8554 AA
60100200
0 S R e d n j a k n j I * n i c a
p * P * 126
»66001 KOPER
»■N
Primorski c
nevrnk
Poštnina plačana v gotovuu	r/w.
Abb. postale 1 gruppo ti6Q& OUU ilF
Leto XXXIX. St. 136 (11.552)
TRST, nedelja, 12. junija 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska! v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvrooL
V v
Ne popuščanju za vsako ceno!
Volitve so skoro pred nami, z njimi pa vse intenzivnejša kampanja, v kateri je pod ploho gesel in programov mnogokrat težko ločevati zrno od plevela. Čeprav tudi tokrat delajo s polno paro računalniki in sondaže javnega mnenja le ni mogoče mimo občutka, da je rezultate morda težje predvidevati kot kdaj v preteklosti. Kaže, da je povprečni volivec v Italiji sredi večje dileme. Želi si prenovitve, ki naj bi nastopila po obdobju v katerem smo bili poleg kronični politični nestabilnosti priča tudi pospešeni degradaciji inštitucij.
Druga plat dileme, ki je med ljudmi zelo razširjena, izvira iz nezaupanja do političnega in državnega sistema, ki v glavnih potezah političnega in gospodarskega življenja ni pokazal učinkovitosti in tudi ne jasnejše perspektive. Centristič-ne sile pozivajo k odgovornost; in žrtvovanju, toda kakšnemu. Doslej »ta bila pravilo in praksa žrtvovanje mnogih, šibkejših, na račun maloštevilnih, močnejših.
Dovolj je, da pomislimo samo na vročo sindikalno bitko zadnjih tednov, ki je zajela milijone delovnih ljudi vseh kategorij zato da se postavijo po robu izsiljevalnemu manevru delodajalcev, ki so hoteli v polnem volilnem ozračju pokazati, kdo ukaže v državi.
Kako se bodo odločili volivci, v katerih silah bodo videli perspektivo po obnovi in alternativi, bodo povedali volilni rezultati. Želeti je vsekakor, da bi pri izbiri prevladali dve osnovni težnji: predvsem prepričanje, da je krepitev demokratičnih sil v italijanski družbi predpogoj za vsakršen pozitivni premik in alternative. Nadalje je potrebna zavest, da bi bila usodna napaka z belo glasovnico omogočiti centristič-nim in konservativnim silam, da v imenu nekega »zdravega ravnovesja* ohranijo monopol oblasti v državi
Slovenci smo naravno zainteresirani, kakšen bo bodoči politični zemljevid v državi in naši deželi. V ta okvir sodimo, zato nam ne more biti vseeno, kakšen bo. Naša Osnovna naloga je, da glasujemo za »lovenske kandidate strank, v katerih smo prisotni in ki zastopajo naše interese. Niti ni potrebno posebej poudarjati, kolikšnega pomena je za našo skupnost izvolitev vseh, ki imajo konkretne možnosti, brez dvoma pa tudi uveljavitev drugih, ki so prisotni na kandidatnih listah.
V krajevnem merilu izstopa položaj na Tržaškem, kjer zadobiva Volilno ozračje zaskrbljujoče tone; posebnost Trsta je po eni strani v t*m, da ima ponovno priložnost, da »e izpaca iz gluhega brezpotja, v katero jo ga peljali oportunizem lo listarski zvodniki. Upali bi si trditi, da potrebuje Trst bolj kot česarkoli konkretnih znakov neke •normalizacije*, ki se kaže toliko bolj potrebna, kolikor so avtonomistične strasti v zadnjih letih prine-
Brošura SSk o 20-letnem delu v deželnem svetu
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka je včeraj predstavil javnosti brošuro o dvajsetletnem delovanju te stranke v deželni skupščini Furlanije - Julijske krajine, pa tudi o stališčih SSk glede nekaterih najbolj perečih vpra šanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Brošuro bodo v kratkem prevedli v italijanščino Več na drugi strani.
sle gospodarskemu in političnemu tkivu mesta trajne okvare. Koliko se listarski volivci tega zavedajo, je veliko vprašanje, a želimo vsaj to, da bi jim bilo jasno, kako so od kristalnih mitov nekaterih karizmatičnih »rešiteljev Trsta* ostale le črepinje.
Druga nota, ki jo je sicer bilo predvidevati, prihaja v teh dneh do izraza v nacionalističnih in fašističnih tonih, tokrat takih, da jih že od nekdaj ne pomnimo, čeprav je bilo jasno, da bodo fojbe in protislovenska gesla tako kot v preteklosti tudi tokrat preizkušen poskus, da se strumentalno podžge nacionalistični duh na tako občutljivem območju kakršno jenaše, je težko razumeti, da se dopuščajo dejanja, ki jim lahko iščemo primerjavo samo v najtežjih trenutkih povojne preteklosti.
Bazovica in Prosek. Ti dogodki potrebujejo nekaj jasnih poudarkov. Po soboinem protifašističnem shodu v Bazovici smo prejšnjo nedeljo lahko brali vest o tem, da je de-mokristjanski župan v Pinerolu na odločen protest nekaj stotin občanov preklical dovoljenje za izzivalni nastop dveh misovskih poslancev, nato pa vodil sprevod občanov, ki so položili cvetje na spomenik žrtvam odporništva.
Vest je lahko vsakogar navdala samo z zadovoljstvom, pa vendar hkrati z grenkobo, saj ni bilo med nami najbrž nikogar, ki ne bi s srdom pomislil, zakaj mora biti pri nas tako bridko drugače. Potem je bil po Bazovici na vrsti še Prosek s policijskimi streli... Posledice bi lahko bile mnogo hujše.
Res je, da je naše mesto, ka se tiče županov in njihove demokratičnosti, v zadnjih letih bolj pohabljena stranka, vendar to ne opravičuje dejstva, da s strani oblasti ni bilo glasu, predvsem pa ne u-činkovltih ukrepov glede tega, kakšna naj bodo resnično demokratična pravila igre, tudi ob volitvah.
Po vročih dogodkih v Bazovici in na Proseku je bilo namreč le prepogosto slišati, da so volitve pač volitve in se morajo odvijati v mejah legalnosti. Prav. A kdo naj odloča o tem, do kod segajo te meje? Menda je vsem jasno, da še ni najhujši problem v tem, da dvajseterica pobalinov razsaja s fašističnimi gesli in pozdravi, mnogo hujše je dejstvo, da to lahko storijo nemoteno, z do zob o-boroženo policijsko stražo, brez vsakršnih kazenskih posledic. Pa naj sc potem še kdo čudi ostrim reakcijam naših ljudi.
Enačiti izzivalno obnašanje fašistov z upravičeno ogorčenim odgovorom demokratičnega prebivalstva je perverzno in nedopustno dejanje. Popustljivost do fašistov in njihovih navdihovalcev se ni nikoli obnesla razen njim samim, zato tudi ne more obveljati pravilo, da je pri volitvah v tako pojmovanih mejah zakona vse dovoljeno, češ razumljivo je, da so duhovi razgreti in si »nasprotujoči tabori* skačejo v lase.
Če je oblastem in varnostnim organom do javnega reda in spoštovanja zakonov, potem naj preprečijo provokacije tam, kjer resnično nastajajo. Jalova teorija o nasprotujočih si ekstremizmih nas ni nikoli prepričala in tudi ne prepričuje nikogar, še zlasti ne v primerih iz prejšnjih dni.
Oblasti naj vedo, da nosijo težko odgovornost za vse, kar se lahko še zgodi, če si bo krdelo umazancev še upalo v kraške vasi, kjer se po partizanskih spomenikih vedno znova in nekaznovano pojavljajo njihovi podpisi. Naši ljudje so bili od nekdaj z mir in sožitje toda ne za vsako ceno!
DUŠAN UDOVIČ
^ŽELEZNA DAMA> ODSTRANILA PREVEC MPBEDNE* MINISTRE
Thatcherjeva sestavila vlada Pym ni več zunanji minister
Ministrska predsednica se ima za velik volilni uspeli zahvaliti pred-vsem razkolu v laburistični stranki in posebnemu volilnemu sistemu
LONDON — Ministrska predsednica Margaret Thatcher je včeraj sestavila novo vlado. V popoldanskih urah je o tem obvestila kraljico, takoj ko je izdelala seznam ministrov; Seznam obsega približno osemdeset imen, in ga še niso objavili vendar so znane nekatere odločitve Thatcherjeve, ki se je po zadnji volilni zmagi znebila nekaterih ministrov, ki je v prejšnji mandatni dobi, niso v celoti ubogali. Eden teh je nedvomno zunanji minister Francis Pym, ki se je v zadnjem času večkrat sprl s Thatcherjevo. Njegovo mesto bo zasedel sir Geffrey Howe, dosedanji zakladni minister. Thatcherjeva je odstavila tudi notranjega ministra Willia-ma Whitelawa, ki je sedaj predsednik skupine v zgornji zbornici. Novi notranji minister je Leon Brittan. Predsedniku konservativne stranke Cecilu Parcinsonu je Thatcherjeva podelila združeni ministrstvi za industrijo in trgovino. Zaradi tega se je število ministrov zmanjšalo od 21 na 20. (Preostalih 60 imen v seznamu vlade je podtajnikov). Vsekakor je najpomembnejša odstavitev zunanjega ministra, saj je Francis Pym zamenjal lorda Carringtona za čas falklandske vojne in je tedaj postal poleg obrambnega ministra Johna Motta najbolj znana osebnost britanske vlade. Ni pa izključeno, da bo Pymu Thatcherjeva poverila mesto predsednika konservativne skupine v spodnjem domu, ki je vsekakor zelo prestižno in tudi politično dokaj pomembno.
Thatcherjeva je takoj vnovčila volilno zmago, kar je bilo tudi pričakovati. Vendar pa analize volilnih izidov dokazujejo da ta zmaga ni bila tako čista in tako neoporečna, kot bi lahko kdo mislil. Konservativna stranka je namreč prejela na teh volitvah 42,4 odstotka glasov, to je manj kot jih je Thatcherjeva prejela pred štirimi leti, ko se je za konservativce odločilo 700 tisoč volivcev več oziroma skupno 43,9 odstotka. Tudi Edward Heath, prejšnji konservativni voditelj, je ob volilni zmagi leta 1970 prejel več glasov, oziroma 46,4 odstotka in sam Alec Dauglas - Home, ko so laburisti zmagali leta 1964, je prejel 43,4 odstotka glasov, torej več kot Thatcherjeva pretekli četrtek. Paradoks teh volitev je v velikem številu sedežev, ki so jih konservativci prejeli v poslanski zbornici, kar je posledica volilnega sistema, a predvsem posledica dejstva, da se je socialdemokratska skupina odcepila od laburistične stranke in je ta delitev glasov bila v izključno korist Thatcherjevi.
Z 209 poslanci je tako laburistična stranka zabeležila svoj najslabši uspeh od leta 1935 do danes. Prejela je samo 28 odstotkov glasov, kar dokazuje, da je zelo daleč obdobje petdesetih let, ko so laburisti beležili več kot 40 in enkrat celo 49 odstotkov glasov, prav tako daleč pa je tudi rezultat zadnjih volitev onih iz leta 1979, ko so laburisti prejeli 37 odstotkov glasov. Laburistični voditelj Michael Foot bo torej odstopil. O tem ni več nobenega dvoma, in laburisti bodo oktobra na strankinem kongresu imenovali novega voditelja. Bitka za nasledstvo je že v teku, in kaže, da ima največje možnosti sedanji Footov namestnik Denis Healey.
Velika zagrenjenost vlada tudi med liberalci in socialdemokrati zaradi 23 poslanskih mest kljub
skoraj 28 milijonom glasov, oziroma četrtini vseh volivcev. Gre za najboljši rezultat kar jih je neka sredinska stranka dosegla v Veliki Britaniji od leta 1923 do danes. Volilni sistem je njih še najbolj oškodoval, kar postane jasno če le pomislimo, da so prejeli četrtino vseh glasov a le eno osem-indvajsetino mest v zbornici. Laburisti, ki so prejeli borih 700 tisoč glasov več, so osvojili dvakrat več mest in konservativci, ki imajo enkrat in pol glasov več, so osvojili sedemnajstkrat več mest v parlamentu. Liberalno in socialdemokratsko zavezništvo se . torej bori za spremembo sedanjega volilnega sistema, vendar pa v Veliki Britaniji vlada nezaupanje do proporcionalnega volilne-
ga sistema kateremu očitajo, da je povod za nastajanje novih strank in da so vlade ob takem sistemu šibke in neuspešne.
Reagan bo ponovno kandidiral
za predsednika ZDA
DALLAS — Politični svetovalec ameriškega predsednika Ed Rollins je včeraj izjavil, da namerava Ronald Reagan prihodnje leto ponovno kandidirati za predsednika ZDA.’ Sam Reagan doslej ni javno povedal, ali namerava zaprositi še za en predsedniški mandat,
POGOVOR S SENATORKO JELKO GERBEC
«Boja za globalni zaščitni zakon ne smemo voditi samo v parlamentu*
Štiri leta prizadevanj za pravice manjšine, vrsta posegov v avli in v komisijah - V Rimu ne poznajo manjšine in včasih je to celo dobro - KRI predlaga demokratično alternativo in v takih pogojih bi nedvomno imeli večje možnosti za uspešen in učinkovit boj manjšino
sen. Jelka Gerbec
TAJNIK PSI SE JE DOKONČNO ODLOČIL ZA ZAVEZNIŠTVO S KD
Craxi je spet zavrnil komunistične predloge o demokratični alternativi
V prihodnji zakonodajni debi bomo zahtevali predsedstvo vlade, pravi vodja italijanskih socialistov
RIM — Socialistični tajnik Bet tino Craxi je spet zelo odločno postavil svojo kandidaturo za pred sedstvo vlade v prihodnji zakotvi-dajni dobi. To je morda ena največjih novosti v sedanji volilni kampanji, ki se doslej ni odlikovala z velikimi presenečenji. Skratka socialistični vodja je jasno in morda dokončno povedal, katera politična zavezništva ima v zamislih; zavezništvo s Krščansko demokracijo, po možnosti tako, da bi iz tega čimveč iztržil, medtem ko ostaja alternativa, ki jo predlagajo komunisti, možnost za bolj ali manj oddaljeno bodočnost, saj je danes brez sleherne politične in številne možnosti za uresničitev.
V	debati, ki jo je organizirala neka zasebna televizijska postaja in v intervjuju, ki ga je dal nekemu rimskemu tedniku, je Cra-xi praktično odgovoril na vztrajne pozive demokristjanskega tajnika De Mite. Vprašanja socialista na predsedstvu vlade, je rekel Craxi, nismo postavili v prejšnji zakonodajni dobi. V prihodnji pa prav gotovo ne bo več tako. Na vprašanje, kdo bo socialiste podprl pri teh njihovih zahtevah, če Ber-linguer ali krščanska demokracija je socialistični tajnik odgovoril brez slehernega obotavljanja; «Zelo lepo bi bilo sestaviti vlado, ki bi temeljila na široki večini e-vropskega tipa, želeti bi bilo. da bi Berlinguer sprejel stališča e-vropskega socializma. Vendar pa danes tega pogoja očitno ni. Alternativa krščanski demokraciji terja vrsto pogojev, ki so lahko predmet teoretične politične analize, ki pa v današnji konkretni realnosti ne obstajajo.*
V	sedanjem položaju se bodo odnosi med komunisti in socialisti nujno poslabšali, že v današnjih izjavah je opaziti zaostritev polemike s strani komunistične partije. Renato Zangheri piše v u-vodniku za partijsko glasilo Uni-ta, da je krščanska demokracija z desničarsko politiko, ki jo zagovarjata Guido Carli in nek-
danji minister Andreatta dala socialistom vsa potrebna pojasnila.
Ostaja, sicer še cela vrsta vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Pred vsem vprašanje programov: med demokristjani in socialista se polemika nadaljuje, in prav včeraj je na primer Guido Carli ostro napadel programske predloge socialista Ruffola. Potem je tu še vprašanje političnih formul. De Mita je zmeraj pravil, da krščanska demokracija ne postavlja vprašanja predsedstva vlade. Vendar je vedno poudarjal, da bi imenovanje socialista za predsednika vlade nujno predpostavljalo zelo jasen in tesen sporazum
med KD in PSI, kar tudi pomeni, da bi se socialisti morali odpovedati svojemu protagonizmu. Na te izjave Bettina Craxija bo sedaj morala Krščanska demokracija odgovoriti in to bo najbrž storila v prihodnjih dneh.
R. G.
BEOGRAD — število smrtnih žrtev nedavne nesreče v premogovniku v Aleksincu se je sinoči povečalo na 24. V bolnišnici v Nišu so namreč včeraj podlegli še trije rudarji, ki so ob eksploziji zemeljskega plina zado-bili hude opekline po vsem telesu.
»Boja za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti ne smemo voditi samo v parlamentu. Pritisk in pobude morajo zajeti tudi Furlanijo-Julijsko krajino, še zlasti pa tiste dejavnike in ljudi, ki lahka vplivajo na rimske kroge. Zato moramo dobiti nove oblike dela in pritiska». Jelka Gerv bec, senatorka KP1 v zadnjih dveh mandatnih dobah in spet kandidat v volilnem okrožju *Trst 2» govori mirno, a zavzeto o vprašanju globalne zaščite Slovencev v Italiji, o vprašanju, kateremu je kot parlamentarka posvetila največ časa in truda z neštetimi posegi v komisijah in v avli, s prepričanjem kolegov, s srečanji na najrazličnejših ravneh.
