poštene načine izognejo vojaški službi, znanimi «imboscati». Nasprotno, njihovo delo in njihov doprinos družbi je mnogo večji kot doprinos vojakov, pa tudi odgovornosti so večje, saj morajo urejevati odnose in pomagati prav ljudem, ki so v hudi stiski, kot so socialno osamljene o-sebe, «gostje» umobolnice in zavetišča. Petnajst dni je očitno premalo, da bi se lahko že naredilo prvi obračun nekaj zaključkov pa se že lahko vidi. Trideset mladih, navdušenih in socialno občutljivih fantov je doprineslo v umobolnico in v zavetišče svoje nelahke življenjske izkušnje, kar je vsekakor koristno za skupnost pri Sv. Ivanu in v Ul. G. Gozzi. Civilna služba je koristna tudi njim samim, saj jim daje možnost, da spoznajo družbo in jo v mejah svojih moči skušajo spremeniti v boljše. Gre torej za očitni napredek, če pomislimo na čase, ko so oporečniki sedeli leta in leta v vojaških zaporih. Uspeh — priznanje pravice, da kdor noče, vojaške suknje, lahko opravi civilno službo — je torej očiten uspeh vseh tistih, ki so se za to žrtvovali, političnih sil, ki so jih pri tem podprle, in sedaj tudi demokratičnih krajevnih u-prav, ki dajejo možnost oporečnikom, da se angažirajo v socialno koristnem delu. ,1 A ■ STATISTIČNE UGOTOVITVE UVOZA IN IZVOZA Trgovinska izmenjava na obmejnem področju je v zadnjem času občutno nazadovala Do nazadovanja je prišlo zaradi večje liberalizacije v italijansko - jugoslovanski izmenjavi Trgovinska izmenjava v obmejnem področju, ki zanima na eni strani goriško in videmsko pokrajino, na drugi pa področja Nove Gorice, Sežane in Tolmina, je v zadnjem času občutno nazadovala. To v nasprotju z izmenjavo v širšem italijansko - jugoslovanskem smislu, ki pa narašča iz leta v leto. Vzrok za tako nazadovanje krajevne gospodarske izmenjave je v vedno širši liberalizaciji italijansko - jugoslovanske trgovine. Pred leti. ko te liberalizacije ni bilo, so imela številna italijanska podjetja svoje podružnice na Goriškem, da so lahko izkoriščale kontingente obmejnega sporazuma. Sedaj tega ni več. Italijanski omejitveni uvozni predpisi tokrat veljajo tudi za kontingente, ki so predvideni v obmejnem sporazumu. Ker je ta izmenjava kompenzacijskega značaja, menijo gospodarski operaterji v Gorici in v Novi Gorici, ne bi smelo biti omejitev. Za menjavo v krajevnem smislu ne bi smeli zahtevati pologa petdesetodstotne vrednosti uvoženega blaga. Prav tako bi bilo treba spremeniti pred leti določene kontingente in jih uskladiti s sedanjimi potrebami. Istočasno bi morale imeti obmejne gospodarske oblasti proste roke pri trgovinski menjavi. Kar velja za videmsko - goriški sporazum, velja seveda tudi za tržaškega, saj imajo tudi tu obmejni sporazum s sosednimi jugoslovanskimi kraji. Iz priložene razpredelnice je razvidno, da je menjava na goriškem področju dosegla svoj višek v letih 1963-1967, ko je šlo v obe smeri blaga v skupni vrednosti približno deset milijard lir letno. V zadnjem času pa je ta menjava padla na sko-ro eno tretjino. Skupna menjava med Slovenijo in Italijo pa je v istem času narasla od 28 milijard lir letno na 100 milijard lir. V teh poletnih vročih dneh se hrupu prometnih vozil pridružuje v raznih delih mesta še hujši hrup vrtalnih strojev, s katerimi kopljejo na ulicah jarke. Povsod so v teku dela ali za napeljavo hovih telefonskih kablov ali za popravno vodovodnih in metanovodnih cevi. Tako je tudi v Ul. Pajestrina, kjer nameščajo, kakor kaže naša slika, nove cevi. cn: Župan De Simone sprejel predstavnike industrijcev Goriškega župana De Simona so včeraj obiskali novoizvoljeni predsednik industrijcev geom. Nazario Romani in podpredsednika iste zveze inž. Gianfranco Dalla Barba in Pierino Guerra. Do obiska je prišlo zaradi združitve dveh prej obstoječih zvez, ene v Gorici druge pa v Tržiču. Goriškemu županu so zastopniki posoških industrijcev prikazali načrte za vedno večjo industrializacijo naše-pokrajine. e, ki j atizi-iske, eve-iter- , - L v . . >. -A:- teh dneh, ko ti vročina jem-(Foto M. Magajna) . ...n.....«» mlini. m........................................m............. m»... ČEZ DVA TEDNA SE BODO V BUKAREŠTI SESTALI DEMOGRAFI V že zdavnaj prenaseljeni Indiji vsako leto novih 13 milijonov ust Napori indijske vlade, da bi se «tiha eksplozija» zaustavila, so bili doslej zaman - Že stari voditelj Gandi je učil ljudi * Pa ni zaleglo Čez dva tedna se bodo v Bukarešti sestali na svetovni konferenci o — prebivalstvu. Na tej konferenci, kjer bodo prav gotovo imeli največ besede delegati najbolj obljudenih dežel, bo zelo verjetno močno agilna indijska delegacija. To je povsem razumljivo, kajti Ipchja spada med tisto dežele na svetu, kf jih ni malo, in ki doživljajo tako imenovano ftiho eksplozijo», ki pa bi mogla nekega dne postati tudi bučna, zelo bučna. Prirodni prirastek prebivalstva v Indiji je namreč tako velik, da resno ograža vse rezultate bitke, da bi se dežela izvlekla iz siromaštva. To se pravi, da se vsako leto število prebivalstva poveča toliko in še več, kolikor se poveča pridelek na poljih in proizvodnja v tovarnah. Iz tega izhaja, da bi ob sedanjih razmerah morala Indija za vedno ostati siromašna. To bi skoraj ne bilo nič čudnega, saj se je prebivalstvo Indije v zadnjih 23 letih povečalo za 200 milijonov ljudi, to se pravi za štiri Italije prebivalstva. Ip vsem tem milijonom, torej ljudstvu štirih Italij je treba priskrbeti hrano, obleko, streho, službo, delo. •'A.'»/-* ' ' ' » * Letni prirastek je v začetku znašal nekaj manj kot 8,800.000 ljudi na leto. Deloma na račun povečanja števila prebivalstva, deloma na račun izboljšanih zdravstvenih razmer znaša v zadnjih letih letni prirastek že 13 milijonov ljudi. Samo ob sebi se razume, da bo V NASELJU FANTAZIJE WALTA DISNEY A < Ameriški otrok le v marsičem privilegiran, v primerjavi z otroki drugih dežel, tudi bolj r“fv'tih; N“ razpolago ima neverjetno veliko igrišč in zabavišč, med katerimi je tudi slovito «naselje», ki *1 «a 1« P lil gnnk waU Disney in kjer je tudi gornja raketa, ki pa otr oka ne pelje v vesolje, pač pa služi le za vrtiljak. In vendar sociologi ugotavljajo, da ameriški otrok v splošnem ni sre.ien’ ®e'’ "® kdove kako umsko razvit. To si razlagajo s tem, da otroku, v času njegovega form.ranja, ne smeš ker potem ubiješ v njem smisel za iniciativnost, tudi za preprosto iskanje nuditi prav vsega, že čez nekaj let ta prirastek znašal že 15 milijonov. Že velikokrat smo govorili o «eksploziji prebivalstva» in sedaj se k stvari vračamo, vendar ni to nekakšna posebnost Indije, pač pa je to problem vsega nerazvitega sveta. In ker predstavlja nerazviti svet obilni dve tretjini sveta, je to problem vsega sveta. Seveda najbolj zaskrbljuje ta problem neposredno prizadete dgžele, dežele Latinske Amerike, nekatere dežele v Afriki in predvsem — A-zijo. Že zaradi tega se Indija v Bukarešti ne bo ukvarjala le s problemi, ki se tičejo le nje, pač pa tudi s problemi sosednjih a-zijskih držav. Toda ustavimo se pri Indiji. Indija že dolgo let skuša na vse načine ublažiti težave, ki nastajajo zaradi naglega naraščanja prebivalstva. Prvo pobudo v tem smislu je dal že davno prvi predsednik svobodne Indije Mahatma Gandi, ki je v času svojih legendarnih popotovanj po Indiji poučeval kmete, da preveliko število otrok ne pomeni bogastva, kot so oni trdili, pač pa da preveč ust v družini pomeni siromaštvo ali celo lakoto. Toda v tem času so indijski razumniki vztrajali pri tezi, da se problem naglega naraščanja prebivalstva reši samo od sebe. Drugi pa so pod vplivom pretiranega patriotizma trdili, da bo svobodna Indija mogla nahraniti nove in nove milijone ljudi. In izkazalo se je, da priroda sama ni zavrto naraščanja prebivalstva in da niti svobodna Indija ne more nahraniti vseh milijonov novih ust. Nasprotno, ker je svobodna Indija napravila veliko s tem, da je zatrla ali vsaj ublažila določene epidemične bolezni, ki so prej morile ljudi, tako da se je poprečna življenjska doba močno podaljšala in se je hkrati zmanjšala tudi smrtnost o-trok, se demografske razmere niso uravnale, pač pa smo priča še bolj nagli eksploziji prebivalstva. V vseh dosedanjih indijskih gospodarskih načrtih, začenši od prvega pa do sedanjega, petega, je bilo predvideno, da se bo naraščanje prebivalstva skrčilo. V ta namen so bito določena tudi pomembna sredstva. Najprej so u-vedli posvetovalnice za kontracepcijo. Nato se je začeto kampanja za načrtovanje družine. Poskušali so tudi množično sterilizacijo moških, ki je bito, seveda, prostovoljna in ko so vsakemu moškemu, ki se je dal sterilizirati, poklonili tu di tranzistorski sprejemnik. Vse to «eksplozije» ni ustavilo. Zato je skupina vidnih indijskih znanstvenikov izdelala študijo, ki naj pokaže, «kje je bodočnost Indije». Čeprav so prišli do sklepa, da se pridelek hrane — ob ogromnih naložbah — more v Indiji povečati za štirikrat v primerjavi s sedanjim stanjem, podoba indijske bodočnosti ni prav nič rožnata. Leta 2000, to se pravi že čez samih 25 let, bo Indija šteto 850 milijonov prebivalcev, to se pravi za 50 milijonov več kot jih šteje danes Kitajska, oziroma za 300 milijonov več kot jih šteje danes, o-ziroma za 500 milijonov več kot je Indija imela prebivalcev 1947. leta, ko se je osvobodila stoletnega angleškega kolonialnega jarma. In ob tolikšnem oceanu ljudi bodo problemi še vedno živi, morda ali bolje skoraj gotovo še bolj akutni kot so danes. Zaradi tega je indijska vlada v petem petletnem načrtu dala na- črtovanju družine prvenstveno mesto, minister za zdravstvo dr. Sing pa je poudaril, da je treba na zmanjšanje prirastka gledati kot na sestavni del borbe proti siromaštvu. Naglo naraščanje prebivalstva predstavlja negativen dejavnik ekonomske rasti, hkrati pa je bilo sprejeto da že sa- mo siromaštvo vzpodbuja eksplozijo prebivalstva. V prihodnjih letih bodo zato sjppeni večji napori, da bi se ta «začarani krog» razbil, «začarani krog» med naglim naraščanjem prebivalstva in siromaštvom. Za zdravstveno pro-svetljevanje ter za načrtovanje družine bodo dali odslej veliko več sredstev kot doslej, hkrati pa bodo storili vse, kar je možno za dvig življenjske ravni bolj siromašnih slojev, to se pravi tistih slojev, kjer je «reprodukcija» prebivalstva najhitrejša. V okviru teh naporov je pomembna pomoč, ki jo bo Indiji dala specializirana agencija Združenih narodov UNFRA. Pred nekaj dnevi je bil namreč med Indijo in tem skladom podpisan sporazum, na osnovi katerega bo indijska vlada v prihodnjih petih letih dobila na razpolago 40 milijonov dolarjev za uresničenje načrta za planiranje družine. V Indiji pričakujejo, da bo bližnja konferenca o prebivalstvu v Bukarešti bolje osvetlila ta že sedaj resni, jutri pa hudo resni mednarodni problem, ki se ne tiče le Indije in nekaterih drugih držav, pač pa — kot smo rekli v začetku — vsega sveta. Horoskop SOBOTA, 3. