pril* t PRIMORSKI DNEVNIK fSJFfliF** Cena 60 lir Leto XXV. St. 79 (7273) TRST, sobota, 5. aprila 1969 t PHA V OB ZAČETKU ŠTIRISTRANSKIH POSVETOVANJ jov spopad med Izraelci in Egipčani jb južnem delu Sueškega prekopa lu:' ešti: J Nemčiji Afritt Jemfiijl Akcije komandosov na Sinajskem polotoku - «Al Ahram» piše, da je Egipt pripravljen tvegati nov spopad z Izraelom 4- — Kairski radio je javil, da so Izraelci začeli topovi in s tankovskimi topovi ob 9.35 proti Port Sueškem prekopu in pozneje se je bombardiranje ruo na področje Sat in Deversoir. Egipčani so na strele odgovorili. neje je vojaško poveljstvo Ho sporočilo, s katerim je '• da se je ob 13. h po kra->m času streljanje nadalje-ob vsem južneni delu pre-Izraelci so začel) streljati 'ttez in egiptovske sile so odgovorile. Sporočilo do-,o god. oa je bilo uničenih večje i !?. ^raelskih baterij, en iz-n 7aW. , ■ helikopter, ki je vodil riorfu. "eljevanje, pa je bil sestre--ehna vzi?odno od El Sata na-a port Tevfiku. stnu COr °hičajno, je izraelsko po-sroboi ' ,)ovse,m nasprotno. V Tel tletin.* P Pra.v’i0, da so začeli strelne .^gipčani in da je egiptovsko kraiin ,Y° začelo pol ure pozneje na «i'ievati izraelske |K>ložaje ob onska [" dalu prekopa ter da so Iz-odgovori. Na s« ielski vojaški predstavnik je ;ini v« k da so vojaški opazovalci ■a n ja Predlagali ustavitev ognja o-!8. june P° krajevnem času. Trdil 0 teW3 sta °be strani sprejeli pred-naih^ aPazovalcev OZN, da pa so •furtu :aniD streljali še petindvajset ia in ' ,Pozneje pa se je povrnil v peU) ■ . vsem prekopu. Topniški »>J Je torej trajal nekaj več nrired!'6 uri n.a.fronti' dolgi 50 kilo-Cot zf'V °b južnem delu prekopa, vo go-' prv’i dvoboj po desetih dneh renr% lehik* n 111 radio je obtožil Izraelce, ) ko" Povzročili današnji incident VTadrCi, 0 s tem hoteli škoditi štiri ] m razgovorom, ki so se za-1 i r84 Z New Yorku. Kairski 'n W p- j iavil. da je zunanji ° ' -dal navodila egip- emu predstavniku OZN. naj j Predsedniku varnostnega ;; u f,,.- 0 0 izraelskim napa- II j Južnem delu Sueškega pre- io podlagi poročila egiptovske 8® *V° bile danes izgube na oiesaP straneh naslednje: na egip- 1 red ' strani trije ranjeni, v sue- I i Pristanišču je bila zadeta ena 'enl)',, Ifka ladja. Na izraelski stra-6 lL- ?estreljen en helikopter, ,jo so bili en tank, šest opazo-| , .Postojank, dve topniški poete*) ‘' en upravni center, igit) P Ldnih Pa je bilo •) i osem po- ba -eni) i ^'nometov in topništva ter oteži JlrJemh položajev. Poročilo do-yer,', i„ ,1 ,so, '(Peli Izraelci veliko B. Bi8' mrtvih in ranjenih. M^kj vojaški predstavnik pa m»P, , al, da je bil sestreljen en Dejal je, da izgub ter da Suez, temveč na 'ski helikopter. *lc.' niso imeli streljali OvtL i . icnivcu na o Sraelsk^l 1?ejal je dalie' . hat,a,?"'S^' ,'zstrelki zadeli top-rišča p6’ bunkerje in vojaška anišM, E?ipcanov. V sueškem ladi J® . bila zadeta petro-18 k!i rtruoil?’ !°, ^ je vnela, skupka zadp|TU| Cj!ni' izraelski izstrel-nds^ u ,. b tudi skladišče goriva v ln Sade L5® J45 vnel<>- Dejal je, neseCRt odgovornost za spopad na 31 fr«tLa"e. 11 Aif!# uS0 objavili sporočilo o e k rfkem komandosov na Si-so Jbv. .Polotoku, vendar pa ne nlso ilornal ■ ' Poročilo pravi, da pr l orean',S1’ -ki Pr‘Padajo egiptov-iten*!* f^zaciji «Osvoboditev Si le j i' z dinamitom skla- niškdr^ va nedaleč od glavnega 1. pdrslildo serio'^ d?da| Kcmal Naser, avP^Je. Kma.J mislili, da čas dela z8fli(res n 11 se bodo zavedli, da sune«' odpor av,.nasprotno. Arabske »vanJ-Vsak fid' 81, so sedaj združene nall bijo .bolje oborožene, lahko laWei n®561 bltk' medtem ko si jsm^bib eno dovoiiti' da bi Mfeki ]ist ................ ........ i nisdVodn'k ravnatelja Hejka- * UQ ip Ptfint nrir\rm;lir*n eno samo.» aJni ...j *A1 Ahram« objavlja 'd hiše inik ravnatelja Hejka ati nol. da Je Egipt pripravljen znova spopad z Izraelom, da bije. pP.r|dobil svoje zasedeno 1 nasnpm® tega Pravi bst. da skih p °'uJejo vsaki reviziji iz-aYJa. ki bi odražal« oze-t/S»;.‘vi Dric,idob’tve’ do katerih so -jjtfja ji)g7 11 med šestdnevno vojno sebPjliio ve,£avi. da ima Egipt *še lJH*a°dov JjVn° ponudbo« Združenih i S^^ilja’ e:a.. znovd pridobi svoja rinS**, * poBnj(Jm je izgubil med voj-m da se Egipčani iz- JšSv. J L®a to iJUj° Dejkal, odločno z Ponudbo, ker se mu Izraelom. «E-za- . -— — .— zdi •,wav z vsem tveganjem, •bolj častna* dehtnh- HeJk-a1, da se je lca strahu in varnosti nagibati v korist Arabcev prvikrat po vojni leta 1967» in da se zaradi tega ne more izključiti možnost, da izraelski načelniki glavnega štaba mislijo, da bi zadali Arabcem udarec, bema državama. Kitajska delegacija je kritizirala stališče japonske vlade, .ki zvesto sledi korakom ameriškega imperializma, ki je sovražen ljudski Kitajski«, ter je izrazila željo po u-godnem napredovanju prijateljskih odnosov in po normalizaciji odnosov med Japonsko in Kitajsko. Japonska delegacija se je glede prijateljskih odnosov strinjala in je poudarila, da bo storila vse mogoče, da se odstranijo ovire za normalizacijo odnosov. V ZVEZI Z NAPETIM POLOŽAJEM Predvideva se izredna seja plenuma CK KP Češkoslovaške Svoboda nadaljuje obiske vojaških enot ■ Prvi ukrepi za uveljavitev preventivne cenzure ■ Končani manevri «pomlad 1969» PRAGA, 4. — Se vedno je položaj v CSSR nekoliko zmeden in ni povsem jasno, če se je sovjetski pritisk na vodstvo že ublažil, ali če bo prišlo do novih zahtev, odnosno do novih pritiskov. V tej zvezi je jugoslovanska agencija Tanjug objavila vest, da se bo 8. aprila sestal CK češkoslovaške partije, češ da je samo ta pristojen, da sprejme ustrezne sklepe. Pri tem pa je še vedno nejasno, za kakšne sklepe naj bi šlo, če iz-uvedbo preventivne--------------------------- Petnajsti kongres KP Finske HELSINKI, 4. — Včeraj opoldne se je v Heisinkiju začel petnajsti kongres KP Finske v znamenju globokega nesoglasja med progresivno linijo v partiji in stalinistično opozicijo. Uvodni govor na kongresu je imel predsednik partije Arne Saaripen. vzamemo cenzure nad tiskom in zaostritev policijskega pritiska. Nejasen je tudi položaj Smrkovske-ga, ki so ga sovjeti ostro kritizirali, ki pa je dosedaj ostal na svojem mestu v CK in v skupščini. Predsednik republike Svoboda je danes nadaljeval obiske pri vojaških enotah in je danes pregledal čete v čeških Budejovicah. Svobodo so spremljali predsednik češke vlade Razi, namestnik obrambnega ministra Stangl in druge osebnosti. Tudi ta obisk spravljajo v zvezo z različnimi stališči, do katerih je prišlo med vrhovnim vojaškim poveljstvom in vodstvom partije, pri čemer je verjetno Svoboda ponovno odigral odločilno vlogo, zaradi velikega zaupanja, ki ga uživa tudi v armadi. Sovjetski obrambni minister Greč-ko in pomočnik zunanjega ministra Semjonov pa sta danes obiskala Bratislavo. Spremljal ju je sovjetski veleposlanik červonenko, poveljnik sovjetskih čet v ČSSR gen. Majorov in češkoslovaški obrambni minister Džur. V slovaški prestolnici je sprejel sovjetska predstavnika Husak ž vsemi člani pre-zidija slovaške partije. V poročilu je rečeno, da je razgovorom priso-sostvoval tudi slovaški minister za notranje zadeve gen. Pepich in da so govorili o sedanjem položaju na Češkoslovaškem. Predsednik odbora za tisk in informacije Jaroslav Havelka je danes izjavil, da je vlada po podrobni proučitvi sklenila uvesti nadzor nad tiskom, glede česar so razmišljala mesece. V intervjuju z listom «Rude Pravo* pravi Havelka, da ni mogoče trditi, da so sredstva množičnega obveščanja edini krivci za petkove dogodke, da pa so nekateri novinarji neodgovorno širili svoja stališča in vodili izzivalno politiko, ki je škodila interesom dežele. Cenzura bo skrbela, da v tisku ne bodo prišli do izraza napadi na partijo, na Sovjetsko zvezo in na druge članice varšavskega pakta. Združenje novinarjev je izdalo stališče, v katerem izražajo razumevanje za težaven položaj v državi in tudi za težaven položaj političnih predstavnikov, pri čemer je značilno, da izrecno imenujejo pe-torico: Svobodo, Dubčka, Černika, Smrkovskega in Husaka in da pravijo, da predstavljajo «vsi skupaj vodstvo države*. Združenje novi- narjev od januarja zagovarja moderne in humane socialistične ideje. Vloga sredstev obveščanja je v odnosu do splošnega položaja družbe in morajo odražati resnico ter probleme družbe. Povratek cenzu re ustvarja možnost prekinitve povezave med tiskom in državljani, s čimer se tudi prekine razgovor, ki je bistven za ustvarjanje zaupanja med ljudstvom in voditelji. Izvedeni so bili prvi represivni ukrepi, saj so sicer ohranili na svojem mestu generalnega ravnatelja partijskega glasila «Rude Pravo*, vendar pa so odstavili oba novali nove štiri namestnike generalnega ravnatelja. Ni znano, kako bodo cenzuro izvajali nad radiem in televizijo, glede ostalih listov pa bodo pošiljali v preventivni pregled krtačne odtise vseh člankov. Tednik «Zitrek», ki je glasilo socialistične stranke, je prenehal izhajati, zaplenili pa so humoristični tednik «Dikobraz». Predsedstvo sindikata kovinarjev je obsodilo protisovjetske incidente, istočasno pa je podčrtalo, da je treba nadaljevati obnovitveni proces, ki se je pričel januarja. Po vesteh iz Poljske so se zaključili manevri «spomlad 1969», katerim je poveljeval poljski obrambni minister gen. B. Chocha. Manevri so se pričeli 30. marca in so se vršili na ozemlju Poljske, Nemške demokratične republike in Češkoslovaške ter so na njih sodelovale čete teh treh držav in Sovjetske namestnika in na mesto njih ime- I zveze. iiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiuiiMiiu RAZGOVORE SO PRIPRAVLJALI DALJ ČASA Romunski zunanji minister bo obiskal Sovjetsko zvezo Obisk bo posvečen pripravam za obnovitev pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju BUKAREŠTA, 4. — Romunski zu- menda so sedaj te zapreke odstra- nanji minister Corneliu Manescu bo uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Iz Bukarešte bo odpotoval jutri zvečer z vlakom in bo prispel v Moskvo 7. aprila, kjer se bo zadržal dva dni. V uradnem poročilu je rečeno, da so obisk pripravljali že dalj časa in da spada v okvir normalnih odnosov med obema državama. Obravnavali bodo dvostranske odnose in pereča mednarodna vprašanja. Po vesteh lz beograjskih krogov gre za pomemben obisk zaradi splošnega političnega položaja in zaradi specifičnih sovjetsko-romun-skih odnosov. Obisk bo predvsem posvečen obnovitvi dvajsetletne pogodbe o prijateljstvu in pomoči, katere veljavnost je letos zapadla. Znano je, da so podobne pogodbe sklenili tudi z drugimi članicami varšavskega pakta in da je Romunija obnovila pogodbo samo s Češkoslovaško. Romuni so namreč vedno vztrajali na odločnem stališču nacionalne suverenosti in ne pristajajo na medržavne pristojnosti varšavskega pakta ter SEV in urna stavka uslužbencev občinskih mlekarn, ki so jo enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije v zvezi s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe. Sovjetski admiral o pomorskih manevrih MOSKVA, 4. — Poveljnik sovjetske vojne mornarice admiral Sergej Gorškov je zanikal, da plovejo sovjetske vojne ladje proti kitajskim vodam, kot se je v zadnjih dneh mnogo ugibalo v zahodnem tisku na osnovi vesti iz krogov britanske vojne mornarice. Gorškov zahteva tudi za sovjetsko mornarico pravico, da plove po vseh morjih in da ima ((globalno« vlogo in v tej zvezi polemizira s krogi NATO in krogi britansko in ameriške mornarice, ki hočejo glede pomorstva imeti monopoj. Admiral pravi, da gre za normalne vaje, češ da morajo upoštevati napadalne namere NATO in biti stalno pripravljeni, da zavrnejo napade. Ostro je polemičen glede izjave britanskega obrambnega ministra Healeyja, ki je dejal, da bi v primeru vojne lahko potopili sovjetske ladje «v nekaj sekundah« in pravi, da bi to britanski minister rad naredil predvsem s pomočjo italijanske ter drugih mornaric. Vendar pa te izjave SZ upošteva in so zato sovjetske ladje v stalni pripravljenosti in stalno izpolnjujejo svojo bojno sposobnost. V ta okvir spada tudi sedanje križarjenje, ki je vzbudilo tolikšno nervozo na zapadu. ki se naziva manski«. «Junaki otoka Da- Trgovinski sporazum Japonska-Kitajska TOKIO, 4. — Agencija Kyodo no-roča iz Pekinga, da je japonska delegacija, ki je na obisku v Pekingu, zaključila trgovinska pogajanja med Kitajsko in Japonsko, ki so se bila začela 22. februarja letos. Podpisala je skupno poročilo o političnih razgovorih in sporazum za enoletno obnovo neuradne trgovinske pogodbe, ki je zapadla 31. decembra lani. Dopisnik agencije Kyodo poroča iz Pekinga, da sporazum določa drastično zmanjšanje celotne izmenjave za 39 odstotkov. V letu 1903 je ta izmenjava znašala 114 milijonov ameriških dolarjev, letos pa bo dosegla kvečjemu 70 milijonov dolarjev. To drastično znižanje je posledica dejstva, da Japonci ne morejo še dalje kupovati kitajskega riža. Ti nakupi so lani znašali okoli sto tisoč ton v skupni vrednosti IR milijonov dolarjev. Poleg tega ni hotela kitajska delegacija sprejeti japonskega predloga o japonskem uvozu zmrznjenega mesa. Dopisnik agencije Kyodo pravi, da skupno poročilo o političnih odnosih med obema državama poudarja odnose dobrega sosedstva in tradicionalnega prijateljstva med kitajskim in japonskim ljudstvom. Dalje pravi, da sta si obe stran* iskreno izmenjali stališča o ozračju, ki prevladuje v odnosu med obema državama, in o vprašanjih .......................i.. DEMONSTRACIJE ČRNCEV V CHICAGU IN MEMPH1SU Žalne svečanosti ob prvi obletnici umora Martina Lutra Kinga V chicaški črnski č«lrti so zaradi incidentov, pri katerih je bilo 89 oseb ranjenih, uvedli policijsko uro - Danes velika manifestacija v Manhattnu nili z izjavo držav članic varšavskega pakta, ki je bila sprejeta na zadnjem sestanku v Budimpešti. Zaradi tega bo verjetno prišlo do podpisa pogodbe in se pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti obiskala Romunijo delegacija sovjetskega vrhovnega sovjeta, da podpiše novo pogodbo o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju. CHICAGO, 4. — V številnih ame-1 Kennedy, nato pa je povorka kre- riških mestih so danes proslavili prvo obletnico smrti Martina Lutra Kinga, črnskega voditelja in Nobelovega nagrajenca za mir, ki ga je v Memphlsu umoril James Earle Ray. Spominske svečanosti so dale povod za celo vrsto neredov, do katerih je prišlo včeraj v Washingtonu, Baltimori, Chicagu in drugod. Do najhujših incidentov je prišlo v Chicagu, kjer je policija izredno ostro nastopila proti črnskim študentom, ki so se bili v neki šoli udeležili zborovanja na čast umorjenemu voditelju. Chicaški župan Daley je celo poklical v mesto narodno stražo, medtem ko so v črnski četrti mesta proglasili za mladoletnike policijsko uro ter prepovedali prodajo orožja, alkoholnih pijač in bencina. Včerajšnji incidenti so povzročili najmanj 89 ranjenih, od katerih je eden, ki ga je strel zadel v prsi, v zelo resnem stanju. Policija je aretirala 234 oseb, od katerih je 144 mladoletnikov. Kot je znano, je prišlo pred enim letom, takoj po Kingovem umoru, v isti chicaški četrti do silovitih spopadov med demonstranti in policijo, med katerimi je bilo enajst črncev ubitih. V New Yorku je neka kvekerska osganizacija priredila žalni sprevod v osrednji Times Square, drugo masovno manifestacijo pa so napovedali za jutri v Manhattanu. Tudi v Memphlsu, kjer je bil Luter King umorjen, so bile žalne manifestacije, ki jih je vodil Kingov naslednik Abernathy. Udeležilo se jih je kakih petnajst tisoč oseb, ki so se zbrale pred motelom «Lor-raine«, kjer je bil črnski voditelj umorjen. Na manifestaciji je imel osrednji govor senator Edward nila proti središču mesta, kjer je prišlo do neredov in spopadov s policijo. Več demonstrantov je bilo aretiranih. V mestu so uvedli policijsko uro. Coretta King, vdova umorjenega Nobelovega nagrajenca za mir, se je udeležila žalne svečanosti v Atlanti, kjer je King pokopan. Ameriški predsednik Nixon ji je poslal sožalno brzojavko. lito pokrovitelj proslave stoletnice rojstva Gandija BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel pokroviteljstvo nad proslavo 100-let-nice rojstva velikega Indijskega fiiozofa in državnika Mahatme Gandija. Kot je znano, je bil v začetku tega leta na pobudo Zveze komunistov, Socip.listične zveze in nacionalne komisije Unesco ustanovljen poseben odbor za proslavo te pomembne obletnice. Na poziv odbora so mnoge kulturne, prosvetne. znanstvene, socialistične in družbene organizp.cije Izdelale svoje načrte proslave. V okviru te proslave bo organizirana vrsta predavanj, oroslav. oddaj po radiu in televiziji, simpozijev 1n akademij. Osrednja proslava bo slovesna a-kademija, ki bo v jeseni tega leta v Beogradu. Tito v Bosni SARAJEVO, 4. — Predsednika republike maršala Tita, ki je prispel danes z vlakom v Sarajevo, je pozdravilo več desettisoč prebivalcev glavnega mesta Bosne. Po kratkem zadržanju v Sarajevu te Tito odpotoval na lov v okolico Bugojna Na 150 kilometrov dolgi poti od Sarajeva do Bugojna sc predsednika republike toplo pozdravili številni prebivalci Kiseljaka, Busovače, Viteza. Travnika in Donjega Vakufa. Posebno slovesen spretem so priredji predsedniku Titu prebivalci Travrdka. kjer mu je okrog 20000 prebivalcev zaželelo dobrodošlico. Poziv proti grški vojaški diktaturi Martin Luter King ATENE, 4. — Demetrios Papa-spyru, ki je bil za časa državnega udara 21. aprila 1987 predsednik grške poslanske zbornice. Je naslovil poziv članicam NATO ob priliki dvajsete obletnice organizacije. V pozivu je rečeno, da so »načela, na podlagi katerih si članice atlantskega zaveznittva priz.v devajo za obrambo svobode tradicij in civilizacije posameznih n* rodov, postala za Grke mrtva črka po uvedbi diktatorskega vojaškega režima« ((Obramba posameznikov pred na siljem — se nadaljuje poriv — neodvisnost pravosodstva, svoboda tiska in besede ter sam svobodni parlamentarni sistem so prenehali obstojati, tako kot so grški izv> ljeni predstavniki prenehali prisostvovati parlamentarni skupščini članic NATO«. V zaključku svojega poriva Izraža Papaspyru upanje, da se bodo ((predstavniki zavezniških držav na bodočem sestanku v Washingtonii spomnili na načela atlantskega zavezništva ter storili svojo dolžnost do Grčije«. MMORSI HOLANDSKI JEZUIT V RIMU Razgovor patra Hermansa z generalom P. Arrupe Razgovor je Itaje povezan s svojevrstnim upo-rom jezuitov v vseiičiliški župniji v Amsterdamu VATIKAN, 4. — General «Jezu- eija izredno'ostro nastopila ter a- sove družbe« O. Pedro Arrupe se je danes razgovarjai s prdstavnikom holandskih jezuitov, provincialskim o. Jean Hermansorn. Razgovor med g neralom Jezuitov in holandskim predstavnikom je bil na sedežu jezuitskega reda, blizu Vatikana. Za sedaj še ni bilo izdano nobeno sporočilo s strani generalne kurije «Juzusove družbe«. Domnevajo pa, tudi v zvezi z izjavami, ki jih je podal jezuitski odgovorni predstavnik za Holandsko o. Jean Her-mans pred svojim odhodom iz Holandske, da se je verjetno razgovarjai z o. Arrupe v zvezi z raznimi problemi, ki so nastali po obisku v Rimu dveh holandskih jezuitov. Gre za o. Huuba Oosterhujsa in o. Ton Van der Stata, ki zagovarjata svojega sobrata o. Jos Vrij-bourga, ki je zapustil «Jezusovo družbo v oktobru lani in že nekaj mesecev sem trdi, da se bo poročil, toda da bo še naprej opravljal svojo duhovniško službo v vseučiliški župniji v Amsterdamu. Ta župnija je zaupana njemu in drugim štirim jezuitom. Med temi sta prav že omenjena jezuita, ki sta prišla pred desetimi dnevi v Rim, kjer sta se pogovarjala z jezuitskim genera om. Po vesteh, ki so prišle iz Holandske, je vodstvo «JczusoVe družbe« zahtevalo, naj zapustijo družbo, ker baje nista hotela javno preklicati nekaterih izjav, ki jih vodstvo reda smatra za nasprotne notranji disciplini družbe. Kot je znano, je sam general reda o. Arrupe pozval v februarju letos vse holandske jezuite, naj se strogo držijo discipline družbe. Po vesteh iz Amsterdama so rimske jezuitske oblasti baje naročile holandskemu jezuitskemu provincia-lu o. Jean Hermansu, naj sporoči že omenjenima jezuitoma, da zapustita red. Zdi pa se, da Hermans ni izpolnil ukaza, ker se je hotel prej osebno porazgovoriti z jezuitskim generalom o. Arrupe, ki je poglavar 30.000 jezuitov na svetu. Aretacije študentov v Adis Abebi ADIS ABEBA, 4. — Etiopska policija je aretirala danes kakih petsto študentov, ki so priredili simbolični pogreb nekega kolega. 