Glas zadobi občasno visoke tone skorajda zdrkne z običajne umirjene ravni, ko se razgovorjava v sobi, ki jo ima na sedežu tržaške avtonomne federacije KPl v Ul. Capitolina. Tesen prostor, v katerem sta ob omari strpani dve pisalni mizi, in na mizah, sicer zloženi v lepem redu, svežnji dokumentov in papirjev. Razgovor teče sproščeno, pa čeprav je senatorka že utrujena, saj se je pravkar vrnila z obiska v neki tovarni. Za razgovor Sva se dogovorila dan prej po telefonu.
Kakšni so občutki Slovenca, ko je izvoljen v rimski parlament? Kakšne vtise ima ob srečanjih z ostalimi kolegi iz Italije? tPrva ugotovitev — pravi Jelka Gerbec — je, da v parlamentu zelo slabo poznajo našo problematiko. Nekateri sploh ue vedo, da v Furlaniji Julijski krajini živimo Slovenci, ko z njimi govoriš, ko jim nekaj poveš, pa zamenjujejo med pojmi narodne in jezikovne manjšine. Rekla bi celo še nekaj več: marsikomu ni znano sploh, da ustava govori o problemu manjšin in predvideva nekatere rešitve. To je jasno prišlo do izraza tudi med razpravo o prenašanju kompetenc z države na dežele in na krajevne uprave».
Tako se v besedah Jelke Gerbec
.........................
Uspešen konec konference 0AE
v> 5 — M
Devetnajsta konieienca na vrhu držav afriške enotnosti se je končala še kar uspešno z odobritvijo vrste dokumentov, med katerimi tudi tistega, ki priznava fronto Pollsario. Posnetek prikazuje (od leve proti desni') Nvererela (Tanzanija), Mugabeja (Zimbabve), Kodja (Togo) in Kaundo (Zambija) v premoru splošne razprave	(Telefoto AP)
•inuiMRniiiiuiniiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiMMiiiifiitMinMHiirtni
MIMO TRADICIONALNEGA PREDVOLILNEGA PREMIRJA
Napetost v sindikalnem življenju ne popušča
V četrtek pred vlado pogodbe za javne nameščence - Preklicane stavke na šolah
RIM - Tudi prihodnji teden bo sindikalno - življenje v Italiji zelo razgibano. Naslednji
—	a I ■ l nn S_li- L:	noclrtrilil \jč~
ponedeljek, 20. junija, bi moral nastopiti den tradicionalnega sindikalnega premirja pred volitvami, toda vse kaže, da tega premirja tokrat ne bo. kakor so sindikalisti jasno povedali tudi na nedavni vsedržavni manifestaciji kovinarjev v Turinu. Ali bodo skorajšnje volitve potekale v vzdušju napetosti zaradi delavskih bojev, je v veliki meri odvisno od tega. kako se bodo razvijali sindikalni dogodki v prihodnjih dneh.
Odprtih je kakor znano več vprašanj; jutri se bodo na sedežu zveze trgovinskih zbornic v Rimu nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev, naslednji dan pa se bo sestalo vodstvo sindikata rLM, da pregleda nastali položaj. Ponovno se bodo začela pogajanja tudi za delovno pogod-
bo delavcev gradbene stroke, medtem ko bo osebje podjetij, ki se ukvarjajo s tovornim prometom po cesti, ves dan stavkalo. V torek je predvideno srečanje za dosego nove delovne pogodbe tekstilcev. V sredo bodo u-prizorili osemurno stavko delavci prehrambene industrije, v Turinu pa se bodo zbrali ob pogajalni mizi predstavniki Federmeccanice in FLM, da bi vzeli v pretres vprašanje ponovne vključitve v proizvodnjo 17.500 delavcev. ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni. In končno je za petek napovedana vsedržavna stavka gradbincev s tremi protestnimi manifestacijami v Milanu. Rimu in Bariju.
Napetost na področju javnih nameščencev pa je včeraj popustila ob vesti, da je predsednik ministrskega sveta Fanfani sklical za prihodnji četrtek vladno sejo. na kateri bodo obravnavali in odobrili delovne pogodbe za
osebje državnih in poldržavnih ustanov, to je za področja šolstva, zdravstva, deželnih ustanov in krajevnih uprav, šolski sindikati CGIL, CISL in UIL so ob tem preklicali stanje sindikalne pripravljenosti za nameščence javnih uprav, neodvisni sindikat SNALS pa je preklical že napovedane stavke šolskega in drugega javnega osebja. Tajnik sindikata CISL za šolstvo Alessandrini je v zvezi z najavljeno sejo ministrskega sveta poudaril, da si enotna sindikalna zveza obeta, da bo vlada v celoti opravila svojo dolžnost. Če bi pa na seji ne odobrili odlokov, ki se nanašajo na nove pogodbe za nameščence javnega’sektorja, bo neizbežna takojšnja reakcija vsega prizadetega delavstva, in to s proglasitvijo splošne stavke vseh javnih nameščencev neposredno pred skorajšnjimi volitvami.	\ •
Atentat v središču Bejruta proti izraelskim vojakom
..............................................m.........................................................•umu...............................Humi..........n.......................... mu...........................u.........«........M.
PO INFORMACIJAH PENTAGONA
Tudi v SZ podmornice i raketami «cruise»?
WASHINGTON - Po vesteh, ki jih je objavil Pentagon, naj bi v Sovjetski zvezi bila v gradnji serija podmornic, na katerih naj bi nameravali vgraditi naprave za prenos raket vrste »cruise*. Nove podmornice naj bi bile povsem podobne ameriškim podmornicam vrste «tomahawk», pa tudi razvrstitev raket na premcu, naj bi bila «kopija» teh nične rešitve, za katero se je svojčas opredelila ameriška vojna mornarica.
BEJRUT — Ne kaže, da bi se položaj v Libanonu kaj pomiril. Sredi Bejruta je včeraj eksplodiral avto nabit z razstrelivom, prav v trenutku, ko je vozila mimo i-zraelska oklopna kolona. Po vesteh iz libanonskih krogov naj bi bilo nekaj izraelskih vojakov ranjenih, ranjenih pa je bilo tudi nekaj libanonskih civilistov. Skoraj enaka je verzija izraelskega vojaškega poveljstva, medtem ko se poročilo palestinske tiskovne a-gencije WAFA bistveno razlikuje: po tem viru naj bi bilo večje število izraelskih vojakov ubitih, v divjem streljanju, ki je sledilo pa naj bi bilo več libanonskih civilistov ranjenih.
Kakorkoli že, ta ponovni aten-
tat priča, da je življenje izraelskih okupacijskih sil v Libanonu vse prej kot lahko, kljub številnim razprtijam v vrstah palestinske osvobodilne organizacije. Prav včeraj je Abu Musa, vodja ene najmočnejših opozicijskih skupin v okviru Al Fataha izjavil, da je proti morebitnemu razkolu v tej organizaciji.
Medtem je predsednik PLO Ja-ser Arafat v Kuvajtu dejal, da za sedaj ni v programu srečanje med njim in libijskim voditeljem Gadafijem. Pred dnevi sta tako Gadafi kot Arafat bila v Severnem Jemenu, tako da so krožili glasovi o srečanju med obema, kar so potem z vseh strani zanikati.
MOSKVA — Pakistanski zunanji minister Jakub Ali Kan je zaključil krajši uradni obisk v Sovjetski zvezi, kjer se je pogovarjal s svojim sovjetskim kolegom Andrejem Gromikom. Predmet pogovorov je bila možnost rešitve afganistanske krize.
počasi odvija film njenega dela v senatu. Delo, ki ne sestoji samo iz prispevkov k razpravi (v zadnji mandatni dobi je o Slovencih govorila 29-krat V raznih komisijah in 9-krat v avli) pač pa tudi iz pogovorov prepričevanja, utemeljevanja slovenskih zahtev, prepričevanja, da narodna manjšina je nekaj povsem drugačnega od jezikovne. »Ko smo se na primer obrnili na zbornico zato, da bi dobili podporo za Slovensko gledališče, so nekateri poslanci takoj dodali, da bi v takem primeru iz doslednosti morali odobriti tudi prispevke za cigansko ali za židovsko gledališče.»
Vendar vse to pripravljalno delo, ki ga je opravila, ni bilo zaman. <Opažam — pravi senatorka — da mi kolegi dajejo neko določeno podporo, neko zaslombo, ko problem pobliže spoznajo. Zato se mi je zdelo potrebno, da pride v deželo in se neposredno sreča » Slovenci ožji odbor komisije za ustavna vprašanja, ki je bil zadolžen za poenotenje zakonskih predlogov o zaščiti. Tako bi bolje spoznali naše probleme, slišali bi živa pričevanja, Slovenci pa bi nastopali kot osebek, protagonist svojih zahtev in zaščite.»
Vendar, če oddaljenost Rima od naših problemov ima po eni strani kot posledico nepoznavanje, po drugi strani odmaknjenost prispeva k večji odprtosti, preprečuje aprioristični odklon posegov v korist manjšine. »Ne živijo v ozračju nacionalistične napetosti — pojasnjuje Jelka Gerbec — kar se veda pomaga k večji odprtosti in širini. Seveda pa bo v Rimu mogoče reševati le načelne probleme, konkretna vprašanja bomo morali reševati tu, pri nas v deželi.»
Film se odvija naprej, pogovor zajame najrazličnejše plati dela slovenske parlamentarke, tudi odnose s parlamentarno birokracijo. Edino, kar mi ne uspe, je, da bi vsaj za trenutek spravil dialog na šaljiv ton. Zaman spraaujtv, o kakšnih nenavadnih izkušnjah, o lahkotnih dogodkih iz parlamenta, ki bi se ji vtisnili v spomin. Jelica Gerbec si ne more priklicati v spomin nobene epizode, takoj obrne pogovor c) el v resno smer, v to, kaj bi bilo treba storiti. »Zdi se mi — pravi — da je enotna delegacija opravila precejšnje delo z obiski pri naprazličnejših voditeljih in merodajnih osebnostih, potrebne pa bi bile še drugačne oblike prit-ska. Potreben bi bil nastop vseh .u o venskih občin, pa tudi društva bi lahko naredila več. Doslej so izpeljala eno samo veliko kampanjo s telegrami, ki so jih poslala predstavnikom ustavne komisije in senata. Če smo začeli razpravo o zaščitnih zakonskih osnutkih, je bilo tudi zaradi tega pritiska.*
No, pa pustimo preteklost in zazrimo se za trenutek v sedanjost. Ali ni tudi v deželi nekoliko več odprtosti kot nekoč? Ali niso perspektive, zlasti po stališču, ki ga je zavzela KD, nekoliko boljše?
«Krščanska demokracija je že v preteklosti veliko obljubljala. Enotna delegacija je bila že velikokrat pri vidnih ljudeh te stranke. Bila je pri Andreottiju, pri Piccoliju, pri drugih voditeljih, vendar doslej iz tega ni nastalo nič. V ustavni komisiji senata se je razprava sicer začela, v določenem trenutku pa se je vse prekinilo, dejstvo, da niso zamenjali bolnega poročevalca ožjega odbora, je po mojem izpadlo kot prava sabotaža krščanske demokracije glede možnosti nadaljevanja diskusije.»
Kaj pa perspektive v novem parlamentu? Jelka Gerbec odgovori kol Slovenka a tudi kot človek. ki je povsem angažiran v volilni kampanji: cMislim, da so perspektive odvisne bolj kot kdajkoli prej od volivcev. Morali se bomo močno trudili, da se bo razprava kmalu začela, morali bomo obnoviti močno enotno akcijo vseh demokratičnih dejavnikov in organizacij, tako slovenskih kot italijanskih. Seveda, Če bodo volivci izvolili v parlament take ljudi, ki bodo ustvarili nove pogoje, potem bo težji tudi boi za pravice Slovencev. Komunistična partija na primer predlaga alternativo demokratično altema tivo. Predlaga, da bi potiš nili KD v opozicijo, okrepili mandat KPl in vse levice. V takih pogojih bi nedvomno imeli večje možnosti za uspešen in učinkovit boj manjšine za uveljavitev njenih pravic.»
VOJMIR TAVČAR
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ PREDSTAVILI ZANIMIVO BROŠURO
Dvajset let dela in boja SSk v deželni skupščini
Poglobljen prikaz delovanja predstavnikov Slovenske skupnosti v deželnem svetu in stališč te stranke do poglavitnih problemov naše manjšine
Na sedežu deželnega sveta so včeraj najvidnejši predstavniki Slovenske skupnosti predstavili javnosti brošuro z naslovom «20 let boja in dela za naše pravice v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Brošuro so izdali ob 20-letnici obstoja naše avtonomne dežele ter prikazuje, kot pravi njen naslov, v prvi vrsti uspehe in neuspehe predstavnikov SSk v deželnem svetu (najprej dr. Škerk in nato dr. Štoka) , pa tudi nekatera stališča stranke Slovenske skupnosti do poglavitnih problemov naše manjšine.
Najbolj zajeten članek je posvečen torej delu SSk v deželnem svetu in ga je pripravil časnikar Ivo Jevnikar, brošura pa vsebuje še u-vodne misli Draga Štoke ter prispevka Lojzeta Tula o 20 letih obstoja dežele, Rafka Dolharja o deželni enotnosti, Andreja Bratuža o problemih zakonske zaščite manjšine, Albina Sirka o delu tako imenovane Cassandrove komisije, Zorka Hareja in Marija Maverja o namenih in identiteti SSk, Maksa Šaha o šolstvu, Saše Rudolfa o asimilaciji, Sergija Pahorja 0 kulturni problematiki, Antka Terčona o športu, A-leša Lokarja o ekonomiji, Damjana Paulina o razlaščanju na Goriškem, Marije Ferletič o goriškem pokrajinskem svetu.
Kot sta na včerajšnji predstavitvi poudarila tako dr. Štoka kot Ivo Jevnikar, noče biti brošura nobena volilna propaganda, ampak znanstvena poglobitev nekaterih tem, ki so bila v ospredju v deželi v zadnjih dvajsetih letih. Seveda je tu pa tam kak prispevek nekoliko bolj propagandistično obarvan, vse kakor pa je brošura zanimiva bodisi kot dragocena zgodovinska dokumentacija, pa tudi kot razmišljanje o vseh poglavitnih problemih, ki ta rejo našo manjšino, z vidika stranke Slovenske skupnosti. Brošuro bodo v kratkem prevedli tudi v italijanščino. Včerajšnjo predstavitev brošure je sklenil deželni tajnik stranke Andrej Bratuž, seveda z željo. da bo glas SSk odmeval v deželni skupščini tudi v prihodnji zakonodajni dobi.
vorili bodo deželni odbornik Rinal-di, projektant Zorzi ter predsednik in ravnatelj pristaniške ustanove Zanetti in Borella.
Fašistični pobalini motili zborovanje SSk
Predvolilno ozračje v mestu po hudih fašističnih provokacijah v Bazovici in na Proseku se je ogrelo. Napetost je prišla do izraza včeraj zjutraj na Trgu Ober-dan, kjer so dijaki bližnjega liceja Dante motili volilno zborovanje SSk s pretečim dviganjem rok v fašistični pozdrav in s protislovenskimi vzkliki. Eden od prenapetežev
se je celo približal mikrofonu in skušal prekiniti govornika, deželnega svetovalca Štoko, kar pa mu je preprečil kandidat SSk Slama, ki je nadutega mladeniča odgnal.
Povratek naših izletnikov s potovanja po Turčiji
Sinoči so se vrnili iz Turčije naši izletniki. Po bežnih vtisih, ki smo jih lahko zabeležili, je izlet lepo u-spel. Program je bil izredno zanimiv, saj je poleg ogleda Beograda, obsegal še oglede «evropskega turškega* bisera Istanbula ter seveda turške prestolnice Ankare in nato je segel še v osrčje Turčije.
IUAVA KANDIDATA C. CARBONCJA
PSI: Porušiti pregrade med obema narodnostima
PREPREČITI JE TREBA VSAKRŠNO ŠPEKULACIJO V ZVEZI S «F0JB0»
Med najbolj perečimi vprašanji, ki jih predstavniki raznih strank o-bravnavajo v teh dneh, so tudi vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost. Kandidat PSI za deželo Gianfranco Carbone je včeraj obravnaval vprašanje zakonske zaščite Slovencev v Italiji in v tej zvezi potrdil načelno stališče svoje stranke, ki se odraža v zakonskem osnutku posl. Fortune. Dodal je, da bi moralo soočanje med političnimi silami postati kar se da konkretno ter na osnovi različnih zaključkov, do katerih je prišla Cassandro-va komisija, izluščiti točno vsebino zakonskega ukrepa.
Carbone je tudi soglašal s trditvami, da je KD glavni krivec, da zakonski osnutek v korist manjšine ni bil še odobren, zanikal pa je, da bi v Italiji ne mogli odobriti nobenega zakona proti volji KD, kot sta pokazala na primer zakona o raz-poroki in o splavu. Ovire na poti k odobritvi zaščitnega zakona pa so po Carbonijevem mnenju nastale tudi zaradi »pooblastila* krajevnim vod-
niiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiintmuiiiimiiiiniiniuiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiimiiiniiiiiiiio
VČERAJ V DVORANI TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Podelitev priznanj za zvestobo delu: od 45 nagrajenih je kar 11 Slovencev
Ocenjevalna komisija je pregledala skupno 82 prošenj
• V časnikarskem krožka bo jutri ob 11. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili izvršni na-<5rt o razširitvi pomola VII. Sprego-
V prenovljeni dvorani tržaške trgovinske zbornice so včeraj podelili vsakoletna priznanja «za zvestobo delu in za gospodarski napredek*. Odličja (spominske kolajne in diplome) podeljuje tržaška trgovinska zbornica podjetnikom, posameznikom in delovnim organizacijam, ki so se s svojo dolgoletno predanostjo delu izkazali na gospodarskem področju in ki predstavljajo svetel vzor mladim rodovom predvsem v tem težkem času. Med 45 nagrajenci jih je bil kar lep delež Slovencev: enajst, od katerih jih deluje deset v sklopu naših gospodarskih in kmečkih organizacij.