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 17.30 Program za mladino: Igre ob morju, v hribih in na jezerih 18.45 «Ridolini e la scimmia ladra» 19.00 Izžrebanje loterije 19.05 Sedem dni v parlamentu 19.30 Nabožna oddaja 19.45 ŠPORTNI DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.40 Glasbena oddaja «SENZA RETE» Nocoj bo na sporedu četrto nadaljevanje in glavni akter oo popularen neapeljski popevkar, ki se bo tokrat predstavil^ pred svojo publiko. Za Massima Ranierija bo to tudi priložnost, da se po daljšem odmoru ponovno «vrne v domovino», t. j. pred italijansko publiko, kajti delj časa se je mudil «po svetu», saj je bil nekaj mesecev v Parizu. Massimo Ranieri, ki se je uveljavil v Canzonissimi nato pa tudi v raznih recitalih, se bo nocoj predstavil z «melodiozm-mi popevkami», torej s tistimi popevkami, ki jih preprosto občinstvo hitro sprejme. Glede tega Ranieri lahko račpa z velikim uspehom pri občinstvu, z uspehom, ki ga je žel ze od svojega začetka. . Poleg Ranierija bo nocoj nastopila Minnie Minoprio, lu se je v zadnjem času uspešno uveljavila tudi v glasbeni komediji. .. Kot gost bo nocoj nastopil Carlo Dapporto s svojo vedno živo komičnostjo, tisto preprosto, rekli bi ljudsko komičnostjo, ki «vžge» pri množicah. Prav gotovo bo stresal iz rokava tudi svoje tipične šale. Skratka, večer bi znal biti prijeten 21.50 Na sporedu je film s Stanliom in Olliom «II circo è fallito» 22.15 Posebna reportaža TV dnevnika: DVA MILIJONA PUŠK Nocoj bo na sporedu prvo nadaljevanje oddaje z dvema nadaljevanjema, ki je posvečena — lovu. Čez nekaj tednov se bo v Italiji začela lovska sezona. Kot je znano, je v Italiji neverjetno veliko ljudi, ki se posvečajo lovu, saj pravijo, do je več lovcev kot divjadi. Vrhu tega še ni bilo v zadnjih letih začetka lova, da bi kje v gozdu ne obležal kak lovec, ki ga je lovski tovariš zamenjal za divjačino. Skratka, vprašanje lova v Italiji postaja akuten problem in v lovskih krogih se govori, da bi bilo treba vsej zadevi najti kar se da ustrezno rešitev, predvsem pripraviti poprečnega italijanskega lovca do tega, da postane odgovoren za svoje početje. Prva oddaja bo posvečena prav obnašanju lovca. Ne gre v konkretnem primeru le za lovčev položaj kot tak, pač po za lovčevo moralo, saj se je že zdavnaj ugotovilo, da zna biti lovec nečloveško surov, dobesedno brez etike. Sicer pa prepustimo besedo Oraziu Pettinelliju, ki je pripravil oddajo. 23.00 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.g0 KNEZ IGOR Opera Aleksandra Borodina Aleksander Borodin (1833-1887) je bil eden izmed glasnikov preosnove, ki jo je začel Mihail Glinka in katere namen je bil, uveljavitev ruskega melosa, ruskega glasbenega bogastva. Glavno operno delo A. Borodina je «Knez Igor». Konec 12. stoletja je Rusija pod tatarskim jarmom. Toda ruski narod ne pristane na tujo oblast in v Putivlu si tajno kujejo orožje. Njihov knez Igor pozove narod v borbo, prepričan v zmago nad Tatari. Sledi dolga krvava bitka, toda Rusi, ki se borijo z vsem pogumom, doživijo poraz. Tudi kneza Igorja Tatari ujamejo, skupno z njegovimi borci. Vest o porazu prispe tudi v mesto in tu Igorjeva žena Jaroslava prevzame v roke oblast in sklene spet zbrati vojsko za napad na sovražnika. Vodja Tatarov Končak sklene, da bo z jetnikom lepo ravnal in mu da tudi prosto pot, pod pogojem, da ne bo začel vojne. Toda Igor tega pogoja ne sprejme. ^JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.25 Obzornik 19.45 BALKANSKE ATLETSKE IGRE . Prenos iz Sofije ’ 20.15 Kaj počnemo ob nedeljah: Zabavna oddaja 20.45 Risanka 21.00 DNEVNIK 21.25 Tedenski notranjepolitični komentar 21.40 ZLATA ROŽA PORTOROŽA Koncert zabavnih melodij Oddaja bo v barvah Nocoj bodo v portoroškem avditoriju že četrtič priredili koncert zabavne glasbe «Zlata roža Portoroža». Na koncertu bodo jugoslovanski pevci zabavnih melodij predstavili občinstvu tiste melodije, ki so lahko tudi stare, pa so še vedno sveže, mlade. Na koncu pa bodo sami odločili, katera popevka bo dobila «zlato rožo». Za letošnje leto so se organizatorji odločili pnpraviti večer jugoslovanskih melodij, ki se še vedno pojavljajo v repertoarjih vokalnih solistov in ki so marsikomu že prinesle popularnost. Ker je program sestavljen iz melodij, ki so jih pevci sami izbrali, bo zanimivo slišati, kaj je všeč pevcem. Na večeru bo nastopil ansambel Jožeta Privška, peli pa bodo Šenka in Bisera Valentalič, Zafir Hadjimanov, Miro Ungar, Marjana Deržaj, Lidija Kodrič, Radojka Šverko, Azra Halilovič, Zvonko špišič, Alfi Nipič, Ivo Robič, Oto Pestner, Tihomir Petrovič in Drago Diklič 22.35 COLUMBO, serijski film 23.45 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 18.00 Balkansko prvenstvo v atletiki 21.15 DNEVNIK 21.30 ZLATA ROŽA PORTOROŽA 22.30 Nemogoči podvig: «Tod 5» OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro proučite svoj poslovni položaj. Srečne ure z osebo, ki vas ljubi. Zdravje izvrstno. BIK (od 21.4. do 20.5.) V poslu nobenih novosti. Ne kažite nezaupanja v čustvenih zadevah. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zanimivo srečanje vam bo odprlo nove možnosti v poslovni dejavnosti. Preživeli boste prijeten večer. RAK (od 22.6. do 22.7.) V svojem delu boste imeli veliko zadoščenje. Razočaranje v ljubezni, vendar ni še vse izgubljeno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo ugoden trenutek za kakršen koli posel. Ne uveljavljajte svoje volje za vsako ceno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odpovejte se nekemu poslu, čeprav se vam zdi ugoden. Odlično razpoloženje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razpravljali boste o nekem načrtu. S svojo velikodušnostjo boste vzpostavili mir v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Spretno izpeljan posel vam bo omogočil uresničitev še nekih drugih načrtov. Ljubosumni boste. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Poiščite si novo delo. Ne dvomite v svojo ljubezen. Bodite bolj spoštljivi da osebe, ki vam i» pri srcu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zaupajte vsiljivi osebi, ki ve liko obljublja. Prijeten večer s prijatelji. VOLNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne sprejmite nekega predloga, ki bi vas potisnil v neprijeten položaj. Majhen spor v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslovnem pogledu odlični izgledi za bodočnost. Uresničili boste vaše čustvene načrte. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorne skladbe; 19.10 Enciklopedija dovtipov; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 Nenavadne zgodbe; 21.30 Popevke. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Mali koncert; 15.40 Dialogi o glasbi; 16.35 Furlanski kulturni pregled. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kulturni spored; 17.15 Poskočne; 18.45 Kulturna panorama; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo: 18.45 Poje Umberto Balsamo; 19.00 Vročih sto kilovatov; 20.00 Za prijeten konec tedna; 20.00 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.00 Koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 in 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbrane stare in nove plošče; 12.10 Lahka glasba; 13.30 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Ital. popevke; 14.50 Srečanje z znanostjo; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.10 Tenorist Richard Tucker; 18.00 Nove ital. popevke: 18.30 Ital. orkestri lahke glasbe; 19.20 - 20.00 Rossinijev «Seviljski brivec»; 22.35 Neapeljski program. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Stare popevke; 9.30 Strnjena komedija; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.30 Glasbeni variete: 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Program z A. Lupom; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Simf. koncert; 16.35 Opoldanski spored; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Mednarodni oder; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Glasba v večeru. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 10.30 Velike glasbene interpretacije: Aida; 11.40 Koralna glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Beethoven in Čajkovski; 18.30 Klavirske skladbe; 16.00 Francoska glasba; 17.10 Novejša glasba; 18.00 Plošče in skeči; 19.15 Rimski koncert; 20.45 Busonijeve skladbe; 21.30 Machiavelli: La Mandragola. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00. 14.00. 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Iz mladinskega glasbenega arhiva; 11.15 Sedem dni na radiu; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Paleta melodij; 17.40 Majhni ansambli; 18.10 Instrumenti v ritmu; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Dobimo se ob isti uri; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel bratov Avsenik; 21.00 «Letna parada, Radenci»; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Dr. Walter Gerteis: Inšpektor Jones pripoveduje; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. Kako je bilo z Ausonio Zakaj se 462 potnikov ni moglo izkrcati — Krivda »Jugoagenta« TITOGRAD, 1. avg. (Ta-"jug) — Izvršni svet skupščine Cme gore je danes objavil informacijo o zadevi z italijansko potniško ladjo »Ausonia«, ki je v začetku julija s 462 potniki zaplula v kotorsko pristanišče in čez nekaj ur odplula, ne da bi izkrcala potnike, ker ni pravočasno dobila odobritve sanitarnega inšpektorja za svobodni promet. Potniki, ki jih je ladja pripeljala, so po dogovoru z »Jugoagentom« iz Beograda nameravali napraviti izlet do Svetega Stefana. Ko je ladja priplula v pristanišče, so prišli carinski obmejni organi, da bi opravili potrebne formalnosti, vendar tega niso mogli storiti, preden sanitarni inšpektor ni izdal dovoljenja. Predstavnik »Jugoagenta« v Bijeli je bil dolžan poskrbeti za to, vendar sanitarni inšpektor ni prišel pravočasno. Potrebno dovoljenje je izdal šele, ko je že potekel čas, odmerjen ladji v pristanišču, in tako je bil poveljnik ladje prisiljen izlet odložiti. Republiški sekretariat za gospodarstvo in republiški sekretariat za delo, zdravstvo in socialno varstvo, ki sta vodila preiskavo, sta ugotovila, da je glavni krivec za to, da sanitarno dovoljenje ni bilo pravočasno izdano, zaradi česar se je ladja tudi vrnila, beograjski »Jugoagent«. Ravnanje predstavnika »Jugo agenta« so ožigosali kot početje. ki škoduje našemu tu rizmu, zato od te agencije pričakujejo, da bo ustrezno ukrepala. Tudi ve!i!'e »?ah3« od saptembra na kredit LJUBi.JANA, 1. avg. — Že dosiej so kupci večino Ci-trcenovih modelov, ki Jih sestavlja CliviOS, lahko kupovali na kredit (po novem za dinarje tudi male žabe GS). V septembru pa bo mogoče kupiti na kredit tudi velike citrosnove osebne avtomobile tipa D, ki jih bo Ci mos iz uvoženih delov sestavljal pri nas. S tem očitno želi podjetje omogočiti družbenemu sektorju nakup večjih modelov za katere je bilo sedaj potrebno uvozno dovoljenje. Cene večjih modelov bodo naslednje: Special 116.794 din (za družbeni sektor 112.300 din), Cuper 139.042 din (133.900 din), »23« 165.513 din (159.600 din) in »23 Palače« 181.478 din (175.100 din). Svet ima trenutno zaloge žit le za 27 dni! Grozi epidemija lakote Leta 1980 bo primanjkovalo hrane vsaj za dve milijardi ljudi — Se Zemlja ohlaja? — Zakaj je čedalje manj monsunov? — Mnenje izvedencev STOCKHOLM, julija — Švedski znanstvenik docent Sam Nilsson je izjavil uredniku stockholmskega lista »Dagens Nyheter«, da je v znanstvenem svetu zelo razširjeno mnenje, češ da so ljudje s svojo dejavnostjo »vse večji povzročitelji naravnih katastrof, ki sc zadnja leta dogajajo v mnogih delih sveta«. Razne vojaške in industrijske raziskave, kakor tudi poskusi s kemično-biološkimi orožji, lahko v nekaj kratkih letih izzovejo spremembe v podnebju in ogrozijo pridobivanje hrane. Monsuni, ki so življenjskega pomena za prebivalstvo največjega dela sveta, se vse pogosteje začenjajo z zamudo ali pa jih splon ni. Zlasti vznemirljivo je, sodi švedski znanstvenik, da se subtropski visoki pritiski nad srednjo Azijo »zaradi ohlajevanja severne poloble premikajo proti jugu in tako povečujejo možnost, da monsunov sploh ne bo«. Samo od leta 1971 so