20-letnega Demekeja Zewdeja. Ta je zgubil življenje med včerajšnjimi demonstracijami na univerzi «Haile Selassie», kjer je poli- retirala kakih šest do sedemsto študentov. Zewde naj bi bil umrl, ko je skočil iz policijskega kamiona, da bi se izognil aretaciji. Vest o študentovi smrti, ki jo je dal danes rektor univerze A-klilu Hapte — ta je med drugim tudi kritiziral nastop policije — je razburila duhove študentov. Iz doma umrlega kolega so tako priredili žalno povorko, na čelu katere so nosili simbolično krsto. Ko se je povorka približala središču mesta, jo je policija ustavila: prišlo je do krajšega pretepa, potem pa so agenti naložili kakih petsto študentov, med njimi tudi sto deklet, na tovornjake in jih odvedli na policijsko postajo. Proglas Jahijc Kana KARAČI, 4. — Novi predsednik pakistanske republike general Ja-hija Kan je objavil danes proglas, v katerem pravi, da bo vladal državi na podlagi ustave iz leta 1962, ki so jo pred desetimi dnevi ob uvedbi obsedenega stanja preklicali. Proglas pa dodaja, da je bilo enajst členov ustave ukinjenih: ti členi zadevajo bistvene svoboščine, med temi jamstva v primeru aretacije in pripora, svobodo združevanja in enakost državljanov. Poleti «Alitalia» na progi Vznemirjenost in napetost, ki v teh dneh vladata v Češksolovaški republiki, nudita v Pragi protislovno sliko Vaclavsgega trga, kjer se zdi, da je življenje popolnoma izumrlo Rim-Varšava — Danes je bil o-na progi Rim — VARŠAVA. 4. tvoritveni polet Varšava, ki ga organizira italijanska letalska družba «Alitalia». Letalo tipa «Caravelle», ki je last italijanske družbe, je pristalo nekaj po 13. uri na letališču poljske prestolnice. Skupina predstavnikov oblasti, poljskih in italijanskih, med katerimi je bil italijanski poslanik v Varšavi Manlio Castronuovo, je pričakala na letališču prihod letala ter se potem povzpela na krov. Ob tej priliki je poslanik Castronuovo poudaril, da bo nova zračna povezava med Poljsko in Italijo, ki sledi tistim, ki jih je že uresničila poljska družba «Lot», pospešila izmenjave in spoznanje med obema narodoma. Nova letalska služba, ki jo je organizirala «Alitalia» za Poljsko, predvideva dva tedenska poleta: letalo bo odpotovalo vsak ponedeljek iz Rima ob 9.20 ter bo preko Prage prispelo v Varšavo ob 13.20. še isti dan, ob 14. uri, se bo letalo vrnilo čez Prago v Milan, kamor bo prispelo ob 17.30. Drugi polet pa bodo opravljali vsak petek, in sicer z odhodom iz Milana ob 10.50 ter s prihodom v Varšavo ob 14.20. Še isti dan se bo letalo ob 15.05 vrnilo v Rim, kamor bo prispelo ob 19.05. V ZDA zvišali eskoniptno mero WASHINGTON, 3. — Svet zvezne rezerve je zvišal eskomptno mero od 5,5 na 6 odst. To je najvišja eskomptna mera v ZDA v zadnjih štiridesetih letih. Nova eskomptna mera stopi v veljavo jutri. V ok viru ukrepov proti inflaciji je svet zvezne rezerve sklenil tudi zvišati rezerve, ki jih morajo imetd banke TRAGEDIJA SAV0JCEV V ŽENEVI Niti bivši kralj Umbet a , ni mogel obiskati svoje hčeri zc Zdravstveno stanje «Titti» je še vedno zelo resno - V afero je baje zapletena tudi i { črnolaska, ki je po domnevnem poskusu samomora zapustila poslopje v UHci Etienne C# Mnenji pred gradom Merlinge, kjer živi ŽENEVA, 4. — Med časnikarji, ki neprestano prežijo pred bolnišnico, kjer leži Maria Beatrice Savojska in Minulo soboto je še zelo mlad podlegel bolezni načelnik tiskovnega urada padovskega velesejma časnikar Vittorio Castellani. Smrt ga je ugrabila svojcem, kolegom ter ustanovi, pri kateri je delal že 15 let, ko mu je bilo komaj 40 let. . Mimi,n m,t im iiiiiiiiiu min im m 11,11111,11,1, „m, im, „n„, uiiiiiiimiiiiiii 1111111111111 iiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiuiiuiuai NOV BOMBNI.ATENTAT V GENOVI ZAGONETNA SMRT TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA RLIZU FIRENC Eksplodirala je bomba V bližini letališča Peretola pred občinskim uradom so našli truplo Giovanbattista Borrija njena mati, bivša Italijanska kraljica Maria Jose, se je danes razširil glas, da bivši Italijanski kralj Umberto Savojski ni mogel obiskati svoje hčerke zaradi njenega hudega zdravstvenega stanja. Sodeč po teh vesteh, so zdravniki prepovedali obiske tudi najožjim članom družine. V krogih družine bivšega italijanskega kralja še vedno trdijo, da je Maria Beatrice («Titti», kot jo navadno imenujejo) padla po nesreči z drugega nadstropja nekega poslopja v rezidenčnem rajonu Ženeve (iVieille ville«, in sicer v Ul. Etienne Dunont. Prav v tem poslopju stanuje argentinski funkcionar Luis Revna Corvalan, ki se je zadnje čase družil z dekletom. Po nekaterih vesteh Luis Reyna ni bil v svojem stanovanju v trenutku, ko je italijanska princesa padla z okna na drugem nadstropju njegovega stanovanja. Po nekaterih vesteh sta se Reyna in «Titti» sprič-kala zaradi banalnih razlogov. Argentinski funkcionar je menda hotel odpotovati v Saint Moritz, toda dekle se je uprla tej njegovi zaht -vi. Mladenič je odpotoval, nakar je «Titti» prišla v njegovo stanovanje ter baje skočila z okna z namenom, da napravi samomor. Po nekaterih drugih vesteh pa je v to družinsko tragedijo Savojcev zapletena tudi neka črnolasa deklica, ki so jo baje videli, ko je v naglici zapuščala poslopje v Rue • Etienne Dumont, malo prej kot je prišel tja rešilni avto, ki je hudo 1 poškodovano «Titti» prepeljal v bolnišnico. [ Maurizio Arena, ki je bil v Ženevi, je izjavil, da je šel tja zaradi nekih zasebnih zadev. Pripomnil pa je, da se je zanimal za zdravstveno stanje princese. ki je bilo na sedežu upirave l;*«: de (Magistrata alle acqi* v Rll“l strokovnjaka pojasnila glav# Člani ■ ke pogrezanja tal v Beneft sploh v pokrajinah Benetk.] ve, Trevisa in Vicenze. Z4°munistii niki domnevajo, da se tla P1 enotna jo zaradi rastočega izkel iunistov podtalnih voda. Kot je zna« poglavi vsej padski nižini prava pod R- ki gr jezera, kamor doteka voda i s /Izveš tih predelov. Rastoče črpan ^šel v iz teh podzemskih jezer p* *a> Je 1 pogrezanje tal. Zato menijo/ Komur bilo treba zajemati vode # esnjci si nožju gora j pristaš« _____________ , namen sije, ki Churchillova vdovapnega 2 . . barodni si jc zlomila steguj • -adnje r LONDON, 4. — Danes so P 'jeni ča: «Westminster hospital jčali iz Policija trdi, da gre za atentat, ki so *ga izvršili anarhisti GENOVA, 4. — Neznanci so davi položili na okno pri vhodu v urad odborništva za mestna podjetja v Ulici San Bartolomeo degli Arme-ni bombo, ki je kmalu nato eksplodirala. Eksplozija je poškodovala nekaj uradov mestnega podjetja za plin in vodo (AMGA). Škoda znaša baje 2 milijona lir. Po mnenju policijskih organov so atentat zfigrešilr anarhisti. To domnevo naj bi potrdilo dejstvo, da je bil ta zadnji atentat na las podoben nekemu drugemu do katerega je prišlo pred časom. Pravza- >niimmii»mmmnimt0iNHnnii*inmiiiimminiMimn^y»mMin^iminnniiniiuimmiimnminimimii» VPRAŠANJA IN ODGOVORI Zakon o pokojninah nov pomemben korak k ženski enakopravnosti prav je bilo v zadnjih mesecih v Genovi kar sedem bombnih atentatov. V petih primerih so peklenski stroji eksplodirali, v dveh' pa ne. Glede atentata, ki je bil podoben današnjemu, so policijske oblasti sporočile, da so krivci pustili na kraju eksplozije anarhistične letake. Da je današnji atentat delo istih krivcev pa naj bi dokazovala podobna tehnika izvedbe. Strokovnjaki domnevajo, da so pri dafiašnjem atentatu krivci uporabljali kemični vžigalnik (preiskovalni organi niso namreč našli niti najmanjšega koščka vžigalne vrvice). Tudi atentat na urade odborništva za prdhrrr-110 je bil opravljen s podobnimi metodami Policijski organi domnevajo, da je bil turinski trgovski zastopnik umorjen zaradi številnih razlogov; od katerih eden zadeva morda tudi tragično smrt Ermanna Lavorinija Policija je aretirala nekega mla deniča, katerega pa je pozneje izpustila. Gre za nekega 25Tetnega bivšega študenta, ki je baje hotel postati član skupine «camillini», katero sestavljajo mladeniči iz opozicijskih katoliških krogov. Po nekaterih vesteh so policisti našli v mladeničevem stanovanju razne odgovori Prejšnji teden je bil po ne prav dolgi razpravi sprejet v parlamentu novi zakon o pokojninah. Okvirna načela tega zakona so bila postav ljena že v sporazumu med vlado in sindikati (o čemer =mo na tem mestu že pisali) Na podlagi tega okvirnega sporazuma se je potem razvijala vsa parlamentarna debata Treba je priznati, da je novi za kon šel še korak naprej od sporazu ma in vsebuje še celo vrsto manj šib ugodnosti v prič upokojencev, čeprav ni mogel rešiti še vseh pere čih problemov, ki se postavljajo na tem področju V tej naši rubriki bomo postopo ma razčlenjevali vse najvažnejše točke novega zokona. radi bi se pa danes zadrževali pri obravnavanju nekega načela, ki tem novem za konu o pokojninah prihaja do izraza, in sicer o načelu o enakosti obeh spolov pri upokojitvi. S tem zakonom so bile odpravljene se vse preostale razlike, ki so nastavljale ženske pri upokojitvi v podrejen položaj. Glavne pridobitve ženskega spo'a v novem pokojninskem zakonu bi lahko razčlenili na naslednje štiri točke’ 1. Z dnem, ko bo nov zakon sto pil v veljavo se bodo invalidske pokojnine in pokojnine za dovršeno delovno dobo izračunale ženskam na isti način kot moškim. To velja, seveda, za tiste pokojnine, ki jih bodo izračunal: po ureopisih, ki so bili v veljavi pred 1. majem lanskega leta, po katerih se pokojnina različno obračunava za moške 'n za ženske. Vsem ženskam, ki ze uživajo in validsko pokojnino 'n pokojnino za dovršeno delovno dobo in ki jim je bila izračunana po predpisih izpred 1. maja 1963, bo ta pokojnina s 1. januarjem letošnjega leta povečana tako, da se jim 00 ponovno izraču riala, kot se izračuna za moške. Poudariti moramo, da gornji pred piši ne veljajo za starostne pokojnine (pensione di vecchiaia) vendar je že ta, kar lep napredek enakopravnosti ženske. Tqko bodo ženska, ki že uživajo invalidsko pokojnino in pokojnino za dovrstne delovno dobo, prejele poleg splošnega poviška 10 odst., ki velja za vse pokojnine. še naknadni povišek 2052 lir mesečno. 2. Druga velika novost, ki je zelo važna pri enakosti žensk z moški mi v delovnem razmerju in ki jo predvideva novi zakon o pokojninah je novi način izračunavanja poko., nine glede na števho iet plačanih socialnih dajatev Ker gre lahko ženska v pokoj ze » 55. letom, bi j rezke časopisov, kjer se govori o težko do tega leta dosegla polno I atentatih na dve cerkvi ter o anar-dobo 40 let plačanih socialnih da 1 hističnih letakih. jatev, na podlagi ka.eril. bi znašala pokojnina 74 pdst plače zadnji!) let. Zato se bo ženskam izračunala pokojnina v višini 74 odst (po letu 1975 za KO odst ) plače zadnjih petih let za 35 let plačanih socialnih dajatev. Tako se bo za vsako leto vso ali, mui ij plačanih socialnih dajatev pokojnina pr; ženskah povi šala ali znižala za 2,11 odst. Pokojnino za preživele bo po novem zakonu lahko prejela vdova, ne glede na to. koliko le, sta bila zakonca poročena ,ei ne glede na starostno razliko med zakoncema. Do danes so obstajale pri tem določene omejitve in vdova ni prejela pokojnin^, če ni bila poročena določeno število let 4. Po novem zakonu Oo vdova, ki prejema lastno pokojnino, deležna vsaj minimalne pokojnine poleg pokojnine za preživele v višini ut) odst. pokojnine preminulega moža! Do danes so za eno kot drugo pokojnino bili predviden' določeni odtegljaji. FIRENCE. 4. — Truplo 33-let-nega trgovskega zastopnika Gio-vanbattiste Borrija, ki je zagonetno izginil iz svojega avta znamke aprimula-bianchi« 2. t. m. v bližini Firenc, je našel davi 69-letni upokojenec Bruno Chiesi iz Firenc. Moški je takoj telefoniral na policijo. Na kraj, kjer je ležalo truplo, so prišli najvišji policijski funkcionarji, a med njijii tudi podkvestor Gerunda, načelnik odseka KCriminalpofi.'. ki se ukvarja, kot je znano, s ‘‘Jjfeiskavo, ki zadeva zagonetno smrt Ermanna Lavorinija Truplo pokojnega $orrija je ležalo v nekem osamljenem kraju (Osmannoro) v bližini letališča Peretola. Pokojnik je ležal na travi, a glava mu je bila v mlakuži. Truplo je bilo skoraj nago, saj so bile hlače potegnjene skoraj do gležnjev Na truplu so preiskovalni organi opazili nekaj podpludb, ki so nastale morda tedaj ko je morilec odvlekel že mrtvega Borrija od kraja kjer ga je umoril (verjetno v zastopnikovem avtomobilu) in s kom se je družil? Trdijo, da Vidmu, ko je nenadoma zavila po-ao ga nekatere osebe videle tisti I polnoma na iev0 ter trčila v Do. večer v mestnem parku «Cascine», ... _ kjer se navadno zbiraio homo- mianijev avto. Truplo nesrečne žen- seksualci. Policijski organi menijo, da so v zvezi z umorom turinskega trgovskega zastopnika možne štiri domneve: morda je šlo za maščevanje. morda za rop, za ljubosumnost, ali pa (četrta možnost) za «likvidacijo» ki naj bi jo zagrešili ljudje,. ki ,$0 se hoteli iznebiti neljube priče, ki je morda poznala ozadje umora mladega Er-I manna Lavorinija. HUDA NESREČA PRI VIDMU Živa je zgorela pri trčenju dveh avtomobilov Carapkin pri Brandtu BONN, 4. — Zahod nonemSki zunanji minister Willy Brandt se je danes sestal s sovjetskim velepo slanikom v Bonnu Carapkinom. Na sestanku, ki je trajal več kot uro, sta razpravljala o budimpeštan-skem pozivu držav članic varšavskega pakta za sklicanje vseevropske konference. VIDEM, 4, — Rina Tosolini Dean iz Vidma, stara 33 let, je živa zgorela ob čelnem trčenju dveh avtomobilov, do katerega je prišlo pre-Policistom se je takoj spočetka teklo noč v bližini Vidma. Zaradi trčenja sta se vnela oba avtomobila. Enega od teh je upravljala Tosolinijeva, drugega pa trgovski potnik Franco Domiani, star LA GOS, 4. — Vojaški predstavnik je danes izjavil, da nigerijske zvezne čete napredujejo proti upravni prestolnici Biafre Umuahll. Dodal je, da enote prve in druge divizije skupno napadajo ozemlje Biafre od zahoda in z Juga Radio Blafra Je izjavil, da je v teku srdita bitka v Onu Akoli ln da je bil napad zveznih čet ki so ja izvedle v zadnjih treh dneh, I odbit. zdelo čudno, zakaj je truplo le žalo zelo daleč proč od kraja kjer s i našli pokojnikov avtomobil. To okoliščino pa pojasnjujejo s tem, da je verjetno morilec pobil Bor-ri.la prav v bližini Osmannora, ga oflvlekel v bližino letališča ter se odpeljal naprej z žrtvinim avtom. Zavozil je na avtocesto, se peljal po ntaj nekaj časa ter se potem ustavil zaradi okvare na vozilu, ka-l terega je takoj zapustil če so dogodki res tako potekali, potem je gotovo, da je morilec šel skozi vstopno postajo avtoceste. Uslužbenec, ki je bil tedaj na postaji, se sicer spominja avtomobila znamke «primula blanchl«, ne spominja pa se kdo ga je upravljal. Policijski organi preiskujejo sedaj razdobje rried 20.30 tistega u-sodnega dne (2. aprila) in 1.45 predvčerajšnjega dne, ko Je avto privozil na avtocesto. Kako Je Bor-rl preživel tiste tri ali štiri ure Tekoči trak tovarne Fiat v Rivaltu, od koder prihajajo številni avtomobili, ki brzijo po naših cestah 23 let iz kraja S. Giovanni al Na-tisone. Neki avtomobilist, ki se je prav tedaj peljal mimo, je potegnil iz gorečega avtomobila Franca Domianija. Rešitelj je 50-letni Mario De Giorgi. V videmski bolnišnici so zdravniki pregledali Domianija ter so izjavili, da se bo moral zdraviti 15 dni. V kratkem ga bodo zaslišali karabinjerji, ki hočejo zvedeti, kako je prišlo do nesreče. Po nekaterih vesteh se je ta pripetila morda zato, ker je Toso-linijevi nenadoma postalo slabo. , Ženska se je peljala v smeri proti I ske, ki je skoraj popolnoma zgorelo so pripeljali v mrtvašnico. Ženska zapušča 18-letno hčerko. Pogrezanje tal zaradi izkoriščanja podtalnih voda BENETKE, 4. — Dva inozemska strokovnjaka proučujeta stanje podzemeljskih plasti v Benetkah in v bližnji okolici mesta. Geologa bosta čez nekaj časa sporočila svoje izsledke organizaciji UNESCO, ki jih bo potem posredovala italijanski vladi. Clementine Spencer-Churchil icetungc no vdovo po pokojnem an| 3 da se premieru Winstonu Churcbl lelegato priletna vdova slavnega an! m pa 1 državnika si je baje zlomil sem jas nenico, in sicer zaradi padci partija mači hiši. Predstavnik bo aii levoluci izjavil, da je sicer zdravstvi ia raza nje bolnice precej dobro, rtri v ce padcu se ni še popolnoma ». pa zda Potresna sunka Grčiji in Italiji | 1NE. 4. — Atenski seiz®. sopis I IX. kc lObeni o jih 1 nga, v ATENE, 4. — Atenski seizflf. Ti bi observatorij je sporočil, da KPK, beležil hud potresni sunek 5,lepiš — nje Richterjeve lestvice daV razši 0,14 in nekaj sekund po polniš ke, v servatorij je pojasnil, da se icetung hajalo središče potresa kak azčienj km severozahodno od Aten. " nje ^ ni sunek so zabeležili tudi B etično ku Krfu. Ne poročajo o žrtvf^_ltajsj( škodi. O lažjem potresnem sunku or tud čajo tudi iz Finale Ligure.; ya so zabeležili okoli 16.21 ter i caia 3omoc, jal le nekaj sekund. Ljudje jrtijna toda j sicer spočetka ustrašili, toda ( ^taj liko minut pozneje so se fškjiejši. O potresnem pojavu se v ti jo h0 skem središču govori precej ■ njerr je bil današnji primer potre ,,jj0 na tretji v tem tednu. V teh d^njeneg v F'inale Ligure precej tujih,vtorja stov (med njimi skupina 250 v 00j cev), ki so prišli na ligursko Ugot Na nekem srečanju z novinarji, ro za velikonočne praznike. med ( -CP ikratsl peto, 'ale», unis radi amzi vklj Sofio Celorio Bassi, ki jo je sodišče v Acapulcu obsodilo na 11 let zapora, ker je umorila »vojegM ^V1' grofa Cesareja Acquaroneja, je te dni obiskala v zaporu njena hčerka Clairette 1 Informacije turistične zveze Slovenije GORENJSKA; V Bohinju Je dovolj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Zaprta je restavracija Triglav. žičnica na Vogel ln vse smučarske vlečnice redno delujejo. Od 1. aprila dalje je odprt ribolov na postrvi. Na Bledu bosta do 7. a-prila zasedena hotela Toplice in Jelovica. V drugih hotelih je še dovolj prostora, vendar priporočamo rezervacije. Od 6. aprila dalje bo odprta tudi gostilna v Rlb-nem. V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah, v gostilnah ln v penzionu Gorenjka, ki ga upravlja počitniška skupnost Alpe-Adria. Dom v Planici bo od 8. aprila dalje zaprt. Na Jesenicah je prostor v obeh hotelih. Prostor je tudi v smučarskem domu na Črnem vrhu ln v Domu pod Golico. Pri zasebnikih v okolici Jesenic je dovolj prostora. V Mojstrani je dovolj prostora v zasebnih turističnih sobah In v o-beh hotelih. Smučarska vlečnica 0-bratuje samo, če Je več smučarjev. V Tržiču, Podljubelju, na Ljubelju ln na Zelenici Je dovolj prostora. Prostor Je tudi v Domu pod Storžičem. Domova na Kofcah in na Dobrči sta še vedno zaprta. Dom na Krški gori pa je odprt ob