Številnemu občinstvu, med katerim so bili zbrani predstavniki družbenih in političnih organizacij, krajevnih uprav, gospodarstveniki, predstavniki sindikalnih organizacij in drugi, so spregovorili predsednik trgovinske zbornice Modiano, dežel-
	iiiiiuiiHiniiimiiniiiiiiiiiiiinitninBniiiiiiiiiin
	
ŠE O ((ZAMOLČANJU*
MISOVSKE
MANIFESTACIJE
Odgovarjamo na pismo neznanih bralcev Primorskega dnevnika, v katerem sprašujejo «demokratične sile, za katere glasujejo Slovenci*, zakaj so «zamolčale» javnosti misov-ske provokacije.
Ko je vodstvo tržaške KPI prijavilo sodišču tržaške fašiste in objavilo črni koledar o 150 zločinskih dejanjih v letih 1977-83, je javno pozvalo vse naše ljudi k čimvečji budnosti. Enake pozive je KPI objavila pred bazoviškimi dogodki in po njih ter skupaj z drugimi demokratičnimi in borčevskimi organizacijami sodelovala v pobudah, katerih namen je bila osamitev fašističnih izzivačev. K budnosti, ki velja za vsakogar izmed nas, spada tudi zasledovanje javnih napovedi misov-skih shodov po naših vaseh.
Vsekakor pa moramo poudariti, da misovski shod na Proseku ni bil napovedan v odlx>ru za volilno premir-
VOLILNA ZBOROVANJA
DANES
KPI
Od 9.30 do 12. na Opčinah manifestacija z Borisom Iskro; od 9.30 do 13. na Trgu Garibaldi manifestacija s Francom Rotellijem; ob 11. uri v Križu Tonel in Jelka Gerbec; od 10. do 12. na trgu pri Sv. Jakobu manifestacija s Stojanom Spetičem; od
9.30	do 11.30 v miljski občini volilni shodi z Bordonom in Ferlugo; ob
11.30	v Ul. Baiardi Calabria.
Pri Valmauri festival Unita in Dela (ob 19.30 govorita Rossetti in Spetič), v Rocolu praznik Unita (ob 17. uri Spadaro in Parovel).
PSI
A. Gruber Benco in Gianfranco Carbone ob 10. uri v Devinu in ob 11. uri v Nabrežini.
SSk
Rojan ob 9.45, Skedenj ob 10.45, ob 11.30 na Kolonkovcu. Govorili bodo: Miro Opelt, Boris Slama, Aleksander Cergol.
JUTRI
KPI
Ob 12. uri pred IRET Dora Pez-zilli; ob 18. uri v Čamporah Millo in Donadel; od 20. do 22. ure leteči shodi v Repnu, na Colu in v Bri-ščkih.
Ob 18.30 na festivalu Unitš in Dela pri Valmauri srečanje s priletnimi ob navzočnosti Jelke Gerbec, M. Pessata in G. Visintina.
PSI
Ob 20.30 v krožku ŠD Polet na Opčinah srečanje kandidatov Pittonija in Kocmana s člani sekcij vzhodne-ga in zahodnega Krasa ter zgoniške in repentabrske občine.
Ob 19. uri na trgu pri Sv. Jakobu Carbone in Gruber Benco.
SSk
Ob 19. uri na strankinem sedežu (Ul. Machiavelli 22) skupna seja izvršnega odbora, komisije za propagando in sekcijskih tajnikov.
je, kjer se (mimogrede povedano) o tem ne razpravlja. Misovci so policijskim oblastem napovedali leteči shod v ezulskem naselju in ne na Proseku, kjer so se nepričakovano ustavili. Domačini s Proseka so reagirali pravilno, zastražili svoj spomenik in osamili izzivače, dokler se ti niso spozabili nad prebivalci in sprožili neodgovorno reakcijo skupine agentov javne varnosti.
Komunisti smo in ostanemo budni in zavestni, poudarjamo, da je potrebna čimvečja strnjenost, da se prepreči nadaljnje fašistično izzivanje po naših vaseh. Naše prisotno sti v tem smislu ne more prav nihče zanikati. Zato se nam zde nerazum ljive kritike ali celo natolcevanje, da antifašistične in demokratične sile «pišejo samo protestne izjave* in prirejajo protestne demonstracije. Posegi predstavnikov KPI pri notranjem ministru, pri prefektu, pri kve-storju, v enotnem antifašističnem odboru in. ne nazadnje, na terenu, so najboljši dokaz o tem, da je za slovenske in italijanske komuniste antifašistična budnost trajno vodilo pri njihovem vsakodnevnem delu.
Za tajništvo tržaške federacije KPI pokrajinski tajnik Claudio Tonel, odgovoren za probleme krajevnih uprav in reforme države Stojan Spetič
ni odbornik Rinaldi in tržaški prefekt Marrosu.
Pred začetkom podeljevanja priznanj je predsednik komisije, ki je dodelila nagrade, Puppi, obrazložil delo ocenjevalne komisije. Slednja je pregledala skupno 82 prošenj, od katerih jih je, kot rečeno, 45 sprejela. Posamezne prošnje so bile porazdeljene v tri kategorije: prva se je nanašala na odvisne delavce (17 nagrajenih od skupnih 43 prošenj), druga na lastnike posameznih podjetij (od 34 prošenj so jih 23 sprejeli), v tretjo kategorijo pa so spadale prošnje lastnikov podjetij, ki so se izkazali s posebnimi tehnološkimi izboljšavami (vseh pet vloženih prošenj je bilo sprejetih).
Od 45 nagrajenih je kar 11 Slovencev. V prvi kategoriji je prejel Ivan Ban priznanje za neprekinjeno 36-letno delo pri tržaškem špe-diterskam podjetju Centralsped. V drugi kategoriji so bili za kmetijski sektor nagrajeni: Romano Kobec (skupaj z družino je razvil kmetijsko podjetje specializirano v povrt-ninah, ki ga je ustanovil njegov prednik v daljnem letu 1840), Rudi Košuta (njegova družina se je že od 1850. leta udejstvovala na kmetiji in to pretežno v vinogradništvu), Mirko Polšak (od leta 1895 je njegova kmetija v Ul. Costalunga specializirana v pridelovanju povrtnin), Josip Sancin (iz Doline, njegovo kmetijo je ustanovil prednik Ivan Sancin leta 1879, specializirana je v gojenju oljke), Karlo Valentinčič (v teku svojega dolgoletnega dela na kmetiji je izvedel vrsto izboljšav pri pridelovanju povrtnine). Vsi zgoraj navedeni so člani Kmečke zveze, kot sta člana Kmečke zveze tudi Zoran Parovel in Josip Pernarčič, ki sta bila nagrajena v tretji kategoriji. Prvi ima svoje posestvo v dolinski občini in je zmagal s svojimi vinskimi pridelki že na številnih razstavah in drugih podobnih manifestacijah. Drugi je iz devinsko-nabrežinske občine in je moderno razvil svoj hlev za živinorejo. V tej kategoriji je bil nagrajen tudi Mario Pernarčič za udejstvovanje prav tako v živinoreji.
V drugi kategoriji sta bila v sklopu trgovskega sektorja nagrajena Stanislav Kcsmina iz devinskona-brežinske občine, ki se ukvarja trgovino z blagom že 56 let. in Marija Ostrouška za njeno 47-letno udejstvovanje v gostilničarstvu.
Vsem nagrajencem ob prejetju
pomembnih priznanj iskreno čestitamo,
ulturni večer TPK Sirena
Ob priliki napovedi gradnje novega sedeža TPK Sirena ob morju ;je društveni odbor priredil kulturni družabni večer. Slikar in narečni pesnik Atilij Kralj se je predstavil z razstavo novih akvarelov in temper s pretežno pjomorsko motiviko. Prebral pa je tudi venec svojih novejših pesmi. Navzočim je njegovo likovno delovanje predstavil umetnostni kritik Milko Bambič. Z glasbo je večer obogatil mladi pianist Aljoša Starc, gojenec .Glasbene matice. Zaigral je venec skladb Sergeja Prokofjeva in Pavleta Merku-,a. Vsi so poželi prisrčno pohvalo občinstva.
M. G.
SODIŠČE Z« PRAVICE BOLNIKOV JE ZBRALO NAD 2500 PRIJAV
TRŽAŠKI BOLNIKI BODO IMELI LISTINO 0 SVOJIH PRA VICAH
Tudi tržaški bolniki bodo imeli svojo listino, v kateri bodo zapisane vse pravice, ki jih kot državljani imajo, a jih tako zdravstvene ustanove kot odgovorno o-sebje skoraj nikoli ne upoštevajo. Listino bo uradno odobril sodni zbor razsodišča za pravice bolnikov v torek, med slovesno manifestacijo na pomorski postaji.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki razsodišča predstavili člane zbora. To so: Cecilia Assanti - članica višjega sodnega sveta, Adriana Carreri - notar, duhovnik Mario Vatta - vodja skup-nosti «S. Martino al campo*. An-drea Giorgi - vodja zbora gledališča Verdi, Giusto Giusti - ravnatelj Inštituta za sodno medicino, Renata Reggj . šolnica, Julia Slata-per . šolnica in sedaj upx>kojenka, Slavoljub Štoka - novinar in predsednik rajonskega sveta. Deveti član zbora bo predstavnik sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Gre torej za ugledne osebnosti, za ljudi, ki p» mnenju razsodišča uživajo ugled na najrazličnejših družbenih področjih in ki lahko zastopajo interese res širokega kroga preoivalcev.
V te rek bodo koordinatorji petih podkomisij, kot je bila p>ač raz-
členjena preiskovalna komisija, po-dali pjoročilo o delu, ki ga je razsodišče opravilo v dveh letih obstoja. V podkomisijah so pregledali 527 pričevanj, v katerih so izsledili 2593 prijav. Le-te so porazdelili pot kategorij, in sicer v prekrške zoper osebno dostojanstvo, zoper socialno dostojanstvo, zoper fizično integriteto (tako vsled napak, nesposobnosti ali nemarnosti kot vsled pomanjkljivosti struktur) ter končno v prekrške zopjer psihično in kulturno integriteto bolnika.
Na osnovi teh pričevanj (neka, smo jih že objavili v našem dnevniku), so komisije sestavile listino pravic, v katerih bi morale^ tore; odsevati stvarne potrebe tržaških bolnikov.
Po volitvah bodo predstavniki razsodišča predložili listino deželnemu odboru, ki naj bi jo, v pričakovanju vsedržavnega zakona sprejel za svojo. Kot so včeraj poudarili na tiskovni konferenci, ni smisel te akcije v obsodbi zdravnikov ali ustanov (razen v primerih, ko gre za kršitev kazenskega prava), ampak v tem, da se uveljavi drugačno ravnanje z bolniki in da se zaščitijo njihove pravice.
stvom raznih strank, da o tem vprašanju sklepajo.
Carbone je tudi obžaloval, da obstaja še vedno v Trstu zelo ostra ločnica med obema skupnostima. Le malo Italijanov zna, kaj se dogaja v slovenskem svetu, kateri so njegovi problemi, katera njegova kultura. Iz te nevednosti izhaja — ko se govori o problemih globalne zaščite — zgrešeno pojmovanje, ki je sad strahov iz preteklosti. Kaj torej storiti, se je vprašal socialistični predstavnik. Najprej je potreben kvalitetni skok na vsedržavni in parlamentarni ravni, na krajevni ravni pa je treba mimo ukrepov v korist Slovencev, ki so v pristojnosti dežele in krajevnih ustanov, razviti take pobude, Id lahko podrejo sedanje jezikovne, kulturne in družbene pregrade. Za preprečitev asimilacije, je zaključil Carbone, ne zadostuje neki ZEtkon, potrebna je tudi sposobnost večine državljanov drugačne narodnosti, da to manjšino razume in jo torej spoštuje.
Carbone je končno omenil tudi pristop posl. Gruber Bencove k PSI, kar je treba mimo sodb o osebah ocenjevati s političnimi merili. Prvič se je namreč zgodilo, da se je nekdo iz Liste za Trst vrnil v svojo izvirno stranko, poleg tega pa se od para konkretna možnost, da bi določen del volivcev LpT premaknili na levo.
Na rednem občnem zboru deželnega sindikata novinarjev
Resolucija solidarnosti i novinarji PD in AA
Področje informacije se, kakor pravzaprav skoraj vsi ostali sektorji, že več časa nahaja v ne preveč razveseljivem položaju. O tem je bil govor na rednem letnem občnem zboru deželnega združenja novinarjev, ki je bil včeraj po-pjoldne v tržaškem Časnikarskem krožku.
Pregled pjoložaja raznih sredstev javnega obveščanja v deželi, je podčrtal tajnik združenja Vojmir Tavčar, je sicer nekoliko ugodnejši od vsedržavnega, če ne upoštevamo težav v okviru Založništva tržaškega tiska. V zvezi s tem in na po-budo sindikalnega odbora novinarjev ZTT je občni zbor soglasno odobril resolucijo, ki izraža solidarnost s kolegi Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria. Hkrati p« obvezuje vodstvo sindikata, da po svojih močeh sodeluje pri iskanju zadovoljivih rešitev.
Vzhodnokraški rajonski svet je na svoji petkovi seji obsodil vsakršno špjekulacijo v zvezi s »fojbami*. Obenem je obsodil tudi pro-vokatorska fašistična shoda v Bazovici in na Proseku ter celo vrsto mazaških akcij proti spomenikom po slovenskih vaseh. S tem v zvezi so namreč svetovalci KPI predložili resolucijo, potem ko je li-starska skupina predstavila svojo z očitnim namenom, da bi se obregnila ob prepoved dolinske občinske uprave glede uporabe zemljišča za spiomeniško ureditev fojbe. Sicer pa so stališča Liste za Trst do tega vprašanja vsem znana in se ne veliko razlikujejo od misovskih.
V resoluciji, ki so jo predložili komunisti in za katero so pjoleg njih glasovali svetovalci SSk in PSI (LpT je glasovala proti, svetovalci KD pa so že prej iz dnigih razlogov zapustili sejo), je najprej po-udarjeno, da je dolinski župan javno izrekel pripravljenost na soočanje okrog tega vprašanja s tržaško občino, vendar po volitvah, da bi ta argument ne bil povod za volilne štrumentalizacije. Rajonski svet (tako je rečeno v resoluciji) izraža nadalje željo, da bi srečanje med dolinsko in tržaško upravo privedlo čimprej do sporazuma glede spomeniške ureditve fojbe, obenem pa poudarja, da mora ista skrb, ki jo je tržaška uprava px>kazala glede fojbe, veljati tudi za opensko strelišče, za spomeniško ureditev katerega se vzhodni rajonski svet zavzema že leta in leta. Občinski odbor pa doslej ni pokazal do tega vprašanja najmanjšega posluha.
(doma je iz Sežane) nam odkriva lepoto tudi v najskromnejšem izseku narave.
Razstava bo trajala do nedelje, 26. junija, in bo odprta ob delavnikih od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
Kvestor dr. Allegra sprejel tržaške kroniste
Novoimenovani kvestor dr. Alle-gra je včeraj sprejel delegacijo Združenja tržaških kronistov, ki jo je vodil predsednik Giorgio Cesa-re. V prijaznem pogovoru je kvestor izrazil svojo razpoložljivost do novinarjev in do obveščanja javnosti, ter si obenem zaželel iskrene in lojalne odnose.
Akvarelist Kranjec bo razstavljal na Opčinah
Slovensko kulturno društvo Tabor z Opčin bo priredilo v petek, 17. junija, ob 20. uri razstavo akvarelov Mira Kranjca. Na odprtju razstave v domačem Prosvetnem domu bo o umetniku in njegovem delu spregovoril kritik Milko Bambič, prireditev pa bo popestril nastop ženskega pevskega zbora Sežana, ki ga vodi Majda Škrlj.
Akvareli Mira Kranjca spominjajo v mnogočem na dela openskega slikarja Roberta Hlavatpja. Kot piše v predstavitvenem listu Milko Bambič se je Miro Kranjec stalno srečaval s svojim učiteljem in od njega sprejemal skrivnosti akvarelne-ga slikanja, ki si jih je Hlavatp osvojil v mnogih letih dela. Zato so morda Kranjčevi akvareli z razgledi kraške prirode nekam slični Hla-vatpjevim, so pa v bistvu dojemanja izrezov različni, kajti Kranjec
MilllllHIIlHffllN
.............