se plasti sne- ga in ledu na obeh zemeljskih polih povečale za najmanj 16 odstotkov. V imenu izvedencev mednarodne federacije 25 svetovnih institutov za dolgoročne raziskave je docent Sam Nilsson sporočil, da so se mednarodne in nacionalne zaloge žit povsod po svetu znižale tako zelo kot še nikoli v zadnjih dvajsetih letih. Leta 1972 so zaloge znašale 209 milijonov ton, letos pa so padle komaj na 89 milijonov ton, to je na toliko, kolikor porabimo na svetu že v 27 dneh! Presežke žit imata danes samo Severna Amerika in Avstralija. Latinska Amerika, Afrika. .Azija in Vzhodna Evropa žita uvažajo, še pred kakimi 40 leti pa so vsa večja območja razen Zahodne Evrope žita izvažala. V državah v razvoju porabijo na prebivalca po 200 kilogramov žit letno, v industrijsko razvitih državah pa okoli 500 kilogramov. Človek po- rabi od te količine neposredno 75 kilogramov, ostanek pa gre za prehrano živine in perutnine. Že čez sedem let bo na zemlji živelo okoli pet milijard ljudi. Pri sedanjem tempu razvoja poljedelstva in pridobivanja hrane je jasno, da bo leta 1980 primanjkovalo hrane vsaj za dve milijardi ljudi. Zaradi tega mednarodni strokovnjaki za prehrano opozarjajo, da morajo bogate države brez odlašanja začeti občutneje podpirati države v razvoju pri pridobivanju hrane. Od industrijsko razvitih držav pričakujejo, da bodo nerazvitim območjem zagotovile zlasti kmetijsko mehanizacijo in umetna gnojila. Takšne rešitve so mogoče in nujne, če se želimo izogniti nadaljnjemu poglabljanju prepada med razvitimi in nerazvitimi, prepada, ki hkrati v veliki meri ogroža tudi nadaljnji razvoj bogatih držav. SLOBODAN LUKIČ Pred točo svinčenk OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO« NIKOZIJA, avgusta — Nedeljsko jutro, 21. avgusta je začelo s pravo bitko, ki se je razplamtela okrog »Ledra Palacea«. Vsak hip smo pričakovali, da bo Turkom pošla potrpežljivost in da bodo neposredno napadli hotel, ki je bil narodnim gardistom za trdnjavo, iz katere so neprenehoma streljali... V hotelu je bilo okrog 380 tujcev, med njimi precej žensk z otroki, in skoraj 200 novinarjev, ki so prišli na Ciper z vseh strani sveta. Gardisti so nas imeli tako rekoč za talce. Silam OZN sploh niso dovolili, da bi se v karkoli vmešavale, zavračali so tudi njihovo prizadevanje, da bi nas evakuirale, to pa zato, ker smo gardistom očitno služili kot izvrsten »ščit«; zanašali so se, da turški vojaki ne bodo streljali na hotel, ki je poln tujcev. V hotelu te že začelo primanjkovati hrane. Zmanjkalo je vode in električnega toka, telefonsko centralo pa so z.jsedli vojaki, »Ne streljajte! Ne streljajte!« Okrog desetih so boji maio pojenjali in tedaj smo iz daljave spet zaslišali zveneči glas iz zvočnika. »Tukaj patrulja sil OZN, ki se približuje hotelu Ledra Palače. Ne streljajte! Ne streljajte!« Patrulja se je počasi pnbiževala in ves čas opozarjala, naj ne streljajo. Sile OZN so prihajale, da bi nas evakuirale. Cez čas so se v avb noteia prikazale »modre čelade« in po kratkem razgovoru z oficirjem narodne garde so nam povedali, da se pogajajo o naši evakuaciji, da pa ne vedo. kdaj nas bodo lahko spravili na varno. Vendar so nam svetovali, naj za vsak primer pripravimo svoje stvari, tet nas tudi opozorili, da nas oodo evakuirali na naše tveganje, ker nam ne morejo dati nobenih trdnih jamstev za varnost. Sestavili so seznam gostov po narodnostih Okrog enaistih so na intervencijo zahodnonemškega veleposlaništva odšli iz noteia tn se brez spremstva odpeljali z osebnimi avtomobili najprej nemški novinarji Za njimi so na svojo roko odšli še nekateri, toda v no-telu nas je ostala velika večma. Čakali smo na konvoj OZN. Okrog poldneva nam je oficir OZN naposled sporočil, da so se pogodili o naši evakuaciji in da nas bo naložil konvoj iz britanskega oporišča » Dekehji, vendar da ne ve natanko, kdaj bo konvoj prispel. Kmalu po 13. un so nam sporočili, da je konvoj na poti in da ga lahko pričakujemo v prej ko tnčetrt ure. Začeli smo se pripravljati Narodni gardisti so se smukah okrog nas, očitno nezadovoljni, ker odhajamo, saj so dobro vedeli, da bodo Turki začeli streljati na hotel, kakor hitro odidemo. Gardisti ovirajo odhod Naposled so maio pred 14. uro pripeljali kamioni, oficir OZN nam je velel, naj se »vkrcamo« Toda v tem trenutku so se spet vmešali gardisti, ki nam niso pustili na kamione, položaj je spet postal napet. Oficir OZN m gardist sta se srdito zgovarjala pred vhodom v hotel Naposled so nam rekli, naj se po en predstavnik Jugoslavije m drugih držav povežejo s svojimi veleposlaništvi m zahtevajo naj ta stopijo v stik s Sampsonovo vlado, da bi izdala dovoljenje za evakuacijo njihovih državljanov iz »Ledra Palacea« To je bi. čisto navaden trik s prozornim namenom, prisiliti d: plomatske predstavnike teh držav, da navežejo Kakršenkoli stik spučistično vlado, ki je ne priznavajo Eden izmed nas je stopil k telefonu m sporočil to zahtevo našemu veleposlaništvu, pri čemer je opozori! na namen tega manevra Medtem pa je že interveniral britanski predstavnik, to je od gardistov odločno zahteval, da dovolijo evakuacijo vseh, ki so v hotelu, ne glede na nacionalno pripadnost. In tako smo naposled lahko odšli. Iz hotela so nas pripadniki OZN mirno in brezbrižno, očitno navajeni takšnih situacij, vodih v skupinah po petnajst in nam pomagali na tovornjake, na Katerih so se vile velike britanske zastave, ker so evakuacijo prevzel; skupaj Britanci in OZN Ko smo bili vs: na tovornjakih, je konvoj počasi odpeljal, pn čemer se je spet oglasil po zvočniku glas, to je opozarjal. »Ne streljajte: Ne stre Dajte!« Toda komaj smo bili kakih sto metrov proč, se je spet razvnelo streljanje Konvoj je obstal Nad glava mi so nam začele žvižgati krogle in v mpu smo vsi ieg 11 na tla; tedaj smo šele videli, zakaj so nas vkrcar samo po 15 na kamion: da bi lahko vsi legli, če bi se začelo streljanje. Cez tn, štiri minute, po ponovnih opozorilih, naj ne streljajo, smo spet krenili naprej, proti britanske mu vojaškemu oporišču v Dekehji .. RIŽO MEHINAG1C Kraja - najnovejši šport v ZRN Jena krade?1 Iz trgovin so leta 1973 tatovi odnesli blaga v vrednosti dveh milijard mark — Te tatvine plačajo potrošniki OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, avgusta — ... ker se vsakih 17,5 sekund zgodi po ena tatvina...« Razbito steklo. Skozenj moli orokavičena roka s šopom odpiračev, ki pomagajo spretnim priti do denarja, zlatnine, krzna, vsega kar se splača odnesti, ko je družina na dopustu. »Kriminaina pobcija svetuje: Bodi bolj prebrisan, kot je tat,« je geslo m naslov priročnega letaka, ki ga množično delijo v tem času po ZRN. Na vhodu v veleblagovnico opozarja lepak na — tatove. Ko kupuješ, te povsod motrijo prenosne kamere. »Saj t.0 ni mogoče! Moja žena?!«... Pod prepleskano žensko sliko svarilo in zapoved: vsakršno tatvino preganjamo kazensko. »Kraja je najnovejši ljudski šport v Zvezni republiki Nemčiji Iz veleblagovnic, supermarketov in trgovin Je bilo lota 1973 ukradenega blaga v vrednosti dveh milijard mark,« je pred nedavnim pisala uglenna zahod-nonemška revija. V Mtinchnu se je v zadnjih petih letih število kraj v trgovinah skoraj početverilo, in to od 2181 na 7494 v letu 1973. Najpogosteje pa imajo ujeti tatovi tudi dosti denarja v žepu. »Vroče« blago bi torej lahko tudi kupili. Med njimi je vse več otrok. Leta 1968 so jih ujedi »le« še 179, lani že 465. Ob tem pa vsi vedo, da odkrijejo le neznaten del tatvin. Kaj pa z drugimi? Druge tatvine plačam-.) vsi. Trgovci jih seveda pridno vkalkulira-jo v cene poleg tega pa še stroške za zaščitno službo proti kraji, za nekakšno hišno policijo. Vse bolj neprijetno je kupovati po zahodnonemških veleblagovnica! Ko takole ogleduješ eno ;n drugo, moraš hočeš nočeš vedno pomisliti na to, da vendar ne boš s kakšno neumnostjo naredil kaj takega, kar »policaju« pred zaslonom ne bo več jasno. Pa te bo ko j prišel »pozdravit«. Tis e rdeče lučke na opazovalni), kamerah se svetlikajo kot nočni signali na letalu. Lani je med 2,5 milijoni registriranih kaznivih dejanj bilo v ZRN 897 tisoč kraj pod oteževalnimi okornostmi in 778 tisoč kraj brez oteževalnih okolnosti. Preračunano na sto tiosč prebivalcev pride preko 2700 kraj, pri čemer so najpogostejše kraje iz avtomobilov (246), takoj za njimi pa kraje v veleblagovnicah in drugih trgovinah (407). V hotelih in gostišč’h je v primerjavi s tem še varno, saj je le 72 primerov kraje na 100 tisoč prebivalcev. Pač pa so spet pogoste kraje iz stanovanj (133). Med prijetimi tatovi je bila kar četrtina tujcev, od teh pa preko polovica delavcev, »gastarbeiterjev«. Tako pravijo. V neki trgovini so razstavili 200 sončnih očal kot posebno ponudbo Trgovka na blagajni jih je obeleževala posebej, ko so jih kupci plačevali. Le 30 jih je prišlo do blagajne . . . Trgovec, čeprav manjši, se je odločil za hišnega policaja. Očala stanejo zdaj 10 odstotkov več. V desetih letin, od 1963 do 1973, je poraslo število kraj v trgovinah od 43.325 na 185.954 ali od 2 6 na 7,2 odstotka vseh kaznivih dejanj. Medtem ko se je v teh desetih letih povečalo število vseh kaznivih dejanj v ZRN za 53 odstotkov, pa se je število kraj v trgovinah povzpelo za 329 odstotkov, pri čemer je skupen promet v trgovinah le enkrat večji. Cenijo pa, da ujamejo le vsak dvajseti primer. Če bi jih, bi bilo torej lani v Zvezni reoublikj Nemčiji kar 3,7 milijona takšnih kraj. Ali drugače preračunano: na vsakega 17. Zahodnega Nemca bi prišla ena kraja v trgovini. Velika trgovska mreža Nec-kermann je v letnem poročilu Berite revijo „DAN“ ugotovila, da pride na vsako marko prometa en pfenig ukradenega blaga, le 0,7 pfeniga pa dobička za delničarje. Torej- ukradenega več kot čistega dobička! Načelo samopostrežbe je postalo »samopostrežba« za nepoštene kupce. Trgovine postajajo vse boD anonimne, vedno bolj prostrane. Kradljivci se počutijo kot »črni potniki« na vlaku. Storilci imajo očitno občutek, da nikogar ne oškodujejo osebno, marveč neko institucijo. Ugledni komentator se ob tem ustavlja tudi pri odnosu do javne lastnine, ki se po njegovem v ZRN vse bolj izgublja. Trgovci se zatekajo v zasebno justico. Na različnih plakatih svarijo morebitne tatove, da brez milosti prijavljajo vsako tatvino organom pregona ter da v vsakem primeru zahtevajo poleg vrnjenega blaga tudi pavšalno odškodnino med 20 in 50 markami. Tu in tam dajejo tudi nagrado tistemu, ki tatu ujame. Takšnale tatvina je dala navdih zahodnonemškemu avtorju satirično-humoristične oddaje na prem televizijskem programu, v kateri karikira tipično nemško družino. Zena zakrknjenega konservativca in glavnega junaka te serije. Alfreda Tetzlaffa je tudi zabredla med tatice pri Hertieju (velika mreža trgovskih hiš). Pa ne da bi prav sploh kaj ukradla, le zmedena Je bila toliko, da Je pomotoma stavt a v kupljeno košaro za smeti še neke ne pomembne malenkosti... Marsikdo se je znašel že na črnem seznamu veletrgovin. Tu in tam so Jih poskušali tudi Javno izobesiti, pa je protest le bh prehud. Trgovci bi radi ujetim tatovom prepovedali vstop v vse trgovine v okolic, če gre za manjši kraj seveda. Ne samo ne kradi, ampak pazi, da ne bi kdo posumil, da kradeš, ko se podaš v Kaufhof, Hertie Neckermann, Horten ali coop. ANTON RUPNIK Spodrezani frak Ker je Martha Mitchell, ločena žena bivšega ameriškega ministra za pravosodje Johna Mitchella, zaspala v Nixonovi postelji v Čamp Davidu, so jo vpisali na seznam »sovražnikov« Bele hiše. • Takole je bilo: Martha je nekega večera skupaj s skupino Ljudi