sobotah popoldne In ob nedeljah. žičnica na Zelenico redno obratuje. V Kranju Je dovolj prostora v obeh hotelih ln v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora je v Preddvoru, na Jezerskem, na Krvavcu in v počitniškem domu Rade Končar v Baš-Iju. V Akofji Loki je prostor v hotelu Krona in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora Je tudi v planinskem domu na Lub- niku, v Loški koči na Starem vrhu In pri zasebnikih v Ratečah. Gostilna Sora v Ratečah ima dovolj prostih postelj, razen tega pa nudi gostom tudi domačo hrano. Od 1. aprila dalje je tudi na območju škofje Loke dovoljen ribolov na postrvi. Na Starem vrhu in na Soriški planini je še dovolj snega za smučanje. V Poljanski ln Selški dolini je povsod dovolj prostora. Prireditve: Na Zelenici bo danes mednarodni smučarski veleslalom za člane in Članice. Likovna sekcija jeseniške «Avobode» prireja v mali dvorani delavskega doma razstavo del slikarja Josefa Hauserja lz Švice. Razstava bo odprta do 9. aprila vsak dan od 9 do 12. in od 14. do 19. ure PRIMORSKA: V Kopru je dovolj prostora v hotelih ln v zasebnih turističnih sobah. Prostor Je tudi v Portorožu, Piranu ln Izoli. V reki Rl-žani je odprt ribolov na postrvi. LJUBLJANA 't OKOLICO: V Ljubljani Je zaseden hotel Turist. Nekaj prostora ima tudi hotel Lev, medtem ko priporočajo za hotel Slon rezervacije. Dovolj prostora Je v hotelu Bellevue. Hotela Union In Ilirija bosta zasedena 5. in 6. aprila, hotel Ljubljana transport pa bo zaseden 5. ln 11. aprila. Dovolj prostora Je v zasebnih turističnih sobah. V Mednem je prostor v gostilni Cir-man In v Motelu. Planinski dom na Govejku v Medvodah Ima dovolj prostora Prenočišče v novem dom ustane 12 dinarjev, v starem domu pa 9 dinarjev, člani pla- ninskih društev Imajo popust. Na Kureščku in v Polhovem Gradcu je dovolj prostora. Prostor je tudi v Kamniku, Kamniški Bistrici In na Veliki planini. V Domžalah, Litiji in v okolici Litije je povsod dovolj prostora. Dovolj prostora Je tudi v hotelu Mantova in pri zasebnikih na Vrhniki. Cesta z Vrhnike v Stari mlin Je zaprta. Vlečnica v Zaplani ne obratuje. V Logatcu Je prostor v hotelu Krpan ln v zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi v Rovtah in v turističnem domu na Goropekah. V Cerknici ln okolici je dovolj prostora Prireditve: Danes bo v dvorani Tivoli košarkarska tekma med O-Umpijo In Slovanom. V Narodnem muzeju je od 2. aprila dalje odprta občasna razstava, ki prikazuje razvoj svetlobnih teles 00 prazgodovine do današnjih dni. V Moderni galeriji je od 4 aprila dalje odprta razstava del Srečka Dragana ln Marka Pogačnika V Mestni galeriji so 3. aprila odprli Jubilejno razstavo slovenskih slikarjev, ki so leta 1938 ustanovili društvo «Gruda» V muzeju na gradu Goričane pri Medvodah bodo 6. aprila odprli razstavo ljudske u-metnosti čila. V Mestnem gledališču v Ljubljani bo Zveza kulturno prosvetnih organizacij Ljubljane priredila 8 aprila oddajo pod naslovom «Portretl slovenskih dramatikov«. DOLENJSKA; V Novem mestu je še prostor v obeh hotelih. Na Otočcu je nekaj prostora v motelu, vendar priporočajo rezervacije. Hotel grad Otočec Je zaseden. V Oradu Mokrice Pju ■, J1 , l'lfcK j ^na J. u ______________________________^ «1 i< Janci Je še nekaj prostora. Dovolj P‘! i jsk« ra Je v Dolenjskih Toplicah. xlrj tem ko za Šmarješke Topli«® ^ ‘ poročajo rezervacije, čatešk® 1 pllce so zasedene; nekaj P1/ .ij. Je samo pri zasebnikih tia Ar°l I žu Prostor je v Črnomlju, J: Jeg ki ln Sevnici. Mo.el v Tre## nmj( Je zaseden. V planinskih dalj ,j0 na L sci, Bohorju. Frati ln , gori Je dovolj prostora, vendaf v 1 poročata rezrr.pcie za v e 5 J® 5 v > plne. Domova Miklavž in dlčna na Gorjancih sta še v zrlTKitajska v zunanji politiki ovili«*01110^ ki jo SZ nudi Vietnamu, šunk lof tupi namerno ustvarja tez-ure- ae, da bi se vojna v tej deželi terjcaia. Polmesečnik CK KP SZ rtUna žizn* je v svojih oce-10 J kdajskih dogoukov še radi-se ^ leJŠi- Pod naslovom «Kaksno SC >rei k°če ustvariti Maocetung*. .njem bil objavljen članek, ki n /tu . naPada celotno prakso KPK e,, - na n J enega kongresa JJJ vt°rja V. Glunin in A. Grigor-nvČkn V 00^rni analizi kitajske situa-. ugotavljata oziroma zatrjuje-med drugim, da sedanje stanje —- “ J kitajske označuje vojaško-'kratska_ diktatura maocetungov-• ki hočejo izkoristiti tradicijo pgled revolucionarne KP Kitaj- Pfi čemer imaj, dejanskoipn . v rokah Maocetung in šeTH^ ‘ ^a’w‘****l*^*'''fjpfgT Petnajst njegovih sodelavcev, Predstavljajo sam vrh partije. Pnco takega stanja — menita DrJa - bo IX kongres KP Ki 'ke pomenil samo začetek neke 6 etape v razvoju te velike eie, kjer se komunistična par-spreminja v militaristično or-zacijo in orodje režima osebne »ti na nacionalistični in odkri-domUVjetSkl ter Protlsocialistic I »ahodm dopisniki iz Moskve pa «™jih komentarji! tega, kar je m objavil sovjetski tisk, poro . l cem smislu, kot da bi v SZ ungres KPK smatrali pred-.jng1 Pu^kus ustanovitve ne- natelj porajinskega združenja javnih čitalnic iz Bologne, na že o-menjenem vsedržavnem zborovanju, ki je potekalo v znamenju gesla »Knjižnica v vsako občino». To bi bila nekakšna diagnoza sicer že znanega noraznega stanja, ki v tem pogledu obstala v Italiji. To tudi potrjujejo že večkrat v tisku prikazane številke, kot so na primer naslednje, da vsak Italijan porabi letno le 800 lir za književna in druga kulturna dela, zato pa 3081 lir za kino, nad 1137 za ples, 1947 za letno takso za radio in televizijo itd. In ne gre niti omenjati, kako revna je ta vsota 800 lir spričo ugotovljenega statističnega podatka, da pa za uživaške namene sleherni Italijan letno porabi nič manj kot 70.000 lir. Po podatkih osrednjega statističnega inštituta najmani polovica Italijanov ne bere ne časopisov, ne revij, ne knjig. Gre a 23 milijonov ljudi, ki nič ne berejo. Na zborovanju je bilo predvsem poudarjena, da bi vsaka občina morala imeti svojo knjižnico. Ni neverjetno — je bilo tu rečeno — da dober del knjižnic v občinah z nad 10.000 prebivalci uspešno opravlja naloge, za katere so poklicane, vendar je med temi dokajšnje število tudi onih, ki ne razpolagajo z nebeno knjižnico. Kaj pa občine, katerih število prebivalstva ne dosega 10.000? O tem je spregovorila Virginia Carini Dainotti, generalna inšpektorica ministrstva za šolstvo in prosveto. Od 8000 občin jih 7214 niti sanjati ne more, da bi si mogle prevzeti stroške organizacije ter upravljanja knjižnic, pa je zanje minister v okviru petletnega načrta vendarle določil 10 milijard lir. Očitno je, da krajevne ustanove v krizi, ki se v njej ze dolgo nahajajo, ne morejo gmotno prispevati k rešitvi tega vprašanja, ne da bi prej le-tem bila da- (Nadaljevanje na 8. strani) POMEMBEN PREMIK V AMERIŠKI MISELNOSTI Za črnskega predsednika je že večina Američanov V zadnjih dveh letih se je za to možnost opredelite kar 13 odst. morebitnih volivcev-Predvsem razumniki NEW YORK, 4. — Miselnost ameriškega človeka se, kot kaže naglo spreminja. Še pred nekaj leti bi si bilo nemogoče zamisli ti. da bi večina ameriških volil cev pristala na črnskega kandi data za predsedniško mesto. Po podatkih, ki jih je zbrala znana ustanova za preverjenje javnega mnenja Gallup, je danes že 67 odstotkov ameriških državljanov pripravljenih tudi na tu, da bi za predsedniško mesto v ZDA kandidiral človek črne polti. Ta velika sprememba, ta veliki premik v javnem mnenju glede črnskega predsednika v Beli hiši je še tem pomembnejši, če se upošteva dejstvo, da je pred desetimi leti na podobno vprašanje odgovorilo pozitivno le 38 odstotkov anketiranih Američanov. Iz nadaljnjega analiziranja podatkov, ki jih je sedaj objavila ustanova Gallup, izhaja, da se Američani vedno bolj opredeluje-jo tudi za možnost črnskega predsednika. Pri tem pa je značilno to, da se to razpoloženje postopoma dviga, da je namreč opaziti neko stalno naraščajoče opredeljevanje ljudi tudi za to možnost, kajti leta 1958 je kar 53 odstotkov anketiranih Američanov bilo odločno proti črncu v Beli hiši. Danes pa je odločnih nasprotnikov morebitnega črnskega predsednika le 23 odstotkov. V tem postonnem naraščanju simpatij ali vsaj pristanka na črnskega predsednika smo le v letu 1967 zabeležili manjši padec, ki so ga pa izvedenci za proučevanje javnega mnenja pripisovali plemenskim neredom, ki so tedaj tako rekoč paralizirali ameriško življenje, neredom, ki so povzročili velikansko škodo po ameriških mestih in ko je no ameriških ulicah tekla tudi kri, saj je bilo tistega leta mnogo mrtvih, medtem ko je materialna škoda znašala na stotine milijonov dolarjev. S tem seveda nihče ne trdi, da so za te nerede bili krivi črnci, pač pa je bila teh kriva ameriška družba, ki o njej v precejš: nji meri odločajo prav belopolti rasisti. Pale*, «tnaoeetungovske interna-inim nuP<-‘rJei't proti sociali- m mednarodnemu numsticnemu gjbanju Glede na » poglavja nevarnost obsta-Slvu' aa Maocetung r'i,LU?lra na »aakrsen si bodi > v *? . k 'n drobnoburžoaznih Iam»,!.eVllnih lrzavah, kjer se ’ „k .aJ° tudi oborožene »sovraž a upine*. da oi se tako okre it et°vria frakcionaška dejav- internacionalo* bi kili -J1* .Pre»!stavniki «frakcio-žeU , Upin 'z kakih tredesetih Bniših *** v°ditelji nekaterih - Djri komunističnih partij, ki | j(j t'P|ivom maocetungovcev. jiJ ‘!Ja do avgusta lani se je aiuiar vral‘ »mednarodni i ,. k< je imei poizkusni zna- ,d,eleZ!li so se ga predstav- taocd« ,Wh skuP|,‘ lz lilije, ilj plf ViJ ', Indonezije Čila in pa Tirani P’ne' W ;ivi v A'daniji. ešk« , pa\ naje. imajo Kitajci nidVvncn 'Jgan'zlrah evropsko konji čkbj p'uart‘je' K1 st po svoji zve u, ^» ei; J, dasti odlikujejo, so rref jnuiip banske še one iz Nove Ze d0 Urtne- Malezije, Tajske :idaf_ __ K11UULMU u„KlJC ^ozemski partiji. Na Japon U' v Ar(4eiitim, na Norveškem FZab SKieim’ pa Pekm8 skuša na-*cn;! .st*ke z »ljudskimi' sociali-voU ? 1 stranka.m». n« ' milijonov ^l^lijanov SOBOTA, 5. APRILA 1969 7.15, 8.15. 13 15, 14.15. 20.15 Po; ročila: 7.30 Jutranja glasba; U-35 Velikonočne nesmi; 12.00 Skrjabi-novi preludiji: 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Mozart m Mahler; 14 45 Komorni oikostor, 15.lo tsee- uuiona 6iuu,yw- *r w— » thovnove sonate; 16.05 Simf. glas- ten; 13.50 Verdijevr, opera <7.50 Brahm_s. 20.20 Casella. trije nabožni spevi; 20.40 Simf. koncert 22.30 J. En-cina?7 Pasijon in vstajenje. FILODIFUZIJA 8.00 Začetni koncert; 8.45 Haydn, , . oV Casella Missa solem- Simfonije št. 2, 5 in 21; 9.30 Od nisi' 22.25 Schubertove komorne #>tikejdo bamka^^0 C^agran- Trio štev. 3- 18 15 Umetnost in prireditve; 30 Motet* J. Gallusa* 19.10 Družinski obzornik; 1J.^ Klavirska glasba; 20.00 šport; 20.50 «Legenda o Kriščevi mar- skladbe. ilca m doH-a :,)c v i® H °°* ^davno 116 čila nič združenje knjižnic rov”^!10 organiziralo v Bologni ulj zn,J0, ki se ga .je udeležilo aajvidneiših osibnosti z |J ‘TraaP Področja. P°ja ,clonalne oblike posredova-RaJ na »^viduumom in družbo OomVsto .da izginejo, njihovo e oblik naJ ki prevzele nekakš-■nO1 ! 'Pričo ti vcdenjskoga nastopanja, i S® «'fctip akega spreminjanja druž-,1 i radict,mJa,rrl<)st.i' k' P« vključitev 1^'i0 ne ljudske knjižnice va iol®' r Ted svni d°kaj Problematična,* Otti dpioV?^m nastopom med dru-Jat Giuseppe Guglidmi, rav- «Melianski slon» seveda za vojsko NEW YORK, 4. - V sredo je ameriška družba «Gene ral Electric* pokazala številnemu občin stvu predvsem novinarjev in fotoreporterjem velikanskega robota, ki tehta 1 tono in pol. Novinarji skoro da niso mogli ver jeti svojim očem. kajti veliki robot. je napravil na njih tolikšen vtis. kot bi bili pred neko fantastično napravo iz kakega fantastičnega romana. Mogočni robot stoji na štirih gibljivih nogah, tako da je podoben neki mehanični predpotopni živali, ali vsaj mogočnemu slonu. Kljub temu da je tako velik se robot zelo spretno in lahko premika in more vršiti najrazličnejše naloge. Robot je plod triletnega dela inž. Ralpha Mosherja, nameščenca družbe «General Electric*. Inženir, ki je predstavil napravo novinarjev in drugemu strokovnemu občinstvu, je zlezel v kabino, ki je na vrhu robota, in se postavil pred komandno ploščo, da bi prikazal praktičnost te naprave in njene sposobnosti. Robot se imenuje «CAM», kar je le kratica celotnega imena «kibernetični antroomorfni stroj*. Robot se je najprej sprehodil vzdolž in počes po salonu, nato je prikazal, kako zna držati ravnotežje. Postavil se je namreč na zadnje noge. Nato je pokazal svojo moč, ko je z lahkoto prenašal sto kilogramske hlode, kot bi premikal bilke. Nadalje je robot dokazal, kako se more premikati tudi po najrazličnejšem «terenu*. Enostavno sprehajal se je po kupu hlodov. Inženir Ralph Mosher je izjavil, da more «mehanični slon* dvigniti od tal tudi dva ali tri stote težka bremena, da more vleči tudi 500 kilogramske tovore. Edi na stvar, ki loči tega robota od drugih podobnih mehanskih naprav iz tako imenovane fantastične znanosti, je v tem, da nima tako imenovanih elektronskih možganov niti drugih podobnih kontrolnih samodejnih naprav. Tega robota namreč more voditi edino le človek in vsak njegov premik je odvisen izključno od tega, kaj mu preko vgrajene komandne plošče v kabini »ukazuje* človek. V tem primeru je bil ta njegov ustvarjalec inž. Ralph Mosher. Inž. Mosher je izjavil, da je vodenje tega velikana zelo enostavno in da se more tudi nestrokovnjak v samih 15 urah vaje povsem «udomačiti» glede vodenja robota. Po njegovem je za vodenje tega robota potrebno le toliko časa, kolikor človek porabi za to, da se nauči voziti kolo. Mehanizem, ki je vgrajen v tem «mehaničnem slonu* in ki urejuje vsak njegov premik, pa je izredno popoln, je višek sodobne tehnike. Kdor sede v kabino »mehaničnega slona*, tako rekoč čuti vsak njegov premik, kot bi se sam premikal po tleh. Vse ostale premike, pa tudi silo posameznih gibov in vsega u-rejajo motorji na tako imenovani hidravlični pritisk. Največja in najpomembnejša značilnost »velikanskega slona* pa je občutek izredne sigurnosti, ki jo ima človek za komandno ploščo. Družba General Electric je tega robota izdelala po naročilu vojske in njegova cena se vrti okoli enega milijona dolarjev, torej o-koli 620 milijonov >r. Robotova brzina se vrti okoli 8 km na uro, vendar kaže, da se bo brzina mo ___________________________ gla precej povečati. Živčni odnosi v družini. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Zelo primeren dan za delno izved- TRST de, simfonietta; 10.50 Loeillet, So nata opus 6. SLOVENIJA 6.00, 7.00. 10.00. 13 00. 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danec, za vas; 7.25 Telesna vzgoja: 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9 25 .»Čez travnike 6 30 7.30 12 30. 14.30, 16.00, 19.15 zelene*; 9 50 »Naš avtostop*; 10.15 j.. '— - ■ • -1—1— Pn vas doma; 12.10 Iz Dehbesove Coppelie; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Skupina »Dalmacija*; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 S. Mi 12.05 Telemaunov koncert za violo in godalni orkester; 12.25 Tretja stran; 14.00 Med prijatelji glasbe. KOPER Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10 15 Pisana glasba; 10.45 Popevke. 11.15 Vesela glasba; 11.30 Današ. ji pevci; 11-45 Popularne '^smi;12.0C in' 12A5 helčič: »Kozliček GoUček*; 14^5 Glasba po željah, 14.00 Ritmi; V vedrem ritmu; 15.40 R. Wnght. 15 30 Od Soče do D-ave; 16.40 Pesem sledi pesmi; 17.00 Izbrali ste: 17.30 Happening; 18.00 in 19^30 Prenos RL; 19.0<) Poje Jula De Palma; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, d.00, i3 00, 15.00. 20 00 Poročila ; 8 30 Mozartov kvintet K 581; 9.06 Bruckr.ei, Simfonija št. 7: 10.50 Schumann, Simfonija st. 4; 11.24 Poseben program za veliki teden; 12.05 Schubertov Kvartet št. 29; 13 15 Bachov preludij; 14.40 Hindcmith Sonat? št. 1; 16.30 Znanstvena oddaja. 16.40 Osem mož; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Zbor «Kajuh» iz Velenja; 18.00 Aktual nosti; 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11»; 18.50 S knjižnega trga; 19.15 Metka Štok; 20.00 Novi ansambli; 21.30 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Oddaja za izseljen ce; 23.05 S pesmijo v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Zgodovina: Simon Bolivar; 13.00 Popotovanja; 13.3C Dnevnik; 17.00 Giocagid; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.45 človek na oceanu; 19.45 Nabožna oddaja: 19.50 Program za r.ajmlajše, 18.00 Na- Sp<)rt jn kronike. 2<).30 Dnevnik; Tr£TbE!%»f8£S. *5*i*s*•**« Stabat Mater; 2015 Mozart in Beethoven; 2100 Neka-, o glasbi; 22.00 Bocdierinijev Kvintet opus 18. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Stamitz in Haydn; 9.15 Rahmaninova glasba, 10.00 Kole sa in motorji; 11.35 Beethovnove klavirske sonate: 13 00 Simf. glas II KANAL 15.55 Nogomet' Italija Švica 18.30 Nemščina: 21.00 Dnevnik 21.15 Portret režiseria; 22.00 Man zoni; «Zaročenca». JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.10 Poroč'ia; 9.35 TV v šoli; 15.05 Regata na Temzi; 17.50 Od zadnjega sondiranja javne ga mnenja, ki so ga izvedli v letu 1967, pa do danes, se je število tistih, ki so pripravljeni glasovati tudi za črnskega predsed nika. dvignilo za 13 odstotkov. Kakor zatrjuje ustanova Gallup, je nagli dvig odstotka tudi črn skemu predsedniku naklonjenih volivcev treba prepisati močnemu premiku miselnosti ameriškega človeka glede plemeskega problema. Na tem področju so verjetno napravili največji korak naprej razumniki in še posebej študentovska mladina. Samo ob sebi se razume, da ima velik delež pri tem tudi nasilna smrt Martina Luthra Kinga, črnskega voditelja, ki je bil umorjen pred enim letom v Memphisu. Ker je bil u-marjen črnec, ki je skušal priti z belopoltim človekom v enakopravno sožitje brez nasilja, po ta ko imenovani evolucijski poti, je njegova smrt prizadela tudi šte vilne ameriške belopolte ljudi, ki črncem prej niso bili naklonjeni, ki pa sedaj uvidevajo, da nima smisla nadaljevati z rasistično politiko, ki bi mogla privesti tudi do katastrofe. Vsekakor ;e Martin Luther King tudi kot mrtev pripomogel k uresničevanju idealov, za katere se je boril in umrl. ba' 14 00 Franck, sonata za violi- Po domače; 18.15 Čarobna piščal-no’ in klavir- 15.03 Vivaldijeve ka - mlad. igra; 19.15 Nova ob-skladbe; 16 00 Čembalo in orgle; dobja Jugoslavije; 19.45 Cikcak; 16.35 Schubert, Simf. št 8; 17.10 20.30 3—2—1; 20 35 »Popularne plo-Svet v letu 2000' 17.40 Mozart in šče 69»; 2135 Rezervirano za Beethoven; 18 35 Ital. velikonočna smeh; 22.00 Maščevalci — film; OVEN (od 21.3 do 20.4.) Izpolnite se znova s potrebnim pogumom. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v ljubezen. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne obračajte se za nasvete na ljudi, ki vam jih ne morejo dati. Ne pretrgajte vezi starega prijateljstva. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Neke težkoče raje obidite, ne da bi se z njimi spopadli. Ne dovolite, da bi vas popolnoma obvladala domišljija. RAK (od 22.6 do 22.7.) Rešujte svoje naloge z optimizmom. Izpolnite čimprej svojo čustveno praznino. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne ogibajte se obveznosti, ki ste jih spre- HOROSKOP jeli. Udeležili se boste izredno uspelega izleta. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Var-čujte s svojimi energijami. Zelo veseli boste v družbi prijateljev. TEHTNICA tod 23.9. do 22.10.) V poslih bo prišlo do nekaterih nevšečnosti. Bodite do ljudi bolj obzirni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Pri delu vam manjka potrpežljivost. 