OBČNI JBOR OSREDNJEGA SLOVENSKEGA DENARNEGA ZAVODA V ZAMEJSTVU
V uspešnem poslovanju TKB jamstvo za gospodarsko rast naše skupnosti
«V poslovnem letu 1982 je vaš zavod dosegel pomembne uspehe, ki so še bolj utrdili njegov ugled v krajevnem in mednarodnem poslovnem svetu. Tržaška kreditna banka uživa vedno večje zaupanje širokega kroga gospodarstvenikov tako zaradi strokovne usposobljenosti svojih kadrov kot zaradi poslovnega pristopa k opravljanju zaupjanih ji nalog. Naša skrb bo, da še razvijemo oporativnost banke v širšo paleto nudenja uslug, kot tudi, da našo prisotnost raztegnemo na širši prostor z novimi podružnicami ali s tesnejšim pjovezovanjem s korespondenčnimi bankami. Tu je potrebna tudi vaša pomoč, pomoč vseh delničarjev, da zvišamo družbeno glavnico kot dodatno ovrednotenje vašega vloženega deleža in kot okrepitev poslovne učinkovitosti našega denarnega zavoda ter njegovega u-gleda v najširšem pogledu.*
Ko je na včerajšnjem občnem zboru TKB njen predsednik Libero Po-lojaz med podajanjem poročila u-pravnega sveta izrekel gornje, smo kljub navidezni neprizadetosti v govoru iz njegovih besed razbrali dokajšnje zadoščenje, upravičeno seveda, spričo res povoljnih rezultatov v lanskem poslovanju našega osrednjega zamejskega denarnega zavoda. Sicer pa so številke, po navadi tako suhoparne, tokrat najzgovornejše:
Zaupana sredstva prebivalstva so dosegla 50 milijard 726 milijonov lir, kar je 12 mrd 867 mil. lir več kot 1. 1981 kljub ostri konkurenci državnega zaklada (BOT, CCT, BTP) in nebančnih oblik varčevanja (investicijski skladi itd.);
gotovinske naložbe so znašale 19 mrd 332 mil. Ur (2 mrdi 419 mil. lir več) v korist industrijcev, trgovcev, obrtnikov, kmečkih gospodarstev in zasebnikov — 1.597 milijo-nov eskomptnega portfelja (21,11 odst. več), 13.066 mil. kontokorent-nih kreditov (14,06 ddst. več), 3.325 mil. hipotekarnih posojil (14,97 odst. več) in 166 mil. osebnih posojil (2,56 odst. več)*
krediti ža jamstva in akreditive so dosegli vrednost 25 mrd 601 mil. Ur (15 mrd 146 mil. več);
poslovni dobiček 796 miUjonov (182 mil. več);
lastna sredstva 4 mrde 276 mil. (1 mrda 772 mil. več) — po dehtvi dobička znašajo ta sredstva 5 mrd 73 mil. Ur.
Bilanco je predložil delničarjem ravnatelj banke Vito Svetina, pred njim je poročilo nadzornega odbora prečital Silvan Mesesnel, ki je kot pozitivno noto v vsesplošnem krizno-gospodarskem vrtincu omenil, «da se je v zadnjih dveh letih močno razvila meddržavna trgovinska dejavnost med sosednima deželama v
okviru avtonomnega računa* in res se zajeten del ustreznih poslov odvija prav skozi blagajno TKB, ki si je končno pridobila, kot je še prej naglasil Polojaz, status med-pokrajinske banke, to je ozemeljsko pristojnost nad goriško pokrajino. Ob tem je predsednik poudaril odprtje pjoslovalnice pri Domju, kar daje upati, da se v bližnji bodočnosti takšne poslovalnice lahko odprejo še v Čedadu in Trbižu p»a tudi samem Trstu. V prostorni stiski naj navedemo le še, da je TKB izpopolnila tehnične strukture, izboljšala elektronski center in dokupila v poslopju v Ul. Filzi nove prostore, kar vse jamči učinkovitejšo organizacijo dela in s tem učinkovitejše storitve.
Z lastno vsestransko krepitvijo je TKB le še potrdila dragocenost svojega često odločujočega doprinosa k razvijanju gospodarskih (pa tudi drugih) dejavnosti v okviru slovenske narodnostne skupnosti, (dg)
Posegi za obnovitev stolnice v Vel. Lošinju
V teh dneh je ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo, da je prišlo na osnovi detajlnega projekta, prispevka za obnovitev stolnice v Velikem Lošinju. Do podpore je prišlo na osnovi detajlnega projekta, ki ga je pripravila Ljudska univerza v Trstu.
Sergio Coloni — tako pravi tiskovno sporočilo — je takoj interveniral pri vladnem podtajniku posl. Fiore-tu, da bi lahko čimprej stekla dela, ki so še potrebna za cerkveno stavbo.
Coloni se je nadalje obvezal, da bo KD v novi poslanski zbornici ponovno predložila zakonski osnutek za ohranitev cerkva in zgodovinsko pomembnih objektov v Istri, ki so tako značilni za tamkajšnjo italijansko manjšino.
NATURISTI IN NOVINARJI NISO DOČAKALI POLICIJE
»Zmagali smo. Sedaj lahko trdimo, da smo si ta prostor pod soncem izborili in da nas ne policija ne karabinjerji ne bodo več preganjali, ker se kopamo in sončimo goli.* Tako je včeraj, seveda brez trohice »tekstila* na sebi, končala svoj kratek volilni shod 36 letna Dora Pezzilli, neodvisna kandidatka KPI za deželne volitve. Na odročni plaži pri Brojenci, kjer se že več let kopajo naturisti, jo je poslušalo precejšnje število »nagcev*, poleg njili pa tudi novinarji, snemalci in dva komunistična svetovalca (eden gol, drugi pa oblečen).
Prišli so, da bi videli, kako se bodo sile javnega reda odzvale vabilu Pezzillijeve, ki jim je tudi v imenu Združenja proti nasilju pismeno napovedala volilni shod v »Evini* obleki, kar je po italijanskem zakonu prekršek zoper »javno čednost*. Tako je namreč policija motivirala prejšnji teden prijavo dveh deklet, ki sta se sončili brez obleke na plaži pri Botanjku. Včeraj pa o policiji ali karabinjerjih ni bilo ne duha ne sluha. «Lahko bi jih mi sedaj prijavili, ker niso opravili svoje dolžnosti,* je malo v šali, malo zares ugotavljala Pezzillijeva.
• Drevi ob 21. uri bodo v dvorani v Ulici Capitolina 3 predvajali film Emira Kusturice «Se spjominjaš Dol-ly Bell?*, ki so ga leta 1981 nagra-
dili na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Film je posebna žirija nagradila tudi v teh dneh v Trstu, in sicer v okviru pobude »Festival festivalov*.
• Jutri ob 19. uri se sestane devinsko - nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu je razprava o proračunu, ki so jo na zadnji seji odložili na zahtevo predstavnika SSk.
• Koordinacijski odbor žensk, ki
dela na področju informacije, prireja v sredo, 15. t.m., ob 17.30 v hotelu Jolly okroglo mizo o »Nasilju nad ženskami in spolnem nasilju: predlogi in mnenja o reformi kazenskega zakonika*.
Iztrgal ji je torbo z milijonom lir
Včeraj zjutraj okrog 7.20 je neznan moški okradel 82-letno Antonio Mocorich vd. Cresa iz Ul. Mo-lino a Vento 26. Kot vsako soboto je tudi včeraj imela s seboj plastično torbo, v kateri je bilo milijon in sto tisoč lir, se pravi plača za nameščence v njeni bližnji pekarni. Moški, star okrog 35 let, srednje postave, kodrastih las in z brado, jo .je pričakal, očitno dobro poučen, na stopnišču tik pred prvim nadstropjem, ter ji sunkovito iztrgal torbo.
Za vedno nas je zapustil naš dragi oče in nono
JOSIP OLENIK
Pogreb bo v torek, 14. junija, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sinovi Mario, Ottavio in Bruno, hči Milija z družinami ter drugo sorodstvo.
Trst, Prebeneg, 12. junija 1983
ZAHVALA
ki so z nami sočustvovali
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ob izgubi naše predrage
MARIJE BRItMAT
Posebna zahvala g. župniku, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja, vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti in, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoča hčerka, zet in vnuk Nabrežina Kamnolomi, 12. junija 1983
ZAHVALA
Globoko ganjena se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali ob izgubi najine drage mame
DANICE ŽUN vd. JELINČIČ
Posebna zahvala g. župniku Žerjalu, darovalcem cvetja, prijateljem, ki so nama stali ob strani v tem težkem trenutku ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Sinova Zlatko in Dušan ter ostalo sorodstvo
Trst, 12. junija 1983
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo jih bili deležni ob boleči izgubi naše drage mame in none
NADE CHINESE vd. ZECCHINI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zELhvala g. župnikom Žerjalu, Jakominu in Pohajaču, zdravnikom Clari Apollonio, Vinku Miliču in Tulliu Poldimju, cerkvenemu pevskemu zboru »Sv. Jernej*, gospe Valeriji Žerjal in sestrični Edi Gorup.
Hči Ada z možem Petrom in ostalo sorodstvo
Opčine, Sežana. Lima, 12. junija 1983
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
IVANE PERT0T vd. MILIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Žalujoči hči ter vnuka z družinama
Devinščina, Prosek, 12. junija 1983	i
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
MARCELA KRIŠČAKA
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala dr. Petru Starcu.
Žalujoči žena Ivanka ter sin in hči z družinama
Kontovel, 12. junija 1983
13. junija 1980
Že tretje leto poteka, nepozabni
13. junija 1983 odkar nas je za vedno zapustil naš
DRAGO PAHOR
Z veliko ljubeznijo in bolečino se ga spominjajo
žena in sinova z družinama.
Trst, 12. junija 1983
9.6.1982
9.6.1983
Ob prvi obletnici smrti naše drage žene, mame in none
ZOFIJE HRVAT roj. UMEK
se je z ljubeznijo spominjata
mož Angelo in hči Andrejina z družino.
Boršt, 12. junija 1983
RAZVEJANA DEJAVNOST OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
Morje zaključnih šolskih prireditev
Na srednjih šolah je bil včeraj zadnji dan pouka v letošnjem šolskem letu, na osnovnih šolah se bo zaključil pouk pojutrišnjem. Učenci in dijaki so se tudi leto na domala vseh šolah poslovili od šolskega leta s tradicionalnimi šolskimi prireditvami.
Prirejanje podobnih prireditev je globoko zasidrano v naše šolsko tkivo in se pretaka iz razreda v razred. Prireditve so sicer različne po vsebini, iz vseh pa veje želja, da bi, seveda pod veščo roko učiteljev in profesorjev, naši učenci in dijaki pokazali staršem in znancem česa so se med drugim naučili v preteklih devetih mesecih. V tem pogledu opravljajo na svoj način veliko delo: povezujejo šolo z njenim o-žjim družbenim okoljem (vasjo ali mestno četrtjo) in obratno.
Ta dvostranski odnos je predvsem *a našo narodnostno skupnost^ nadvse pomemben, saj prav iz naše šole klije naša bodočnost. Prav zaradi tega moramo biti veseli vsake podobne prireditve, pa naj gre za recital, za uprizoritev krajših igric ali za razstavo risb in ročnih del.
Zaključne prireditve so se v zadnjih letih lepo razbohotile tudi po naših vrtcih. Tudi naši malčki rade volje prikažejo svojim najdražjim kar znajo.
Ob taki široki paleti predstav se postavlja nam novinarjem nehvaležno vprašanje: kako slediti vsem tem prireditvam? V tržaški pokrajini deluje 30 otroških vrtcev, 32 osnovnih šol, 7 nižjih srednjih šol, 5 višjih srednjih šol. Samo sinoči je bilo na sporedu pet zaključnih akademij v mestu in p>o okoliških vaseh. Za ažurno in izčrpno poročanje o tem morju predstav bi potrebovali krdelo novinarjev. Ob pomanjkanju le-teh se obračamo na posamezne prireditelje, da nas pismeno ali telefonsko obvestijo o poteku prireditev.
DRAGICA in DARIO sta se vzela.
Skupne sreče in razumevanja v življenju jima želi ŠD Zarja.
Ob prejemu priznanja Trgovinske zbornice v Trstu
»Za zvestobo delu in gospodarski napredek*
čestitajo gospodu
IVANU BANU
za neprekinjeno 36-letno delov-m
< no dobo	c »d
uslužbenci in direkcija Centralspeda ^ #
NA ODDELKU ZA GEOMETRE ANALIZIRALI KRAŠKO HIŠO
Na oddelku za geometre pri trgovskem tehničnem zavodu »Zois* so v potek z zaključnim seminarjem sklenili letošnje šolske leto. Prireditev, ki se je je udeležil tudi ravnatelj zavoda Šah, je bila vpogled v delo, ki so jo opravili dijaki prvih treh razredov na terenu v sklopu predmetov topografija in tehnično risanje. Za predmet svojega dela so vzeli tipično kraško hišo in jo pod veščo roko prof. Jugoviča in prof. Grgiča analizirali s slikami in meritvami.
Dijaki prvega razreda so tako prikazali s sliko tipične elemente kraške hiše, kot so na primer napušč, streha, portal. Na petkovem se minarju so vse svoje izkušnje posredovali z diapozitivi in fotografijami na posebnih panojih starejšim dijakom. Dijaki drugega razreda so imeli že težjo nalogo. Med poučno ekskurzijo, ki so jo opravili februarja v Padričah, so se lotili merjenja dvorišča tipične kraške domačije pri Nemčevih na hišnih številkah 67 in 68. Takrat so se prvič spoprijeli z merjenjem na terenu, kar se je seveda tudi pri izdelkih dokaj poznalo. Tretji razred je opravil analizo uporabe prostorov v kraški hiši. V teku desetletij se je uporaba prostorov nemalo spremenila, tako da je na primer prostor, ki je bil nekdaj odmerjen kuhinji, postal sedaj skladišče. Dijaki tega razreda so tudi opozorili na pomen teoretske podlage pri merjenju, kar se nemalo pozna, ko se dijaki spopadejo s praktičnimi primeri merjenja.
Na šoli za geometre (v prvem nadstropju paviljona B v kompren-zoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu) bodo v torek, 14. t.m., odprli razstavo slik in meritev, ki so jih pripravili dijaki ob analizi
S petkove zaključne prireditve v bazovskem otroškem vrtcu	kraške hiše.
Pismo uredništvu
Pretekli mesec je odšla v zaslužen pokoj pismonoša Žita Gabrovec. Vse življenje je vestno in redno izpolnjevala svoje delo. V našo vas je Žita prinašala pošto takoj po končani drugi svetovni vojni. Bila je vedno dobre volje in nasmejanega obraza. Imeli smo jo zelo radi in ji voščimo, da bi bila zdrava in vesela še veliko let!
Našo Žito je zamenjal pismonoša, ki ne obvlada našega jezika in je iz južne Italije. Po par dnevih je že zbolel in nihče nam ne nosi več pošte.
Želimo, da občinska uprava zahteva od poštne direkcije, da namesti pismonošo, ki bo obvladal slovenščino in da bo vesten v opravljanju svojega px>sla.
Prebivalci iz Cerovelj
Tudi letos tekmovanje v košnji na tradicionalni šagri v Praprotu
V poletnih mesecih se po naših vaseh vršijo številni prazniki in prireditve na prostem. Tudi vaščani iz Praprota se letos niso mogli izneveriti svoji tradiciji. »Vaška skupnosti prireja že devetič p« vrsti svojo šagro, ki bo na vabljivem prireditvenem prostoru v borovem gozdičku za vasjo, v dneh 18., 19. in 20. junija. V okviru šagre bo tudi razstava vaških vin. Svoja vina bo letos razstavljalo 14 vaščanov, in sicer: Alojz Kante, Bogdan Kante, Edi Kante, Nino Kante, Alojz Lu-
NA POBUDO SKD SRUDCN IN ŠD SOKOL
Deset dni rekreacije za otroke
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata tudi letos na nabrežin-skem odbojkarskem igrišču manifestacijo z naslovom «Deset dni rekreacije za naše otroke*, ki je v bistvu nekakšen poletni center za slovenske otroke devinsko - nabrežinske občine. Gre torej za zelo zanimivo in predvsem koristno pobudo, ki je v preteklih izvedbah žela zelo velik uspeh. Tamkajšnji otroci med tretjim in desetim letom bodo preživeli deset razposajenih, a obenem vzgojnih dni v družbi mladih animatork, ki so se tudi letos v lepem številu odzvale vabilu domačih športnih ter kulturnih delavcev. Prireditev bo potekala od 5. do 15. julija, starši, ki nameravajo svoje otroke vpisati v nabrežinsko »poletno šolo* naj čimprej oddajo izpolnjene o-brazce vzgojiteljicam otroških vrtcev, učiteljicam ali pa tudi neposredno odbornikom obeh društev. Upati je, da nabrežlbska pobuda _ jpp lw„ostaja. ,osamljena jp,,tja st bodo tudi druga naša društva po ' svojih močeh zamislila podobne j>rii;ft(Ut.V^JWa«.y,,.Vseh ozirih koristne in dobrodošle.
*■«*>**»%» 1*0t '	' v V .________________

Josip Lovriha in Draga Sancin v petek obhajala zlato poroko
V prisrčnem krogu sorodnikov in »ajbližjih prijateljev sta predvče-fajšnjim obhajala zlato poroko Josip Lovriha in Draga Sancin, dolinski korenini, ki si še danes ne dasta miru, da bi le pokazala mlademu rodu, kako mora biti človek sko-
*i življenje klen in premočrten ne Hlede na dobo, kateri pripada in hjej ustrezne težave.
Draga in Josip sta morda značilen primer trnove poti, kakršno so morali prehoditi v časih, ko sta dozorevala v odrasli osebi pa tudi, žal, še mnogo pozneje, naši ljudje, tla so se sploh mogli preživljati. Josip se je rodil 14. januarja 1910 v skromni kmečki družini (mati Tončka je delala na zemlji, oče Josip ba je družinsko računico moral zaokroževati s cestarskim poklicem). Po opravljeni šestletki je pomagal Pa domači kmetiji, tu pa tam prislužil žomado v žaveljski oljčni tovarni, predhodnici Gaslini, naganjal Vola, da mu je vlekel voz s kameljem za betudo, vse to do 23. leta, ko se je oženil z Drago. Potem je še kmetoval, dokler se ni zaposlil v cestnem podjetju, kupil pozneje zemljišče in si leta 1940 zgradil hišo. Med drugo vojno je vse do osvoboditve deloval na terenu, po vojni je Ml spet cestar, a obenem kmetovalec. iz trt ie iztisnil do 40 hi vina
in si uredil 12.000 kv. m pašnika za živino. Dve mandatni dobi je bil tudi svetovalec na dolinski občini. Po upokojitvi si ni privoščil počitka: še naprej z ljubeznijo in strokovno goji trto, vsako leto odpre osmico z res žlahtno kapljico (na dolinski vinski razstavi je bil večkrat nagrajen), poleg tega poje kot bariton v zboru »Fran Venturini* *, potem ko mu je sam Venturini bil prvi učitelj petja.