gledala v Nixonovi rezidenci v Čamp Davidu nek film. Ta jo je pričel dolgočasiti, zato se je odpravila v neko sobo, ki je bila prazna, se ulegla na posteljo ter — za-spala. Nič hudega sluteč Martha ni vedela, da je bila to ravno Nixonova postelja. Zanjo je bilo vse to smešno, vendar telesna straža predsednika Ni-iona ni »imela nobenega smisla za humor«, kot je kasneje izjavila Martha. Agenti se niso smejali ampak so jo enostavno vpisali v seznam predsednikovih »sovražnikov«. m Novinarka nekega ameriškega ženskega časopisa je ugotovila, da je Henry Kissinger popravil svoje navade, odkar je srečno poročen. Kot dokaz je navedla, da »leteči Henry« končno ne grize več nohtov. kadar mu zastavljena vprašanja novinarjev niso všeč. * Kot nekateri bivši državniki se je tudi jinanč-ni minister George Shultž odločil, da bo od jeseni dalje poučeval na univerzi. Shultz je bil pred 1U69. letom, preden je bil imenovan v Nixonovo vlado za finančnega ministra, dekan in profesor za indù sirijske zadeve na univerzi v Chicagu S prvim septembrom letos pa bo po sedanjem imenovanju projesor na visoki šoli, kjer bo predaval gospodarstvo in državno poslovanje. • Planerji, ki se ukvarjajo z naraščanjem prebivalstva so ugotovili, da se bo po dosedanjem stanju šte vilo prebivalstva Indije povečalo do leta 2.000 na milijardo. To se pravi, da se bo sedanja številka ravno podvojila. Skupina znastvenikov je predlagala predsednici indijske vlade Indivi Gandhi, da se je treba resno zavzeti za rešitev tega problema tn poiskati poti, da bi se zagotovila zadostna količina hrane za to velikansko ljudsko množico, v zadnjem desetletju se je indijska populacija povečala za 24,6 odstotkov, vsako leto za 12 milijonov. Grčija po vrnitvi civilistov Rekonvalescent pod Akropolo Veliko novih možnosti, še več pa neznank Od našega posebnega poročevalca ATENE, julija^ — Vrnil se je Teo-dorakis, vrnila se je Melina Mercouri, vrnila se je Amalia Flemming ali »Ama-lia demokratia«, kot so jo pozdravili na atenskem letališču,___vrnili so se politični ietniki iz taborišč na otokih, vrnil se je Karamanlis in v nekaj urah po pristanku v Atenah prisegel kot predsednik vlade,___vrnila se je svoboda, vrnila se je demokracija, vsi so se vrnili, vsi so veseli in sreč-ni, vendar pa niso šli vsi na morje, kot v 'filmu »Nikoli rTncdeljo«. Za to ni bilo časa in ni bil čas. Po sedmih letih, treh mesecih in dveh dneh, kot zdaj v Atenah radi štejejo, je nastala v Grčiji tolikšna politična praznina, da jo bo težko zapolniti. Politični voditelji so bili ali v izgnanstvu ali pa so tičali v domačem političnem brezdelju. Večina med njimi je napadala vojake na oblasti, toda medtem so minevala leta in polagoma so se odvadili nekdanjega dela. Potem se je vse nenadoma spremenilo v nekaj urah; vojaki so se poslovili in poklicali civiliste. Prepustili so jim Grčijo, ki so jo spravili na rob vojne s Turčijo, ki so jo pognali v ciprsko avanturo, ki so ji z diktaturo vzeli vse politično, gospodarsko in kulturno življenje. Torej je bilo treba začeti znova. Karamanlis, ki je od leta 1983 živel v Parizu, se je na vrat na nos vrnil v Atene ter v nekaj urah prisegel kot predsednik vlade. Zbral je okoli sebe politike skoraj vseh strank, od skrajne desnice do progresistične levice in sestavil »najbolj reprezentativno vlado, kar jih je kdaj imela Grčija«, vlado, ki je v trenutnih razmerah sprejemljiva tako za večino Grkov, kot za tujino. Seveda bo prava vlada Grkov tista, ki jo bodo dale splošne volitve, dotlej pa ima Karamanlis edinstveno priložnost: lahko se tako uveljavi, da zmaga na volitvah in vodi Grčijo še naprej. Karamanlisova priložnost Problemov je ogromno. Zunanjih in notranjih. Na prvem mestu je prav ciprska kriza. V Ženevi lahko naredijo samo prve korake, potem pa je problem še vedno tu: Grkom je treba nekako dokazati, da jih ni »rešila Turčija«, kot jim porogljivo očita tujina, da kljub porazu na Cipru in turški vojski na otoku še nekaj pomenijo. Malo prednosti v svetovni diplomaciji so spet dobili s pomočjo Turkov, ki so bili v Ženevi preveč trdi in ki so med pogajanji še naprej pošiljali na Ciper svojo vojsko. Ciprskim Grkom je treba dokazati, da »mati Grčija« ni pozabila nanje, se pravi, da bodo Atene morale na pogajanjih doseči nekaj takšnega, kot je dosegla Ankara v obravnavanju turške skupnosti na otoku. Toda težava za Atene je predvsem v tem, da zdaj po eni strani ne morejo rožljati z orožjem na Cipru, po drugi strani pa ne sme novi civilni režim zapraviti priložnost z direktnim spopadom s Turčijo. To je velika preizkušnja za Kara-manlisovo vlado, ki ni storila ničesar, da je prišla na oblast in ki mora storiti vse, da se na njej obdrži. Prav zunanja politika je lahko odločilna in tu lahko nabere Karamanlis precej točk. . Naklonjenost velikega dela sveta ima že s tem, da je v Atenah po sedmih letih vojaške diktature na oblasti civilna vlada. Evropski svet 17 držav je pripravljen sprejeti Grčijo nazaj v svoje vrste, če le Atene uvedejo temeljne svoboščine s pravico do organizacije političnih strank in svobodnimi volitvami. Tudi ZDA, katerih politika je bila vsa povojna leta takšna, da so spravile Grčijo popolnoma v svoj objem, so zdaj pripravljene nekoliko »pomagati« Karamanlisu. že so pod- prle Atene na ženevskih pogajanjih o Cipru in v State departmentu so pripravljeni odpoklicati veleposlanika Tasco, čigar vmešavanje v grško politično življenje je bila zadnja leta preveč očitno. Tako bi washington-ska vlada naredila potezo v korist Aten in sebe, saj je bilo v kongresu in senatu zmerom veliko pritožb zoper ameriško politiko do hunte. Opozicija še čaka Popolnoma jasno je, da v zunanji politiki Aten po novem ne bo bistvenih razlik in da Karamanlisova vlada v politični igri ne bo šla tako daleč, da bi prisluhnila zahtevam skrajne levice, ki bi hotela spraviti Grčijo iz NATO in jo narediti za nevtralno ali celo neuvrščeno državo. Prej ima Karamanlis priložnost za to, da se pobota s Turčijo ter ustreže zahodnim zaveznikom v tem, da je med članicama NATO v jugovzhodnem Sredozemlju mir ali celo prijateljstvo. Medtem ko se vlada v prvih dneh svojega obstoja otepa s tako hudimi zunanjimi problemi je opozicija zelo prizanesljiva. Najbolj zakrknjena desnica previdno molči in če damo na to stran nekdanje vojaške vladarje, potem postane jasno, da tistim, ki so Grčijo spravili tako daleč v sedmih letih še lep čas ne bo do oblasti. Nekaj podobnega je z vprašanjem ali se bo kralj Konstatin vrnil v Atene, kar bi baje, po pisanju atenskega tiska, prav rad storil. Toda Karaman- lis bi s takšno potezo veliko tvegal, saj je znano, da je hunta izvedla državni udar, da bi prehitela mladega kralja, ki je imel enake namere. Prihod Konstantina v Atene bi pokazal, da so se kazalci politične ure ustavili pred 21. aprilom 1967, kar pa gotovo ni želja sedanje vlade. Za Karamanlisa, ki je vse doslej veljal za desničarja in konservativca, se napovedujejo hudi časi, ko se bo levica aktivneje vključila v politično življenje. Izjave bolj ali manj levih grških politikov te dni so takšne, da je mogoče napovedati nekakšno združeno levo stranko, ki bi zajela celo komuniste. Toda Karamanlis ima nekaj prednosti: izpustil je politične zapornike (vendar ne vseh, zlasti ne tistih, ki so bili v zaporu pred prihodom hunte), dovolil je tiskanje nekdanjih levih listov (čeprav kakšen včasih ne izide »zaradi pomanjkanja papirja«), v vladi ima politike iz nekdanje Unije centra. Torej je naredil prvo potezo. V negotovosti, v kateri je te dni levica, še ni mogoče računati s kašnim ostrejšim spopadom. To dokazuje tudi mirovanje politikov na levici. Vsakdanje skrbi čeprav so ti problemi v ospredju grškega življenja, pa življenje teče dalje in državljane, ki niso politični voditelji, tarejo drugačne skrbi. Tisti gospodarski skok, ki so ga polkovniki začeli s tolikšnim uspehom, se je izjalovil v padec. Cene so se neznansko povišale, inflacija pa galopira. Atene, ki so bile še pred leti veliko gradbišče, so se spremenile v mesto praznih parcel, kjer parkirajo avtomobile, namesto da bi mešali malto. Po novem bo treba zategniti pasove in prositi za pomoč v tujini. Sprememba je prišla sredi poletja in na presenečenje domačinov ni pri» vabila turistov, da bi z Grki uživali v spet najdeni demokraciji, marveč jih je pregnala. Hoteli so prazni, turistični avtobusi vozijo po mestu toliko tujcev, da bi šli v taksi, v restavracijah in tavernah se tepejo za goste, ki jim je žal več do miru in nizkih cen, kot do spet dovoljene Teo-dorakisove glasbe. Atenski listi nevoščljivo pišejo, da se tujci zdaj tarejo v Italiji in Jugoslaviji, ter da celo na Sardiniji domačini spijo v parkih ali vrtovih, ker je tam toliko turistov. Za državo, ki si je s splošno mobilizacijo nakopala velikanske stroške, je turizem velikega pomena saj je skupaj z nakazili v tujini zaposlenih delavcev eden poglavitnih virov deviz. Zato je vznemirjenost turističnih strokovnjakov in z njimi hotelirjev in gostincev razumljiva. Gotovo bo bolje, ko bo vlada odpravila umetno vzdrževani in desetletja trajajoči tečaj drahme, ki se upira vsem spremembam na svetu, tako da je za dolar še danes mogoče dobiti trideset drahem. Precej zapornic je še spuščenih: nova vlada še ni preklicala represivnih zakonov in dekretov iz časov hunte in let pred njo. Izpuščeni jetniki so sicer povedali za tisk, kako je bilo v zaporu in taboriščih, posne- li bodo tudi film o lanskih novembrskih spopadih med študenti in policijo (med katerimi je bilo po sedanjih podatkih trikrat več mrtvih, kot so pisali tedaj), toda nekdanji voditelji iz oboroženih sil so še nedotakljivi. Papadopulos mirno živi v predmestju Aten in napoveduje intervjuje s tujimi revijami . . . Z vojsko v rokavicah Vendar je tudi to mogoče razumeti: vojaški režim ni padel, ker bi ga vrgel močnejši od njega, marveč ker je zašel v slepo ulico. V čedalje hujši zmešnjavi, katere vrhunec je bila ciprska avantura, so vojaki bržkone spoznali, da z zamenjavo vodilne ekipe ne spremenijo bistva. Že samo zaradi tega bi v mirnejših razmerah lahko obdržali nekaj nekdanje moči. Tako pa so še potisnili Grčijo na rob vojne s Turčijo: torej je Karamanlisovi vladi jasno, da ne more v takšnih razmerah obračunavati z vojsko. Zato tudi nima nič proti pobudam nekdanjih oficirjev, ki pozivajo oborožene sile na bratenje z državljani in na lojalnost do civilne vlade. Razmere so prenevarne, da bi se igrali z ognjem, Ka-ramanlis pa je znan kot spreten po-htik, ki mu zdaj po lastnih besedah ni do tega, da bi »zapravila) svojo preteklost in prihodnost«. Prav zaradi vsega tega je v Atenah tolikšna bojazen, da bi se ciprska kriza sprevrgla v vojno s Turčijo. Ce bi se zgodilo kaj takšnega, bi Karamanlis na eni strani izgubii naklonjenost tujine, predvsem pa bi se okrepil položaj »trdih« v oboroženih silah. V takšnih okoliščinah je razumljivo, da v Atenah z veseljem in upanjem pozdravljajo vsak korak naprej pri urejanju ciprske krize. Resnična preizkušnja civilistov na oblasti v Atenah bo torej prišla kasneje, ko se bodo znebili najtežje dediščine vojaškega režima, če bo šlo vse po sreči, bo treba samo čakati na splošne volitve. Ta »če« je tokrat zares važen, kajti v maju 1967 naj bi bile v Grčiji splošne volitve in tedaj so napovedali zmago za njihove razmere levo usmerjenih sil. Mesec dni prej pa je vojska izvedla udar. Zato si v Atenah želijo, da se zgodovina ne bi ponovila. Stane Ivanc Zlato klasje rodilo kot nihče ne pomni Z vseh jugoslovanskih žitorodnih