1» vaših načrtov. Pobudo prevzemite vi, ne draga oseba. KOZOROG (od 22 12. do 20.1.) U-godna ponudba za sodelovanje. Ši-rokosrčnost ne pomeni šibkosti. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Ne bodite površni in skušajte uperiti svoj pogled v bodočnost. V ljubezenskih odnosih je treba tudi čakati. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neki vaš predlog bo sprejet z razumevanjem. Skušajte se zbližati z mladimi. fm ISTITVTO NAZIONALE DELLE ASSICVRAZIONI ZA RAZlfOJ DEŽELE 149 MILIJARD lir je Istituto Nazionale delle Assicu-razioni namenil v zadnjih šestih letih financiranju del in dejavnosti splošne koristi in sicer s posojili pokrajinam, občinam, konzorcijem za bonifikacijo, ustanovam za ljudske hiše in drugim krajevnim ustanovam. Kot javna ustanova s socialnimi nameni Zavod na tak način izpolnjuje eno svojih temeljnih nalog, da vrača v korist nacionalne skupnosti razpoložljiva sredstva, do katerih prihaja pri izvrševanju zavarovalne dejavnosti. HIŠE, OBČINSKI TER POKRAJINSKI SEDEŽI, ŠPORTNI OBJEKTI 20 MILIJARD ŠOLE 15 MILIJARD BOLNIŠNICE IN SIROTIŠČA S MILIJARD HIDROELEKTRICNE GRADNJE, JAVNA RAZSVETLJAVA, ^ VODOVODI, KANALIZACIJE r 29 MILIJARD ŽELEZNIŠKE GRADNJE, CESTNA DELA, RAZNE JAVNE SLUŽNOSTI 40 MILIJARD BONIFIKACIJSKA DELA REGULACIJE REK, UREJANJE PRISTANIŠČ IN LETALIŠČ II MILIJARD DRUGA DELA IN DEJAVNOSTI SPLOŠNE KORISTI 20 MILIJARD Vreme včeraj: Najvršja temperatura Ilj9, najnižja 7.1, ob 19. uri 8.7 stop., zračni tlak 1024,6 stanoviten, vlaga 58%, veter 25 km severovzhodnik, s sunki 70 km, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 9 stop. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. apri VINKO Sonce vzide ob 5.38 in ztf 18.38 — Dolžina dneva 13.00 ■ na vzide ob 22.29 in zatone Jutri, NEDELJA, 6. aP«'| VELIKA NOC PO POVRATKU DEŽELNEGA ODPOSLANSTVA II HRVAŠKE Podpredsednik Moro je poudaril koristno IZ URADNEGA VESTNIKA MINISTRSTVA ZA POŠTO Zakaj ravnatelja, vešča slovenščine. izmenjavo informacij o načrtih v turizmu samo v Sesljanu in na Proseku in ne drugod? Predstavniki naše dežele so bili v Pulju, Zagrebu in na Reki, kjer so jih povsod zelo prisrčno sprejeli Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro se je pred kratkim vrnil z obiska na Hrvaškem. Skupaj z urbanisti in arhitekti Torossijem, Carpinelom, Giacomuzzijem in Sominittijem iz Vidma je bil gost hrvaškega zavoda za urbanistiko, s katerim so skupno proučili načrt turističnega razvoja jadranske obale, ki ga je pripravil zavod. Najprej so obiskali Pulj, kjer je sprejel deželno odposlanstvo župan dr. Pavlinič skupno s svojimi sodelavci, ki so podrobno orisali gostom načrt turističnega razvoja mesta. Zatem so šli v Zagreb, kjer so se sestali z županom Kolarjem. Ta jih je prisrčno pozdravil in izrekel zadovoljstvo ob obisku ter poudaril, da je obisk izredno zanimiv in konstruktiven ga izmenjavo izkušenj v turizmu. Podpredsednik hrvaške vlade Ni-škovič in gospa Milka Kufrin, minister za turizem na Hrvaškem, sta ob navzočnosti italijanskega generalnega konzula dr Beltrani.ja zatem sprejela deželno odposlanstvo ter se zadržala z njim v dolgem in prisrčnem pogovoru. Tudi ob tej priliki se je pokazalo obojestransko zadovoljstvo glede vzpostavitve odnosov z osebnimi stiki med upravniki in tehniki. Član deželnega inštituta za urbanistiko arh. Kolacio je orisal regulacijski razvojni načrt Zagreba in hrvaške obale ter nakazal velike teme, ki jih sedaj obravnavajo v okviru pospeševanja turizma na Jadranu Odposlanstvo je bilo tudi na Reki, kjer ga je sprejel podžupan Kufrin. ki je opozoril goste na študije o turističnem gibanju mesta. Ob povratku odposlanstva v Itali jo je podpredsednik Moro poudaril pozitivne plati in dejavnike potovanja. Rekel je: «Bili smo na Hrvaškem gostje funkcionarjev, ki so odgovorni za načrt turističnega razvoja te republike. Seznanili smo se s študijami, ki so jih opravili pristojni organi.« Podpredsednik Moro je nadalje dejal, da sta decembra lani minister za gospodarstvo inž. Karpan jn predsednik hrvaškega inštituta za urbanistiko inž. Petrinovič obi- skala Furlanijo-Julijsko krajino ter se zanimala za deželno dejavnost na torišču urbanističnih študij za razvoj turizma. Zato so predstavniki naše dežele zelo radi sprejeli vabilo za vrnitev obiska, ki je bil zelo koristen v okviru širše izmenjave izkušenj v turističnem načrtovanju, s katerim se sedaj dežela ukvarja. Podpredsednik Moro je tudi poudaril, da je bil sprejem pr: zagrebških, reških in puljskih oblasteh še posebno prisrčen, kar pomeni, da jim je mnogo za okrepitev izmenjave medsebojnih izku šenj v turizmu, zlasti v sedanji fazi načrtovanja, ki se tiče bodisi Furlani je-Julijske krajine bodisi Hrvaške. Moro je rekel, da so obojestransko ugotovili, da je nujno, da se informativni odnosi spopolnijo, zlasti na ravni strokovnjakov, ki se sedaj ukvarjajo s študijem o načrtnem razvoju turizma. Zaključil je svojo izjavo s trditvijo, da je bil obisk izredno koristen tudi zaradi informacij, ki so jih dobili glede načrtov za velike cestne zveze ki se sedaj uresničujejo v bližnji 'Hrvaški republiki. Občni /bor Odbora za pomoč razlaščencem Združenje Odbor za pomoč razlaščencem vabi svoje elane na redni občni zbor, ki bo dne 11. aprila 1989 v kino dvorani v Dolini. Prvo sklicanje bo ob 20. uri drugo pa ob 20.30 uri. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnica 4. Volitve novih organov 5. Slučajnosti Poštni uradniki, ki znajo slovensko, bi morali dobivati doklado kot njihovi kolegi v Gornjem Poadizju V Uradnem vestniku za pošto radi v omenjenih krajih, zares od- i v avtu, da sta se huje pobila po tololčArrmniVaniip fi^ror^rta vlflria.m iovilz w ! v...... :.....; ..... in telekomunikacije (izredna šte vilka) od 10. februarja so objavljeni seznami poštnih uradov skupine D in E, ki so na razpolago za premestitve, na podlagi prošenj, ravnateljev, krajevnih poštnih uradov Na 4. strani je objavljen člen 3 pravilnika z naslovom »Krajevni uradi v pokrajinah Bočen (Tridentinska - Poadižje) Trst in Dolina Aoste. Ta člen določa: Za u-rade v pokrajini Bočen (Tridentinska - Poadižje) in Doline Aoste se zahteva znanje nemškega, ozi vladajo zahtevani jezik.« j glavi. Avto se je pri prevračanju V seznamu razpoložljivih pošt- I popolnoma iznakazil, da ga bo zelo mh uradov na Tržaškem so na- i težko popraviti. T'-'.. ■" 1 Valcncichu in Sprvnardovi so pri- vedeni Prosek, Križ, Dolina in Sesljam Za Sesljan in Prosek se zahteva obvladanje slovenskega jezika, kar je izrecno navedeno v o-menjenem členu 3 pravilnika, nikjer pa ni ta zahteva omenjena za Dolino in Križ. Upravičeno se sprašujemo zakaj? Gre morda za neljubo pomoto, ali se zadaj skriva drugi namen? Kakor z zadovoljstvom vzema-mo na znanje določbo za Sesljan roma francoskega jezika. Za kra- j . Prosek, tako ne moremo zata-jevne urade skupine E v Seslja- I jiti zaskrbljenosti glede Dolme trnu in na Proseku v tržaški pokra- | Križa. Zaradi tega opozarjamo jini se zahteva znanje slovenske- postno direkcijo v Trstu na to za ga jezika. Uprava si pridržuje pravico, da ugotovi, ali ravnatelj krajevnih u-radov, katerim bodo dodeljeni u- lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiliiiiiiiill || mi mi || um || 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 devo, da bo pravočasno posredovala na ministrstvu, da se pomanjkljivost popravi in da se tudi za poštni urad v Dolini in v Križu izrecno določi pogoj glede slovenščine. Sicer bi se lahko dogo- ZA KLJUČEN DVODNEVNI SEMINAR SLOVENSKIH DIJAKOV IN VISOKOŠOLCEV^^^ ------ ----——------------------------------------—--——--------------------dobili, kandidati, ki sploh nimajo mti najmanjšega pojma o slovenščini. Dobro vemo, kako bi bilo potem; zaman bi bili namreč vsi protesti in samim ravnateljem bi bilo verjetno zelo nerodno. skočili na pomoč potniki nekega drugega avta, ki je prav tedaj privozil mimo, in ju odpeljal v bolnišnico. Tu je dežurni zdravnik ukazal prenesli Valencicha na nevrokirurški oddelek, ker si je pretresel možgane ter ranil v čelo. Ozdravel bo v dveh tednih, medtem ko bo ženska, ki si je prav tako pretresla možgane, ranila v sence in močno pobila v ramo, ozdravela v desetih dneh. Na kraj nesreče so prihiteli agenti letečega oddelka tržaške kvesture. Urnik trgovin Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo za velikonočne praznike veljal za trgovine naslednji urnik: DANES, na velikončno soboto lahko trgovine zvečer podaljšajo urnik za pol ure; trgovine, ki sicer imajo ob sobotah kratek urnik in zaradi tega ob sobotah popoldne zaprto, bodo danes popoldne odprte. Trgovine za prehrano na sploh in drogerije smejo popoldne odpreti svoje trgovine uro prej in zapreti zvečer ob 21. uri. Mesnice bodo danes odprte od 7.30 do 13. in od 17. do 19.30. Pekarne in prodajalne kruha pa od 7.30 do 13. in od 16. do 19.30 (kruh bodo pekli dvakrat) JUTRI, na velikonočno nedeljo. bodo trgovine zaprte. Izjema so cvetličarne, ki bodo odprte od 8. do 13., slaščičarne in podobni obrati pa bodo odprti od 8. do 21.30. Na velikonočni ponedeljek bo zapora trgovin popolna. Izjeme so mlekarne, ki bodo odprte od 7. do 12., cvetličarne od 8. do 13., slaščičarne od 8. do 21.30. Prodajalne kruha bodo odprte od 7.30 do 12. Razpravo o načetih vprašanjih bodo nadaljevali v študijskih komisijah Poročili Vita Svetine in Inka Starca o odnosu študentov do vprašanj slovenske narodne manjšine V glasbeni sobi Dijaškega doma med seminarjem j Ker ze govorimo o poštnih in poštarskih zadevah, bi radi ,, ,o-zorili še na nekatere druge zadeve. Predvsem ponavljamo zah:e-1 vo, da bi vsi poštni ravnatelj: in večina poštnih uslužbencev v »sen poštnih uradih v okoliških vaseh tržaške občine in v podeželskih občinah morali obvladati slovenski jezik, na glavni direkcij in glavni pošti pa bi moralo biti'večje število uslužbencev in funkcionarjev, ki obvladajo slovenščino. Pri tem ne gre samo za .spoštovanje določb posebnega statuta, ampak za učinkovito in hitro poštno in telefonsko službo, saj je vsem dobro znano, da poštni m telefonski promet med Trstom in Slovenijo stalno narašča. Omeniti moramo še problem sindikalnega značaja. V bocenski pokrajini in v Dolini Aoste prejemajo uslužbenci, od katerih se zahteva znanje nemščine, oziroma francoščine, mesečno doklado za znanje jezika. Kolikor nam je znano, uslužbenci v naši pokrajini tega niso še deležni; in to je krivično. Poštno direkcijo v Trstu -ji od zaključku opozorili še na drug premer. Kandidat, ki obvlada italijanski in slovenski jezik, je vložil prošnjo in je bil sprejet v službo, poslan pa je bil v Pordenone. Slo-venci_ na Tržaškem se upravičeno pritožujemo, da je premalo postnih uslužbencev, ki obvladajo slovenščino, to dobro ve tudi poštna uprava. Zakaj torej pošiljajo lake uslužbence v kraje, kjer ni potrebne znanje slovenščine? Ali ga ne bi lahko premestili v tržaško pokrajino in mu s tem tudi oiajšal! življenjske razmere? S sklepom o ustanovitvi študij- skih komisij se je včeraj zvečer za ključil dvodnevni seminar slovenskih srednješolcev In vseučiliških študentov. Po prvem dnevu seminarja, ki je bil pretežno posvečen mednarodnemu študentskemu gibanju, so včeraj udeleženci razpravljali o vprašanjih odnosa študentov, v lem primeru slovenskih, do manjšinskega vprašanja in o možnosti ustanovitve enotne študentske organizacije, ki naj bi združevala v svojih vrstah tako srednješolce kakor vse-učiliške študente ....................111»......................................... DELAVSKE ZADRUGE SO PRVE NASEDLE «NIZKI» CENI Konkurenca videmskega podjetja je oškodovala tržaške pekarne Svetovalec Pahor je v občinskem svetu opozoril tudi na važna vprašanja področja Školjeta, Vrdele in Kolonje Med razpravo o letošnjem proračunu tržaškega občinskega sveta je svetovalec Pahor opozoril občinski odbor na izredno važno vprašanje. Govoril ie o družbi Sipan, ki je zgradila v Vidmu veliko sodobno pekarno, o čemer so že pisali tržaški listi. Ta družba je svoj čas posegla tudi na tržaški trg in oškodovala tržaške pekarne. Svetovalec je poudaril .da so tržaški peki svoj čas dobavljali kruh raznim ustanovam v Trstu, med katerimi tudi Delavskim zadrugam, ki jih upravljajo ljudje, ki pripadajo strankam občinskega odbora leve sredine. Delavske zadruge so kupovale kruh od tržaških pekov po 144 lir kg in ga prodajale po 220. Nenadoma, je poudaril svetovalec, so Delavske zadruge začele kupo vati kruh pri družbi Sipan v Vidmu. To podjetje, ki dela na industrijski ravni, ima dovoljenje tudi za nočno delo in ne spoštuje delovnih pogodb S tem je lahko ponudilo Delavskim zadrugam kruh po konkurenčni ceni 120 lir za kg. Kljub temu pa so ga Delavske zadruge prodajale še naprej po 220 lir, tako da potrošniki od tega niso imeli nobene koristi. Ta špekulativni manever je povzročil, je ugotovil Pahor, da so tržaške pekarne skušale na vsak način pobijati konkurenco omenjenega velikega videmskega podjetja in so zato znižale proizvodne stroške, «ar Je povzročilo odpust z dela precejšnjega števila delavcev. Med tem časom oa ie Sipan nastopila tudi na dražbah za dobavo kruha bolnišnicam, sanatorijem, občinski podporni ustanovi ECA, Itd. in si je s svojimi »konkurenčnimi« cenami zagotovila dobavo. Sedaj pa, ko so bili pri teh velikih dobavah izločene tržaške pekarne, je družba Sipan zvišala ceno kruha na 165 Mr, kar pomeni za 21 lir več, kot le bila cena tria ških pekam pred nastopom Sipan tržaškf žaškem trgu. Svetovalec je pripomnil, da je že svoj čas zahteval ustrezne ukreipe za zaščito tržaških pekarn. Odgovorili so mu, da bodo za to poskrbeli. V resnici pa so bili ti ukrepi sprejeti le za kratek čas in je Sipan lahko nato nemoteno nadaljevala svojo dejavnost na tržaškem trgu. Svetovalec Pahor je poudaril, da je goriška občina preprečila vdor videmske družbe na goriško tržišče V odgovorih odbornika za proračun in župana ni bilo niti govora o tem vprašanju. Prav tako Pahor ni dobil nobenega odgovora v zvezi z drugim važnim vprašanjem ki ga je obravnaval v razpravi o aroračunu in ki se nanaša na napovedano omejitev delovanja oddelka za pljučne bolezni v bolnišnici pri Magdaleni. Isti svetovalec se je resno zavzel tudi za nekatera vprašanja, ki zanimajo področje školjeta, Vrdele in Kolonje. V svojem izčrpnem poročilu je omenil, da je že vložil tudi po tri- do .štirikrat vprašanje na občinski odbor za eno in isto zadevo in da so mu odborniki le redkokdaj odgovorili. Njegova vprašanja so se nanašala predvsem na razna javna dela, kot na primer na popravilo Ulice dello Scoglio, Ko-lonja, Školjetske rebri ,U1. del Pra-to itd. Opozoril je odbornika za javna dela, da je treba pokriti razne odprte kanale, v katere se steka umazana voda, odbornika za Acegat pa o potrebi po okrepitvi javne razsvetljave na omenjenem področju. O vsem tem, je poudaril svetovalec, sem že toliko krat govoril, toda vse zaman Prav tako je pristojni odbornik presUšal Pahorjev) e predloge in zahteve, da je treba poskrbeti v omenjenih mestnih predelih za večjo snago in za ureditev raznih parkov. Svetovalec je tudi predlagal, da bi morala občina čimprej zgraditi otroški vrtec na školjetu in novo šolo za ta del mesta. O manjšini in njenih vprašanjih ka, Giovanna Rutter vdova Hlad, sta podala svoji poročili Vito Sve- , doma v Ul. Madonnina 24 je nam- tina in Inko Starec. Medtem ko je poslednji podal v svojem poročilu zgodovinski prerez manjšine in orisal njen ustroj, je Svetina poglobil predvsem vprašanje o odnosu, ki ret neprevidno stopila s pločnika nedaleč od zebrastega prehoda za pešce. Ni se ogledala in torej ni opazila avta, ki se ji je naglo bli- Krasen koncert v gledališču «Verdi» SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSI KULTURNI DOM TITUS MACCIUS PLAUTUS AMFITRUO Prevod: KAJETAN GANTAR Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Scenograf: AVGUST LAVRENČIČ Glasba: PAVLE MERKU’ Režiser: JOŽE BABIC V torek, 8. aprila 1969 ob 21. uri V sredo, 9. aprila 1969 ob 20. uri V četrtek, 10. aprila 1969 ob 20.30 V petek, 11. aprila 1969 ob 20.30 PREMIERSKI ABON DIJAŠKI A BON! ŠPORTNI ABONU ABONMA RED « Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno ^ pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno & pred pričetkom predstav. Novi s«de/ združenj ANPI. ANED in ANPPIA Za clrugi koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi je prišel v goste francoski diri- ?c ajtlamej^e1 orkestre °Evrov^in l,radov "• spremenjen, kakor tudi o^Zeril D^et lltje ZZalni ,Metonska ^vilka ,i9119’ dirigent filharmoničnega orkestra Člane in simpatizerje opozarjamo, da je od 1. aprila sedež naših organizacij premeščen iz Ul. Zonta St. 4 v Ul. Cesare Battisti 8. Urnik i v Detroitu in njegov ustanovitelj, že na samem začetku svoje dolge kariere pa je bil glasbeni direktoi in dirigent opere v Montecarlu. Je tudi avtor vrste simfoničnih del in klavirskih skladb. Z njegovo močno, dinamično, s francoskim temperamentom obdarjeno osebnostjo je celotni koncert dobil dirigenta, ki je znal kot malo j kateri do skrajne meje oplemenititi nemajhne muzikalične sposobnost: tržaškega orkestralnega ansambla in izvabiti iz njega izjemno čisto, tudi v najmanjših niansah in v vseh instrumentalnih skupinah izdelano zvočnost. Pod njegovo magično taktirko je orkester muziciral z redko lahkotnostjo in poglob Ijenim interpretacijskim šarmom, da je vsaka partitura zablestela v vsej svoji lepoti. Avto se je prevrnil pred predorom Prejšnjo noč sc je v Ul. Salala pi izhodu iz predora, ki povezuje Sene- na) bi ga študentsko gibanje imelo do manjšinske problematike O tem je prišel na seminarju do izraza nov odnos, o katerem se je razvila živahna razprava, ki se bo nadaljevala v ta namen ustanovljeni komisiji. Gre namreč za odklanjanje ozkega gledanja na manjšinsko vprašanje kot nekaj specifičnega, osamljenega, kateremu naj bi stala ob strani druga, družbena in politična dogajanja, razvoj družbenih odnosov, ki bistveno pretresajo tudi ljudi, ki pripadajo slovenski narodni manjšini. Od tod tudi sklep da mora študentsko gibanje poiskati pot za srečanje z delavskim razredom. Seveda mora obzorje problemov, ki se v takem primeru načnejo, biti širše in zahteva od posameznikov, kakor tudi od organizacij, idejnega študija In preverjanja, kritičnega odnososa do stvarnosti ln pojavov, ki jo označujejo. Od tod spet spoznanje, da se mora pričeti s sistematičnim samoizobraževanjeni. 