Draga Sancin: rojena je bila 111 novembra 1910 na dobri kmetiji, vse življenje je posvetila domači zemlji, garala je, kot zna samo slovenska žena in mati, v mesto je nosila mleko, sprva peš, potem s kolesom, pozneje seveda na štirih kolesih. Josipu je rodila sina Mirka in hčerko Mirando, ki ju žal ni več, ter Borisa, ki je naš kolega, saj je Že 25 let zaposlen pri Založništvu tržaškega tiska (prej v klišami, sedaj v odpremnem oddelku). Življenje ne deli samo radosti, ampak tudi grenkobo, kar je bilo pravilo še posebno tiste čase: Draga je poleg sina in hčerke izgubila, in to v partizanih, sestri Danico (žrtev nacistične mine) in Savico (v Rižarni) ter brata Ivana (na Nanosu), proglašenega kot »Voja* za narodnega heroja, (dg)
iz trt je iztisnil po
.....................m.................................."""
9. ŠAGRA V PRAPROTU
RAZSTAVA VAŠKIH VIN 18., 19. in 20. junija 1983
pinc, Danilo Lupine, Palmino Gabrovec, Boris Škerk, Bruno Škerk, Angelo Škerk, Stanko Peric, Ivo Zidarič, Pepi Zidarič in Pepi Trampuž.
Prireditelji bodo ob tej priložnosti poskrbeli tudi za bogat kulturno-zabavni spored. Praznik bodo odprli v soboto ob 15. uri. Uro prej se bo pričelo vpisovanje za tradicionalno tekmovanje v briškoli. 64 parov se bo potegovalo za dva mastna prašička. Tudi drugo- tretje- in četrtouvrščene pa čakajo bogate nagrade.
Po otvoritvi se bo pričel «ex tem-pore» za šolsko mladino. Najboljše risbe, ki jih bo ocenila posebna komisija, bodo nagrajene s pokali in drugimi nagradami.
Ob 19.30 bo kot gost nastopila foklorna skupina »Rdeča zvezda* iz Saleža, ki jo vodi Ljuba Vatovec. Od 21. ure pa do enih zjutraj bo za razvedrilo starih in mladih igral domači ansambel «Aries».
V nedeljo bo po odprtju kioskov ob 10. uri tekmovanje v skrlah. Zmagovalca bosta prejela v dar pokala in pršut. V popoldanskih urah bodo na sporedu zabavne otroške igre. Najslikovitejša točka praznika pa je prav gotovo «tekmovanje v košnji*, ki privablja vsako leto vedno več tekmovalcev in gledalcev. Prireditelji organizirajo to tekmovanje z namenom, da bi ohranili to staro kmečko opravilo, ki ga na žalost poznajo le še redki posamezniki.
Zvečer, ob 18.30 bo 'kbnčeHEtrala. godba, na-pihala, ia. Nabrežine: pod vocftlčbm * kšpelmka ''SHfnka Misleja bodo godbeniki izvajali vrsto opernih, narodnih in modernih skladb iz svojega bogatega repertoarja.
Zvečer se bo ples pričel že .ob 20. uri, ko bo igral znani narodnozabavni ansambel »Dobri znanci* iz Ljubljane.
lezni naj se za vedno zapustila. Ležala je samo dva tedna v Kliničnem centru v Ljubljani. Nismo si pričakovali tako nagle smrti.
Njena želja, ki j0 je večkrat izražala, je bila: »Če bom umrla v Ljubljani, bom ostala pri svoji mami, bratu in sestrah. Če me doleti smrt
v	Trstu, pokopljite me na Proseku k mojemu Nazarju.*
Rodila se je v Trstu, 13. novem bra 1879. Njena učiteljska službena doba je trajala dolgih 48 let. Povsod je bila priljubljena. Tudi po upokojita
vi	je bila vedno in do zadnjega izredno aktivna in živahna ter zdrava. Stalno je potovala. Ni imela miru. Ko je bila nekaj časa v Trstu si je želela v Ljubljano k prijateljem. Kmalu pa je spet začutila potrebo po tržaškem zraku in prijateljih, in odšla. Tudi v Piranu in Portorožu je bila stalen gost. Povsod je imela mnogo prijateljev.
Ohranili jo bomo v najlepšem spo minu.
V Križu je umri Angel Sulčič
Slovo od Leonore Križman roj. Kerkoč
Na Žalah, v Ljubljani smo 6. junija spremili k večnemu počitku drago prijateljico učiteljico Leonoro Križman roj. Kerkoč. Po kratki bo-
VAŠKA SKUPNOST TRNOVCA PRIREDI
1. vaški praznik
DANES, 12., IN JUTRI, 13. JUNIJA 1983
Spored: danes ob 8.30 orientacijski pohod: ob 9.30 tekmovanje v skrlah; ob 10. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop folklorne skupine SKD Tabor; od 20.30 ples z ansamblom Furlan.
Jutri ob 17. uri odprtje kioskov; od 20.30 ples z ansamblom Furlan. Delovali bodo dobro založeni kioski: specialitete na žaru, domači krofi, štruklji kuhani na pari in palačinke.
Na strokovnem zavodu objavili učne uspehe
Na strokovnem zavodu za industrijo in obrt «Jožef Stefan* so včeraj že objavili učne uspehe dijakov posameznih usmeritev. Izdelali so:
Oddelek monterjev RTV
1. A razred: Marco Cocoravez, Diego Collerig, Damian Marsetti in Marko Tence. Štirje dijaki imajo popravne izpite, 8 jih ni izdelalo, e-den je izstopil med šolskim letom.
1.	B r.: Alessandro Antonič, Wal-ter Auber, Branko Gruden, Denis Razem in David Zidarich. Osem dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali.
2.	r.: David Ciacchi, Miran Lo-catelli, Andrea Pangos, Andrej San-tin, Marino Sedevcic, Dario Tercich in Massimo Viller. Devet dijakov ima popravne izpite, pet jih ni izdelalo, štirje so izstopili med šolskim letom.
Vsi dijaki tretjega razreda so bili pripuščeni h kvalifikacijskemu izpitu.
4. r.: Claudio Cobau, Giovanni Fabian, Nicola Filipovič, Davide Furlan, Teo Kralj, Stojan Parovel, Boris Skerk, Walter Skerk in Ivo Tuli. Trije dijaki imajo popravne izpite.
Vsi dijaki petega razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
Oddelek orodnih mehanikov
1.	r.: Ervin Černuta in Stefano Kralj. 10 dijakov ima popravne izpite, eden je med šolskim letom izstopil.
2.	r.: devet dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali.
Vsi dijaki tretjega razreda, razen enega, so bili pripuščeni h kvalifikacijskemu izpitu.
Vsi dijaki petega razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
Oddelek kemijskih operaterjev
1.	razred: Renato Antler, Tamara Cetin. Alenka Gorkič, Alex Sedmak in Eva Zerjul. Pet dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal, e-den je izstopil med šolskim letom.
2.	r.: Katja Antonič, Martina Antoniih in Alessandro Zobec. Pet dijakov ima popravne izpite.
Vsi dijaki tretjega razreda, razen enega, so bili pripuščeni h kvalifikacijskemu izpitu.
4. r.: Elena Hlabjan, Luciana Ma-titti, Silvana Sancin in Alessandro Sedmach. Ena dijakinja ima popravne izpite, en dijak je izstopil med šolskim letom.
Vsi dijaki petega razreda so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu.
Šolske vesti
Osnovna šola K.D. Kajuh Gropada vabi na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20.30 v kinodvorani v Bazovici.
Osnovna šola v Križu obvešča, da je razstava ročnih del odprta danes, 12. t.m. od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
Osnovna šola na Pčsku vabi na
Gledališča
VERD)
Spomladanska simfonična sezona. V petek ob 20.30 petnajsti koncert (red A). Direktor Daniel Oren, pianist L. Gelber. Na programu Beethovnove skladbe.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	sredo, 15. t.m., ob 20. uri: W. Shakespeare «Troiius in Kresida*. Gostovanje PDG v Cankarjevem domu v Ljubljani.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
I. preddverje
Jutri, 13. t.m., ob 12. uri otvoritev razstave fotogrupe ŠOLT - Ljubljana.
Srednja dvorana
V	torek, 14. t.m., ob 20. uri: »Potovanje* — Studio za svobodni ples - Ljubljana.
Okrogla dvorana
Danes, 12. t.m., ob 20.30: R. Que-neau »Vaje v slogu*.
Od 16. do 19. junija: 24. mednarodni festival jazza »Ljubljana 83* — Križanke.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah ou 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Osnovna šola na Pčšku vabi na	J " V v‘.
* f Čestitke
Množica prijateljev in vaščanov je prejšnji teden v Križu pospremila k zadnjemu počitku vaščana Angela Sulčiča, ki ga je zahrbtna bolezen prezgodaj iztrgala iz kroga najdražjih. Pokojni Ančko, ki je bil star 54 let, je bil med domačini zelo priljubljen, saj je bil človek odprtega srca in vedrega značaja. Že pri 14 letih so ga Nemci prisilno odpeljali na delo v »Todt* in to v znak represalije, ker sta bila starejša brata Bruno in Ivan pri partizanih. Ančko je v svojem življenju opravljal več poklicev, zadnja leta pa je bil kopališki mojster na bar-kovljanski obali, kjer je večkrat i-mel možnost pokazati svojo požrtvovalnost in svoje poklicne veščine.
Naj mu bo lahka domača zemlja, mami Ivani in bratu Brunu pa izrekamo naše sožalje.
Kino
Ariston i7.30 «Frate Ambrogio*.
Eden 17.00 «Megaforce*.
Nazionale 15.15 Dvorana št. 1 »Mo-na — i giochi erotici di una mo-glie svedese*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.15 «La čarne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 16.30 «1 diavoli*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 2 jutri «Delizie eroti-che*.
Grattacielo 17.00 «Io Chiara e lo scuro*.
Fenice 16.00 »Toro scatenato*. Jutri zaprto.
Mignon 16.00 »Monsignore*. K. Ree-
ve.
Aurora 16.00 »Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista*. R. Pozzetto.
Capitol 16.30 »Un sogno lungo un giorno*. Barvni film. Jutri isti film ob 18.00.
Cristallo 16.30 »Scusate il ritardo*. Jutri isti film ob 18.00.
Moderno 16.30 »Falchi della notte*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «Piacevolmente... por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 15.30 »Spaghetti a mezzanotte*. B. Bouchet, L. Ban-fi. Jutri ob 16.30 »Un amore in prima classe*.
Lumiere 16.30 »Mano lesta*. T. Mi-liari. Barvni film za vsakogar.
Giardino pubblico 21.15 «Ricchi, ricchissimi praticamente in mu-tande*.
13.	ure,
Osnovna šola DragdtfiTTC&tf^iitč roča, da bo šolska maša v torek,
14.	junija, ob 9. uri v Ul. Marconi.
Celodnevna osnovna šola S. Gruden - šempolaj Slivno vabi na šolsko razstavo danes od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Osnovna šoia Marica Gregorič sporoča, da bo razstava ročnih del dar.es, 12. in jutri, 13. t.m., od 9. do 12. ure v šolskih prostorih.
Zaključna šolska maša bo jutri, 13. t.m., ob 9. uri na Kolonkovcu.
Osnovna šola Karel širok - Ul. Do-nadoni sporoča, da bo šolska razstava odprta danes, 12., jutri, 13. in v torek, 14. junija, od 8.30 do 12. ure. šolska maša bo v torek ob 10. uri.
V prostorih šempolajskega otroškega vrtca bo danes, 12. junija, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure razstava ročnih del. Vljudno vabljeni.
Devinsko - nabrežinska občina sporoča, da se bo pouk v občinskih o-troških vrtcih zaključil 24. 6. Vpisovanje otrok za šolsko leto 1983/84 pa se bodo vršila 27., 28. in 29. 6. od 9. do 12. ure na posameznih sedežih otroških vrtcev^
Učenci osnovne šole F. Milčinski na Katinari vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo danes, 12. junija, od 9. do 12. in od 17. do 19. ure.
Na znanstvenem liceju »France Prešeren* bo od torka, 14., do sobote, 18. junija odprta razstava risarskih izdelkov. Ogledate si jo lahko od 9. do 12. ure.
| Tg_iini	v jtiM-feln fllj let
SLAVKO ŽERJAL. Ob tem lepem jubileju mu čestitata in iz srca želita še mnogo zdravja, sreče in veselja žena' Slava ter sin Boris.
Danes praznuje 10. rojstni dan JAGODA ŠKERK iz Praprota št. 20. Da bi bila vedno tako pridna in živahna, so želje none Ivanke in vseh, ki jo imajo radi.

ter vnuki In vsi, ki ju imajo radi. čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik
Danes, NEDELJA, 12. junija ČEDOMIR
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 6.15 in zatone ob 22.34.
Jutri, PONEDELJEK. 13. junija ANTON PAD.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,1 stopinje, najnižja 17,2 stopinje, ob 18. uri 22,9 stopinje, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, veter 24 km na uro severovzhodnik, vlaga 61-odstotna, v popoldanskih urah je padlo 3 mm dežja, nebo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Daniel Lazzari, Patrick Kocjančič, Daniele Zama-gni, Stefania Camiolo, Marco Caro-ne, Azzurra Ambrosi, Silvia Benve-nuti, Roberta Knez.
UMRLI SO:	63-letni Antonino
Sterrentino, 72-letni Mario Mulich, 82 letna Paolina Marega vd. Poder, 72-letni Mario Cernivani, 80-letni Guido Rainis, 62-letna Francesca Pellegrino vd. Amato, 75-letni Giuseppe Blason, 78-letni Carlo Malan-di, 72-letna Irene Giove por. Lissia-ni, 73-letni Stanislao Ierman, 63-letni Anthony Pogliani, 71-letni Andrea Macor, 50-letna Maria Voch por. Palumbo, 62-letna Enrichetta Gal-lucci por. Iapoce, 74-letni Bruno Godina, 85-letni Sergio Gregovich, 74-letni Antonio Mengaziol, 73-letna & lisabetta Olivo vd. Olivieri, 75-let-na Anna Bertetich.
OKLICI: stavbeni tesar Angelo Salzano in pomožna sociosanitama
Včeraj - danes
delavka Laura Piemontesi, uradnik Sandro Spadaro in uradnica Rossanna Castellano, železničar Giorgio Hrovatin in uradnica Tiziana Maier, uradnik Maurizio Palia-ga in uradnica Viviana Marzoli, u-radnik Massimo Lovo in učiteljica Antonietta Nappi, uradnik Euro Ec-cardi in uradnica Maura Varesano, delavec Mauro Starini in učiteljica Emanuela Gregori, elektronski tehnik Marino Visinco in trgovka Ros-
.prijatelj
fotoamaterjev"
sana Iaklic, upokojenec Renato Biol-chi in upokojenka Laura Banelli, u-radnik Fulvio Fort in uradnica An-namaria Starz. pleskar Giuseppe Duren in gospodinja Vesna Kovesdy, kemik Pierpaolo Bardel in gospodinja Silvestra Vianelli. zdravnik Giorgio Agolini in učiteljica Elena Martini, uradnik Antonio Fogazzaro in uradnica Rossana Nicole, inštalater Marino Meriggioli, trg. prodajalka Flavia Lo Bello, industrijski delavec Giovanni Marin in prevajalka Indira Gregovich, podčastnik JV Massimo Romeo in gospodinja Patrizia Bartoccioni, policijski agent Angelo Giannico in gospodinja Caterina Daniele, trg. prodajalec Giorgio Cocolo in uradnica Claudia Manosperti, obrtnik Franco Blasevich in knjigovodkinja Ro-sanna Pernarčič, uradnik Boris Pahor in uradnica Patrizia Pinasco, telefonski tehnik Franco Gardina in fisioterapevtka Concettina Prete, bolničar Alessandro Peruzzi in bolničarka Doriana Del Piero, uradnik Marino Visintin in uradnica Alda Catakett, mehanik Gianfranco Cernivani in uradnica Eriča Piacente, uradnik Massimo Darini in uradnica Marina Bonetti, finančni stražnik Giuseppe Venezia in gospodinja Uliana Sole, delavec Roberto Vatta in uradnica Rossana Deste, uradnik Alessandro Testa in študentka Tere-sa Ausiello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pie1 ro. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica in Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
LOTERIJA
BARI	23	47	21	72	12
CAGLIAR1	2	28	56	18	58
FIRENCE	51	83	62	34	82
GENOVA	39	89	63	80	65
MILAN	34	19	70	66	61
NEAPELJ	6	84	57	82	28
PALERMO	27	30	88	40	25
RIM	23	84	74	51	79
TURIN	60	18	43	34	71
BENETKE	64	70	59	84	30
ENALOTTO
I	1X XXI 11X
KVOTE
12 — 21.346.000 lir
II	—	773.800 lir
10 -e 75.900 lir
Razstave
V	okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih prireja KD Valentin Vodnik, razstavljajo svoje risbe, grafike in plastike v galeriji Torkla v Dolini dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič. Razstava bo odprta do 15. junija, od 15. do 30. junija pa bo razstavljal svoja dela slikar Boris Zuljan.