območij poročajo o izjemnih pridelkih pšenice - Kombajni delajo v treh izmenah ■ Presenečeni celo večni optimisti NOVI SAD, 31. jul. (Tanjug). V pokrajinskem sekretariatu za kmetijstvo so objavili, da so v Vojvodini pšenico poželi na skoraj 319.000 hektarjih, oziroma na 74 odstotkih njiv. Družbena posestva so žetev opravila 80, zasebniki pa 63 odstotno. Največ pšenice v družbenem sektorju so poželi v Sremu — 88 odst., vendar pa so tam zasebniki poželi manj kot pa v Bački in Banatu. V zadnjih dneh so žetev zelo pospešili. Družbena posestva v Pančevu, Alibunaru, Bečeju, Stari Pazovi in neka- terih drugih krajih so že požela ali pa bodo danes požela vso pšenico. Kombajni na nekaterih posestvih delajo tu- Nov kos avtomobilske ceste Razdrto: še 30 dni Odsek med Postojno in Razdrtim bodo najbrž odprli že septembra POSTOJNA, 1. avgusta — Na novem odseku avtomobilske ceste Postojna—Radzdrto, ki je dolg 9 kilometrov, je asfalt prodrl že mimo Hruševja, kar pomeni, da do konca tega odseka nista pod asfaltom samo še slaba dva kilometra; zato lahko pričakujemo, kakor zatrjujejo graditelji, da jo bodo odprli za promet v začetku prihodnjega meseca. »Dela na drugem odseku avtomobilske ceste Šentilj —Razdrto napredujejo te dni s polno paro, čeprav je pogodbeni rok za dokončanje del potei}! že včeraj,« pravi dipl. inž. Miloš Turk, vodja sektorja za novogradnje pri republiški skupnosti za ceste. »Do zamude je prišlo zaradi nepričakovanega močnega deževja, vendar kljub temu upravičeno pričakujemo, da bo ta kos nove avtomobilske ceste nared, če bo vreme še tako ugodno, najpozneje čez trideset dni, saj gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine, ki je glavni izvajalec del, praktično dela zaključuje. Po predračunu investitorja naj bi kilometer tega novega odseka avtomobilske ceste Postojna—Razdrto, ki je bil gradbeno dokaj manj zahteven kot prvi (Vrhnika—Postojna), veljal 15 milijonov din, medtem ko je prvi veljal nad 20 milijonov. Po ocenah investitorja gre za okrog 15 odstotno podražitev v primerjavi s predračunsko vrednostjo, medtem ko izvajalec govori o 30-odstotni podražitvi. Odsek avtomobilske ceste Postojm—Razdrto so začeli graditi poleti 1972, končan pa bo ob koncu letošnjega poletja, kar pomeni dobri dve leti gradnje. Gradbeniki pravijo, da so tod naleteli na močno ne-nosilna tla — gre za ilovico — ki jim je delala več preglavic. Ta odsek se bo končal pri razcepu stare ceste proti Novi Gorici in Kopru ter Trstu, kjer bodo zgradili tudi začasno cestno vstopno-izstopno postajo Od tod naj bi po besedah dipl. inž. Miloša Turka že jeseni začeli graditi 5,5 kilometrov dolg odsek ceste proti Senožečam, ki bo pod Nanosom zavila mimo Razdrtega v 750 metrov dolg predor. Ta najkrajši odsek bodo raz delili na dva dela, in sicer na prvi s predorom, ki bo dolg 2,5 kilometra ter na drugi, dolg tri kilometre, ki se bo končal pri razcepu ceste proti Kopru in Trstu pn Senožečah. Spričo zelo zahtevnega predora bodo ta odsek bržčas gradili dve do tri leta, če računamo, da z denarjem zanj ne bo večjih težav. Kakor smo že poročali, je izvršni odbor republiško skupnosti za ceste predlagal IS SRS, naj bi cestnino povečali za 0,25 do 0,30 din na kilometer, kar pomeni, da bi morali po novem za pot od Vrhnike do Razdrte ga odštet; (osebni avtomobili) od 10 do 13 din Odsek avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna Je lani »zaslužil« okrog 25 milijonov dm. V povprečju so vsak dan našteli na tej cesti po osem tisoč vozil; izven sezone po kakih pet tisoč na dan., v glavni turistični sezoni pa 15 tisoč, ob največjih konicah pa tudi 25 tisoč. Letošnji promet in iztržek je bil los’ej nekoliko skromnejši. NIKO LAPAJNE di v treh izmenah. Ko bodo pšenico spravili z družbenih posestev, bodo kombajni pomagali žeti zasebnikom, če bo vreme naklonjeno, bodo žetev na družbenih posestvih končali do 5. avgusta, v zasebnem sektorju pa pet dni kasneje. Hektarski pridelek na družbenih posestvih dosega od 41 do 56 stotov pri zasebnikih pa od 31 do 46 stotov na hektar. Zadnje deževje je vplivalo na zmanjšanje hektolitr-ske teže zrnja, ki je zdaj povprečno 77 gramov. Menijo, da bo zaradi nedavnega dežja pridelek za 3 do 5 stotov manjši kot bi bil sicer. Zdaj pa se je začela tudi žetev takoimenovanih trdih sort pšenice. Pridelek teh sort pa je manjši. »žitokop« je dosegel skupaj več kot 66.000 vagonov tržnega presežka, vendar računajo, da so mimo te skupnosti prodali drugim potrošniškim središčem v državi približno 10 tisoč vagonov. Sicer pa računajo, da bo v Vojvodini letos 125.000 vagonov tržnega presežka. Tudi žetev v Baranji in Slavoniji se pomika h koncu. Kljub deževnemu obdobju v drugi polovici tega meseca, ki je za šest dni prekinilo žetev, lahko že zdaj z gotovostjo trdimo, da bo žetev rekordna. Na družbenih posestvih so žetev končali na okoli 90 odstotkih površin. Povprečni pridelek znaša več kot 57 stotov na hektar, na zasebnih poljih pa okoli 44 stotov. Tako velikega hektarskega do- nosa v teh žitorodm pokrajini doslej še niso dosegli. Tudi kmetijsko-industrijski kombinat »Vinkovci« je na okoli 10.000 hektarjih že zaključil žetev. Prideiali so povprečno 62 stotov na hektar. V tem kombinatu pričakujejo, da jim bo pšenica prinesla akumulacijo v vrednosti več kot 50 milijonov dinarjev. Največ pšenice v Jugoslaviji pridelajo v industrijsko-kmetijskem komninatu »Osijek«. Posejali so jo na okoli 20.000 hektarjih, povprečni hektarski pridelek pa je 57 stotov. Ker vremenoslovci napovedujejo, da bo vreme še naprej ugodno, predvidevajo, da bodo letošnjo izredno bogato žetev v celoti končali v prihodnjih dveh do treh dneh. Na poljih kmetijsko-indu-strijskega kombinata »Vukovar« so danes končali žetev pšenice. Poročajo, da so dosegli zelo dobre rezultate, večje, kot so pričakovali naj-večjl optimisti. Povprečni pridelek pšenice v tem kombinatu je 63,80 stota suhega zrnja pšenice, kar je najboljši rezultat tega posestva doslej. V Bosanski Posavini, Setn-beriji in kraji pod Majevico se žetev prav tako približuje koncu. Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da so pšenico poželi na 45.000 hektarjih, to pomeni, da bodo morali v prihodnjih nekaj dnevih letino spraviti še s 5.000 hektarov. Povprečen pridelek kombinata v Bosanskem šabcu je 45 stotov na hektar. To velja tudi za posestva v Brčkem, Biieljini, Orašju in Mo-dričju. Povprečni pridelek pri zasebnikih dosega 30 stotov. Najboljši pridelek so dale sorte zlata dolina, libelula in sava. Sezona v polnem razmahu Hoteli ob Jadranu so večinoma zasedeni do zadnje postelje ZAGREB, 1. avg. (Tanjug) — Turistična sezona v Istri, Hrvatskem primorju in Dalmaciji je v polnem razmahu. Predstavniki turistične zveze Hrvatske pravijo, da je tujski promet na Jadranu zdaj tolikšen kot v lanskem letu, ki je bilo eno najboljših turističnih let v zadnjem času. V Opatiji, Dubrovniku in nekaterih drugih slovečih krajih je tujski promet še za nekaj odstotkov večji od lanskega. Turistični strokovnjaki napovedujejo, da kljub spremembam na svetovnem denarnem trgu m kljub energetski krizi tudi letos turizem ne bo odpovedal. Zdaj je na primer na makarski rivieri okrog 52.000 domačih in tujih gostov, na dubrovniški okrog 41.000, na cri-kveniško-vinodolski pa okrog 30.000, povečini tujih turistov. Ugoden je tudi turistični promet na območju Šibenika kjer je zdaj kakih 30.000 gostov ali približno 3 odstotke več kot lani. Nekoliko slabši tujski promet od lanskega je le v Splitu, kjer je bilo zadnje dni julija približno 14 odstotkov manj gostov kot v lanskem juliju. Plastični bungalovi RAŠKA, 1. avg. (Tanjug) — Kopaonik bo prva gora v Srbiji, na kateri bodo postavili plastične bungalove, ki jih bo v Italiji nabavilo tu-ristično-gostinsko podjetje »Kopaonik« v Raški. Kakor je izjavil direktor podjetja Vitomir Gospotovič, je banka odobrila kredit za uvoz 60 bungalovov, ki so komfortno opremljeni in imajo 240 postelj. Največ bungalovov bodo postavili v gorskem letovišču »Sončna dolina«. Cenejša vozila Znižane cene osebnih avtomobilov »Crvene zastave«-Fičko in spaček po stari ceni - Zastava 101 54.431 din LJUBLJANA, 1. avgusta — Po novicah iz Zavodov Crvena zastava v Kragujevcu so od danes v veljavi nove, nižje cene za osebne avtomobile. Tako bo od danes naprej stal avtomobil zastava 1300 standard 50.530 dinarjev, 1300 lux 53.937, 1500 familiare 63.124, zastava 101 54.431, lada standard 57,438, lada familiare 63.989, lada special 69.222, 125 PZ 60.982 in fiat 132 GLS 93.400 dinarjev. Nove cene so nižje od 1404 do 3900 dinarjev, odvisno od tipa vozila. Nespremenjena je ostala le cena popularnega fička. Vozila Crvene zastave so cenejša potem ko je zvezni izvršni svet sprejel sklep o premaknitvi meje progresivne obdavčitve avtomobilov z 42.000 na 46.000 in s 50.000 na 54.000 dinarjev. Kot smo lahko zvedeli iz pogovora s predstavnikom Slovenijaavto, bodo nove cene izračunali do ponedeljka. Po novem naj bi bila cena popularne »101« za 4.000 dinarjev nižja od sedaj veljavne. Skoraj gotovo je, da bodo nove cene v veljavi prihodnji teden, ker mora biti sklep o spremembi davčnih stopenj na osebne avtomobile in načinu obdavčitve objavljen v zveznem Uradnem listu. Le-ta sicer izhaja ob sredah, vendar najnovejša številka Uradnega lista tudi še danes ni izšla. Tudi v vodstvu Uradnega lista SRS so nam potrdili, da najnovejše številke Uradnega lista SFRJ še niso prejeli. Precejšnja pocenitev bo zaradi znižanega prometnega davka pri dražjih avtomobilih iz domače proizvodnje in uvoza, vendar pri teh pro- izvodna cena — oziroma uvozna cena, povečana za carino — ne sme presegati 54.000 dinarjev. Kot smo zvedeli, bo cena spačka ostala nespremenjena. Znižanje osnovnega prometnega davka na avtomobile naj bi v prihodnje prispevalo k večji oživitvi prodaje avtomobilov domače proizvodnje na domačem trgu. Znano je namreč, da imajo samo v Kragujevcu na zalogi že več kot 19.000 neprodanih osebnih avtomobilov. FRANJO KRIVEC Bilance, obletnice, triumfi in trgovina O velikih spremembah v kulturi Zagreba — V devetem desetletju z notami — Velik likovni dogodek v Zodijaku— Slikarska dinastija rodu Generaličev Teh nekaj mesecev delovanja zagrebške interesne skupnosti za kulturo je bilo za strateško preučevanje teh in »onih« sil na kulturni fronti pomembnih in zanimivih. Brez težave je bilo mogoče prepoznati dosledne borce za uveljavitev ustavnih sprememb v kulturi, prav tako kot je bil jasen in nedvoumen tudi razlog tistih, resda maloštevilnih, ki so dvomili, da bodo kulturne skupnosti lahko učinkovito delovale, in izražali strah pred široko demokratično udeležbo javnosti v oblikovanju kulturne politike. Zdaj, v poletnih, počitniških mesecih, ne zbirajo samo statističnih podatkov o novi delitvi sredstev za kulturo, temveč tudi izkušnje o tem,’ kakšne so pravzaprav sile, ki so se v zadnjih šestih mesecih poskušale prikrito ali odkrito upirati velikim spremembam v kulturnem življenju Zagreba. Kdo je tehnokrat v kulturi? Kratko in jedrnato lahko rečemo, da še zmeraj obstoji tako imenovana »posredniška, tehnokratska plast v kulturi«. Vprašanje pa je, kako v praksi prepoznati ideje in akcije te plasti? V pravkar končanem polletnem obdobju dela kulturne skupnosti so v nekaterih kulturnih ustanovah poleg tistih, ki so z idejo in akcijo vlekli naprej, obstajali ljudje, ki jim je vsaka ideja, kaj šele praksa kulturne emancipacije delavskega razreda (in celotnega delovnega prebivalstva) v socialistični družbi še zmeraj tuja. širše demokratično