1/ razprave izhaja torej nujna potreba po premostitvi dejansko žc neobstoječih organizacij srednješol- cev in vseučiliških študentov, in po lormaciji nove, enotne organizacije slovenskih študentov pri nas. Vsebina dela še prej pa potreba po obstoju take organizacije, oziroma njene oblike in osnovne smernice, bodo izdelane v okviru odprlih študijskih in delovnih komisij. Udeleženci seminarja so po daljši razpravi prišli do zaključka, da se morata ustalim iti dve študijski komisiji, v katerih pa naj hi ne sodelovali samo udeleženci seminarja, temveč vsi dijaki in vseučiliški študenti, ki bi to želeli. Sestanki komisij bodo predhodno objavljeni po tisku in drugih množičnih občilih. Prva ko ntislja bo obravnavala vprašanja, ki so skupna za vse študentsko gibanje, t.j. obliko organiziranja mednarodnega študentskega gibanja in stvarno vprašanje odnosov z delavstvom, druga pa bo preučila zgodo- vinske vzroke sedanjega položaja, v katerem je slovenska narodna manjšina v Italiji ln vlogo študentov pri reševanju njenih vprašanj. Končno bo začela s svojini delom tudi skupina študentov, ki bo preučila možne oblike samoizobtaževa-nja na ideološkem in metodološkem področju Ta skupina bo zbrala predvsem material v zvezi s podobnimi Izkušnjami (kritične univerze, svobodni tečaji ipd.), o uspehih in neuspehih, prišlo do katerih je pri tem Žensko je povozil Snočl se je v Ul. del Bosco pripetila huda nesreča. Avto je namreč povozil žensko, ki je neprevidno prečkala cesto na kraju, kjer ni bilo zebrastega prehoda za pešce in jo hudo ranil. Zgodilo se je ob pol šestih. Priletna ženska, 82 let stara upokojen- žal. Za krmilom je v avtu prinz J ni trg s Sv. Soboto, pripetila cestna NSU sedel 42 let stari mehanik Lit-cio Radetich iz Rocola, kjer stanuje v Ul. delTEremo 109. ženske mehanik ni pravočasno opazil, ko pa se je zavedel, se nenadni oviri ni mogel ogniti. Pritisnil je na zavore, toda že naslednji trenutek zadel starko in jo podrl na tla. Pri tem si je ponesrečenka prelomila nogo. Pomagal ji je sam voznik avta, ki jo je podrl, Radetich, ki je žensko naložil v svoj avtomobil in z vso naglico odhitel v bolnišnico, kjer so žrtev nesreče prenesli na ortopedski oddelek. Dežurni zdravnik, ki jo je pregledal je izrekel prognozo ozdravitve v štiridesetih dneh, če — seveda — ne bodo nastopile komplikacije nesreča, ki bi ut gnila imeti tudi hujše posledice. Ura je bila skoraj tri popolnoči, ko je avto giulietta z registracijo TS 91297 zavil s Senenega trga v predor. Ko je na drugi strani predora šofer pribrzel v Ul. Salata, je njegov avto iz neznanih vzrokov zaneslo na sredo ceste. Kolesa so zapiskala, ker je voznik, 25-letni Gual-tiero Valencich, po poklicu šofer iz Ul. Pascoli 3, pritisnil na zavore. Valencich se je hotel izogniti trčenju v obcestni zid, a mu ni uspelo, ker je naglo zaviranje dvignilo’ avto in ga prevrnilo na streho. Pri tem je seveda Valencicha in n:ego-vo 27-letno sopotnico Doroteo Spry-nard iz Ul. Capodistrla 43, prevrnilo Partizansko združenje ANPI, združenje bivših političnih de portirancev ANED in združenje bivših političnih preganjancev ANPPIA Gledališča - SLOVENSKA PROSVET* ZVEZA KULTURNI DOM Sobota, 12. aprila ob 21-Nedelja, 13. aprila ob 17- I)EI VEČER SLOVENSKI ZBOROVSKE PESU Teatro Staoile Danes dve predstavi (ob 16.30 in ob 20.30) ELotove komedije «Cockta 1 party». Skupina Teatra St a bij e iz Rima se bo poslovila z jutrišnjo popoldansko predstavo. Od torka dalje bo izven abonmaja na sporedu «L’inserzione» Natalie Ginzburg v režiji Luchina Visconti-ja z Adriano Asti, Francom tnterlen. gh-jem in Mariangelo Melato v glavnih vlogah. Abonenti na gledališko sezono imajo popust. nastopijo mladinski, n* in moški zbori s Tržaš* in z Goriškega < Prosvetno društvo v Šk(* vljudno vabi na predvap slovenskega filma LUCIJA ki bo v četrtek, 10 aprilu 20. uri v društvenih prosW —----------------------J Druga privlačnost sinočnjega koncerta je bila mlada, komaj 16-letnn j A?™™™.P)??"-..ki ./? Nazionale 15.00 «Ckty citty, bang Kino šele lani dosegla diplomo na milanskem konservatoriju, je pa na stopala tudi že prej v vseh glavnih italijanskih mestih in na radiu. Mlada pianistka je pokazala odlike. ki so lastne le izrazitim talentom, čudovito m za njena leta skoraj neverjetno tehnično popolnost., izjemen interpretacijski smisel, skratka muzikaličnost. ki ji dopušča totalno vživljanje in vsebinsko oblikovanje partitur. Redko izvajani Beethovnov koncert št. 1 op. 15 je v njeni interpretaciji in ob krasni spremljavi orkestra zaživel kot redka mladostna mojstrovina velikega komponista. Poleg Beethovnovega klavirskega koncerta je bila v prvem delu na sporedu še Beethovnova uvertura iz «Egmonta». v kateri je orkester pričaral vso tragičnost Goethejevih junakov, v drugem delu pa so bile na sporedu tri Wagnerjeve mojstrovine: Preludij k 1. dejanju opere «Lohengrin», Car Velikega petka iz opere «Parsifal» ter uvertura k o-peri (iTannhauseru. Težko je reči v kateri je orkester muziciral po polneje, lepše in bolj dognano: v mistični duhovnosti Lohengrina, v čudoviti absolutni harmoniji speva o Velikem petku ali v monumentalnem spomeniku glasbene umetnosti, kakršen je «Tannhduser». Tako mlada pianistka, ki se je oddolžila še z dvema skladbama, občinstvu za navdušeno ploskanju kot orkester in predvsem dirigent so bili deležni pravcatih ovacij nav dušenega občinstva !■ k. BGu&c&Jke, 'th bang«. Dick Van Dyke. Tecbnicolor. Grattacielo 15.30 «Metti, una sera a cena«. J. L. Trintignant, L. Capo-licchio, T. Musante. Techni-olor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «La monaca di Monza«. Anne Heyvvood, Antonio Sabato. Penice 15.CO «Gli intoccabili«. J Cas-ravetes, B. Ekland, G. Ferzetti. Te-t chneolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00 «Satyrico-n». Tina Au. ' mont, Do.n Backy. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «La pišema«. Alain Delon, Romy Schneider. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «La grande avventu- rS del principe Valiant« slikanice. Moderno 16. CO »Cera una volta ii VVest«. C. Cardinale, H. Fonda. Te-chn cclor. Filodrammatico 16.00 «Shalak6» Sean Connery, Brigitte Bardot! Tecbnicolor. Aurora 16.30 »Indovina chi viene a merenda«. Cnstallo 15.00 «Via col vento« Vi-v;en Leigh. Clark Gable Technicolor. Capitol I6.U0 ((Krauleiri doktor« Su-sy Kendall, Keneth Morris. Capu-cine. Technicolor lmpero 16.C0 «11 libro della giungla«. Wa)t Dsne.v. Technicolor Vittorio Venelo 16.00 «Uffa papa, quanto romp«. Debbie Reynolds. James Garner. Technicolor. Astra 16.30 «11 medico detla mutua« Alberto Sordi. Technicolor. Ideale 16.00 »La lunga fuga«. Doug McClure, Katharine Ross Technicolor. Abbazia 16,00 »Ciccio perdona, 10 no«. Francki in Ingrassia Technicolor. OBIŠČITE NOVO ODP* RIBJO RESTAVRACIJO «JADRAN» V PORTOROŽU! Vedno sveže ribje specialitete: kamenice, dagnje, škampi. O Vse ostale mesne jedi pripravljene na ražnju-f O VLJUDNO VABLJENI — CENE ZMERNE - Prosvetno društvo Škamperle priredi dne 25. R Tii izlet v Ben« la enodnevni Slovenijo, Čedad, Trčmud okolico z obiskom prosv« ga društva Ivan Trinko * dadlt. Za vpisovanje in P0! nila telefonirati na št. 7* Razstave i mil iiiiiiiiMiiiiiiiliiMimiiniMiiiinini im ii muiiinii im iiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii ii minil 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111« pritožbi: prizadetih delavcev Pomanjkljive in nezadostne naprave v občinski klavnici pri Sv. Soboti Zakaj gradijo zasebniki novo sodobno klavnico pri Orehu, ko bi morala obči. na zagotoviti svoji klavnici ekskluzivnost pri kluujii živine za domačo potrošnjo? Pred mesecem dni je občinski svetovalec Lovero (PSI) naslovil na župana vprašanje, v katerem ga je opozoril, da so klavci, zaposleni v občinski klavnici pri Sv. Soboti, obvestili sindikalne )r ganizacije o slabem stanju naprav v občinski klavnici. Svetovalec je vprašal župana, ali namerava ob finska uprava poskrbeti za ureditev težav in zadostitev zahtev z« poslenih delavcev. V prejšnjih dneh smo se poza rnmali, kaj pravzaprav zahtevajo delavci v občinski klavnici in smo ugotovili, da svoje pritožbe m so poslali samo sindikalnim organdze cijam, marveč tudi županu, pokra jinskemu živinossdravniku, občinske mu oddelku za mestno policijo in prehrano, občinskemu oddelku ga zdravstvo in še nekaterim drugim ustanovam, za katere delavci me nijo, da lahko posredujejo za izboljšanje delovnih in higienskih razmer v občinski klavnici. Prizadeti delavci pravijo, da so že leta 1957, ko je bila zgrajena mala klavnica za konje, opozoril' tedanjega župana o potrebi po na mesi it vi nekaterih novih naprav, ter so predlagali preureditev ln prilagoditev obstoječih naprav v občinski klavnici, Kljub temu pu je danes stanje v klavnici zelo res no. Naprave za prevoz razčetrtenlh živali so zelo slabe in celo zadevni škripci ne delujejo. Pripetilo se Je že, tako pravijo prizadeti, delavci, da se Je nekajkrat utrgala Jeklena žica in da je zaklana žival treščila na tla. Na srečo pa ni prišlo še do nobene nesreče. Vrata in ok na v klavrno so, v tako slabem stanju, da jih ni mogoče dobro zapirati in odpirati. Pole* tega pa so izredno po manjkljive sanitarne naprave. Redno primanjkuje topla voda, ki jo klavci nujno potrebujejo zlasti k) koljejo prašiče. Dogaja se, da zlasti v poznih večernih urah splon nimajo tople vode, tako da se morajo klavci, ko končajo delo, a-miva^i z, mrzlo vodo z vsemi tistimi higienskimi in zdravstvenimi po sledica-mi, ki si jih lahko vsakdo zamisli, če pomisli na delo, ki ga ti delavci opravljajo. Poleg tega pa si danes skoraj ne moremo za misliti velike klavnice brez tople vode. V občinski klavnici pa s.? to dogaja. Klavci pravijo, da se uslužbenci ki delajo pri kotlih, izgovarjajo da oni ne morejo nič pomagati za izboljšanje položaja, ker so ogrevalne naprave nezadostne Nadalje prizadeta delavci pravijo, da delajo v izredno težkih pogojih, kar dokazuje tudi veliko število obolenj na delu. Poleg tega pa opozarjajo pristojne ustanove, da sedaj gradijo pri Grehu novo zasebno sodobno klavnico, ki bo lahko zaposlila precejšnje število delavcev. Zato se •lave delavci občinske klavnice vprašu- jejo, zakaj občinska uprava, ki Je svoj čas porabila 550 milijonov lir za obnovitev klavnice pri Sv Soboti, ne poskrbi za posodobljenje teh naprav, da bodo lahko u strezala vsem potrebam mesta. Za radi tega se uslužbenci obračajo na župana, naj izda potrebne u krepe, da se prepreči delovanje zasebnih klavnic v tržaški občini in da se zajamči občinski klavnici ekskluzivo na tem delovnem področju. Uslužbenci pravijo, da so pripravljeni sprejeti nova pravila in dati pismena jamstva, da bo de lo dobro opravljeno. Iz gornjega je razvidno, da je tržaška občinska klavnica dejan sko v izredno slabem stanju in da niso zajamčena niti osnovna Higienska sredstva, kot je topla voda, za opravljanje tako važnega dela, ki se nanaša na dobavo sve-žega mesa za prodajo na drobno Kako je moglo priti v občinski klavnici do tega položaja, ko te vendar občina svoj čas porabila več kot pol milijarde lir za ob novitev naprav? Poleg tega pa naj še omenimo, da je občina zapr.a klavnico na Opčinah predvsem lz higienskih razlogov. Hkrati pa Je bilo poudarjeno, da je najbolje, da se vsa Mvina, ki je namenjena za meso za domačo potrošnjo, kolje v občinski klavnici pri Sv. Soboti kjer naj bi bilo zajamčeno, da bo vse delo opravljeno po vseh hi gienskih predpisih. KINO «|R|S» PROSEK danes ob 19.30 barvni briljantni film: IL EANTASMA DEL PIKATA BARBANERA Igrajo: P. Ustinov, D. Gones, S. Pleshette KINO NA OPČINAH dunes ob 18. uri barvni 1’ana-vision film: IL LAUREATO Igrajo: A. Bancroft, D. Hoffman, K. Ross Včeraj-danes MESTNA GALERIJA P liti prireja v svojih prostorih »t tek. 4. aprila 1969 ob 19.% zaključno predavanje z d$ zitivi: Pregled slovenskega slikarstva v 20. stoleti’ Predavala bo kustos prof. M ja Breda iz Moderne gulerijč Ljubljana. Po predavanju 1 otvoritev razstave. __________________________^ .Ljudska prosveta v gosp vrst: dava so p nika 3 gc niji pr vil rilo nava spoo Pr za g nja sken no krče sedr niji, šken šel želi rast poki prot vilo sose no, kate kot ki z rašč Ti radi sreč dež< soci kel, dob tijst dicE se ods ži-li bi j razi Pri lir dež je kar le, no mo POS san kai ma N spr sin. taji nos me Rel tri zur dai vil< ste gos Prosvetno društvo France P v Boljuncu obvešča člane S i r®*?' bora, da bo v četrtek, 10. t.m. T uri važna seja zaradi bodočešUj vanJa društva. Priporoča se to^ polnoštevilna udeležba 5 - / ROJSTVA, SMRT! IN POHOKE Bnr 4. aprila se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 88-letna Clara Spro-chrr vd Persi, 82-letnl Ugo Fonda, 76-letni Antonio Giannini, 78-leln Lu ca F »bi, 75-letni Umberto Tivoli, 86-letna Francesca Milavec, 68-letni Gio-vanni Libero Huzzier,, 72-letnl Renato Cimenti, 91-letna Giovanna Cotar vd. Marx, 88-letna Maria VVeber vd. Tamaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A M'Alabarda, Ul. deti Tat na 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Leltenburg, Trg S. Glovann-15. Mlzzari, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.3«) Barbo - Carnlel, Trg Garibaldi 4. Glusti, Ul, Bonomea 93 (Greta), Godina, AUTGEA, Ul. Glnnastica 6. G, Papa, UL Felluga 46 (Sv. Alojz). Darovi in prispevki Milena Sila Lipovec daruje 1000 lir odboru za proslavo 80-tetnice C'rll Metodove šote. V počastitev spomina pok Ivana Marije Kralj darujeta žena Kristina in hčerka Ljudmila 2000 lir za Dija ško matico. Prosvetno društvo v Slredo."! ntzira 25 aprila letos lzlel Kd n škemu Jezeru ln v Ribnico. ' tek Skozi Ljubljano. Vpisov*] društvenih prostorih vsak dad j v sobotah in nedeljah od 20. <1° Prosvetno društvo France v Boljuncu priredi v nedeljo, "j enodnevni izlet v Velenje ob obletnice ustanovitve OF slov^j naroda. Vpisovanje pri Slavi Mali oglasi m-KAHATNO ZLATO fine ““fi po S00 Ur gram. Zlatarna Trst. Plazza S Giovanni 1. TRŽAŠKA OBČINA sočustvuje z družino ob someščana Renata Godinij* bivšega tržaškega občin*lt* svetovalca. Trst, 5. aprila 1969, Obisk vodovodnih strokovnjakov BKE- 7. AP2RA m ggrišksm gradu Strokovno zborovanje o kmetijstvu za formirale mladih kmetovaieev a Ugledni predavatelji bodo govorili o moderni šoli za strokovno usposabljanje pri vodenju kmečkih posestev Predvčerajšnjim so bili dobrodo-Sli gostje Trsta ravnatelj rižanske-■ £a vodovoda Karel Klun, vodovod-I na tehnična ravnatelja inženirja | Mužica in Stojnič ter profesor za-•i grebške univerze inž. Ivan Gulič. vanski vodovod in dela pri mestnem vodovodnem «by passuii v javnem vrtu in v Ul. Rossetti. Na sliki vidimo jugoslovanske strokovnjake in njihove spremljevalce, ki si ogledujejo dela v javnem vrtu. ofi S!I S >ktf vaj* Jugoslovanski strokovnjaki so izmenjali informacije o raznih tehničnih in organizacijskih vprašanjih z odbornikom občinskih javnih industrijskih služb in z voditelji Acegata. Zatem so si ogledali šti- niiniiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiimiiiininiiinnmniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiriiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »ELO DEŽELNEGA GOSPODARSKO -SOCIALNEGA ODBORA Razprava o lanskem poročilu Berzantija o gospodarskem položaju v naši deželi V razpravi je spregovorilo šest članov odbora - Splošne ugotovit, ve o zastoju zaposlitve in o krčenju števila prebivalstva ■iia, ostd oP* •JO sl»' 3. * i vi 9. ' did V preteklih dneh je imel deželni gospodarsko-socialni odbor (CRES) vrsto sestankov, ki jim je predse-o.oval prof. Casolo. Na sestankin so proučili letno poročilo predsed-nika deželnega odbora Berzantija °. gospodarskem položaju v Furla nj]i - Julijski krajini leta 1987. Na Prvih dveh sestankih je spregovo rilo šest članov odbora, ki so obravnavali številne plati deželnega gospodarstva Prof. Lokar je kot strokovnjak za gospodarska in socialna vprašanja obširno govoril o demograf sketn položaju v deželi ter podrobno analiziral tudi naraščanje ali krčenje števila prebivalstva v sosednih deželah, zlasti pa v Sloveniji, na štajerskem in na Koroškem. Na podlagi te -analize je p-r. sel du zaključka, da je v naši deželi prebivalstvo le neznatno po-rastlo, medtem ko je v nekaterih pokrajinah celo nazadovalo. Nasprotno pa je precej naraščalo število prebivalstva v omenjenih treh sosednih deželah. Iz tega je razvidno, da je na področju, ki je z ne katerih plati socialno homogeno, kot je naša dežela, kakšen dejavnik, ki zavira demografski razvoj in na-raščanje prebivalstva Trevisan, funkcionar deželnega u-.za usklajevanje zveze nepo-srednih obdelovalcev zemlje v naši Je govoril o gospodarski in socialni stvarnosti v deželi ter re-kel, da gospodarski položaj ni b:l nooer. Na najslabšem je bilo kmetijstvo, ki je občutilo tudi posle-™ce naravnih nesreč, zaradi česar na |e kosmati proizvod skrčil za 6 ?®>t. Vendarle so kmetovalci nalo-2U knaten kapital v kmetijstvo, da ™ Pospešili pridelek. Skupno so /-a azne naložbe kmetovalci najeli Pn kmetijskem kreditu 7 milijard Posojil- Kar se tiče bega s po vzelja, je govornik rekel, da se nanašal n^ivsem na mladino ^ Pomeni o jubožanje delovne si ■ tako da obdelujejo kmetije ved-o v večji meri ženske. Dežela bi £°rala najbolj podpreti kmetijska Jcffstva, ki jih obdelujejo družine kat16' Pri 16111 ie tudi priporočil j.naj bi tem posestvom po- ^a seji, ki je bila v četrtek, so jFfBOvorili nekateri predstavniki t^Jfjkalnih organizacij. Marinello aJhlk CIST.. si ip nriftržal mož- čuiti težnja po upadanju skupnega števila zaposlenih. Predstavnik CGIL Zuliani je zagovarjal deželno gospodarsko politiko, ki se mora opirati na selekcijo kreditov samo za tiste pobude, ki bodo lahko pospeševale gospodarski razvoj in. poyečale za ppslitev. Za industrijo je predla gal povečanje notranjega povpraševanja na raznih sektorjih, za kmetijstvo načrte za racionalna področja, medtem ko bi po drugi strani morala deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) dajati industrijske pobude, ki bi bile ne posredno povezane s kmetijstvom Predstavnik vsedržavnega združenja zadrug in posojilnic Poletto je nakazal vlogo zadružništva v gospodarskem ih socialnem razvoju v deželi. V svojem govoru je proučil potek potrošnje, raven dohodkov kmetovalcev! potek izdatkov za nekatere bistvene storitve, doprinos raznih proizvodnih sektorjev k ustvarjanju dohodka itd. Ni koncu je nakazal razne vire, ki bi jih lahko v deželi izkoristili s pomočjo zadružništva. Končno je predstavnik UIL Del Piero govoril predvsem o prebivalstvu in o delovni sili. Rekel je da imajo velike nevšečnosti delavci, kmetje, šolska mladina in ljudje v goratih krajih zaradi dolgih premikov s kraja bivanja na kraj NA GOLOVKI POD KATINARO Silovit požar ogrožal gozd in nekaj domačij Nemarno odvržen ogorek ali vžigalica povzročili ognjeno kačo? dela. Predlagal je poglobljeno študijo tega dnevnega »preseljevanja)-. Predlagal je, naj dežela dobro prouči ta pojav, pripravi načrte in poskrbi za naložbe ter opozori na vprašanje državo, da se izboljšajo ceste in s tem dostop do šol, tovarn itd.. Poleg tega je treba tudi poskrbeti za družabne in razvedrilne dejavnosti blizu delovišč. CRES se bo ponovno sestal v četrtek 10. aprila. Z vespo v avto V osmih dneh bo ozdravel 27 let slari trgovski pomočnik Francesco Colnago iz Ul. Tor San Piero 14, ki je z vespo trčil v avto. Colnago je včeraj zjutraj s svojo vespo hitel po Miramarskem drevoredu proti Rojanu, ko je nenadoma zagledal pred seboj avto vrste NSU prinz, ki ga je vozil 19-letni Gian-marco De Meio iz Ul. San Lazzaro 3. De Meio je vozil svoj avto precej neokretno, saj je zavil na levo sunkoma in naglo, tako da se mu nasproti prihajajoči vespist ni mogel na noben način ogniti. Treščil je vanj in pri tem padci na tla. Pri padcu se je Colnago ranil po obrazu in v koleno. V bolnišnico ga je odpeljal sam De Meio. ki mu ie pomagal na noge. Dežurni zdravnik je Colnaga napotil v nevrokirurški oddelek. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) pripravlja študijsko zborovanje za strokovno izpopolnitev v kmetijstvu. Zborovanje bo v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu v ponedeljek, 21. aprila. Udeležili se ga bodo priznani strokovnjaki na šolskem področju v deželi drugi, ki se posredno ali neposredno zanimajo za kmetijske probleme. Zborovanje bo vodil državni podtajnik za delo posl. Toros, na njem pa bodo predvidoma podali štiri poročila. Dopoldne bosta predavala glavni ravnatelj ministrstva za kmetijstvo prof. Dino Dini ter predsednik francoske «Zveze družinskih domov* prof. Andre Duffaure, ki bosta orisala smernice današnje strokovne izobrazbe v kmetijstvu v Italiji in Franciji. Popoldne bosta govorila predsednik tehničnega zavoda «Garibaldii> iz Rima prof. Giuseppe Leone in ravnatelj «šole kmetijske družine* Gargagnaga pri Veroni prof. Benciolini, o organizaciji in delovanju strokovnih kmetijskih šol ter o izgledih odnosno uspehih šole za kmečke družine v Gargagnagu. - S temi predavanji nameravajo prikazati koristi strokovnega kmetijskega pouka, s posebnim ozirom na nov sistem, ki izmenjuje pouk v šoli s praktičnim delom na družinskem posestvu. Spoznavanje te teme in diskusije o njej na sestanku tako visoke ravni, bo omogočilo izdelavo primernega načrta za strokovno kmetijsko izobrazbo v tem smislu tudi na področju naše dežele. Proces preobrazbe kmetijstva, ki je v svoji začetni fazi, bo prinesel v bližnji bodočnosti temeljite spremembe v sestavi kmetijstva ter zahteva kmetijske operaterje, ki bodo strokovno usposobljeni ter bodo kos zamotanim problemom, ki se pojavljajo pri vodstvu modernega kmetijskega posestva. Zato bo treba poiskati neko novo formulo, ki naj omogoči tehnično pripravp kmečkih sinov, da bodo znali o-pravljati kmetijsko stroko. Potreb zadeti vlošijo prošnjo za pripustitev k zrelostnim izpitom za klasični licej, tehnične šole in učiteljišče pri ravnateljstvu svoje sole najkasneje do 15. aprila. To velja za zunanje in za notranje gojence. Dve stavki v Tržiču Danes zjutraj ob 6. uri se je zaključila v bolnišnici v Tržiču 24-urna stavka upravnega, zdravstvenega in pomožnega osebja. Stavko je pripravil sindikat CISL ter je bila skoraj popolna. Uslužbenci so stavkali iz protesta, ker ni bil apliciran organik in ne upoštevane nekatere druge njihove zahteve. Jutri in v ponedeljek pa bodo stavkali tržiški smetarji iz protesta, ker nočejo delati ob nedeljah in praznikih. OD VELIKONOČNEM OBDAROVANJU Otroci slovenskih vrtcev se zahvaljujejo za pirhe Obdarovani so bili v Gorici in tudi na podeželju Urnik trgovin za vciikonočne praznike Pokrajinska zveza v Gorici sporoča, da bo veljal za bližnje velikonočne praznike za trgovine na Goriškem naslednji urnik: V soboto, 5. aprila: trgovine bodo ostale odprte do 20. ure; mlekarne in pekarne bodo prodajale kruh m mleko tudi za naslednji dan. Nedelja, 6. aprila: vse trgovine na Goriškem bodo ves dan zaprte. Ponedeljek, 7. aprila: trgovine bodo ves dan zaprte; izjemo tvorijo pekarne in mlekarne, ki bodo odprte dopoldne samo za prodajo kruha in mleka, ter cvetličarne, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. Občinska uprava v Gorici je oh zaključku šole dne 2. t. m. razdelila vsem otrokom po občinskih vrtcih pirhe. Med obdarovanimi so bili tudi otroci treh slovenskih vrtcev v goriški občini v Ul. Croce, UL Randaccio in v šentmavru. Nekateri slovenski občinski predstavniki in drugi dobrotniki so poskrbeli tudi za razdelitev pirhov v teh in po slovenskih otroških vrtcih, ki so v upravi ONAIRC. Otroci se zahvaljujejo vsem darovalcem ter tudi vsem drugim dobrotnikom in predstavnikom, za vso skrb in prizadevanje, ki jim jo izkazujejo, ter želijo vsem vesele velikonočne praznike. Sindikalne vesti Pokrajinsko vodstvo sindikata CGIL - FILZIAT, ki združuje delav-oe in uslužbence, ki delajo v liker-skih tovarnah, javlja, da bodo tri sindikalne organizacije pričele v kratkem razgovore za obnovo de- lovne pogodbe. VESTI IZ SOVODENJ Občinska kmečka bolniška blagajna izkazuje za lani precejšen prebitek Za zdravljenje v bolnišnicah izplačanih za lani skoro pet milijonov lir, za zdravniške preglede pa nekaj nad 220 tisoč lir - Premalo zanimanja med člani za delo «mutue» posestva tako s tehničnega, kot e-konomskega in organizacijskega vidika. šola ne sme dajati samo izvedencev, ki si bodo poiskali zaposlitev izven družinskega posestva, ampak mora formirati dinamične poljedelce, ki bodo ostali povezani s svojim kmetijskim okoljem. Le tako se bo lahko rešil važen problem današnjega kmetijstva, kako zadržati na rodni zemlji kmečke sinove, ki jo sedaj zapuščajo. Mladim kmetovalcem je treba dokazati, zlasti tistim, ki se še čutijo navezani na zemljo, da je še mnogo važnih argumentov, ki narekujejo in svetujejo zvestobo zemlji in da lahko gledamo z zaupanjem na o-hranitev kmetijskega življenja in gospodarstva, ki lahko nudi za življenje enake ugodnosti, kot kakršna koli druga gospodarska panoga. Odbor občinske kmečke bolniške blagajne v Sovodnjah (mutue) je na svoji zadnji seji proučil delovanje in obračun te ustanove v preteklem letu 1968. Obračun, ki ga je prikazal tajnik Plesničar izkazuje naslednje podatke: Dohodki od prejšnjih let 288.389 lir, denarja v blagajni 5.355 in prispevki članov nabranih v teku leta 352.517; skupaj izkazuje aktiva 64G tisoč 261 lir. Kar se izdatkov tiče pa je tajnik navedel naslednje podatke; Izdatki od prejšnjih let 14.245 lir. Po- na šola, ki naj. jim «Ja strokgvrjft 1 vra61|;0,|6'ani.0!Tl za stroške pri/.dra\ znanje, za dobro vodenje kmečkega nfku m70« lir, razm iztiMta pr- spevki 7.824 lir, poštni stroški 4.530 lir, pisarniške potrebščine 2.040 lir in odškodnina tajniku 35.000 lir; skupno znašajo stroški 284.339 lir. tem v zvezi so včeraj tudi deželni svetovalci PSIUP poslali deželnemu predsedniku Berzantiju interpelacijo, v kateri zahtevajo naj dežela skliče zastopnike krajevnih uprav, ki naj skupno diskutirajo o tem problemu. Interpelacija zahteva pravzaprav isto kar je že bi-io včeraj vsebovano v podobni komunistični interpelaciji. Pokvarjen jedilni proiivod Pokrajinski zdravnik javlja, da so ugotovili slučaj zastrupitve, ki naj. bi bil posledica uživanja proizvoda «Antipasto>v izdelek podjetja Delamaris iz i Izole. V zvezi s tem je pokrajinšSf zdravnik odredil začasno zaplembo vseh količin tega proizvoda. Trgovci z jestvina- blagajni ima mutua še 15M22 , mi so vabljeni, da javijo svoje zalo- Izredno močan požar je snoči divjal na Golovki, griču pod Kati-naro, za katerim so v teku dela za novo tržaško bolnišnico. Bilo je že tema, približno ob osmih, ko se je v dolini pod «tr-biško« državno cesto razvil silen 2?*. da *^predloži ^doJtončen' dokt ^ VzroW^T^ hS11) na koncu splošne razprave «ekel je, tla se bodo morebiti vse sindikalne organizacije spora '6 0 enotnem dokumentu. Pou vu™ je, da ne bo doseglo niti šte-, R. Burton in M. Ure. Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.00: «L’oro di Macken-na», O. Sharif in G, Pečk. Ameriški barvni film. MODERNISS1MO. 17., 19.30 in 22.: «OHver», M. Lester m A. Reid. Angleški film v barvah V1TTORIA. 17.00: «Le dolcezze del peccato«, T. Torday in J. Pjat. Barvni koprodukcijski film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Indovi- na chi viene a merenda«, F. Fran-chi in C. Ingrassia. Italijanski film v barvah. Iršič di T. AZZURRO. 17.30: «1 seicento BalaKiava», V. Redgrave in Howard. Barvni film. EXCEI-SIOR. 16.00: uDove osano le aquile», Richard Burton in C. Eastwood. Gncmascope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «La matriarca«, C Spaak in J. L. Trintignant. Ci-nemascope v barvah. SAN M1CHELE. 17.00: «1 conqui-statori degli abissi«, L. Bridges. Barvni film. Kot dodatek: «Per un formaggio in piu», Tom in Jerry. V«mi Gorico Soča (Nova Gorica): «Mary Po- pms». Ameriški barvni film — ob 18. in 20.30. Svoboda (Šempeter): «Naj večji rop stoletja)) Ameriški barvni film — ob 18. m 20.15. Deskle: «Imam dve mami in dva očeta«. Jugoslovanski barvni tura — ob 20. uri. Kino Renče: »Moški in ženska«. Francoski barvni film. Prvačina: »Avanture na Amazonki«. Nemsko-brazilski barvni film — ob 20. uri. Kino Šempas: «Mat Helm ljubi in ubija« Ameriški barvni film — ob 20. uri. Kino Kanal: »Iščem moža«. Nemški barvni film — ob 20. uri. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. TRŽIČ / Danes ves dan in ponoči J* » Tržiču odprta lekarna »Centrale* dr. Fitz in Enneri — Trg republike 26 - tel. 72341. PRI Kako živi in kaj dela koprska Založba Lipa Doslej izdala 200 knjig ■ Nažrti niso majhni Bilo je pred nekaj dnevi v Kopru, v stavbi nasproti muzeja, kjer ima založba Lipa svoje poslovne prostore. Sedeli smo v troje za preprosto sejno mizo v direktorjevi sobi: direktor založmško-casopisnega podjetja Primorski tisk Marcel Rožanc, glavni urednik založbe Lipa Slavko Sušnik in podpisani. Nismo dolgo prebijali ledu. Kar mimogre de smo bili sredi pogovora o delu, uspehih, težavah in načrtih Lipe. Pogovarjali smo se o tem, koliko časa je že od takrat, ko so se v skromni knjigarni v Čevljarski ulici v Kopru pojavile prve tri publikacije založbe. Bile so to prve tri izdaje, ki naj bi začele uresničevati založniški program nove slovenske založniške ustanove: dati primor- skemu človeku čimveč dobrih slovenskih knjig Dosti Tet je že poteklo od tedaj in kmalu bo založba Lipa proslavljala ze dvajseto obletnico svojega obstoja. Ni manjkalo težav v tem času in tudi danes ne manjka problemov. Toda založba Lipa, čeprav ne najvecja, je postala solidno založniško podjetje, ki se zaveda, kaj je že doseglo in ki tudi ve, kaj hoče Založba Lipa je nedavno tega izdala svojo dvestoto publikacijo (Ciril Zlobec: Pesmi jeze in ljubezni), za leto 1969 pa ima v načrtu celo vrsto izdaj (29 knjig), izvirnih slovenskih novitet in prevodov. Lipa je torej opravila pomembno kulturno poslanstvo, posebno med ljudmi Slovenskega Primorja, hoče pa to poslanstvo tudi v bodoče enako ali se uspešneje opravljati. O delu založbe Lipa in njenem poslanstvu smo se torej pogovarjali v Kopru. Nekaj podatkov iz tega pogovora zasluži, da jih zapišemo. Lipa je bila kot nova slovenska založba ustanovljena predvsem z namenom, da med Primorci vzbudi zanimanje in ljubezen za slovensko knjigo, tako ljubezen kot jo je bila slovenska knjiga deležna nekoč pred okupacijo. In da s cenenimi knjigami nadomesti slovenske knjige, za katere so bili primorsk ljudje dolgo vrsto let prikrajšam. Svojo de javnost naj b: nova založba usmerila predvsem na tista dela, ki naj bi zanimala primorskega človeka. Tako naj bi Lipa izdajala knjige, ki govore o Primorski, o njenih problemih in o primorskih ljudeh. Kot založba, delujoča na meji dveh kultur, naj bi Lipa opravljala tudi posredniško vlogo med slovensko in italijansko kulturo. Napori založbe nisc bili zaman. In ko je založba bolj ali manj u-spešno opravila svoie osnovno poslanstvo, je sprejela širši koncept svojega dela. Vendar pa se kljub temu ni izneverila svojim osnovnim nalogam primorske založbe, delujoče tudi na pragu Trsta. Uspešnost dela založbe je vidna Založba ni izdala samo 200 knjig, temveč je izdala tudi precej slovenskih izvirnih del, med njimi tudi dokaj pesniških zbirk, zlasti mladih avtorjev, katerim je s tem odprla pot v svet. Za ložba Lipa je izdala tudi nekaj knjig lažjega značaja, knjig zabavne literature, in bila zaradi teh deležna tudi kritike, včasih pa tudi zavisti s strani drugih založb. Toda s knjigotrškimi uspehi teh izdaj je založ b.-: notranje subvencionirala in s tem omogočila druge izdaje domačih avtorjev in tistih knjig, ki sicer nimajo visoke naklade, a so za slovensko kulturo vendar pomembne. Tako torej založba opravlja svoje kulturno poslanstvo med Slovenci, posebej še med onimi iz Slovenske ga Primorja. Kakšen je odziv na delo založbe? Kako gredo knjige med ljudi? Direktor Rožanc je iz predala svoje mize potegnil kar najbolj sveže I Kida tke o prodaji in zalogi zadnjih izdaj. Samo nekaj podatkov: Roman Branka Hofmana Ljubezen je skoraj razprodan, ostalo je le 145 izvodov. Od Toneta Pavčka pesniške zbirke Ujeti ocean je pri založ-b na razpolago le še 11 izvodov. Od druge izdaje Slodnjakovega ro mana Pogine naj pes je bralcem na voljo 300 izvodov. Vsak čas bo i azprodan odlični roman Mimi Ma-lenškove Inkvizitor, saj v kratkem ne bo več niti ene knjige na razpolago. Roman o Prešernu Neiztroh-njeno srce je izšel ze trikrat. Od tretje naklade 4000 izvodov jih je nekaj nad 1009 še na razpolago. Nekaj manj je na zaiog romana o Jakobu Gallusu Poslušat zemlja (M. Malenškova) Tud rlmeljakova Soška fronta se lepo prodaja. Razprodana je Lavričeva .mjiga Moj pes, založba ima zadoščenje, da gre v prunet sicer nenavadna knjiga o pr morski pošt: (Juriševič) če se spomnimo na nekatere prejšnje izdaja založbe Lipa. izaaje, ki so tu di že razprodane (Ciril Zlobec: Najina oaza; Tone Svetina Orlovo gnezdo; Branko Hofman Strah; lika Vašte: Roman o Prešernu; Bo ris Pahor: Mesto v zaltvu; Karel Grabeljšek: tive brazgotine itd. itd.), potem velja, 'la je Pilo delo založbe pri izdajanju izvirnih del domačih pisateljev gotovo uspešno. Založba Lipa pa je tudi z izdajanjem prevodov iz tujih literatur obogatila slovenski knjižni trg. Za nimanje za njene izdaje, predvsem pa večina razprodanih knjig, je do kaz za to. Že samo naštevanje prevodov, ki jih je izdala Lipa in ki jih oi moč dobiti na trgu, bi obsegalo predolg seznam Nekaj avtorjev, ki jih je slovenskim bralcem posredovala Lipa ‘Traven, Cronin, H. H. Kirst, Soubiran, A. in S. Go-lon, Lavvrenee, Saganova) je dokaz založniške politike Lipe Tudi neka tere najnovejše izdaje tujih avtorjev so že skoraj posle, čeprav da nes za zdravniška dela med slovenskimi bralci m vec takega zanimanja kot pred leti. ko so bila tovrstna dela naravnost razgrabljena. Tudi tiste knjige, ki ne gredo v pro- dajo in ki jih je založba že odpisala, založba noče razvrednotiti in diskreditirati avtorjev. Noče jih prodajati za bagatelno ceno kot so to storile nekatere druge založbe. Noče namreč prizadeti ne avtorjev ne tistih bralcev, ki so s skrbjo in ljubeznijo za polno ceno kupili tako knjigo. Tega načela se založba Lipa drži in se ne strinja z drugimi založbami, ki so ob raznih razprodajah za mal denar prodajale svoje izdaje in jih tako razvrednotile. Kakšen je bil založniški program založbe Lipa v zadnjem desetletju, ugotovimo, če pregledamo izdaje tega časa in pobrskamo po programih zadnjih let. Sicer pa je glavni urednik pojasnil, kakšnih načel se založba arži pri sestavljanju programa. Vsako leto naj bi izdali vsaj po eno pesniško zbirko domačega avtorja, vsako leto po pet, šest knjig domačih pisateljev, lahko tudi več, če bi bila na razpolago dobra dela. Prevodno literaturo pa založba deli na svoje zbirke: zdravniški roman, biografije, zabavni roman, katerim se pridružujejo še dela izven teh zbirk. Poudarek je na sodobnih avtorjih. Založba želi izdajati tudi več del italijanskih pisateljev. Dosedanje prizadevanje ni prav uspelo, čeprav se Lipa zaveda, da imajo Italijani dosti dobrih sodobnih avtorjev, ki bi bili zanimivi tudi za slovenske bralce Prizor iz Plautusove komedije »Amfitruo«, ki jo tržaško Slovensko gledališče pripravlja v režiji Jožeta Babiča II lllllllllllllllllllll Illlllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .......................HM tlllllMIIIIMlIllllf Milili tililiiiniiitl MU Milili linilMIMIIIIIIIII, „l|||| «Skandinavski izvor Slovencev* im , Pred časom nam je avtor knjige Ullevaal. Krajevna imena nas tudi «Skandinavski izvor Slovenčeva, go- : seznanijo z bogom, ki sploh n spod Franc Jeza, poslal en izvoi imenovan v mitologiji. Imenoval s prošnjo naj poskrbimo za stro- J se je Ullen, in imena kot Ullensa kovno oceno njegovega dela. Njegov• ( ker, Ullenshov in UUensvang priča Seveda smo se pogovarjali tudi o 2% SORGEJEVA KURIRKA OBUJA SPOMINE knjižni trg. Med kniigami sodobne j. druga | slovenske poezije izide že pesniška zbirka tržaškega rojaka M. Košute (Pesmi in zapiski), pa Evalda Flisarja groteskni roman Umiranje v ogledalu. Tudi Tarasa Kermavnerja študija Poezija štirih pesnikov bo izšla kmalu Od prevodnih del, ki so tik pred izidom, omenimo roman ameriškega pisatelja Willarda Mctieya Potrkaj na vsaka vrata, roman o zapuščeni mladini ameriških velemest. Na pol družbeni, na pol zdravniški roman je tekst Geralda Greena Zaao.i upornik. Gotovo bo precej brana knjiga Mitchella Goodmana Konec tega, ki velja za najboljši vojni roman. Že samo naštevanje vseh del letošnjega programa bi zavedlo predaleč. Zato naj navedemo le nekaj del, ki jih bo založba Lipa dala na trg v prihodnjih mesecih. Gotovo bo zanimiv novi roman Mire Miheličeve Stolpnica osamelih žensk, roman o usodah petih žensk. Založba upa, da bo tudi Janko Jeri pravočasno oddal rokopis že napovedanega dela Zahodna meja. Med prevodi bo gotovo deležen izrednega zanimanja roman iz sodobne Nemčije, posvečen mamilu LSD. Roman je pod naslovom Za posladek južno sadje napisal bralcem knjig Lipe že znani pisatelj Heinz Konsalik. V ponatisu izide Cromnov roman Križarji in roman Annemarie Selinko o Napoleonovi ljubezni Desiree. Pri Lipi bo izšel že peti roman Saga-nove Čudoviti oblaki Med znanimi avtorji so zastopani še Aleksander Solženicin z romanom Prvi krog, Kirst (Nihče ne bo uspel), Thomas Mann (Doktor Faustus), Norman Mailer (Moreče sanje), Stefan Zweig ((J. W. Goethe). Seveda to še ni vse, prepričani pa smo, da bo med izdajami v letošnjem letu večina takih, k' bodo pritegnile pozornost slovenskih bralcev. Seveda smo se v uredništvu Lipe pogovarjali še o drugih stvareh. O Vestniku, s katerim založba propagira svoje knjige, o katalogu, pa o reviji, ki se pripravlja in ki bo izhajala v okviru založbe v Kopru. Pa o prodaji, obračanju sredstev, pa o tiskarni in še nekaterih dejavnostih Primorskega tiska. Sopotnik-japonski general ni vedel, kaj An na prenaša prošnji smo ustregli, kar sicer ni bilo lahko, in smo 23-. februarja objavili kritično oceno, ki sta jo napisali profesorici filologije Bir-gitta Gyllenberg - Orešnik in Milena Piškur. V odgovor na to recenzijo nam je avtor poslal daljši ugo ttor, ki ga objavljamo skoraj v celoti. Izpustili smo le prvih 27 tipkanih vrst in zadnjih pet, v katerih je piščev ton zajedljivo polemičen na račun obeh recenzentk. Kdor namreč piše taka problematična dela, se pač izpostavlja strokovni kritiki in mora biti zato pripravljen tudi na ocene, ki ne bodo povoljne ali ki bodo celo povsem odklonilne. Navsezadnje sta recenzentki le u-godili njegovi in naši želji ter napisali oceno po svoji strokovni usposobljenosti in pošteni vesti. V svoji recenziji sta me obdolžili, da sem «si izmislil k imenu božanstva Tor domnevni obliki Kor oziroma Hor», češ da za tako rekonstrukcijo nimam nobene opore. S tem da sem samo hotel dokazat: skandinavski izvor besede kurent. V resnici sem hotel dokazati skandinavski izvor besede korant, ker kurent je že popačena oblika, kar je v knjigi tudi navedeno. Hora ali Kora pa si seveda nisem izmislil kajti tako v slovenščini kot v skandinavskih jezikih je dovolj značilnih besed, ki so nastale iz tega korena in se dajo po svojem pomenu spraviti v zvezo z božanstvom Kor. Precej takih primerov sem tudi navedel, ne da bi jih bili oni dve skušali izpodbiti. Ime božan stva Hor ali Kor lahko najdeta navedeno v staronorveškem besednjaku Leiva Heggstada na raznih straneh, največkrat kot sinonim za boga Odena. Na strani 239 je navedeno: Haarr ali Harr kot sinonim za boga Odena. Haarr je pomenilo po Heggstadovi razlagi «ta visoki«, torej tisti, ki biva na nebu ali Najvišji, pač prvotno ime za božanstvo nekdanjih Skandinavcev Na strani 253 najdemo obliko Hdr, spet kot «ime za Odena«, poleg tega pa še razilago besede hdr, ki ie pomenila med drugim: važen, velik, visok, visokosedeč, dobrotljiv trd In močen, torej same lastnosti ki se nanašajo na božanstva. Na strani 296 najdemo, da pomeni be seda hdr ali hoeri isto kot hdr Na Začelo se je z zamenjavo stanovanja, nadaljevalo z ljubeznijo in poroko, nato s potovanji in zaporom BERLIN, 4. — Sorge je