V	galeriji »Cartesius* razstavljata do 16. t.m. Annamaria Di Biase D’Onofrio in Lia Grego.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Mešani pevski zbor Lipa vabi na celovečerni koncert, ki bo v petek, 17. jupija, ob 21. uri v Bazoviškem domu.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v četrtek, 23. junija, izlet po Istri, in sicer ogled fresk v Hrastovljah, od tu se vozimo mimo Buzeta do Roča. kjer krenemo na stransko pot do Huma, nato-vrnitev v Roč. Nadaljevanje poti do razpotja pri Vranji skozi Pazin, kratek postanek v Beramu, rojstni vasi Vladimira Gortana. Od tu na Mo-tovun, kjer bo po ogledu znamenitosti kosilo. Nato po notranji poti do Novigrada in nadaljevanje ob o-bali proti domu. Vsi so naprošeni, da prinesejo s seboj dokumente. Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj, vrnitev okoli 20.30.
Vpisovanje bo v četrtek, 16. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu društva, Ul. Cicerone 8/b.
TPK SIRENA
vabi do 19. junija v društvene prostore - Ul. Cerreto 12, na
OGLED RAZSTAVE
z morsko tematiko
ATILIJA KRAUA
Urnik: ob delavnikih od 18. do 21. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure
MLADINSKI
ODSEK
priredi
TRADICIONALNI 3-DNEVNI IZLET
za srednješolce po slovenski transverzali 24., 25. in 26. junija na Karavanke z vzponom na Stol in Begunjščico.
Vpisovanje do vključno torka, 14. junija, na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20
SKD BARKOVLJE
r
priredi v soboto, 18. junija, ob 20.30 v društvenih prostorih Ul. Cerreto 12
KONCERT
bari»vljanskega pevskega zbora pod vodstvom Sandre Pertot.
Po koncertu bo SKD Barkov-lje podalo svoje letno poročilo
Vabljeni
SPDT
priredi v nedeljo, 19. junija
12. srečanje slovenskih planincev iz F-JK, Koroške in Slovenije
v Nabrežini na igrišču ŠD Sokol.
Program predvideva ob 10. uri planinski pohod Sv. Križ -Nabrežina, ob 15. uri kulturni del srečanja, od 17. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana
ZAHVALA
Starši in učiteljstvo osnovno šole Prežihovega Voranca v Dolini se toplo zahvaljujejo vsem društvom, ustanovam in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu srečanja Prežihovih š(jl‘‘^/Dolini.	j
ZAHVALA
PD Slovenec iz Boršta in Za-. brežca se toplo zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in pripomogli, da je XIII. praznik vina tako lepo uspel.
Razna obvestila
Julija v Nabrežini razstava vin.
V dneh L, 2. in 3. julija 1983 bo v Nabrežini 22. razstava in pokušnja' domačih vin, ki jo prirejajo občinska uprava in pridelovalci občine Devin - Nabrežina. Na razstavi lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnjih letih pridelali najmanj 700 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pri-puščena na razstavo. Vpisovanja In vzorce sprejemajo na županstvu, sobo štev. 16 vključno do jutri, 13. junija.
Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev, Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici vabijo slovenske dijake na 3. mladinski raziskovalni tabor »Benečija 83* 29. avgust - 10. september. Delo bo potekalo v petih skupinah: etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: Slori - Trst, Ul. Gallina 5, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK, OZ - Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure; Slori, Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure.
• Na pomorski postaji bo v torek, 14. t.m., od 17. do 20. ure zasedanje tržaške sekcije razsodišča za pravice bolnikov. Na prireditvi, ki bo pod pokroviteljstvom deželnega odbora, bodo predstavili spomenico o bolnikovih pravicah.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
Tel.: 212494
obvestilo
Cenjene stranke obveščamo, da bo od 20. junija t.l. stopil v veljavo nov urnik, in sicer:
zjutraj:	8.30 - 12.30
popoldne: 14.00 - 15.30 nedelja:	10.00 - 12.00
sobota:	zaprto
GORIŠKI DNEVNIK
OB VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU V GORICI
Kmečko-obrtne posojilnice naše dežele so lani povečale promet za 27 odstotkov
Največji porast v dajanju kreditov je zabeležila posojilnica v Doberdobu • Poročilo je imel predsednik zveze Leopoldo Defser
Zastopniki 29 posojilnic, ki so združene v deželni federaciji so se zbrali včeraj v Gorici na občnem zboru, da bi poslušali poročilo o lanskem delovanju federacije in odobrili obračune. Kmečko-obrtne posojilnice praznujejo letos v Italiji stoletnico ustanovitve, saj je bila prav v junijskih dneh 1883 ustanovljena posojilnica v Loreggi, blizu Padove, prva kmečka posojilnica na ozemlju takratnega italijanskega kraljestva. V deželnem merilu bodo praznovanja potekala vse leto do prihodnjega, ko se bodo srečali v Pravisdominiju blizu Pordenona, kjer bodo počastili tamkajšnjo posojilnico.
V tej deželni zvezi so tudi štiri slovenske posojilnice in sicer iz Sovodenj, Doberdoba, Nabrežine in z Opčin. Zastopniki teh so bili prisotni včeraj na občnem zboru. Ko se je ta zaključila, so šli vsi udeleženci na kosilo v neko gostišče v Štever-jan. v njih veselje je igrala godba na pihala Kras iz Doberdoba.
Predsednik deželne federacije Leopoldo Delser je v dolgem poročilu nanizal vrsto zanimivih podatkov. Kljub gospodarski krizi, ki je zajela tudi našo deželo, kar je povečalo ri-ziko tudi za poslovanje posojilnic, so te povečale poslovanje za 27 odstotkov, kar je več od povprečnega porasta vseh drugih kreditnih zavodov v deželi, ki je komaj 19,9 odstoten in torej skladen z rastjo inflacije. Največji porast so zabeležile posojilnice v goriški pokrajini, ki so povečale lanski promet kar za 32,6 odstotka. Med posameznimi posojilnicami pa je na prvem mestu tista v Žabnicah, ki je nova in si zato utira pot v Kanalski dolini. Posojilnice so tudi povečale celotno maso hranilnih vlog. Leto prej so imele 6,6 odstotka vseh hranilnih vlog v deželi, v letu 1982 so ta odstotek povečali na 7.2 odstotka. Manjše pa je bilo povpraševanje po kreditih, samo za 13,4 odstotka več kot leto prej. Posojilnice na Goriškem so kredite
■uiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiioniiiniiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiii
USPEH ZADRUGE MONDOOPERAIO
24 stanovanj v Stražicah v last novim zadružnikom
Predsednik zadruge Lombardo poudaril pomen zadružništva
24 srečnih družin ima od včeraj svoje novo stanovanje. Z majhno svečanostjo so včeraj lastnikom izročili stanovanja, ki jih je zgradila zadruga Mondooperaio. Gre za dvonadstropne vrstne hiše ob Ulici Brigata Pavia. Gradnja je bila zapletena in se je zavlekla, kajti gradbeno podjetje, ki je prevzelo dela, je zašlo v stečaj in poiskati so morali drugo podjetje.
Stanovanja imajo približno sto kvadratnih metrov površine. V vsakem so kuhinja, sanitarije, dnevna soba in tri spalnice. Kdor ima stanovanje v prtiličju razpolaga še z majhnim vrtom, Usti ki bodo bivali v prvem nadstropju pa imajo precej veliko podstrešje, ki je tudi uporabno za bivanje. 'Pod stavbo so khrti z garažo. Lastniki stanovanj-zadružniki so dobili deželno posojilo pod ugodnimi pogoji, ki ga bodo odplačevali precej let.
Na včerajšnji slavnosti so bili prisotni seveda stanovalci in številni pjihovi prijatelji. Nekaj pozdravnih besed sta spregovorila predsednik zadruge Mondooperaio Pietro Lombardo ter goriškj podžupan Mario
Del Ben. Ta zadruga je doslej na Goriškem zgradila sto stanovanj, v načrtu ima še druga naselja v raznih krajih pokrajine. '
Zaključne šolske prireditve
Na nekaterih šolah so bile včeraj šolske prireditve. Danes bo taka prireditev v Rovkah, kjer bodo skupno nastopili otroci šole ter vrtca v Rovkah ter učenci osnovne šole iz Doberdoba. Prireditev se bo pričela ob 10. uri.
Jutri, v ponedeljek, bo prireditev v osnStini šoli v Jamljah. Pi se-bo ob 11. uri. Na njej delovali tudi učenci osnovne šole iz Dola.
V torek bodo šolske maše na vseh osnovnih šolah. Istega dne bodo imeli zaključne prireditve in sicer ob 8.30 na šoli v Doberdobupo maši na šoli v Sovodnjah. V štan-drežu bodo odprli razstavo, ki bo potem odprta do sobote.
STARŠI, OTROCI, MLADINA, PRIJATELJI
PRIDITE NA
4. DAN STARŠEV
Danes, 12. junija 1983, v Gorici: ob 10. uri na PlacuU sv. maša — ob 16. uri v Katoliškem domu kulturna prireditev in športno -zabavne in družabne točke.
Na razpolago domač prigrizek in pristna kapljica.
ODBOR STARŠEV
Ln
a
EKNOMEC
GORICA —
Korzo Italla 76 — Tel. 81032
Vabimo Vas na ogled razstave
ELEKTRONSKIH BLAGAJN SWEDA
v ponedeljek, 13. junija, od 15. do 21. ure v HOTELU PALAČE — Korzo Italia 63
BOLTERIARREDAMENTI
OPREMA ZA DOM — URAD — TRGOVINO — SKUPNOST — ZASTEKLITVE — STOPNICE — LESNE OBLOGE — OPREMA PO MERI
ULICA TRIESTE
Nasproti letališča v Gorici
TEL. 0481/20633
B^utoLisert
Cotlruiioni Automeccaniche Induilnili i.i-l
Last. A. PERESSUTTI
peugeot'
Ind. cona — Ul.
TR2IC Timavo — Tel.
TAIIOT
470504 - 470505
TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice
SREČANJE K0NZULTE Z ZUPANOM
Soočiti italijansko javnost tudi s slovensko problematiko
V ta namen naj bi organizirali simpozij
povečale za 20,6 odstotka, na prvem mestu je doberdobska posojilnica, ki je to povečala za celih 43,2 odstotka.
Povečalo se je tudi število članov in sicer za 422, ter doseglo v vsej deželi 14.113 enot.
Federacija skrbi za nenehno šolanje in vežbanje uslužbencev. Teh je kar 417 v vseh posojilnicah, nekatere od teh imajo tudi podružnice. Priredili so zato več izpopolnjevalnih tečajev. Istočasno so tudi skrbeli za pomladek. V federaciji delujejo posebne komisije.
Prizadevali so si izpopolniti bančno poslovanje v vseh posojilnicah in zato so uvajali nove službe. V Vidmu imajo centralno obdelovalnico podatkov .povezani so tudi s centri v Rimu in v Milanu. Povezujejo se s številnimi drugimi ustanovami v konzorcije, najpomembnejši je osrednji kreditni zavod posojilnic. Federacija pomaga s svojimi funkcionarji posameznim posojilnicam v pripravi novih služb in tudi v reviziji poslovanja.
Zelo so si lani prizadevali ugoditi posameznim kategorijam. V celoti so nudili kmetom 1.589 posojil pod ugodnimi kreditnimi pogoji v skupni vrednosti 17.805 milijonov lir. 786 posojil v vrednosti 10.233 milijonov so dali obrtnikom, pomagali so tudi ljudski stanovanjski gradnji, avtoprevozni-štvu in segli tudi na področje popotresne obnove.
Poročilu predsednika so sledila še druga poročila. Rečeno je bilo tudi, da imajo v načrtu odprtje novih posojilnic. Povečati pa bodo morali storilnost in tudi konkurenčnost, kajti čez nekaj let bo dana prosta možnost odprtja bančnih poslovalnic, upoštevajoč evropske zakone, in zaradi tega bo postala konkurenčnost na kreditnem tržišču veliko večja kot je sedaj. Predvidevajo da bodo vdrle na italijansko tržišče banke iz drugih držav Evropske gospodarske skupnosti. (m.w.)
Člani mestne konzulte za slovenska vprašanja so se v petek sestali z županom Scaranom in nekaterimi odborniki, da bi se pogovorili o boljšem sodelovanju z občinsko upravo in tudi o potrebi seznanjanja italijanske goriške javnosti s slovensko problematiko. Konzulto je zastopal predsednik Šturm, prisotni so bili še člani Bratina, Perissutti, Vrtovec, Toplicar, DeirOrco, Pahor, Budal, Primožič, Bratuž. Šavli, Rupel in Košuta. Z županom so bili prisotni še odborniki Cduffarin, Gentile, Obizzi in Paulin.
Najprej je bil govor o prostorski stiski za slovenske šole. Župan je dejal, da so težave s prostori tudi za italijansko šolo. Gorica in Trst pa imata s slovenskimi šolami specifični problem, kajti gre za dvojnike, in zaradi tega bi bilo treba dobiti posebni finančni zakon za gradnjo slovenskih šolskih poslopij. O tem so že bili pogovori v Rimu, ponovno bodo stvari sprožili po volitvah.
člani konzulte pa so županu in odbornikom predočih. nujnost raz-
Študijski posvet o judovski skupnosti v jGorici in Trstu
V, <jbnpyy?pi. sinagogi vGorici bo jutri, 13. t.m., v priredbi goriške občine in pokrajinske uprave, inštituta za zgodovino pri univerzi v Vidmu in v sodelovanju z nekaterimi drugimi znanstvenimi usta novami, študijski posvet o judovski skupnosti v Gorici in Trstu ter o judovskih skupnostih v nekaterih manjših središčih naše dežele. Posvet se bo pričel ob 9. uri ter se bo po opoldanski prekinitvi nadaljeval tudi popoldne.
Na njem bo sodelovalo nad ducat zgodovinarjev in raziskovalcev krajevne zgodovine, ki bodo z različnih vidikov skušali osvetliti prisotnost judovskih skupnosti v naših krajih.
Seminar za šolnike avgusta v Postojni
Sindikat slovenske šole, tajništvo v Gorici, obvešča naše šolnike, da bo tudi letos, konec poletja, redni seminar slovenskega jezika in kulture. Prireja ga republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Seminar bo v Postojni od 21. do 27. avgusta. Vršil se bo v hotelu Jama. Udeleženci naj se javijo v nedeljo. 21. avgu sta zvečer v recepciji hotela.
Prošnje naj zainteresirani šolniki pošljejo vodstvu sindikata do 26. ju nija t.l. Prošnje sprejemajo "« odborniki.
viti boljše odnose med večino in manjšino, še posebej na kulturnem področju, zato da bi bila bolj znana slovenska realnost in vloga, ki jo je imela in ima slovenska narodnostna skupnost v goriški realnosti. Danes namreč beležimo precejšnjo ločitev med Slovenci in Italijani. Zaradi tega obstoja nevarnost, da se Slovenci v Gorici še bolj izolirajo. Celotna mestna skupnost pa naj bi s to izolacijo izgubila precej. Zaradi tega bi se morali Italijani bolj učiti slovenščine ter spoznati slovensko realnost. Zastopniki občinske uprave so soglašali s temi zahtevami. Dan je bil predlog, da bi se priredil simpozij, na katerem bi prikazali sociokultumo realnost slovenske narodnostne skupnosti v Gorici.
f Čestitke
Včeraj sta stopila na novo življenjsko pot MIRJAN KOVIC in STANO CIJAN. Svoji članici in sodelavki želi obilo sreče in zadovoljstva KŠD Vipava.
Še držijo skupaj podgorski 60-letniki
Življenjski jubilej 60-letnico so ho-. obredu v podgorski cerkvi, nato pa teli proslaviti skupaj, v družbi in I so se odpeljali v Sovodnje, kjer je to v mesecu, ki mu pravimo tudi bilo skupno kosilo in kjer so v pri-mesec mladosti. Zbrali so se zadnjo jetnem razpoloženju in ob zvokih nedeljo v maju, sledili verskemu |treh mladih harmonikarjev prebili
čas do večera. Želja vseh udeležen^ cev je seveda bila, da bi se doslej tisti in tiste, ki so se v Podgori rodili leta 1923 dobivali vsako let* v čim večjem številu.
Nereo Battello (KPI): učinkovita gorička prisotnost v parlamentu
uniimiimiuiiiinutauiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuuMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimniUBfli
Z Nereom Battellom, ki bo zagotovo izvoljen v senat, saj imajo komunisti dovolj glasov, da so v deželi izvolili dva senatorja, prvega v Trstu, drugega na Goriškem, bo Gorica dobila svojega parlamentarca. Demokristjan Rebulla si mora izvolitev zagotoviti s preferenčnimi glasovi, Battello pa ima izvolitev zagotovljeno, kajti volilni sistem je tak, da v vsakem senatnem okrožju kandidira le ena oseba.
Mesto Gorica bo s tem pridobila svojega tretjega parlamentarca v svoji povojni zgodovini. Iz tega mesta sta bila doslej izvoljena le demokristjan Martina in socialdemokrat Zucalli, vsi drugi parlamentarci so bili iz tržiškega okoliša ali iz Gradeža.
Nereo Battello se s politiko ukvarja že od mladih nog. Mlad je vstopil v komunistične vrste, zanimal..sa.je za kulturna vprašanja ih to riuTje ost&io tudi danes. V go-riškem občinskem svetu je- bil celih dvaindvajset let, od 1956 do 1978, tudi takrat ko ni bilo lahko biti na levici v tem izvoljenem svetu. Vedno si je znal izbojevati spoštovanje ker je svoje ideje zavzeto in pošte-' no zagovarjal. Politični nasprotniki so ga cenili in poslušali in marsikdaj so prav zaradi njegove zavzetosti marsikateri prvotni predlog odbora spremenili, v korist interesov celotne občinske skupnosti.