sodelovanje javnosti v kulturi so poenostavljali kot »socialistični realizem« ali »ždanov-stvo«, prizadevajoč si, da bi zgodovinski proces zbliževanja in povezovanja delavskega razreda in kulture, ki hkrati pomeni likvidacijo njihove posredniške monopolistične vloge, od katere bolj ali manj lagodno živijo, razlagali in propagirali kot trenutno muhavost, kot našo družbenopolitično improvizacijo, ki ji bo kmalu zmanjkalo sape. Njihov ideal kulturne politike je obstajal in obstoji v tem, da bi po fiskalni poti akumulirali čim-večji del delavskega presežnega dela in ga izključno po svoji volji in okusu delili posameznim dejavnostim in ustanovam. Pri tem pa ostajajo v položaju najemnega delavca ne samo delavci iz proizvodnje, temveč tudi velika večina resničnih kulturnih delavcev. Takšnega tehnokrata je lahko prepoznati: njegovo geslo je »apolitičnost« in »nevtralnost«. Tak človek rad govori o »koncu ideologije« in zastarelosti marksizma, pozitivistično brklja po površini družbenih dejstev, rad propagira ideje o približevanju družbenih sistemov in spontanem izginjanju razredov in razrednega boja v sodobni družbi. Zlasti si prizadeva »prečistiti« marksizem, ga »odrešiti« idej o zgodovinski vlogi delavskega razreda in o vlogi komunistične avantgarde. V Zagrebu je razvidno, da imajo takšni tehnokrati iz dneva v dan vse manjši vpliv na oblikovanje kulturne politike in da jim preostaja le še kavarniško politiranje. Nadalje je razvidno, da se v hrvaškem glavnem mestu prej v celem desetletju ni toliko spremenilo kot zdaj v pol leta, odkar dela kulturna skupnost. Doslej so kulturne ustanove živele od svoje tako imenovane kulturne kontinuitete, zdaj pa živijo od akcije. To se vidi v programih gledališč, galerij, koncertnih dvoran, nekaj manj pa tudi v programih ljudskih univerz. Pan hrvaške glasbe Te dni praznuje 80-letnico življenja nestor hrvaških skladateljev Krešimir Bara-novič (rojen 1894 v Šibeniku). Tudi če bi prihodnost izbrisala skoraj vse, kar je Baranovič komponiral, bi ostala nedotaknjena njegov balet Lectovo srce in ciklus pesmi Z mojih bregov. Libreto za prvo opero Striženo — košeno mu je napisal pesnik Gustav Krklec. Zlasti priljubljena je uvertura, ki je, kakor pravi K. Fribec, prava mojstrovina iskreče se orke-stralnosti in briljantne instru-mentacije. Za velike vokalno-instrumentalne sestave in recitatorje je Baranovič napisal simfonično pesnitev Pan na verze Miroslava Krleže in kantato Goran na verze Iva- na-Gorana Kovačiča. Kot operni in simfonični dirigent je deloval tako v Zagrebu kot v Beogradu in pri nas prvič interpretiral celo vrsto slavnih del iz svetovne, zlasti pa še jugoslovanske glasbene literature. Kljub letom Baranovič še zmeraj komponira in aktivno deluje. Jakčevo osiješko zmagoslavje Komentatorji iz vrst osiješkega občinstva in kulturne javnosti z iskrenim občudovanjem govorijo o umetnosti uglednega slovenskega slikarja in borca Božidarja Jakca. Velikan našega slikarstva ie v osiješki galeriji Zodijak razstavil »Partizanske teme«. Predstavil je kakih 80 del v raznih tehnikah (risba, akvarel, jedkanica, sepija in suha igla). Nekatera so bila prvič razstavljena. Poleg partizanskih portretov je Jakac razstavil tudi portrete uglednih revolucionarjev Josipa Broza Tita, J. Vidmarja, D. Kvedra, M. Pijada, E. Kardelja, I. Ribarja in drugih. Po Jakčevem zmagoslavju v Osijeku je slišati, da se tudi nekaj drugih velikih hrvaških mest pripravlja, da bo odstopilo svoje najelitnejše razstavne prostore temu velikemu slovenskemu in jugoslovanskemu umetniku. Ivan et Josip Odkar ljudje pomnijo, zapušča kmet sinu zemljo, ki jo Predlog: nov bankovec za 20 dinarjev BEOGRAD, 1. avg. — Serijo našega denarja naj bi obogatili z novim bankovcem za 20 dinarjev. To je svet..!': guvernerjev narodne banke Jugoslavije predlagal zveznemu izvršnemu svetu. Tudi narodne banke republik in pokrajin se strinjajo s tem, da bi novi bankovec zelo olajšal denarno poslovanje, saj bi zapolnil praznino med desetakom in pet-desetakom. Po vojni smo pri nas že imeli bankovec za 20 dinar-jev, ki pa je kmalu prišel iz obtoka. Ne ve se še, kakšen bo sedanji dvajsetak. V obtok bo prišel do konca prihodnjega leta saj pri nas traia p' bližno leto in pol od predloga do izdaje novega bankovca. Ta. jedli riž! Seveda, nahajali smo se na teritoriju daljnega Vzhoda, blizu Mongolije in Kitajske. Mesto je bilo slabo razsvetljeno in skoraj že izumrlo, ko Slnri se z letališča odpeljali v hotel. Kolikor smo mogli opaziti Stho občutili, da je v precejšnji meri ohranilo svoj starinski ŽI1;teaj. Novi večnadstropni stanovanjski bloki po istem ko-Pteu kot v vseh ruskih mestih so bili daleč v predmestju. Zdrseli smo čez dolgi most nad Angaro proti središču mi-fi10 številnih predelav lesenih hiš, ki so se v mestu ohranile ^ v svoji simpatični prvobitni podobi. Tudi pročelja nekda-niih zidanih mestnih hiš v svojstvenem dekorativnem slogu 'te'jejo mestu pečat starinskosti. In vsepovsod drevoredi viso-kili dreves. Neskončni drevoredi ob katerih se zidane in lese- ne hiše kar izgube v temini dreves. Tudi hotel «Sibirija» je stara a mogočna štirinadstropna bela stavba, verjetno palača nekdanjega kazaškega plemiča. Notranjščina z dekorativno ba-lustrado in štukaturo na stropu potrjuje to domnevo. Strmo stopnišče je za mnoge kar previsoko v starinski stavbi brez dvigala. Male a Čedne sobice -s starim pohištvom in centralno kurjavo so prijetne. Gosta presenetijo modeme sanitarije s kopalnico in najsodobnejši rekvizit - televizor. Vse to vzdušje v daljnem Irkutsku nam posreduje prijeten vtis pristnega občutja prvinske stare Sibirije z nadihom sodobnosti. PO SLEDEH STARE PRESTOLNICE Ob prehodu v Irkutsk smo morali vnovič premakniti ure. Letalo je prehitelo čas. V prednosti smo bili že za sedem ur časovnega prebitka od našega. Ko vstajamo, se pri nas doma šele spravljajo spat. Se pred zajtrkom, ki bo šele ob devetih, odrinem v mesto na ogled bližnjega predela. Kakor je v Sovjetski zvezi navada, tudi v Sibiriji kasno uradujejo in odpirajo lokale. Jutro je hladno in sivo. Površnik mi pride prav. Vlaga pritiska od vsepovsod. Sivkasto nebo je rosno, tla so vlažna. Občutek imam, da se zemlja tu nikdar popolnoma ne segreje. Temperatura se v poletnem času dvigne na 25 stop, Celzija in še to le poredkoma Poleti namreč največ dežuje. Klimatske razmere so občutno slabše kot v zahodni Sibiriji. Pozimi zapade mnogo snega. Ostri vetrovi ga nosijo po cestah in povzročajo hudo zmrzal. In zima se začne že sredi oktobra in konča šele konec aprila. Poprečna temperatura je 25 do 35 stop. C pod ničlo. Nemalokrat zdrkne živo srebo tudi na minus 50 stop. ali še niže. Le krzno in neprepustne živalske kože ubranijo ljudi pred silnim mrazom, čeprav jim takrat zmrznejo nosovi. Okrasno pročelje hiše v Irkutsku Tistikrat je najlepše v toplem domačem zapečku, si mislim, ko stopam po hladnih tlakovanih ulicah v eni izmed četrti lesenih hiš. Na nekaterih odprtih dvoriščih opazim za zimo pripravljene skladovnice drv, celo vodnjake na vreteno, kot na podeželju in v kot potisnjene lesene utice za vsakdanje človekove potrebe. Mnogo hiš je enonadstropnih in nič ne moti stanovalce, ki so še brez vodovodne napeljave, da morajo po vodo k zato postavljenim hidrantom na ulici. Vse je še tako kot v starih časih Z lesom v Sibiriji zares ni problemov, celo hodniki ob robu hiš so tlakovani z lesenimi kockami. Čeprav je čutiti duh po trohljivem lesu in zmrzal v njihovih temeljih, so hiše po videzu prikupne. Kar n«* morem odtegniti oči od prelepe rezbarske ornamentike, ki kor pripete čipke obrobljajo strešne robove. Koliko iznajdljivosti in okusa je v njihovih izrezljanih portalih in oknih. S tankimi zavesami zastrta okna pričajo o notranji urejenosti, čeprav so nekatere stare že nad tristo let, kot je staro mesto samo. Zal mi je za njimi. Sčasoma jih bodo, kot so povedali domačini, zamenjali moderni škatlasti zidani bloki po istem kopitu, kakršni že obkrožajo okolico mesta. S svojo enoličnostjo nič kaj blago ne delujejo v svojstvenem zelenem okolju. Z njimi bodo sčasoma odvzeli mestu svojevrsten sibirski značaj, ki ga še danes tako prijazno ohranja. Že res, da so novi bloki opremljeni z dvigali, s centralno kurjavo, toplo vodo, električnimi kuhinjami, kopalnicami in drugimi modernimi pridobitvami, vendar bodo s svojo zunanjščino skazili sedanjo podobo mesta. Z modernimi ruskimi stanovanjskimi bloki bo sčasoma postalo mesto podobno, če že ne enako, drugim sovjetskim mestom, Žal, resno mislijo z urbanistično in arhitektonsko preobrazbo mesta, kot nam je med ogledovanjem mesta potrdila naša Irkutska vodnica, ki je sicer z razumljivim zanosom govorila, kaj vse bodo v naslednjih letih še novega postorili. K sreči vsega mesta ne bodo mogli preobraziti. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej; polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 Ur. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 4U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas1’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naro£fi° P| oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.i. Izdaja in tiska ^ ZTT * 3. avgusta 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel SPOPAD MED MNOŽICAMI IN FRANCOVIM REŽIMOM Španska policija ubila demonstranta Protestne akcije zaradi nesposobnosti oblasti, da bi zagotovile načrtno gospodarsko politiko SEVILLA, 2. — V španskem me- j odloča več Franco, temveč drugi stecu Carmona blizu Seville je policija streljala na demonstrante. 37-letni Miguel Roldan, ki je sodeloval na demonstraciji, je umrl da vi v bolnišnici v Carmoni. Streli Francove policije so ranili tudi nekega 17-letnega mladeniča, čigar življenje pa ni v nevarnosti. Do protestne manifestacije je prišlo zaradi brezbrižnosti krajevnih občinskih oblasti, ki niso sprejele nobenega sklepa za dobavo vode krajevnemu prebivalstvu. Splošno negodovanje prebivalstva je pri šlo do izraza v javni manifestaciji po ulicah mesteca. V sprevodu so bile večinoma ženske. Ker krajevna «guardia civil» ni mogla preprečiti manifestacije, so poklicali policiste iz Seville. Ti so v določenem trenutku začeli streljati v množico, ker jih je ta baje napadla. Španska policija je tudi v ore-teklosti streljala na demonstrante ter ubila kakega od njih (v Barceloni), toda ta zadnji dogodek je precej^ bolj pomemben. Sovpada namreč z veliko politično napetostjo zaradi Francove bolezni ter z neznankami o bodoči ureditvi Španije po morebitni smrti diktatorja. Vse politične stranke v Španiji se pripravljalo na čase, ki bodo sledili Francovi vladavini. Kot smo že poročali, so najvažnejše opozicijske stranke od komunistov do španskih liberalcev že osnovale «demokratični odbor», ki bo postal avtomatsko glavni politični in upravni organ Španije, ki bo izšla iz kratkotrajne travme po Francovi smrti. Španske politične stranke v opoziciji pa ne čakajo pasivno na te dogodke, temveč pripravljajo že vnaprej pogoje za prevzem oblasti. Delovanje jim olajšajo številni primeri protestov ljudskih množic, ki silijo k načrtovanju raznih gospodarskih in socialnih dejavnosti. Takemu načrtovanju Francova vlada ni več kos. Za to je primer v Carmoni značilen. Ljudje so se unrli krajevnim oblastem, ker te ne skrbijo niti za dobavo zadostne količine vode. Takih primerov bo v Francovi Španiji vedni več. Franco v Španiji ne odloča več. V kratkem bo odšel v Galicijo, kjer bo preživel več tednov okrevanja. V trenutku, ko odhaja iz španske prestolnice pa ni preklical