ponovno na dnevnem redu. Tokrat pa je o tem velikem vohunu, za katerega menijo, da je največji vohun v vsej zgodovini vohunstva, govor le posredno, kajti o njem se govori le v zvezi z nekim njegovim »kurirjem«, ki je te dni slavil svoj sedemdeseti rojstni dan. Gre za sedemdesetletnico Anne Christiansen-Claus. Kakor že njeno dekliško ime pove, je slavljenka po rodu iz Finske. Poročena pa je z Nemcem in živi že dolgo let v Berlinu, seveda v vzhodnem delu mesta, saj je sodelovala s Sorgejem, ki je bil sovjetski vohun. Preden spregovorimo kaj več o slavljenki, se bomo ustavili pri Sorgeju, pa čeprav smo nred leti o njem veliko pisali. Kakor smo že rekli, menijo, da je bil Sorge največji vohun, kar jih zgodovina pozna. Prav gotovo pa je, da je to bil najpomembnejši vohun v zadnji vojni, vohun, ki je močno vplival na dogajanja v drugi svetovni vojni In bi bil morda še veliko več, če bi mu bil Stalin veroval. Sorge je bil po očetu Nemec, po materi Rus. Rodil se je v Sovjetski zvezi, študiral pa je v Nemčiji in postal inženir. Bil je komunist in kot tak stopil v sovjetsko vohunsko službo. Kot časnikar nekega nemškega časopisa je prišel v prestolnico Japonske in tu kot dopisnik lista iz «zavezniške države« ter kot izredno sposoben človek se vrinil v najvišje družbene in vladne kroge, tako da je lahko prišel tudi do Izrednih tajnosti, ki jih je poročal Moskvi. Med drugim je Sorge zvedel, da bodo nacisti napadli Sovjetsko zvezo. Zvedel je tudi za točen datum napada in vse to je posredoval Moskvi. Stalin pa mu tega ni verjel In zato je Rdeča armada utrpela velikanske izgube. Prav tako je Sorge zvedel, da Japonska ne bo napadla Sovjetske zveze, kar je pomenilo, da so Sovjeti mogli velik del svojih oboroženih sil Iz Dalj-njega vzhoda v vsej naglici premakniti na svoje zahodno bojišče, ko so nacistične sile že pritiskale proti Moskvi In obkoljevale Leningrad. Skratka, Sorge je bil vohun, ki je posredno odločal o velikih dogajanjih v drugi vojni. Toda njegovo dejavnost so v Tokiu odkrili liliiiiiiiiiliiililllliiliiliillliiiiiliiiliilililiiiitiniiiillll «Istrski melos v zabavni glasbi* REKA, — Od 120 prijavljenih skladb za letošnji šesti zapovrstni «Festival melodije Istre in Kvarnem*, ki bo od 24. junija do 5. julija, je ustrezna izbirna komisija izbrala 22 skladb na temo ulstrski melos v zabavni glasbi*. Tako in ga obsodili na smrt. Aretirali so ga jeseni 1941, umorili pa leta 1944. Zgodbo o vohunu Sorgeju, ki so jo posneli tudi na filmski trak, smo na kratko nakazali zato, ker le v tej luči moremo spoznati pomembnost njegove «kurirke» Anne Christiansen - Clausove, ki je te dni slavila svoj 70, rojstni dan in o kateri obširneje piše vzhodnoberlinski tednik «Fuer Dich«. Anna Christiansen je postala vohunka ali če hočemo vohunska pomočnica bolj po naključju, točneje povedano — lz ljubezni. Pa ne iz ljubezni do Sovjetske zveze ali pa do komunizma, pač pa iz prav enostavne vsakdanje preproste ljubezni med žensko in moškim. Nek ga dne je nemški poslovni človek v Tokiu Max Clausen, ki je stanoval v isti palači, v kateri je stanovala Anne Christiansen, u-stavil tedaj 30-letno dekle In jo prosil, če bi bila tako prijazna, da bi z njim zamenjala stanovanje. Tedaj, ko se še nista tako dobro spoznala, ji je rekel, da je on radijski amater, da pa njegovo stanovanje v pritličju ne ustreza potre- je bilo rečeno na sestanku organi- , , , zacijskega odbora, ki pripravlja ta 5am tega njegovega «konjička«. Po-tradicionalni festival. vabil jo je na svoj dom in ji po- tradicionalni festival. Na sestanku je bila tudi potrjena vest, da se bo letošnja glasbe na manifestacija vršila v več krajih Istre in Kvarnera. Festival «Melodije Istre in Kvarnera» se bo začel 24. junija v Kraljeviči, ki je bila lani proglašena kot najbolj aktivno mesto v organizaciji te glasbene prireditve, zaključni večer pa bo 5. julija v reškem gledališču šivan Zajc*. Zaključno prireditev bodo prenašali po zagrebški televiziji. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinilllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllUIII Čudovita lepota Julijskih Alp v Čopovem «Raju pod Triglavom* Prijatelji narave in še posebno gora, ljubitelji planinske literature bodo te dni veseli, ko bodo r.a svoji knjižni polici h knjigam, ki govore o gorah, dodali novo knjigo. Knjigo fotografij s planinskimi motivi, fotografij našega sveta pod Julijskimi Alpami, knjigo s podobami lepot naše domovine. Svoji planinski biblioteki bodo dodali novo knjigo znanega mojstra planinske fotografije Jake Čopa, knjigo z naslovom RAJ POD TRIGLAVOM, ki jo je na knjižni trg dala Državna založba Slovenije. Ta založniška hiša je s posluhom za potrebe naših ljudi in s posluhom za ljubezen, ki jo slovenski ljudje goje do narave in gora, že pred leti izdala knjigo z naslovom Svet med vrhovi. Tudi to je bil zbornik umetniških fotografij s planinskimi motivi, zbornik, ki je bil takoj po izidu razprodan Zdaj je Jaka čop pripravil nov zbornik planinskih fotografij, vzpod bujen po uspehu svoje prejšnje knjige. Gre za prav tako lepo, morda še lepšo knjigo stotih črno-belih umetniških fotografi), ki pripovedujejo o našem gorskem svetu pod Julijci in pojejo hvalo lepotam tega našega gorskega sveta. Za knjigo, ki bo zaradi svojih le pot, ki jih prikazuje, morda pa tu di zaradi svoje okusne in že kar reprezentativne zunanje podobe (lepo je knjigo opremila Nadja Furlan) gotovo naletela pri slovenskih bralcih na prav tako topel sprejem kot prejšnja Čopova knjiga m sploh podobne lepe knjige, ki pripovedujejo o gorah. gorje s Karavankami, Bohinjski i Res so tuje gore mogočne, velike kot, Od Baške grape do Krna, | in lepe, toda nikjer ni na tako Trenta, Od Kanina do Mangarta, majhnem delu sveta združeno to Planica, Vršič in Krnica, Martuljek, Krma, Kot in Vrata. Avtor je torej najprej prikazal od Julijskih Alp nekoliko oddaljen svet, nato pa svet na vseh straneh Triglava z gorami in dolinami vred. Gre za motive, ki jih morda deloma že poznamo z drugih fotografij, toda za Čopove mojstrske stvaritve, nastale v dolgih letih Čopovega gorništva Zanimivo je, da se je avtor dosledno odločil za prikaz narave same in da na njegovih podobah človeka ne najdemo, kvečjemu, m dveh spomenikih. Tudi vasi, naselij in hiš na Čopovih slikah ni. Le tu pa tam zasledimo planinsko kočo ali pastirsko bajto, ki pa sta vključeni v naravno okolje in se liko raznolikosti, tihe domačnosti in vznemirljive lepote, toliko divjih in nedostopnih sten, kot pri nas. Razumljivo je, da je Čopova knjiga izraz te ljubezni do domačih gora, ki jih je Čop pokazal v zimski lepoti, v poletnem času ali je- senskih meglah. Le gornik, ki z ljubeznijo in občutkom hodi v gore, more poslikati take podobe. Zato bodo spet predvsem gorniku te fotografske umetnine tako blizu srca in čustvovanju. RAJ POD TRIGLAVOM je resnično lepa knjiga našega alpskega sveta in dokaz mojstrske umetnosti avtorja Jake Čopa. Pa vendar si ob njej želimo še korak naprej, jrodobno knjigo barvnih podob na- z njim kar najtesneje zlivata v har- 1 ših gora. Upamo, da bomo tudi to monično celoto. Tako torej stopa dobili v doglednem času. Mojstra v ospredje teh podob narava sa umetniške fotografije imamo tudi ma v svoji elementarni prvobitno- tiskarne, ki tehnično zmorejo tudi st i, na katero je avtor gotovo dal take naloge, ljubiteljev planinske močan poudarek. Sicer pa najde- literature pa je veliko. Torej... mo tudi precej liričnih kompozicij in čutečo jresniško naravo, ki se skriva v avtorju. Pri teh podobah torej ne gre samo za hladno zunanjo registracijo, za stvarno podobo sveta, v tehnično popolnih slikah, temveč za ovekovečenje občutja, za globino in smisel narave, ki se kaže SI. Ku. Dr. Branko Kojič : «PROPAST Knjiga RAJ POD TRIGLAVOM °0ra v elementarnosti in lirični čustve BRODARSTVA NA JEDRA NA nosti. Ta knjiga torej kaže. kot je ISTOCNOM JADRANU ». Zagreb, zapisano knjigi na pot, lirično do-. 1968. Izdal Jadranski institut Jugo-življanje narave in primarno čustvo- slavenske akademije znanosti 1 u-vanje krajinarja, ki odkriva ne- mjetnnstl dotaknjene in nedotakljive lepote j J V knjigi se obravnava v pre- prinaša sto celostranskih, črnobelih V uvodni besedi je Jaka Čop za pejšnji meri tudi Trst. Zaradi tega kazal radiooddajnik in sprejemnik. Toda mož tedaj dekletu še ni povedal, da se za tem njegovim »konjičkom« skriva še kaj drugega, da je dejansko le radijski poročevalec sovjetske vohunske službe za Daljnjl vzhod, ki je Imela svoje središče v Sangaju. Svoj dom ali bolje svoje radijske naprave je hotel prenesti v najvišje nadstropje v palači, tja pač, kjer je stanovala Anna, zato, da bi mogel brez motenj poročati v Vladivostok, kjer so njegova poročila sprejemali. Anna je na ponudbo o zamenjavi stanovanj pristala ln med Maxom in njo se je prvotna simpatija kaj kmalu spremenila v ljubezen ln ko so bili njuni odnosi že trdni, ji je Max zaupal svoje delo, namreč da je le eden Izmed članov sovjetske vohunske službe. V to vohunsko službo se je vključila tudi Anna, ki je v začetku le odstopila stanovanje Maxu, nato se. z njim poročila, pozneje pa opravila na tisoče in tisoče kilometrov poti kot kurirka. Med tem je prispel v Tokio tudi Richard Sorge, o katerem smo govorili prej ln ki je bil eden najpomembnejših članov vse te vohunske službe. V vzhodnoberlinskem tedniku za ženske «Fuer Dich« Anna Christiansen • Clausen pripoveduje sedaj v obliki Intervjuja o nekaterih najbolj značilnih dogodkih njene razmeroma dolge kariere vohunske «kurirke». Tako se med drugim spominja dne, ko je v kovčku poleg nekaterih vaz nosila tudi nekaj nadomestnih delov za radiooddajnik ln se ji je kovček z vso to »ropotijo« nenadoma odprl na ulici celo pred nevarnimi očmi. Nadalje pripoveduje, kako je nekoč sedel v letalu poleg nje japonski general, ki prav gotovo ni niti slutil, da njegova bližnja sopotnica nosi s seboj kar 30 mikrofilmov, na katerih so bile samo zelo pomembne vojaške tajnosti. Anna danes, ko ji je 70 let, brez obotavljanja prizna, kako se je nekoč na nekem vlaku preveč »nesramno« stiskala k nekemu železničarju, da bi sl s tem pomagala pri svojem zelo tveganem delu. Ko so oktobra 1941 leta Japonci odkrili Sorgeja, sta tudi Max In Anna prišla v zapor. Toda Sorgeja so Japonci umorili, ona dva pa sta živa dočakala konec vojne. Samo ob sebi se razume, da sta takoj po vojni zapustila Tokio ln se preselila v moževo domovino Nemčijo, kjer v vzhodnem Berlinu uživata res po- strani 304 odkrijemo obliko Hrjdtr ali Hrjodr kot ime za Odena, kar pa lahko ima le oddaljeno zvezo s Hor. Toda na strani 337 najdemo obliko Hordr kot tone za Odene ali Odina, kar pa je očitna popa čenka iz Aand ali Ond - Duh. umetniških foiografiT,"ki' jih 'je'av i pisal da je prepotoval' mnogo "tujih bomo o knjigi prihodnjič obširneje ' trebnl mir po tako dolgem ln vse-1 tor razvrstil v osem poglavij: Pred-1 dežel k nhiskaJ nJiluma gorstva, poročali. I kakor hudo nevarnem življenju. Oblike Thunr-, na katero se sklicujeta, češ da pride ime boga Tora ali Thora iz nje, pa v omenjenem besednjaku ni in je tudi ne more biti, ker dejansko ni obstojala ji je samo hipotetična, rezultat sklepanja po nazivu nemškega božanstva Donnar (gromovnik). Pač pa najdemo tam besedo Tunnr ali Tudr, spet kot sinonim za Odena, kar pa pomeni, kot je tam pojasnjeno, «Tenki», kajti Tunnr pride iz tunn - tenki, pa tudi jasni (ver-Jemo v zvezi s čistim ozračjem oziroma nebom). Cisto možno je, da je večini nordijskih jezikoslovcev in zgodovinarjev razlaga s Thunr -(gromovnik) doslej zadostovala, ker so pač čustveno navezani na poznejšo nordijsko mitologijo, ki je vsebovana v staronordijskih junaških pesmih in sagah iz srednjega veka in s katero je povezan čas največje ekspanzije in romantične epopeje skandinavskih narodov. Toda prej ali slej se bo njihova pozornost gotovo usmerila na tisto, kar je bilo prej, kakor tudi arheologe in etnografe zanima vedno iz vor tistega, kar raziskujejo. Spoznali bodo, da gre pri nordijski mitologiji, zapisani v 12. ali 13. stoletju. za degenerirano vero, za mno goboštvo, ki je gotovo nastalo pod močnim volivom rimske, grške ali kel-toke mitologije. Sicer pa ni treba na take raziskave še le čakati. Harald Hveberg piše v svoji knjigi ((Norron myto logi« (Oslo 1965): «V Edda mitolo giji zelo malo slišimo o Ullu, toda v času pred vikinško dobo je bil gotovo najvišji bog. Raziskovavci menijo, da so ga častili kot bog8 nebes ali zime. Mnogo krajev se imenuje po njem, kot na primer Ullaland, UUem, Ulladalen, Ulla-berg, Ullair6y, UUavik, Ullaraal in jo, da so ga v več krajih častili kot najvišjega boga. Ime Ullen je gotovo samo druga obuika imena Ull.» (Strani 104 in 105). Pri tem je omeniti, da se na stotine norveških in drugih skandinavskih krajev imenuje po nekdanjih bogovih in da je to eden najvažnejših virov za u gotavljanje, kakšne bogove so ča stili nekdanji Nordijd, medtem kc je tako raziskovanje slovenskih krajevnih in dragih imen še le čisto na začetku. Seveda imeni Ull in Ullen nista nič drugega kot po pačenki imena davnega boga Hora po izpadu začetnega soglasnika h in spremembi r v 1, ki nikakor ni redka. Pomisliti je namreč treba, da je minilo od približno leta 100 pred Kristusom, ko so se verjetno spustile »sclvendske« odprave preko Baltskega morja (Vandah), do 13 stoletja, ko je bila zapisana nordijska mitologija na Islandiji, nad 1300 let, torej precej več kot jih je minilo od 3. stoletja do danes, in spremembe ki so nastale v tistem razdobju, niso bile niti v jezikovnem mri v kulturnem pogledu nič manjše kot so se dogodile od 13. stoletja do danes, posehno še, če upoštevamo selitve in prilagajanje novim geografskim prostorom m razmeram pa tudi jezikovnim soseščinam. Zato ima malo pomena sklicevati se na nordijsko mitologijo iz srednjega veka, češ da ni poznala bega Hora. Hveberg v svoji knjigi tudi dovolj jasno pove, da je bil Ull čaščen verjetno kot najvišji bog, prvotno najbrž, celo kot edini bog. Ce mojima receazentkama vsi tl dokazi še ne zadostujejo, bi jih lah ko navedel tudi več. Tako sem npr že v svoji knjigi navedel citat iz knjige uglednega nemškega profesorja za prazgodovino in rano zgodovino Friedricha Behna, do leta 1962 predavatelja na univerzi v Leipzigu: ((Verstvo bronaste dobe v Severni Evropa je po vseh znakih sodeč doseglo najvišjo možno stopnjo, brezsiikovni monoteizem« («Die Bronzezeit in Nordeuropa«, Stutt gart, 1967). Ko sem odkrival sledove o slovenskem in skandinavskem bogu Horu, še nisem poznal te Behnove knjige, zato sem sprejel njegovo trditev s tem večjim začudenjem kot potrdilo o pravilnosti lastnih raziskav. A tudi v novi knjigi dr. Antona Slodnjaka «Slovensko slovstvo-,> (Mladinska knjiga, 1968> najdemo že kar na prvi strani teksta (str. 7) naslednji odstavek: ((Nedvomno je bilo ustno pesništvo Slovencev ob naselitvi v današnji domovini venske, verjetno tudi družbenopolitične vsebine. Najnovejša raziskovanja njegovih v toku stoletij hudo spremenjenih in okrnjenih oblik kažejo na to, da bi bil mogel biti verski nazor alpskih Slovanov ob naselitvi zelo zapleten spoj praev ropskih in pračloveških verskin predstav, ki bi bile menda osredotočene okrog enega samega boga stvarnika in delilca. To mnenja, ki ga je prvi izrekel in najodloč neje branil slovstveni zgodovinar in narodopisec Ivan Grafenauer, hudo nasprotuje domnevhm romantičnih etnografov, ki so ljudske pesniško izročilo razlagali v smislu sončnega mita z dualističnimi in animističnimi elementi. Prav tako nasprotuje trditvam poljskega slavista Aleksandra Briicknerja, ki je domneval, da so imeli Slovani sploh razvito in bogato mnogo-božno bajeslovje.« Tudi ta Grafenauer jeva teorija mi ni bila zna na, ko sem objavil svojo knjigo Vsekakor vztrajam svojima cenjenima recenzenfckama navkljub pri «veri» v boga Hora in v gotovosti da je nastalo Tor ali Thor iz Hor ter sem tudi gotov, da bosta prišli prej ali slej tudi oni do tega spoznanja, Če se bosta lotili študija brez vnaprej izdelanih dogem in bosta vrgli čez krov ostanke romantičnih predstav 19. stoletja. Površnost mojega dokazovanja sta hoteli prikazati Birgltta Gyllen-berg-Orešnik in Milena Piškur tudi v zvezi z besedo horgr, češ «Jeza očitno ne ve, da je ob kolonizaciji Islandija imela gozdove, ki pa so jih postopoma izsekali, ker so les rabili za gradnjo in kurivo.« V resnici nas celo najnovejši reklamni prospekt islandske letalske družbe Icelandair pouči (nemška izdaja, pod zaglavjem ((Vegetacija«): ((Modri Ari pripoveduje (v sagah), da je bila dežela v času naselitve * obalo in gorami porasla z gozde ,----- Verjetno pa je šlo za bre® I grmovje in pritlikave breze, od; | gar je še zdaj videti nekaj ost1 ---- kov.« O pravih gozdovih na Is» dijd tudi danes ni sledu kl jub v* pogozdovalnlm naporom islaiK» 1*» vlade. Da na Islandiji ni bilo fr dov, se je znalo tudi že prej. T’ piše npr. Sigrid Undset, ki je o® no poznala nordijski srednji * in katere oče je bil arheolog, svojem romanu ((Vikingi« o IsW cih, ki so s svojimi ladjami P*, na Norveško po tovore lesa (n®1 grede: les pride najbrž ravno _ . staronordijske besede lest - tov® “rili Beseda horgr pa ni pomenila * mo kamenitega žrtvenika, kot jjj, ta moji recenzentki, ampak todjjdo ^ senega, pa tudi sinonim za ©ske ali gorovje (Heggstad, str. *ldveh To pa daje tudi sklepati na sort- .;0do stvo med besedami horgr, ?|y p (češko hora), Pohorje itd. V bišjBreg pa je popolnoma vseeno, ali ?nede horgr pomenil tudi drevo alijzarj važno je le, da je pomenil ^rdelje kjer so častili boga, ki so ga ® novali Hor ali Gor. kajti zveze & C C i. Hor dn horgr (v slovenščini bi t^ Prei horgar ali horkar) pač ni mog zanikati. *)0 Kar zadeva druge besede, ki navajata kot primere in dokaze mojo površnost in ((amaterk bqg naj opozorim na dejstvo, dal števam v svoji knjigi nad ti besed, ki že na prvi pogled brez vsakega dvoma dokazuj na j svoje tesno sorodstvo z nordijsUi-j mi besedami enakega pomena, »cirsm kvenna ali kaena - žena, bunkije .... bunkati, lid ali lydr - ljudje a onidve sta pedantno izbrskali jr-;« te mase dokaznega gradiva s^ki~ ir tiste besede, ki so se jima zdrinalo napačno razložene ali ki so ® sam: stavno samo tiskovne napake 1 tudi površnosti zaradi naglice; take je£ vršnosti pa so razumljive pri 1 ter lu, ki ni šlo skozi uredništva ri^cia stvenih akademij in skozi speci** ega zirane tiskarne. Tako npr. besriiasp k&rn ali kjem, ki ju navajaj „r res nista korektno zapisani, ' manjkata končnici. Toda meni Ere šlo le za korena in ne za končn® ki za primerjanje korenov nistaj, li važni. Tu se bcm moral žari' varčevanja s prostorom omejiti: Deana Vukotič, simpatična napovedovalka na beograjaki TV :recs na odgovor m nekatere njune ke glede napačnih etimoloških rij) ru lag, rad pa jima bom odgovok^;. tudi na vse ostale, če mi bo uredništvo «P.d.» prostor na ri polago. j pr Moja razlaga besede hvala ni * lika mo ((skoraj ganljiva«, kot prav%ej5j oni, ampak gotovo tudi točna, o. ti skovanka ni moja, kot trtriuos^ ampak najdemo besedo hval-takn Heggstadcvem besednjaku na sir1""." 