Ko je bil leta 1978 izvoljen v deželni svet je nastala v goriškem občinskem svetu vrzel, ki je niso še zamašili. Njegova odsotnost se čuti, Čutila pa se je njegova prisotnost v deželnem svetu, kjer se je soočil z drugačnim svetom političnega življenja. Kot juristu, po poklicu je od vetnik. je prav prišla razprava o sestavi zakonov. Obiskovalci sej deželnega sveta vedo povedati, kako poslušani so bili njegovi nastopi. Sam nam je povedal, da je bil deželni svet zanj koristna šola, in da mu bo prav zaradi tega delovanje v rimskem senatu bolj lahko.
Tako v Trstu kot v Rimu je bil in bo zagovornik vseh goriških interesov. Bil je vidni predstavnik o-pozicije v deželnem svetu, zato je bilo njegovo gledanje na sedanjo deželno večino kritično. Pravkar za-
ključena mandatna doba deželnega sveta bi bila morala biti tista v kateri bi bili že uresničili prenovitev dežele s podelitvijo pristojnosti pokrajinam in občinam in s tem v zvezi tudi s spremenjeno vlogo Goriške v deželnem okviru. Zaradi strankarskih in kampanilističnih interesov 'pa ni do tega prišlo, nasprotno Goriška je bila potisnjena še bolj v ozadje. Na vseh področjih. Rešitev vseh teh vprašanj pa bo nujna naloga bodočega deželnega sveta.
«V Rimu se bom prizadeval, da pridobi Goriška tisto pomembno vlogo, ki jo je nekoč že imela, v zadnjem času pa izgubila,» nam je dejal in nakazal vrsto problemov, ki Jih bo tteba rešiti. Gre za sana-,cijo gospodarstva, ki ne sme dobivati več le navadnih podpor. Dobiti je treba navdih 'te. nove pobude, S tem’v zvezi je treba pospeševati in pddjifratl Vsakovrstno sodelovanje z jugoslovanskim gospodarstvom, ker je bilo doslčj' riipraVljenega 'tnalo ali nič.
S tem v zvezi zavzema pomem-
bno mesto tudi vprašanje zaščitnega zakona za Slovence, ki ga bodo komunisti tudi v prihodnjem parlamentu postavili v ospredje. «Ker bova v senatu dva člana iz teh krajev, ki dobro poznava to problematiko, senatorka Gerbčeva in jaz, se bova lotila tega dela z novim elanom in prepričan sem, da bova, tudi v sodelovanju z drugimi, tokrat uspela,* nam je dejal Battello, ki našo problematiko dobro pozna, saj se z njo sooča od mladih nog, pa tudi svojega sina ima v slovenski šoli.
«Gorica in vsa njena pokrajina potrebujeta več solidarnosti v deželni skupnosti in tudi v državi. S tem v zvezi bo nujna obnova zakona o prosti coni, ki pa ga je treba spremeniti in posodobiti. Ne bomo smeli čakati zadnjih tednov, da pride do tegas>, nam je"dejai Battello.
Bil je tudf tned pogovorom v naši redakciji poln idej; pdln skrbi. Kot vedno. Ko stno se z njim pogovarjali in poslovili želeč mu vse najboljše pri gotovi izvolitvi smo ga kar nazvali: senator Battello!
FORTUNA JE V KRMINU OTVORIL NOV SEDEŽ PSI
Jutri shod v Standreiu
V Krminu so socialista sinoči odprli nov sedež svoje sekcije, ki nosi ime po dolgoletnem socialističnem voditelju Marcu Zorzutu. Na svečanosti, na kateri so bili župan Nunin in zastopniki KPI, SSk in KD, je spregovoril minister Loris Fortuna. V svojem govoru, ki je bil seveda povezan s sedanjimi volitvami, je Fortuna dejal, da so socialisti sprožili predčasne volitve, ker je bilo opaziti, da je KD z De Mito pričela voditi konservativno politiko. Treba je bilo zaradi tega ugotoviti kaj mislijo volivci. Fortuna je tudi dejal, da bomo brez dvoma v dveh tednih, ki nas ločijo od volitev, priča mnogim provokacijam, do katerih prihaja v vsej državi. Govornik je tudi poudaril, da bo edini izhod iz te krize povečanje glasov PSI, kajti le na tak način se bodo lahko stvari v državi
;ovdri1
predsednikom pokrajine Cumpeto. Jutri zvečer, v ponedeljek, je v
Štandrežu napovedano srečanje tamkajšnjih. somišljenikov socialistične stranke s kandidati v deželni svet Waltritschem, v poslansko zborniko Nanutom in v pokrajinski svet Reščičem.
• Pri društvu za varstvo živali v Gorici iščejo primernega gospodarja za .poldrugo leto starega nemškega ovčarja (ni čiste pasme) in približno dve leti staro psičko.
OTROCI —
STARŠI —
PRIJATELJI
VESELJE
središče Bb'
po,ctno
'od!'$r Junija do 15. julija
.",70v0"
aiiiiiiiiiiimiimiiiniiiimiimiiHiiiiiiiiiimimimiiiimiuiiiitiit..................................
NA SEJI V SREDO POPOLDNE
Z večino glasov odobrili občinski proračun v Doberdobu
Občina bo letos predvidoma upravljala okrog 1,5 milijarde lir - Redna sredstva znašajo okrog 460 milijonov
V sredo, 8. t.m., so o letošnjem proračunu razpravljali in glasovali v doberdobskem občinskem svetu. Osnutek načrta je bil po krajši razpravi, v kateri so sodelovali predvsem predstavniki manjšine, odobren z večino glasov, ob vzdržanju dveh svetovalcev SSk, medtem ko se tretji seje ni udeležil. Doberdobska občina bo letos imela na razpolago predvidoma nekaj nad 460 milijonov lir rednih finančnih sredstev, v celoti pa bo predvidoma upravljala z nekaj nad poldrugo milijardo lir.
Kmečko zborovanje v Fossalonu
V Fossalonu v občini Gradež, kjer je nekdanja ustanova Ente Tre Vene-zie pred leti uredila zemljišča in bili morali upoštevati že več let stara določila deželnega zakona (po razpustu Ente Tre Venezie je ta zemljišča dobila deželna uprava), razdeliti zemljo med kmete. Na raz-palogo je 500 hektarjev kmetijske površine.
Deželni uradi niso napravili tega, kar jim je bilo naročeno. Zato je med kmeti na tem območju precej negodovanja. Confcoltivatori sklicuje za danes zjutraj zborovanje vseh kmetov.’
\mr o Sabi
Kulturni krožek Rinascita bo v torek, 14. junija, ob 18. uri v Palače hotelu, sklenil krog predavanj o sodobni kulturi v naši deželi. Prof. Elino Guagnini iz Trsta bo govoril o vlogi Umberta Sabe v kulturi našega stoletja.
■•iiiiiHiiiHaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuuiiuiiiifiiiMnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
Nekdanji nogometaš Puia umrl v prometni nesreči
Goriško poveljstvo prometne policije raziskuje vzroke prometne nesreče, ki se je zgodila v petek ponoči na pokrajinski cesti med Fo-ljanom in Šempetrom ob Soči in v kateri je izgubil življenje 36-letni Alfonso Puia iz Gorice, Ulica della Mocchetta 33.
Včeraj, v prvih jutranjih urah, so na njivi ob cesti, v neposredni bližini križišča pokrajinske ceste z Uli-
co 25. aprila, našli prevrnjen avto v njem pa truplo Alfonsa Puie. Smrt je nastopila, po mnenju zdravnika, ki je opravil pregled, nekaj ur prej.
Puia je bil znan zlasti med ljubitelji športa na Goriškem, saj je več let igral pri goriški nogometni ekipi, kot vratar.
Slovenski dijaški dom »Simon Gregorčiči • Gorica
Vpisovanje za notranje in zunanje gojence za šolsko leto 1983/84 je v polnem teku: zaključilo se bo 15. julija. Podrobnejša pojasnila nudijo v pisarni dijaškega doma, Sveto-gorska 84 - Ul. Montesanto 84 in po telefonu 83-495.
SPD - Rekreacija prireoli v nedeljo, 19. junija 1983, izlet na Vremščico. Odhod ob 9. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. V primeru slabega vremena bodo izletniki obiskali Predjamski grad.
Zaključno srečanje za letošnje tečajnike bo v soboto, 25. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
za vse vrste avtomobilov
c.r.a.g.h
v.z.z.o.|.
XX Banca Agricola Gorizia X Kmečka banka Gorica
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 84206/7 • Telex 460412 Agrban
Od rednih finančnih sredstev bodo precejšen del, skoraj polpvico, uporabili za izplačilo osebnih dohodkov uslužbencem, je v poročilu povedal župan Lavrenčič. Prav ta postavka iz leta v leto bolj bremeni občinske blagajne in ostaja zato za druge posege na razpolago manj sredstev.
Na področju investicij se letos predvideva vrsta posegov v vrednosti nad 600 milijonov lir. Najzahtevnejši načrt ostaja še zmeraj dograditev občinskega poslopja in u-reditev -nižje srednje šole (350 milijonov). Na drugem mestu pa je predviden izdatek v višini 200 milijonov lir za ureditev okolice jezera in začetek izvajanja načrta krajinskega parka. 60 milijonov lir je v proračunu vpisanih v sklad za zgraditev socialnega centra v Jamljah, nekaj nad 14 milijonov lir bodo porabili za popravila šolskih stvab, 6 milijonov pa za nakup novega vozila za potrebe občine. Od kod bo občina dobila za izvedbo omenjenih načrtov potrebna sredstva? Za ureditev krajinskega parka ima zagotovljenih 200 milijonov lir deželnega prispevka, za izgradnjo nižje srednje šole bo nujno treba seči po posojilu, sredstva za socialni center v Jamljah bodo zagotovljena iz dohodkov prodaje jusar-skih zemljišč in s prispevkom Kraške gorske skupnosti.
V razpravi o osnutku finančnega načrta je načelnik svetovalske sku-kine SSk izrekel priznanje za zares nazorno in podrobno sestavljen načrt porazdelitve, vendar je ob tem Izrekel tudi nekaj kritik o preskromnih izdatkih na nekaterih področjih, n.pr. za šolsko telovadbo itd. Na zadnji seji je občinski svet ratificiral sklep ožjega odbora o prodaji jusarskih zemljišč, sprejel sklep o plačilu mesečne vzdrževal-nine konzorciju za rehabilitacijo za dva občana in določil višino odškodnine županu in upraviteljem za tekoče leto. Na seji so razpravljali tudi o osnutku načrta za knjižničarski sistem na Tržiškem.
Nov ukaz goriškega županstva za zatiranje varoze v občini
Tudi če nisi krvodajalec lahko pomagaš KRVODAJALSTVU
Pridi danes na krvodajalcev na
4. pohod Peči.
Start bo ob 9. uri.
Varoza je še zmeraj prisotna na območju goriške občine, kjer so v zadnjem času odkrili nekaj novih žarišč. V tej zvezi je goriško županstvo te dni izdalo nov ukaz,. ki. nalaga čebelarjem, lastnikom okuženih panjev, vrsto obveznosti, s ciljem preprečevanja nadaljnjega širjenja nevarnega zajedalca. Tako je prepovedano puščati na odprtem ali čebelam vsekakor dosegljivem prostoru kakršen koli material s katerim se lahko prenaša zajedavec, prepovedano je premikanje, prodajanje ali prikrivanje okuženih panjev ali čebeljih rojev, prepovedano je odstranjevanje satovja, ki ni bilo prej podvrženo posebnemu poskusu razkuževanja. Prazni panji morajo .biti zaprti, lastniki pa morajo poskrbeti za uničenje okuženih čebeljih družin po . ustrezni odločitvi funkcionarjev veterinarske službe. Ukaz, ki nosi datum 30. maja 1983 preklicuje veljavnost podobnega, prejšnjega ukrepa, ki je bil sprejet 19. aprila letos.
Z vsebino ukrepia so pismeno seznanili tudi vseh 22 v goriški občini znanih čebelarjev.
Razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu namerava sestaviti posebne delovne skupine za čiščenje občinskih cest, igrišč in drugih objektov. Člani delovnih skupin bodo zaposleni približno dva meseca in bodo prejemali okrog 15 tisoč lir nagrade dnevno. Rok za vložitev prošenj (na občini) poteče 18. t.m.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Desy Gialuz, Karin Stanta, Laura Chemello, Ermes Mossenta.
UMRLI SO: 91-letna Maria Car-mela de Braunitzer vd. Marchera, 73-letna Agata Gomini, 92-letna Maria Cibin, 71-letni Jožef Pirc, 71-let-na Maria Martinelli, 85-letna Euge-nia Geat, 90-letna Emilia Blasizza vd. Lorenzo, 73-letna Erminia Fior, 80-letna Rosa Cariti, 76-letni Stani-slao Ujcic, 66-letni Vittorio Ciria-ni, 39-letni Ettore Ranzenigo, 78-let-na Afra Lovisoni Di Barbaro, 59-letni Isidoro Miklus, 77-letni Venceslav Comelli, 56-letni Giovanni Ma-rucchi, 63-letni Mario Cumin, 88-let-ni Donato Paoletti, 77-letna Maria Colautti.
OKLICI: Steni Ferluga in Patri-zia Caneparo. Nicold Bensa in Valentina De Biasio, Andrea Seli in Marinella Specogna, Paolo Lame-sta in Emanuela Basello, Vincenzo Santacroce in Elena Sacco, Claudio
Vidic in Paolo Žago, Francesco Pe-tracca in Anna Maria Vitali, Claudio Visintin in Rosita Pizzul, Pietro Liuzzi in Cosima Gomma.
POROKE: Bruno Faganel in Maria Cocco, Luigi Surdo in Patrizia Meleagri.
Izleti
Društvo slovenskih upokojence* obvešča, da bo avtobus za izlet * Domžale odpeljal v četrtek, 16. junija. ob 6. uri zjutraj s Travnika.
Slovensko planinsko društvo vabi člane: in prijatelje v nedeljo, 19. L m., na srečanje planincev v Nabrežini. Skupina planincev, se bo udeležila tudi priložnostnega pohoda od Križa do prireditvenega prostora v Nabrežini. Pohod se bo pričel ob 10. uri pred spomenikom v Križu, srečanje s kulturnim programom pa bo ob .15. uri v Nabrežini.
Kino
ipuricn
VERDI ,15.30-22.00 «State buoni se potete*.
CORSO 15.30-22.00 «1 guerrieri della paludes. Prepovedan mladini pod 18. letom.
V1TTORIA 15.00 - 22.00 «Regno dei sensi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iržič
EXCELSIOR 15.00-22.00 «Kaan — il principe guerriero*.
PRINCIPE 15.00-22.00 «La signora č di passaggio*.
blovu (>oricu in okolicu
SOČA 10.00 cCuvaj divjinei. Ameriški film. 17.00-19.00 «13 sinov rumenega zmaja*. Hongkonški film-21.00 »Sodoma in Gomora*. Ameriški zgodovinski film.
SVOBODA 17.00 «čuvaj divjine*. > meriški film. 19.00—21.00 «MorileC iz slušalke*. Ameriški grozljiv* film.
DESKLE 18.00 «Razbito steklo*. A-meriški glasbeni film. 20.30 ♦Šifra 82». Japonski kriminalni film-
V	počastitev spomina Antona NI*' kuca daruje Diego Marvin 30.000 ln za KD Oton Župančič.
V	spomin dragega očeta in t&&* A. Makuca darujeta Elvira in R^ mano 50.000 lir za KD Oton Zupančič.
Elvira in Romano darujeta v sP°" min na pokojnega očeta Antona M*' kuca 50-.000 lir za vzdrževanje P*r' tizanskega spomenika v Štandrežto

KULTURA
12. junija 1983
mEDSTAVUJ SO ŠTEVILKO^ ZA LETO 1982
VLOGA GORIŠKEGA LETNIKA ZA POPULARIZACIJO RAZNIH ZNANSTVENIH IZSLEDKOV NA PRIMORSKEM
Če se z analitičnimi očmi ozremo na humanistično znanstveno publicistiko v Primorju, morama priznati sami sebi, a tudi širši javnosti, da nas ta razgled na eni strani razveseljuje na drugi pa skrbi. Začnimo pri drugi ugotovitvi; kjer v 'okrepitev le te lahko povemo, da izhajata danes v širšem konceptu tega geografskega in upravnega pojma le dve znanstveni reviji. O «Slovenskem morju in zaledju*, ki zapolnjuje določene znanstvene praznine na o-bali ne bi tu razpravljali, bi pa prešli na prvo od ugotovitev in sicfer, da n&s redno izhajanje Goriškega letnika lhhko veseli in navdaja z optimizmo.' Kot je razvidno predstavljamo danes 9. številko tega interdisciplinarnega humanističnega zvezka-Zbomika Goriškega muzeja, ki kot eminentna institucija " vrši na določenem prostoru funkcijo zbiratelja, raziskovalca in divulgatorja neke kulture, ki se sooča s problemi preteklosti na dokaj kompleksen način, skuša pa jih preveriti s socialno in politično realnostjo tekočega časa. Odveč bi bilo povdarjati pomen, ki ga Goriški letnik ima v določenih strukturah miselnih kategorij tostran in onstran meje. Presegli smo tudi že kontrapozicijo z i-talijanskimi — ne vsemi sicer, a vendarle — revijami in znanstvenimi institucijami. Vedno več se nagibamo torej k sodelovanju, k izpopolnjevanju, k utrditvi odnosov in stikov, k neki idejni interakciji dobrega sodelovanja na vseh ravneh znanosti in kulture, kar je pravilna in edina pot pri nekih dobrososedskih odnosih. Zbornik in vse delo muzeja naj bosta,, v funkciji nenehne kulturne rasti prebivalstva; te?e in znanstvene ugotovitve naj torej preko periodike in splošnih komunikacij pronicajo mod vse komponente družbe v neko splošno poznanje in znanje. Pregled prehojene poti Goriškega letnika nam pokaže, da se je sicer zbornik vedno držal stroge znanstvene poti, da pa se giblje v sferi skromnosti", kot je skromna naša zgodovina, kot" so in so še skromni in delovni naši ljudje. Različne rubrike — razprave. zapiski, objave virov, ocene in poročila, nekrologi itd., — ki so sestavni del revije, so sredstvo širjenja informacij, in znanja so torej nekakšno prevozno sredstvo odpiranja diskusije in debate,, ho-jčojo — v intencijah urednjkov in 'avtorjev — postati inštrument povezovanja in dela „ posamezniki, ‘z društvi, s šolami, skupinami in knjižnicami. Goriški letnik je torej le inštrument s katerim si Goriški muzej hoče zagotoviti prodor med ljudi, da zagotovi svojo prisotnost v mestu in v regiji ki jo pokriva, brez kakršnihkoli konkurenčnih teženj in kompleksov do sorodnih revij, brez ekskluzi-vizmov in egoizmov. prepričan v svoio funkcijo sodelovanja z drugimi inštitucijami v Sloveniji in v zamejstvu z veTko moralno obvezo do lastnega kulturnega zaledja.