svojega prejšnjega sklepa, s katerim je poveril svoj predsedniški mandat princu Juanu Carlosu. Prepustil pa mu je predsedniško mesto na seji španske vlade, ki bo v petek, 9. avgusta. Agencija «Europa press» trdi, da je sam princ Juan Carlos sklical sejo. Če je temu tako, potem o vladnih zadevah v Španiji ne ljudje iz skupin, ki bi hotele ohraniti svojo nadoblast s pomočjo princa Juana Carlosa. Prepad med državnimi oblastmi in španskim ljudstvom je vedno globlji. Dogodki v Carmoni to nazorno dokazujejo. CAPE CANAVERAL, 2. — Alan Shepard, prvi Američan, ki je poletel v vesolje in najstarejši kozmonavt, ki je stopil na Luno, je pustil ameriško vesoljsko ustanovo NASA, ker je šel v pokoj. Shepard, ki je star 50 let, je bil pred kratkim imenovan za kontraadmirala. Shepard je 5. maja 1961 s poletom z ladjico mercury odprl ameriškim kozmonavtom pot v raziskovanje vesolja. Deset let pozneje je poletel na Luno. V 16 letih službe pri ameriški vesoljski ustanovi je Shepard nakopičil veliko bogastvo. Kot civilist bo postal eden od lastnikov gradbene družbe iz Houstona. V prejšnjih dneh so v reški ladjedelnici «3. maj» splavili ladjo «Birte Oldendorf», ki jo gradijo za brodarsko družbo iz Monrovie. Ladja, ki ima 72.500 ton nosilnosti, je dolga 244 metrov in široka 32. Motor s 17.400 konjskimi silami ji bo omogočil hitrost do 15 vozlov na uro m........................................... 1'REDSIAVNIŠKI DOM RO PREDVIDOMA SPREJEE 0RI0ŽNIC0 PROTI PREDSEDNIKU ZDA Konec avgusta sklep o «impeachmentu» Po anketi lista «Washington Post» je le 14 od 187 republikanskih poslancev naklonjenih Mxonu V primeru formalne obtožbe se bo proces pred senatom verjetno začel konec septembra WASHINGTON, 2. — Voditelji demokratskih in repubUkanskih poslancev v predstavniškem domu so se danes sporazumeli, da bo začela zbornica 19. avgusta razpravo o predlogu, da se predsednik Nixon formalno obtoži oviranja sodne preiskave, zlorabe oblasti in žalitve kongresa. Sklenili so tudi, da se bo moral predstavniški dom do konca avgusta izreči, če naj bo šef Bele hiše formalno obtožen ali ne. Razpravo v zbornici bodo neposredno prenašali po televiziji kol so že prenašali zasedanje pravosodne komisije, ki je sestavila obtožnico, Sporazum bo morala sedaj formalno še potrditi komisija za pravilnik. Če bo predstavniški dom o-dobril obtožnico proti predsedniku, kar je po mnenju komentatorjev skoraj stoodstotno gotovo, se bo proces proti Nixonu pred senatom, zbranim pod predsedstvom predsednika vrhovnega sodišča, verjetno začel konec septembra. Sporazum med demokrati in republikanci predvideva, da predstav- niški dom ne bo mogel dodati obtožb obtožnici, ki jo je pripravila pravosodna komisija. Zbornica bo lahko edinole črtala kakšen člen obtožnice, če se ji bo to zdelo u-mestno. Po ameriški ustavi je dovolj, da absolutna večina poslancev odobri obtožnico, da je predsednik države formalno obtožen. V primeru Nixona mora za «impeachment» glasovati vsaj 218 poslancev. Po anketi tiskovne agencije UPI, naj bi bilo 164 poslancev naklonjenih odstavitvi predsednika, 42 naj bi jih temu nasprotovalo, 190 poslancev naj bi bilo neodločenih, 39 pa se ni hotelo javno izreči o «impeachmentu». Po anketi uglednega lista «Washington Post» pa naj bi od vseh 187 republikanskih poslancev le 14 odločno nasprotovalo formalni obtožbi predsednika. Komisija za pravilnik ameriškega senata je medtem vzela v pretres pravila, po katerih naj se ravna visoka zbornica v primeru, da bo morala soditi predsedniku države. Kaže, da se je komisija izrekla za ........Illlll..........................IIIIIIIIH.■Hilli.urnim.I.Hill» MILANSKI ODVETNIK SE JE KONČNO «IZKAŠLJAL» Adamo Degli Occhi vedel za ugrabitev Alda Cannavaie ja V dokumentu, ki ga je izročil sodnikom, vodja «tihe večine» zvrača vso odgovornost za prevratniško delovanje MAR na bivše pajdaše BRESCIA, 2. — Odvetnik Adamo Degli Occhi, voditelj milanske «tihe večine», se je končno odločil, da spregovori, oziroma da piše. V teh dneh je izročil sodnikom obsežen dokument, kot se spodobi za pravnika in literata. V tem dokumentu se brani obtožb, ki mu jih je naprtil preiskovalni sodnik in napada bivše pajdaše. V dolgem samoobrambnem zagovoru pojasnjuje dober del okoliščin, ki so jih skušali preiskovalci odkriti v nekaj mesecih preiskave. Obtožbe in dogodki se vrtijo vedno okrog ključnih osebnosti kot sta Carlo Fumagalli, vodja zloglasne MAR in vneti zagovornik «predsedniške republike» ter Giuseppe Pinone Chiodo, korektor iz Domodos-sole, ki ga brescianski sodniki i-majo za enega od najbolj vplivnih voditeljev «črne -ureže». Sodeč po dokumentu Adama Degli Occhia, naj bi v vodilnih krogih strategije napetosti ne imeli veliko upoštevanja za Fuma gallila, medtem ko naj bi zelo cenili Picconeja Chioda, ki naj bi bil vodja neke ?e ne identificirane prevratniške organizacije, ki je razpredla svoje tipalke po vsej Lombardiji. V svojem zagovoru načelnik «tihe večine», obnavlja dogodke, ki so bolj ali manj dobro znani. Izjema je le opis ugrabitve industrijca Alda Cannavaleja, kar bi lahko tudi znatno poslabšalo položaj samega Degli Occhia. Kot je znano je bil milanski industrijec ugrabljen pred svojo vilo in izpuščen po treh tednih proti plačilu 450 milijonov lir (milijarde lir pravijo v nekaterih dobro obveščenih krogih) odkupnine. Med preiskavo na domu Degli Occhia so karabinierii našli pet bankovcev po sto tisoč lir, s katerimi je bila izplačana odkupnina za Cannavaleja. Iz dokumenta milanskega odvetni- ka izhaja, da je Degli Occhi vedel vse o ugrabitvi, o ugrabiteljih in ciljih, ki so si jih ti zastavili, pridržal si je tudi denar, čeprav je dobro vedel, da ni bil pošteno zaslužen. Denar naj bi mu dal kunec marca Picone Chiodo. Zakaj? Ker je Degli Occhi branil generala Francesca Nardello vpletenega v preiskavo o čmi mreži v Padovi in proti kateremu je preiskovalni sodnik Tamburino izdal zaporni nalog. Vodja «tihe večine» je spravil denar in ga obdržal, tudi ko je teden dni pozneje dobil od Nardellove žene ček za 200 tisoč lir kot predujem za honorar. Degli occhi je vprašal za pojasnilo Picconeja Chioda in zvedel tako, da je denar del odkupnine za milanskega industrijca. «Ugrabitev bi moral organizirati jaz — naj bi mu pojasnil korektor iz Domodos-sole — a Fumagalli me je prehitel». Tako je Adamo Degli Occhi zvedel za ugrabitev. Odvetnikov dokument ne pojasnjuje, zakaj je Fumagalli dal denar Piconeju Chio-du, čeprav je bil njegov tekmec v «industriji ugrabitve». To je še nepojasnjena okoliščina preiskave. Odgovor na to vprašanje bi morda lahko pojasnili marsikaj o na videz komplicirani zadevi. Čeprav je bil dobro obveščen o dejavnosti Fumagallija in Picone-ja Chioda, ni Adamo Degli Occhi črhnil besedice z nikomer, niti ko so ga v začetku junija brescianski sodniki zaslišali o delovanju vodje MAR. Ta se je ujel v mrežo preiskovalcev, potem ko so karabinjerji zasačili terorista Kima Borromea in Sergia Spedinija z avtomobilom polnim orožja in razstreliva. Milan ski odvetnik je molčal, tudi ko so ga konec julija aretirali in obtožili vrste zelo hudih prestopkov. Spregovoril je šele sedaj in zvrnil vso odgovornost za teroristično dejavnost na ramena bivših pajdašev. Iz dokumenta vodje «tihe večine» izhaja še, da naj bi mu pred časom Picone Chiodo ponudil vodstvo gibanja, ki je imel nalogo ponovno vzpostaviti red v kaotični in skorumpirani Italiji. V bistvu naj bi mu ponudil organizacijo ponovnega pohoda na Rim, njemu ki je leta 1971 že vodil pohod «tihe večine» na Milan. Toda Adamo Degli Occhi — \\aj tako trdi sam — je ponudbo zavrnil, češ da se ni zavzemal za vzpostavitev predsedniške republike, pač pa za povratek monarhije. Iz pričevanja milanskega odvetnika jasno izhaja, da s svojim dokumentom skuša izvleči samega sebe iz zagate, s tern da zvrne na pajdaša dober del odgovornosti za prevratniško dejavnost MAR Istočasno pa skuša speljati preiskovalce v slepo ulico, ko poudarja, da se je MAR sama finansirala z u-grabitvami in ropi. Naklep je očiten tudi iz dejstva, da skuša prikazati Piconeja Chioda kot neke vrste vrhovnega poveljnika. Korektor iz Domodossole, ki se še vedno skriva in ki mu ne policija ne karabinjerji niso prišli na sled. Je za preiskavo zelo pomembna osebnost, ker je imel veze s krogi kjer so odločali o strategiji napetosti, je pa kljub temu le srednji kader, «roka» ne pa »možgani». Milanska policija je danes ponoči aretirala štiri mlade fašiste, ki so že vsi imeli opravka s pravico, ker sa pretepli dva politična nasprotnika in jima zažgali motorno kolo. Od aretiranih so trije mladoletniki, in sicer Sergio Petroni, Paolo Paradiso in Walter Cagnani, Giuseppe Uambretti pa je polnoleten. Agenti so jih prijavili sodni oblasti zaradi pretepa, namernega požiga, tatvine, nedovoljene posesti orožja in napada na javne funkcionarje. ista pravila, po katerih so pred 106 leti sodili takratnemu predsedniku Andrewu Johnsonu. To pomeni, da je komisija v bistvu zavrnila predlog načelnika demokratske skupine Mansfielda. Še nepojasnjeno vprašanje pa je, če se bo senat o-dločil, da sodi Nixonu po načelu «stvarnih in prepričljivih dokazov», ali pa po strožjem načelu, ki ga je osvojilo ameriško sodstvo, «ugotoviti krivdo obtoženca mimo vsakega dvoma». List «Washington Post», ki je pred dvema letoma prvi razkril ozadje zadeve Watergate, piše, da so nekateri poslanci republikanske stranke začeli preučevati možnost, da bi predlagali kongresu zakonski osnutek, po katerem, naj bi bil Nixon oproščen vsake krivde, če bi odstopil. Predlog je osnovan na načelu ameriškega zakonika, da je obtoženec oproščen hujših obtožb, če prizna manjšo krivdo in sodeluje s pravico. V tem primeru bi predsednik odstopil v zameno za jamstvo, ki naj bi mu ga dal kongres, da ne bi kazensko nastopal proti njemu. Temu predlogu pa odločno nasprotujejo demokratski predstavniki. Vse kaže, da tudi predsednik Nixon ni navdušen nad predlogom svojih strankarskih tovarišev. Šef Bele hiše naj bi v kratkem prešel v ofenzivo v poskusu, da izboljša svoj položaj in se dokončno izkoplje iz močvirja Watergate. Predstavnik Bele hiše je v tej zvezi poudaril, da se predsednik dobro zaveda, v kakšnih težavah je. dodal pa je tudi, da ni še vse zgubljeno in da ima Nixon možnost zmage. Ob koncu pogovora s časnikarji je Nixonov glasnik tudi poudaril, da predsednik ne bo nikoli odstopil in da se bo boril do zadnjega. Danes se je podpredsednik Gerald Ford sestal s šefom Nixonovega kabineta generalom Haigom, s katerim je razpravljal o postopku za «impeachment» in o strategiji, ki jo bo osvojila Bela hiša. Podpredsednikov sodelavec je v pogovoru s časnikarji dejal, da se Ford ne bo vnletel v sedanje polemike okrog Watergata in poudaril, da Im javno povedal svoje mnenje o vsej zadevi ob primernem trenutku. Kot je znano bo Ford oostal ameriški predsednik, če bo Nixon prisiljen k odstopu. ali pa Em odstavljen. Washingtonski zvezni sodnik John Sirica je danes obsodil na zaporno kazen od enega do štirih let ječe bivšega Nixonovega pravnega svetovalca Johna Deana. Ta je med sodno preiskavo prostovoljno priznal, da je bil vpleten v poskus utišanja škandala Watergate. Kot je znano se je Dean po odslovitvi Bele hiše prelevil iz enega glavnih obtožencev v glavno pričo proti a-meriškemu predsedniku. Iskanje «brazgotine» nastale po trčenju med Evropo in Afriko LONDON, 2. — Britanski geologi so v sodelovanju s španskimi in portugalskimi znanstveniki začeli iskati veliko brazgotino, ki je nastala pred tristo milijoni