316, kjer je navedeno, da pome®1 < polastiti se naplavljenega kita (ht* la - kit, taka - vzeti). Da pa J davni Skandinavci prirejali ob ? kih priložnostih gostije in se rj' J valjevaii Bogu, pa je ugotovii ' omenjeni arheolog Friedrich Bcj> 1 po skalnih risbah. Ce je pomeni11 beseda thokk. ki jo navajata (*j tere pa ne poznam), tudi hvala, r-— s tem še nikakor ni rečeno, da -JN prišla iz glagola taka, kajti mFTinaj go dokazov bi lahko navedel za n V da imata glagola taka in tokka rodna pomena. Kar zadeva veaa, m ireoa mnogo iantazije, spravi človek v sklad besedi ' — med in vidnir — tisti, ki je J5"1 gozdu, goščar, razen če menita fr®11: cenzentki, da je videti v končrijhot ved isto končnico kot v besWlo vseved. Kar pa se tiče ladje. se!fnji-kljub pomislekom svojih cenjeb%a recenzentk še vedno prepričan, “*tičr pride iz besede hlada (odtod hloHo ali lada — nalagati na kaj, nat-ELj varjati, napolniti s čim fv,'-P " ce «a toioiaigu uupi. , za spd/ce, medtem ko sem jaz trd»c da pride iz spoke spakuj. To fž i beseda postrv. Tudi to besedi namreč uvrščata med tiste, o kajlkusj rih trdita, da «pri najboljši volj* 'i ni mogoče ugotoviti fonetične zvi med slovenskim in nordijskim **• razom. Ker se mi zdi beseda p< ,os«r res eden najtežjih primerov, ***■ e-to zvezo pojasnim. Upoštevati rt®!; -ramo razvoj slovenske beseujp postrv m norveške besede aure J* ......................... al* skupne prabesede, ki se je mori glasiti po vsej verjetnosti straum, fonetično po-straum (p®8’ po, v, straum • struja, deroča vl)' da, Strom). Pomenila je torej *Pr struji« aM «v struji«, to je: v o* roči vodi, kar točno odgovari’ postrvi. To izgubi zadnjega zvoK’: oziroma zadnje črke (kar se je ***' vadno zgodilo z nordijskimi bes*--dami v slovenščini), je nastalo P° strau, iz česar je potem prišla venska beseda postrv ah fonetičJ'’ približno postara (z metatezo n' koncu besede) Metateza na konc« pa je nastala tudi v razvoju no', veške oblike te besede; Izrou J nastalo aur, k čemur Je prišla neje še končnica e, torej: aui . Prednji del besede po-straum jej norveščini okrnel, verjetno v skl**' du s splošnim krčenjem besed J nordijskih jezikih. Ostal je le gi del, ki je bdi naglašen. Za nameček še besedo o metat zah. Zdi se, da jih moji cenjei‘‘ recenzentki sploh ne upoštevata ” zvezi z razvojem slovenskih bese' Le zato ne moreta verjeti, da staronordijsko soerr (res) v zV*a s slovensko besedo res, četudi s«®, navedel v svoji knjigi nekaj df tin takih primerov. Naj dodam -r enega: slovenski led pride po vS" verjetnosti iz staronordijske bese teli (ali novonorveško tele) — l* mrznjena zemlja. In končno besedo, dve o — njaku ((Deutsche Lehnivorter in S*y vvenischen« Striedter Tempso^ Ravno prof. F. Bezlaj je svoj v reviji «Jezik in slovstvo« zavrnj: njen poskus, da pripiše dobrs*1 del slovenskega besedišča neitri®*, ni. Ta Jezikoslovka je odkrila ** šteto germanskih korenov v 9Ir. venščini in jih enostavno proglas*1 za izposojenke iz srednjeveške n«*1 ščlne. Toda takrat ni bilo televf® je «fumetov» in ženskih revij, ^ *r ne razumem, kako bi si mogli n*j predniki Izposoditi toliko besedje; ^ Nemcev. Tiste besede (vsaj vej' na) so pač ostanek nordijskega menta v slovenščini. FRANC JEl* WMk ŽiKi&i 5. aprila 1969 NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA lilbvfl goz* bre* e, od' aj os« na IsH jub islai bilo rej je | dnjla teologi 0 IsW uniji 1 (mi* eni? *>r'morie v Sosteh, Vesna zadnjič pred domačimi navijači - Celotni izkupiček za Union in Zarjo? ^^Niti vdifconožnj prazniki ne bo- PRIHODNJE LETO SP V MEHIKI ^BREŽANOM DOVOLJ TOČKA Enajsterice z vseh delov sveta ZA VSTOP V DRUGO LIGO - tuui , ------ ,....... „„ sotnost diskvalificiranega Raimon- za i® ustavili prvenktva XII. ardafer-|da na sredini igrišča gotovo obču-tr 3®S . ^lige P<". čeprav bo potekalo v tila. solO?1 Presledkih. Nekatere ' tekme »#esn, Primnrer ^todo namreč v nedeljo, druge pa VeSna ~ Primorec ?r' s* Bre~°n^^^elC; IvIe^tem ko bodo I ned aUIZarja^stopm V ali Primorje1 in”'union Tgrali nedeljo, bodo Primorec, Vesna in Zar la, ctrurtii; ;__: i • _ ml rtdeljek “Ti111 na igrišč? ,v'. pane' ga _ eze n* COOP __ Primorje mos« ^ret*za<*nia tekma Primorje bo v nedeljo predzad-■ ki* “J? tekmo letošnjega prvenstva na /kaze ;:Hm , ileh. Prošečani bodo namreč tersdvT,rii:n v Spste tržaškemu, moštvu da (Tip „.Tudi za jutrišnji'dvoboj je id til Primorja zmaga, ker končno izleti i8151?, 2 osv°jitvijo obeh. točk lah-kazuf ,Tnr°feiani vedn° računajo ordijsft? -5?*-1 uspeh, v upanju , seve na nK?’ da Vesni prej ali slej spo-bunt« Je vsee .»»kakor ima PHJiioi •skali a sa*i lip llfs možnosti, da osvoji obe toč-'T H NasProtnik. kot je tudi raz-™n0 iz lestvice, je-šibko' moštvo, m zd#rno!ma preCei ranljivo obrambo' in so 0k,H0 Prodoren napad. Seveda to je lakel rMrii° na.. PaPirJ.u, ker vem,o,' da ake PtU?iorqnai^lb,k?^e moštvo, ko igra papirju, ker vemo, S* soecil PPceni. Prrmdrje se Pbes< in bs klJtit* šibkosti avaistti’jPrJtnika odi°šno zaigralo. ni. <^R*on — Libertas ProseK nemfirez Raimonda ne of.;. ,a®Ju Piedvidevarija govorijo v Mer riisnS«^?^ IgoiŽ Jksprotnjk trenutno’ni' v naj -,n dir -- n vodah Naloga Podlonjer smela biti težka. tev t- vodab- Naloga Podlonjer- avedat° ne bi smela biti težka. eaatl Pa se morajp, da njka- ««990% Zadnjič pred domačimi navijači Po uspešnem nastopu z Vianijem bodo Križani v ponedeljek sprejeli v goste enajsterico Primorca, ki je po številnih neuspehih pred štirinajstimi dnevi gladko odpravil enajsterico Libertas Prosek, Der. bi, kljub 17 točk prednosti, ki jih ima Vesna nad Primorcem, se narti obeta precej zanifniv in napet. Predvidevanja seveda govorijp v prid kriškega moštva, predvsem ker je morala kriških atletov na višku. Pripomniti je treba, da bo to zadnji nastop Vesne na domačih tleh, ker bodo plavi odigrali zadnji dve tekmi na tujih tleh. Križani zato računajo zaključiti poslovilni nastop pred lastnimi navijači z zmago. Kaj pa Trebenči? Enajsterica Primorca kljub temu, da ni zabeležila zavidljivejših rezultatov, je zabeležila v tem prvenstvu lep napredek. Ne bi hoteli podcenjevati trebenskega moštva, vendar mislimo, da Primorec nima vtelikih možnosti, da bi lahko prekrižal Vesni račune. Za Trebence bi bil že velik uspeh, če bi zapustili igrišče •z minimalnim rezultatom. Seveda ostane še vedno možnost presenečenja, a presenetiti Vesno v teh trenutkih, je res težka naloga za vsako moštvo. Derbi bi se zato moral zaključiti v korist Križanov. Gretta — Zarja Predvidevanja za Bazovce Po štirih uspešnih nastopih bo-du Bazovci šli v goste enajsterici Grette, ki ima na lestvici isto število točk kot Zarja. Srečanje bo prav radi tega precej zanimivo, saj ou_moraa rezultat dvoboj odločal moral ] za šesto mesto na lestvici. Bazovci so pade Brežanom, ker so, si jo letos res zaslužili. Upamo, da se bodo tudi v tej odločilni tekmi zbralo 6b robu i-grišča lepo število navijačev in celo povečalo, da bodo lahko vsi skupaj praznovali ta uspeh, sad skupnega plodnega dela. Bruno Rupel v borbi za vstop v finalni del Belgija in Italija najbližji kvalifikaciji - Jugoslavija v izredno težkem položaju 7-1 0-2 2-1 0-1 0-5 19.4.69 10.5.69 5.11.69 21.5.69 17.5.69 DOMAČI ŠPOdT 13trdi ios;za=r*2en3stjo' in bdjoč-i se zato marljivo pripravili v pre-.taka J ’ cePraY vemo, da se bo od- [ pričanju, da bodo spet odnesli obe -jr......-..........—1 ' lome« a (h* Pa * ob ' se £* ovii f i Bsj} imeni* a ala, P- _________________. . V •« 'oiiivi b . rešeno v dokaj zado- 1 ^ned V osmih je- svojim poročilom dejal Gina a r penzioni, ravnate!i . d" milijonov Italijanov ne rita nič (Nadaljevanje s 3. strani) ita 9-nziom, ravnatelj kniižniče aas^^afe-ar-^ > sel ajižnio ^TUt a nWo °bprtih' 9 >nj«3»aJ je Jžred™ m ~ je pouda':il- ~ an- fttični ^T? ,a?no orr-e,liti stati-bl0fko je^ mfin' k,..Pravi. da vtem na“i atol, n: i-0 Prise> samo ep či-^Slezni 20 Prebivalcev v šoloob-% ^ateTi n 8rn°|tl' Pfide danes en či-Ub85l{ti. V 8-~’? Preb‘valca iste staro- . . moq reči [6 Milami, z oi“;ioti]i „ se , vprašanja, prav tako' je !tS Sicor „enaklm prizadevanjem. Pa se je na tem zborova-na enak način .joviPem *?tih se ie- po-temta- ’d Iflfeč 'kor Jh0,; C1.tateliev <>d nekaj je f »č. feto jet^.,P°-V3?e;,t na 110 * S" J ’ e 1 Sic 1,. -- ^ od^kit tudlef voril° aj »jti-ečani 8 vrs:' drugih kulturnih “ ,J*s‘-rih krhfif1™ v .ob,iiti i.r-rvdno n dik na eni strani, vtem zirJl^azo ar,Ugi Ponovno prišla do 1 'di^aflictirTi skorai bi rekli — že -J* A ujia,na nepremičnost. Reče-traifo J3«ei °4 !K”jiznlca ne-more še trdi če kniiaSt8Jatl uekak-5no skl.adi-ro h i tem marvee niora strerheti tešeči' šdisr • da bi se spremenila .v. k^StusiL t. -kulturnega življenja, dis .oljij j ‘n poglabljanja*. V tem tveaVrftre i , na zborovanju imel biti m ,_.CI konkri JC ga imajo v lestvici,- niso, vsaj do sedaj, pokazali nič izrednega. Dosegli so namreč le dva vidnejša rezultata: premagali so Inter $, S. in Primorje. Seveda so- pri tem imeli nekoliko sreče, ker sta obe ekipi igrali v preoej okrnjenih postavah. Naloga Zarje se nam ne zdi težka, s pridržkom seveda, da Bazovci zaigrajo brez nepotrebnih preigravanj in osebnimi akcijami, kot Je njihova navada. V tem srečanju bi .se moral konč-Uh! ižka4AU napad. Vsi namneč do-drojed?. da Gretta igra precej..odpeto in da ima dokaj -šibko obrambo: 41 prejetih golov so najboljši 0pk'Mti.AŠMW;«Siidi v**«n srečanju bi .morale obe točki Iti slovenskemu moštvu. Flaminio — Breg Odločilna tekma NOGOMET DANES Prijateljski nogomet Ob 10. uri v štandrežu Juventina — Azzurra JUTRI V NEDELJO, 6. APRILA II. amaterska liga r Ob 15. uri v štandrežu Juventina — Sovodnje III. amaterska liga Ob 10.30 pri S. Sergiju Flaminio — Breg Ob 15.30 pri Sy Alojziju Coop — Primorje Ob 15.30 na. stadionu «Prvi. maj» Union — Libertas Prosek V PONEDELJEK, 7. APRILA Ob 11. uri pri S. Sergiju Gretta — Zarja Ob 15.30 'v 'Nabrežini Vesna — Primorec Mladinsko prvenstvo Ob 10. uri v štandrežu Juventijia — Sovodnje go.tovili. ,iz f Evrope se-bo poleg-Anglije prvenstva udeležilo ' še 8 drugih moštev, tj-i ekipe bodo iz Južne ^Amerike, po-eria pa s področij Afrike, Sevefnp in l5rednje Arperike ter A-zkje- in - Oceanije. - ' ‘ V Evropi je položaj v posameznih skupinah naslednji: 1." SKUPINA ■ - 1 Odigrane tekme (rezultati 04 datumi za prvo in povratno kolo); Švica-Grčija 1-0 15.10.69 Portugalska-Romunija 3-0 12.10.1-.9 Romunija-Švica ' 2-0 14.5 69 Grčija-Portugalska 4-2 4.5.69 Portugalska-Švica 16.4.69 2;11.69 Grčija-Romunija 1 .4.69 16.11.69 Lestvica: točke, zmage, neodločeni izidi, porazi, dani in prejeti goli). Grčija 2 10 1 4 3 Portugalska 2 10 1 5 4 Švica 2 10 112 Romunija 2 10 1 2 3 Izredno zapleten položaj, v katerem lahko pride do vsake rešitve. lllilliiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiminnimiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiii' JUTRI OB 15.30 V ŠTANDREŽU Enajsterica Fogliana v gosteh Juventine V ponedeljek Juventina-Sovodnje za mladinsko prvenstvo Čeprav so sedaj prazniki. Ju- \ lu v Nici. Turnir z udeležbo re-ventina si kot športna, ekipa rii j prezentanc Romunije, Kube, špa-dovoli počitka. V eni ali. drugi ka- j ni je, Jugoslavije in Italije, bo od tegoriji bodo njeni, člani igrali yie ; 18. do 20.. aprila. tri dni, od 'sotrare^a .dp velikonoč- j - ----------- nega ponedeljka: Prva ekipa 00 j y»r" igrala na vgljka noč in- se .bo.,sre- j NOGOMET *rBA‘RI,;'14. Ay3trl ob 15.30 bd v Bariju mednarodna nogometna tekma med italijansko drugoliga-ško reprezentanco «under ,.21)> in ustrezno švicarsko reprezentanco. Tekmo bo sodil Italijan Di Ton- 1 Škotska — Avstrija Ciper — Z. Nimčija Ciper — škotska škotska —Z. Nemčija 16.4.69 22.10.69 LESTVICA Zah. Nemčija. 4 2 0 0 Škotska 4-200 Avstrija 2 10 2 Ciper 0 0 0 3 Italija 3 1 1 0 3 2 Vzh. Nemčija 1 0 1 0 2 2 VVaies 0 0 0 1 0 1 čala na igrišisfivO Štandrežu C(‘no’ sPct ostalo le pri ire al loral* K (pa» prestop v višjo ligo. zannji neuspe hi Flaminia te: uspehi Brega so precej menjali položaj na lestvici. Predstavniki dolinske občine imajo namreč sedaj kar 9 točk prednosti nad enajsterico Flamihia, ki ima sicer ave tekmi manj od pla-v.ih., jutrišnji dvoboj bo za piave odločilnega pomena, če si ogieaa-mo lestvico, ugotovimo, da bo Brežanom ze ena osvojena točka matematično zagotovila vstop v II. amatersko ligo. Bppolnoma razumljivo je, da vlada v dolinski občini m v vseh sosednih vaseh- veliko zanimanje za tj srečanje, saj je končno po tolikih naporih in marljivemu delu, ena od naših ekip pred tako važnim ciljem. Govoriti o predvidevanjih se nam zdi skoraj nesmiselno, ker so v tem primeru naše zelje želje vseh Brežanov in na splošno vseh zamejskih Slovencev. Zato želimo enajsterici Brega, da bi tudi v tem nastopu pokazala česa je zmožna, saj končno vodi v lestvici od prvega kola dalje, kar je živa priča, da je najmočnejša enajsterica te skupine. Dobro vemo, da močnejši zmaga, zato je prav, da ta čast pri- Tekmo. za prvenstvo mladincev-pa so prenesli , od nedelje, na velikonočni ponedeLek: Juventina se bo., vedno v štandrežu, 'pomerila z ekipo Sovodenj ob 10. uri zjutraj. Ob 9.15 se mofajU zbraji' ha igrišču naslednji igralci: Cproni-. ca, Bratovič. Lutman, Corva. Ul- Bazoviška Zarja bo danes ob lian, Collini. Fiorelli, Zin. Manin. ! 1L30 odigrala na igrišču v Ul. Martini. Gergolet, Cotič, Plesničar, I Elavia prijateljsko tekmo s Crem-Montico. caffe. S prihodnjim tednom se, bo >u radno pričelo prvenstvo naraščaj--ni kov. Da bi se igralci- pripravili na uradne tekme, bodo 'v soboto ob 10. uri zjutraj odigrMi prijateljsko tekmo z Azzurro iz 'Strajij fStraccis) na nogometnem fgrifid v štandrežu ’ VATERPOLO j- italijanska ;zveza je a škupni-trening v Ge,- RIM, 4 povabila na novo kandidate', za it^lija^šlfo- reprezentanco, ki še . bo udeležila mednarodnega turnirja • y• vatprjior u 11 k ' * * ža nastop-na. svetovnem nogomet-, V dosedanjih;tekmah so vedno zma-' 7. SKUPINA nem prvenstvu,:ki;bo prihodrtjfe'leto? gali'.domačini. Po zaključku prvega Avstrija — Ciper v .Mehiki se borijo enajsterice po dela turnirja bo verjetno prva Por- Avstrija — Z. Nemčija vs«n sijetuL šaj »j^ nogomet najbolj j1 tugalska, .ki- mbra odigrati tekmo z razširjena ekipna igra. na svetu. . !| relativno• šibko svteo Portugalska Enajsterice ;so razdeljene, v ved| ima tudi največ -možnosti' za uvr-skupin, j n podskupin, iz katerih, se stitev v finale Portugalci so bili to izluščilo 14 reprezentanc, ki po-j na zadnjem SP tretji. .do -imeld pravico dojnastapa na sve-i 2 SKUPINA tovnem prvenstvu, Mehika kot: orga- Danska-Ceškoslovaška ' ” 0-3 0-i mzator prvenstva m Anglija Kot Irska-Da,iska datum še ni znan svetovni prvak sta si, nastop ze za- 25 5 69 Irska-Češkostovaška 4.6JiS 7,10.69 j Zah. Nemci so res zmagali na Du- Irška-Madžarska' 8.6.69 5.11.69 1 naju proti Avstriji, gostovati pa bo- Madžl-Ueškoslov. ' ‘ 15.6.69 14.9.69 \ do morali na škotskem, U-tegne se Danska-Madžarska . 25.6,69. 22.10,69 [zgoditi, da bodo morali Nemci upati LESTVICA , j prav v Avstrijce, ki se bodo po t s- Ceškoslovaška '4 f 2 0 0 4 0' nem porazu skušali oddolžiti ško- Danska 0 0 0 -2 o- 4 I tom na lastnem igrišču. i:Madžarska in Irska še nista od- 8' SKUPINA igrali .- nobene tekme ■ , - , .. Nizozemska — Luksemburg - 2-0 4-0 Češkoslovaška in Madžarska se opac Vseli lšnje as j a ti v i aki Zato anek Ih sil Sami mi Venezie. Kakor v preteklosti, je hranilnica tudi lani posvečala ih čl V svojem poročilu upravnemu svetu je generalni ravnatelj hranilnice dr. Giordano Delise orisal glavne značilnosti sedanjega položaja v državnem in krajevnem gospodarstvu ter se zadržal zlasti ob delovanju zavoda. V tej zvezi je naglasil zadovoljiv napredek tako glede zbiranja denarnih sredstev in njihovega nalaganja ter na področju bančnih storitev. Skupna vrednost zaupanih sredstev se je dvignila s 165.536 milijonov lir na Lir 221.906.853.610 posebno pozornost kategoriji obrtnikov, in sicer s po- Jasr šegi iz sklada, ki jim je izrecno namenjen. V lanskem letu so se znatno razvile vse vrste sto- .° ter izkazala napredek za 56.370 milijonov Ur, to je za 34 odstotkov v primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 1967. ritev, ki jih zavod opravlja v korist občinstva; te sto-fekšn ritve so se hkrati znatno izboljšale vzporedno z iz bol j- šavami knjigovodstvene in tehnične narave. omei oj ni Upravni svet se je zahvalil članom nadzornega zhod odbora, kateri so vse leto pazljivo sledili poslovanju ^Ne zavoda ter izrazil posebno pohvalo glavnemu ravna- d0 telju, vodilnemu kadru, funkcionarjem in vsemu oseb- * ju za učinkovito sodelovanje. Administracijo Tržaške hranilnice so sestavljaU: v letu 1968 Naraščanje razpoložljivih sredstev je omogočilo zavodu, da je razširil podeljevanje kreditov v večjo oporo krajevnim produktivnim dejavnostim. Skupna vrednost gospodarskih naložb hranilnice se je tako dvignila s 60.741 milijonov na Lir 88.000.885.839 rjar iplo: ravi is ti redr PREDSEDNIK: odv. Giorgio LAUT PODPREDSEDNIK: odv. TulUo PUECHER Dspc idi ivn« ve im kar predstavlja napredek za 44,9 odstotka (leta 1967 je napredek znašal 19,2 odst.). Ta napredek je občutno (Večji od poprečja, ki so ga denarni zavodi zabeležili drugod v državi in na samem Tržaškem SVETOVALCI: dr. Giovanni BAIC1, Bruno FONTA-NOT, dr. Rinaldo FRAGIACOMO, comm. Giacomo MOD1ANO, odv. Luciano PERSOGL1A, odv. Marco pr‘er SCOCCH1, dr. Eugenio VATTA Ne ačrt srne zho( Večji del podeljenih kreditov je še vedno prevzelo zasebno področje, v relativni vrednosti pa se je lani povečal zlasti delež kreditov, ki jih je prevzelo javno področje. Ta podatek je posebnega pomena, ker opozarja na ponoven razmah javnih pobud po zastoju, ki je bil značilen za to področje v preteklem letu. NADZORNI ODBOR: rag. Giuseppe ABBIAT1, dr. Ezio FERR1, dr. Guido TERŽANI GLAVNO RAVNATELJSTVO: dr. Giordano DELISE - glavni ravnatelj; dr Edoardo CORAZZA pomočnik glavnega raVr natelja; dr. Giorgio FERI.ESCH * namestnik glavnega ravnatelja OBRAČUN 31. DECEMBRA 1968 ■tel ji AKTIVA Gotovina v blagajni Korespondenti Lastni vrednostni papirji Soudeležbe Portfelj 822.231.420 104.337.777.938 58.815.539.942 748.158.612 4.446.719.383 Tekoči računi 53.537.261.522 Zastavna posojila Posojila proti odstopu plače 827.202.400 1.602.120.750 Posojila privatnikom proti vknjižbi 11.580.770.676 Posojila ustanovam in diskontirane državne anuitete 16.006.811.108 Nepremičnine Premičnine in oprema Razni dolžniki in razne postavke Obveznosti in riziko Blagajna in izterjevalnice Efekti in drugi vrednostni papirji za inkaso Aktivne akontacije in pregled pasiva 1.767.579.793 1 4.122.288.027 9.001.157.999 1.696.041.957 1.472.847.934 1.321.543.836 PASIVA jc -"r1 ž izši ozei u ii roti Ije. Ve ta : jets opr la: li ■jerr n epr ovj, obi P V Hranilne vloge Tekoči računi Korespondenti Razni upniki in razne postavke Obveznosti in riziko Blagajna in izterjevalnice Cedenti efektov in drugih vred- V ecla fala .§ qL 74.263.435.% 147.643.418.2l jev rt la 17.293.064.7' ebr 15.293.487.71 'elij 9.001.157’ 1.159.155.*§°si 1 az§ nostnih papirjev za inkaso 419.891 %r Pasivne akontacije in pregled aktive Sklad za riziko in zgube (Zakon štev. 1228 z dne 27.7.62) 563.400.1 'Ivo K la 1.2S3.998.Dt°J mMb 26^91.0l0.4^r® Ucj >ro fchu la iO\ ena iri koi a« 3al Jo] tak bi) 272.106.053.298 Posojila iz Krožnega sklada za gospodarske pobude Gradbeniška posojila GESCAL 23.682.474.904 85.663.464 Deponirane vrednosti in zaupana sredstva Hranilci vrednosti 52.111.819.799 67.192.707.419 415 178 718.884 PREMOŽENJSKI SKLADI: Redni rezervni sklad Zvezni jamstveni sklad Dobiček poslovnega leta 4.440 500 000 344.200.000 Državni sklad - Posojila iz Krožnega sklada za gospodarske pobude Gestione čase per lavoratori — Posojil« za gradnjo stanovanj Položniki vrednosti Vrednosti pri hranilcih §ki ha ski 4.784 700 H 430 342-^tei 272.106.053.7^ ^ Ut 23.682.474-Hsc * 52.111.81*-7, v£ 67.192.707^,^ h 415.178 7l0-*^-l 5