let, ko sta Evropa in Afrika trčili druga v drugo. Znanstveniki so začeli preučevati ostanke gorovja, ki je po njihovem mnenju nastalo kot posledica «gigantskega trčenja». Po tej domnevi je pred milijoni let to gorovje vleklo od Iberskega polotoka do Devona v Jugozahodni Angliji. Iberski polotok sam naj bi bil ostanek tega pogorja, zato se je raziskova- nje začelo prav na Španskem in Portugalskem. Cilj, ki so si ga geologi zasta-vili, je odkriti, če je lok, ki ga danes opiše gorovje, originalen, ali pa je nastal kot posledica sprememb v teku tisočletij. Raziskovanje bo terjalo zelo komplicirane in nenavadne poskuse. Da bi našli odgovor, od kod lok, bodo znanstveniki izmerili magnetizem kamenin. Če je gorovje usmer jeno kot je bilo pred trčenjem med kontinentoma, morajo biti magnetni dipoli usmerjeni vsi v eno smer, če pa se bo izkazalo, da se je magnetno polje «zasukalo» bo to dokaz, da je «iberski lok» brazgotina, ki je nastala po trku. V okviru raziskav znanstveniki u-pajo, da bodo pojasnib nekaj vprašanj, na katera doslej niso znali odgovoriti. Med drugim zakaj so vsa pogorja v obliki loka. Letalska nesreča: štirje mrtvi pri Bocnu BOČEN, 2. — Avstrijsko dvomotorno turistično letalo se je zrušilo kakih 20 km severno od Bočna v dolini Sarnthal (Val Sarentina). Na letalu so bile štiri osebe: pilot in trije potniki. Vsi so izgubili življenje. Žrtve nesreče so avstrijski državljani. Letalo je vzletelo z bocenske-ga letališča ter je bilo namenjeno v Miinchen. V zgornji dolini «Sam-thal» je iz neznanih razlogov strmoglavilo. > PRIHOD GENERALNEGA TAJNIKA OZN V LIZBONO Waldheim se zavzema za rešitev portugalske kolonialne krize Po rešitvi vprašanja Gvineje Bissau še negotovost o usodi Mozambika in Angole LIZBONA, 2. — Generalni tajnik OZN Waldheim je prispel davi v Lizbono. Na letališču ga je sprejel portugalski zunanji minister Soares. Med svojim dvodnevnim obiskom na Portugalskem Em Waldheim preučeval vprašanja, ki zadevajo bodočnost portugalskih kolonij v Afriki. Na kratkem sestanku s predstavniki tiska je portugalski minister za zunanje zadeve socialist Soares poudaril, da je Portugalska izvedla v zadnjem času korenit preobrat v kolonialni politiki in da se je resno zavzela za proces dekolonizacije. Pristavil je še, da je portugalska vlada pripravljena, da lojalno sodeluje z organizacijo Združenih narodov za uresničitev tega cilja. Na drugi strani pa je Waldheim dejal, v zvezi z programskim govorom generala De Spinole, da bosta organizacija Združenih narodov in on sam osebno napravila vse, kar je v njunih močeh, da bi se rešili problemi sodobne Portugalske. Portugalska predstavlja danes državo, kjer se razpletajo in spopadajo najrazličnejši interesi. Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki tarejo portugalsko vlado, je še vedno vprašanje dekolonizacije. Pri tem vprašanju so posebno zavzeti in vedno navzoči konservativni krogi, ki skušajo zavirati proces dekolonizacije. Ti krogi so tako močni, da še vedno vodijo, čeprav od daleč, kolonialno politiko v Gvineji Bissau, v Angoli ter v Mozambiku. Njihova moč je seveda sedaj zdesetkana, toda njihova politična navzočnost v portugalskih kolonijah je še vedno pomembna. Preden preidemo na obravnavanje vprašanj, ki se tičejo izključno portugalskih ozemelj v Afriki, naj omenimo še, da je lizbonska vlada, oziroma ministrstvo za informacije prepovedalo izhajanje dnevnikov «Diario de Lisboa», «Capital» ter «Republica» za dva dni, oziroma za en sam dan. Pozneje se je zvedelo, da je dnevnik «Republica» sklenil, da ne bo izšel dva dni v znak solidarnosti z ostalima dvema časopisoma. Zvedelo se je še, da je bilo prepovedano izhajanje «Capitala» za dva dni, ker je list objavil poročilo o neki protivladni manifestaciji neke levičarske skupine, ki nasprotuje gibanju oboroženih sil. «Diario de Lisboa» pa je bil začasno ukinjen, ker je objavil 31. julija na prvi strani na štirih stolpcih članek z naslovom «Strah mori prebivalstvo Luande». Kar pa se tiče portugalskih posesti v Afriki, je že skoraj dokončno urejeno vprašanje Gvineje Bissau. Ta država je bila uradno sprejeta v organizacijo Združenih narodov. Drugačen je položaj v Mozambiku. Kot smo že poročali, je v tej bivši portugalski kolonialni posesti položaj še precej nejasen. Pri tem ne gre za načelno stališče portugalske vlade, ki je že priznala organizacijo osvobodilnega gibanja «Frelimo» za zakonitega predstavnika mozambiškega ljudstva. V tej jugovzhodni portugalski posesti je namreč samo «Frelimo» predstavljal in predstavlja še vedno enotno osvobodilno organizacijo domačinov, ki je zmožna, da v vsakršnem trenutku prevzame o-blast v svoje roke. Portugalske vojaške enote skupaj s črnskimi vojaškimi enotami, ki so služile v njihovih vrstah, so se že sprijaznile s tem dejstvom. Niso pa se sprijaznili številni portugalski kolonialisti. ki bi se hoteli povezati z Rodezijo oziroma z Južno Afriko ter ustvariti v tem delu Afrike državico, kjer bi se beli gospodarji lahko obdržali na oblasti. Portugalske o-biasti so že pred dvemi tedni izdale zaporni nalog proti milijarderju Jorgeju Jardimu, ki ga smatrajo za voditelja desničarskih prevratniških gibanj v Mozambiku. Jardim, ki je povezan s sorodniškimi vezmi z odstavljenim predsednikom Caeta-nom, je obtožen, da je pripravljal zaroto proti portugalskemu demokratičnemu režimu ter oboroženo vstajo sporazumno z Rodezijo in z Južno Afriko. Simpatizerji osvobodilne fronte pa so na drugi strani izjavili, da bi morala sodišča obravnavati tudi primere številnih drugih belih pripadnikov terorističnih gibanj, ki so svoj čas pripadali bivši Salazarjevi politični policiji «PIDE - DGS», j11 so obtoženi številnih zločinov 10 grozodejstev. Nekaj članov te P°" licije je še v priporu, nekatere druge pa so že izpustili na svobodo-Vsaj 500 naj bi jih odšlo v ška taborišča belih kolonov v VUI Pery, kjer naj bi prav Jardim org»’ niziral oboroženi upor. Na kraju naj še omenimo, da je v Angoli položaj zelo zaplet«!- K0* smo pisali, obstajajo tu tri osvobodila gibanja, od katerih je «Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole» eno od najbolj pomembnih. Že pred dnevi pa se je zvedelo, da obstaja v tem gibanju precejšnja kriza, R* se je končala s tem, da je pred' sednik «EPLA» Agostinho Neto odstopil s svojega položaja tajnika or* ganizacije. MONTEVIDEO, 2. - Urugvajska vlada je sklenila začasno zapre® meje z Brazilijo zaradi epidenu) meningitisa v tej državi. V kratkem naj bi tudi ukinili letalske P0" lete med državama. Hilli»0 III Hill niIIIIIIH UH Hll IHIHHI KOMPROMIS MED UREDNIKI IN ZALOŽNIŠTVOM «Gazzetta» bo redno izhajala še 10 dni V tem času bo minister za delo pripravil predloge, ki naj omogočilo listu redno izhajanje ■ Protesti strank in časnikarskih organizacil RIM, 2. — Turinski list «Gazzetta i ijiv, zlasti še, ker se je predsednik del Popolo» bo redno izhajal še deset dni. To je kompromis, do katerega so prišli predstavniki uredniškega odbora torinskega Usta in za-ložnik Caprotti po sestanku na ministrstvu za delo. V tem času bo minister Bertoldi proučil in pripravil razne predloge — o katerih bo nato razpravljal z založnikom in u-icdnild — ki naj bi omogočiU nadaljnje izhajanje «Gazzette». Poleg Caprottija ter predstavnikov uredniškega odbora delavskega sveta «Gazzette» so se sestanka na ministrstvu za delo udeležili še Granzot-to in Dal Prato za Združenje založnikov FIEG. Luciano Ceschia za vsedržavno časnikarsko združenje, piemontski deželni odbornik za delo Conti, turinski občinski odbornik za delo Santino Bruno ter v imenu sindikalnih organizacij CGIL, CISL in U1L Scheda. Romei in Querenghi. Nezaslišan sklep založnika Caprottija, da kar čez noč ukine enega najstarejših turinskih Ustov, je izzval proteste vseh političnih strank in časnikarskih organizacij. Podtajnik za javna dela Amaud, ki je bil izvoljen za poslanca na demokrščan-ski listi v Turinu, je poslal predsedniku vlade Rumorju pismo, v katerem zahteva njegov poseg, da se o-mogoči nadaljnje izhajanje turinske-mu časniku. Amaud poudarja, da je sklep založnika Caprottija neopravič- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Od Kambodže do Saigona V vsej Indokini divjajo ponovno srditi boji. Razvneli so se posebno v bližini Saigona ter na osrednji visokogorski planoti. Saigonski režim trdi, da gre za ofenzivo osvobodilnih sil ob podpori severnovietnam ske vlade. Grozi celo, da bo proglasil za nične pariške sporazume o prenehanju sovražnosti v Vietnamu. Osvobodilne sile v Kambodži na daljujejo pritisk na vladne polo žaje pri Phnom Penhu, čeprav se bolj včasih oddaljujejo od neposredne bližine glavnega mesta. Na sliki: phnompenški častnik nudi pomoč svojemu borcu, ki je bil ra-'jen. družbe ITET obvezal z ministrom 23 delo. da bo skušal zagotoviti izhaja" nje. Podtajnik nadalje opozarja, da bi ukinitev lista pomenila brezposelnost za nekaj sto delavcev, poleg tega Pa bi predstavljala hud udarec svobodi tiska in obveščanja v Piemontu, ker bi dežela imela eno samo gl*" silo (Agnellijevo «Stampo»), Pri predsedniku vlade sta posegi* tudi predsednik in tajnik vsedržavnega sveta časnikarske zbornice Virgilio Libi in Orlando Scariata, ki sta zahtevala, naj vlada podpre napor urednikov in tiskarjev «Gazzette», da na lastno pest izdajajo list- Komunistična senatorja Pecchioli j1* Valori ter neodvisna Antonicelli i* Galante Garrone so vložili vladnemu predsedniku in ministru za delo pismeno vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnila o ukrepih, ki jih namerava sprejeti vlada v obrambo PROSTITUTKE BI RADE PLAČALE DAVKE Odvetnika Ippolito Fazzari in Massimiliano Musio sta včeraj v imenu generalnega tajnika PPP (stranke za obrambo prostitutk) Vincema Brunija prijavila milanskemu sodišču finančno ministrstvo, ker da noče obdavčiti posestnic. «Že dalj časa — piše Bruni v prijavi — so italijanske erotistke, ki so se združile v stranko za obrambo svojih interesov, zahtevale, naj jih država ustrezno obdavči za dohodek, ki ga ustvarjajo s svojim delom. Zahteva je izrednega pomena z družbenega vidika in teži za tem, da bi tudi prostitutke vključili v družbo kot delovno kategorijo. Ker so pristojni organi finančnega ministrstva doslej vedno prezrli naše zahteve, vas pozivam, da ustrezno nastopite. Ne gre pozabiti, da 200 tisoč italijanskih prostitutk zasluži poprečno okrog 50 tisoč lir na dan za 250 dni na leto. Italijanska blagajna bi si zato lahko znatno opomogla V vseh naprednih državah so že zdavnaj rešili to vprašanje z vključitvijo erotistk v družbeno tkivo in so jim zagotovili brezplačno socialno skrbstvo.* Kako bi bilo lepo, če bi tudi italijanski bogataši imeli tako razvit družbeni čut kot prostitutke. turinskega lista. Senatorji poudarjajo, da je sklep predsednika družbe ITET zaključek skrivnostnega prekupčevanja z Ustom, v katero, kot je dokazala pravkaršnja razprava v senatu. je vpletena tudi družba Mont-edison. Kljub založnikovemu sklepu so u-redniki in tiskarji turinskega lista danes izdali list, za katerega so si prevzeli odgovornost člani uredniškega odbora in člani vsedržavnega vodstva časnikarskega združenja. V u-vodnem članku uredniki «Gazzette» poudarjajo, da so prijavili Caprottija sodišču, ker je krčil člena 689 in '‘00 civilnega zakonika in je prezrl odlok turinskega pretorja, naj ne skrči časnika. Kot je znano, je Caprotti pred časom odpoklical vse dopisnike i.: tujine in delno ukinil rimsko uredništvo, zaradi česar ga je pretor obsodil, ker je kršil določila statuta delavcev.