Po recepciji, ki jo je bila deležna vsa veriga devetih letnikov Zbornika, tako s strani znanstvenih recenzentov, kot političnih faktorjev — sprejemu, ki je bil zmerom več kot pozitiven -— lahko sklepamo, da ima sama prisotnost letnika izredno vrednost, saj po-leg informacije in zgodovinske diskusije pospešuje srečanje in koa-gulacijo na določenih vprašanjih teko izvedencev, kot tudi posameznikov, ki se poklicne ne ukvarjajo s temi problemi, v zavestnem naporu. da bi zgradili možnosti za različno, kvalitetnejšo kultuko ter poskrbeli za ra/lvni psalm kulture, prav tam, kjer mora potekal-' smer realne obnove našega ŽMjenja Razumljiva in spreiem-l.iiv-a je ta pozitivna tendenčna li-P4ia Goriškega letnika, ki si želi, da bi zbornik postol agrevar-iiski ibšt.runient med vsemi, bsMmi, ki revijo ustvarjajo in se poklicno U-kvarjajo z raziskavami, torej z neko kulturno proizvodnjo in drugimi širokimi sloji interesentov, ki naj bi te impulze in spodbude vračali v interakciji delovanju, ki edino lahko zagotavlja kulturno Rreosnovo novih vsebin. Ne bom pretiraval če rečeni, da Goriški letnik spada in se vklaplja v tisto zvrst znanstvene literature, ki vrača verodostojnost študiju in preučevanju zgodovine, ki ima za cilj rast kulturne in politične zavesti širših slojev, ter da se zgodovinska zavest ter zgodovinski »pomili ohranjata in bogatita., ■
V celoti opažamo, da se je »bornik obogatil predvsem na tehnikah in na problematiki raziskovalnih sklopov. Kar razveseljuje, je tudi vedno hov kader pišočih ter raznovrstnost tem, kar je v Pravilnem ravnotežju z ; začetno zasnovo revije, ker je kot glasnik Beke lokalne dejavnosti, lahko bi jekli lokalne zgodovine vedno znala parirati provincializmu in ozko-»ti gledanja. Nasprotno! Uredništvo je vedno iskalo impulzov tudi drugje, povezovalo se je s centralnimi inštitucijami vse v naporu Po čim večjemu odpiranju novim Impulzom. Uredništvo je tudi ved-Bo hotelo, da bi se določene znanstvene discipline ne priviligirale napram drugim. Še posebno v zadnji številki je opazna tendenca, da bi predmet obravnave postali tisti sektorji človeškega življenja, ki jih »uradno* zgodovinopisje po-»tavlja kot podrejene, kot manjvredne. ki pa v vsakdanu živetega pomenijo resničnost doživetega in ki Jih ne gre priviligirati pred n. pr. politično zgodovino »H čini dru-
gim, ampak le ovrednotiti in prikazati. V mislih imam celo paleto virov, ki jih moramo pravilno prevrednotiti (razprava Pavla Medveščka: Poslikane planete na kmečki arhitekturi na področju Tolminske, Goriške in Beneške Slovenije; razprava Janeza Dolenca: Ljudske pesmi v zapisih, prepisih in razpravah Simona Rutarja; Marjan Smolik: Molitvenik in pesmarica za Beneške Slovence itd.), kar lahko pomeni izredno koristno in efikasno pobudo, ki naj tudi ta izsek življenja vključi v analizo in v študiji zgodovine in drugih ved. Rezultat tega naj bi bila realna slika preteklosti, ki naj ne reproducira privilegijev, ki so že bili, še v zgodovinopisju.
To da znamo in hočemo razpravljati o nas samih ter o naših problemih je znak moči in znak rasti neke družbe (v terminih realne hegemonije), ter znanosti v njej. To dokazuje tudi objavljeno gradivo iz Arhiva Komunistične partije Italije, ki ga je z izredno močnim in tehtnim uvodom predstavila dr. Milica Kacin Wohinz. Mislim, da so bile take objave in polemike večkrat nezaželene, kar je še enkrat pogojevalo našo majhnost in naš kompleks manjvrednosti. Govoriti o tigrovcih je bilo, kot da se dotikamo tabujev. Čas, predvsem pa vztrajnost raziskovalcev in polemistov ter bivši političnih delavcev (Aleš Bebler) so ta tematski sklop premaknili iz mrtve’ točke. Celotna problematika se je razvijala od leta 1969 z objavo Cirila Zupanca v Goriških srečanjih preko sedemdesetih in osemdesetih let (ko v polemiko posežejo Brozina, Rutar, Klopčič, Zupanc) tam do končnega logičnega zaključka, kar predstavljajo komentirani dokumenti, ki jih je ' v Goriškem letniku objavila dr. Kacinova. Ti dokumenti pričajo o nastanku akcijskega pakta med italijanskimi komunisti in slovensko hrvaškimi narodnimi revolucionarji - tigrovci. S tem aktom se ti narodni revolucionarji dokončno približajo nekemu akceptiranju razrednega boja, čeprav bo treba za popolnejšo sliko odnosov, ki so tekli med KPI in Tigrom počakati na obsežnejše delo, ki bo temeljito in na podlagi vseh dostopnih virov proučilo to kompleksno zgodovinsko dogajanje. To je sploh predpogoj preučevanju bolj ali. manj širših aspektov celotne primorske politične .zgodovine 19. in 20. stoletja, kar izhaja" iž komentirane .biblidgraflje'; Jtt jo je z izredno natančnostjo in preglednostjo podal Branko Marušič, ravnatelj novogoriškega muzeja. O Primorski politični zgodovini je seveda napisanega marsikaj. Tudi nivo napisanega je v večini na evropski ravni. Vendar konstatiramo lahko z avtorjem, da pravih monografij še ni; občutljiv manko torej splošnih pregledov! Čeprav bi bilo želeti, da se vsa ta bogata fragmentarnost realizira v obsežnem delu, moram iz svojega zornega kota pripomniti to, da se tudi v najnovejši literaturi v n.pr. Italiji ali Franciji mnenja krešejo v glavnem v znanstvenih in strokovnih revijah, ter da so iskalci novega hitri in agilni članki in razprave, če bi šli torej po vrsti, bi lahko rekli, da nam Marušičeva razprava odpira vpogled v korenine nastanka slovenskega narodnega vprašanja, v korenine torej neke nacionalne samobitnosti. S tem, da avtor opozori tako raziskovalce kot širšo javnost na to, kaj so sosednji narodi že naredili — preden je iz-
redno bogat in koristen pregled italijanske znanstvene literature, izdanih edicij virov, periodike, razprave, ter prav , takšen pregled hrvaških znanstvenih dosežkov na tem področju nas tudi vzpodbuja k delu. Ob tem se lahko z avtorjem ozremo tudi na vrsto Slovenskih člankov, razprav, samostojnih publikacij, objav virov, bibliografskih pomagal in vsega tistega, kar more služiti pri študiju razmer, predvsem političnih pri Slovencih na Primorskem, od tedaj ko se pri njih pojavljajo prvi zametki narodnega osveščanja do konca 19. stoletja in še dalje. Ob tem sem prepričan, da nihče drug kot mi sami ne bo rešil naših problemov, nihče ne bo naši bogati preteklosti posvečal kakšnega posebnega zanimanja. Za to smo zreli že kot nacija, kot raziskovalni potencial in navsezadnje
kot družba v celoti. Nedvomno je vse te predpostavke realizirali v svojih monografskih delih za medvojno obdobje dr. Kacinova, čeprav nekaterih vprašanj še ni dorekla, ali ni še prišla do njihove interpretacije. Lahko še vprašamo ali pakt KPI - Tigr, o katerem avtorica zagotavlja, «da je bil to prvi in edini sporazum, ki ga je KPI sklenila pred drugo svetovno vojno z neko meščansko organizacijo,* odpira prostor t.z. SVOLTA di SALERNO, ali odpira vprašanja sektašenja lokalnih struktur tržaške KPI, šibkost, navsezadnje, celotne partijske strukture v kasnih 30 letih ko nekateri celo govorijo o razpustu CK KPI. Vsa ta vznemirljiva vprašanja se nam postavljajo ob branju komentiranih dokumentov Kacinove, ki je na eni strani sicer postavila kamen na neko dolgoletno včasih ne-
argumentirano polemiko, na drugi pa istočasno odprla toliko novih vprašanj, ki vznemirjajo in kar kličejo po osvetlitvi.
Analiza tega 9. zvezka Goriškega letnika kaže na stalni napor, ki ga uredništvo "vlaga v povezovanje znanstvene raziskave s problemi splošne družbene stvarnosti neke regije neke dežele. Občutena Potreba uredništva je, da se u-stvari neka vez med študijem preteklosti in problemi sedanjega sveta, vse to v okviru visoke profesionalnosti in družbene obveze. Revija je že sama po sebi odprt odgovor na vsa zastavljena vprašanja: skuša in hoče doseči preko študija zgodovine in kolateralnih ved tisto stopnjo zavesti, ki je že refleksija in avtorefleksija lastne preteklosti v preseganju historičnih blokov in zavor.
BORIS GOMBAČ
miiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiuiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimintiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiB
NA XV, MLADINSKEM PEVSKEM FESTIVALU V CELJU
Med slovenskimi zbori najboljši mladinski zbor Glasbene matice
V dneh od 2. do 5. junija je bil v Celju XV. mladinski pevski festival, na katerem je bilo jugoslovansko zvezno in mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov.
Prvega so se udeležili mladinski zbori (predmutacijski) z osnovnih šol iz Murske Sobote, Trbovelj, Slovenskih Konjic, Domžal, Zagorja ob Savi, Kamnice, Celja, Gornje Radgone ter mladinski zbori iz Obrenovca, Tetova, Zrenjani-na, mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta in mladinski zbor iz Skopja. Dalje dekliški zbori srednjih šol iz Ljutomera, Ptuja, Titovega Velenja, zbor «1. november iz Sremske Mitroviče, «Me-nada* iz Tetova, «Juraj Barako-vič» iz Zadra in dekliški zbor «Obrenovačke devojke» iz Obrenovca. V kategoriji mešanih mladinskih zborov pa z gimnazije iz Maribora. Celovca, glasbene šole iz Bihača, srednje pedagoške in naravoslovno motematične šole iz Kopra, Glasbene' matice iz Trsta in . zbor mlpdinskejja kulturno umetniškega društva «Koča Kolarom iz Zrenjaniua.
Mednarodnega tekmovanja pa so se udeležili: dekliški zbor «Au-reliani di Roma» iz Rima, dekliški zbor iz Braunschweiga, dekliški zbor <.<Stadium» iz Ostrowa na Poljskem, dekliški «Mladost» iz Levoče na Češkoslovaškem in dekliški «1. maj» iz Skopja. Kot dobitnik zlate plakete na zveznem tekmovanju, ki mu je omogočila prisop na mednarodnem, tudi mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta. V skupini mladinskih so bili še zbori iz Šabca, RTV Ljubljana in iz Jamola v Bolgariji. Med mladinskimi mešanimi pa iz Rena v Avstriji, «Kajuh» iz Celja, gimnazijski iz Budimpešte ter «Koča Kolarevi> iz Zrenjanina.
h slovenskega, z ozirom na prejšnja leta nekoliko znižanega kakovostnega poprečja, se je kar krepko dvignil mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Stojana Kureta. Edini zbor, lej se mu je lahko v določeni meri približal, .je v zveznem tekmovanju bil mladinski zbor «Razvigor-če» iz Skopja, ki ga vodi Zapro
iitiioiit iiiifiiiiMitiHiiit m Miiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 11111(111 mu mm ^ im,hiiiii,|IIjI||I||,|II|I||||
• *	•	v i' ;	■ V.
Novost na knjižni polici
Kurt Honolka;
Svetovna zgodovina glasbe
Pri Mladinski knjig^ je izšla v nakladi 5000 izvodov knjiga o zgodovini glasbene umetnosti pod naslovim SVETOVNA ZGODOVINA GLASBE. Napisal jo je nemški strokovnjaki Kurt tlonolka z več sodelavci, prevod pa je oskrbel dr.’ Primož Kuret, ki je profesor glasbene zgodovine na ljubljanski akademiji za glasbo. Ta je knjigi-dodal tudi dodatke o zgodovini glasbene umetnosti na naših tleh, tako da predstavlja sloveti slfa izdaja dopolnjeno glasbeno zgodovino tujega avtorja. Knjiga vsebuje poleg obširnega teksta .je •162 črno. belih in barvnih prilog, 168 mb in 230 notnih prime rov. 'tako ‘da je knjiga, sicer ve likega formata, že po svoji zu mn ji podobi irt obsegu kar repi e zertiativna svetovna glasbena zgodovina, ki bralca informira o naj porrtetnbnejših tokovih v zgodovini glasbene umetnosti in o njenih najpomembnejših predstavnikih od davnine pa do.20. stoletja. Vsebina knjige je razdeljena na deset poglavij in to: Glasba davnine, Neevropska Glasba. Grčija in Rim, Zahodna glasba prvega tisočletja. Visoki srednji vek in zgodnja re nesansa. Pozna renesansa in ba rok. Evropski visoki barok. Kla Mica, o avtorjih knjige, pomeni finejša je bibliografija in diskografija, na koncu pa najdema še a-becedno kažalo.
To je zunanja podoba knjige. Skoda je. da ta nima uvodne be sede avtorjev, ki bi pojasnili njen koncept in notranji ustroj ter zna-
<*). OHtno p* jt. 4* *&!• ni
namenjena strokovnjakom temveč da gre za poljudno napisano glasbeno zgodovino, namenjeno širšemu krogu ljubiteljev glasbene u-metnosti, ki se iz knjige žele poučiti o razvoju in glavnih tokovih glasbene umetnosti v teku stoletij. Zato bo knjiga za nestrokovnjaka ravna primerna, čeprav glede stare glasbe morda preobsežna, za novejši čas od preteklega stoletja dalje pa preskromna. Vsekakor pa ni namenjena v študijslce namene. Seveda pa je velikega pomena že samo dejstvo, da tako knjigo sploh imamo v domačem jeziku, saj je naša tovrstna literatura sila skromna in podobne knjige v slo venščini nimamo. Tako torej sme mo biti zadovoljni že s samim zidom knjige, ki govori o zgodo vini glasbe v slovenščini, čeprav ne poznamo sodbe strokovnjakov Sodelovanje uglednega domačega glasbenega zgodovinarja pa nam ■e porok za resnost in vrimernost trga dela. ki ga je izbrala Mladinska knjiga za posredovanje glasbene zgodovine slovenskim prijateljem glasbene umetnosti.
Sl. Ru.
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094
ffi
CVETJE IN OKRASI ZA VSAKO PRILOŽNOST
Zaprov, vendar ne toliko po zahtevnosti programa in muzikalno interpretativni odmevnosti izvajanja, kakor po izvrstni glasovni izdelanosti ter izvajalski učinkovitosti, ki se je nagibala že malce k zunanjemu blesku. Vsekakor sodi mladinski zbor iz Skopja med zelo dobre zbore. Vendar je zbor Glasbene matice bil v muzikalnem pogledu, po umetniški pronicljivosti in oblikovalni osmišlje-nosti močnejši. V svojem razvoju je dosegel dokajšnjo homogenost v skupinah in uravnoteženost v celoti, prednost ima v tem, da je ohranil značilen mladinski zvok. Saj se dirigent ne spušča v pretiravanja, temveč se bolj osredi-nja v muzikalno vsebino, ki jo ob svoji pristno doživljajoči naravi oblikuje z vso umetniško odgovornostjo. Nič za to, da je manjkalo nekaj pevcev in da se je to nekoliko poznalo, pa je zaradi tega celo moral pripravljeno pesem nadomestiti z drugo, kajti vtisj ki ga je zapustil, nam je nehote obudil spomin na najlepše. trenutke, ‘ki šmo -jih doživeli ob vrhunskih izvedbah v Celju — ko je, po mojem mnenju, kreativni proces imel, seveda mimo nujne vokalne dovršenosti, pri o-cenjevanju večjo težo. Res je, da so nekateri zbori v prizadevanju za čim večjo vokalno popolnost dosegli velike uspehe, vendar so ponekod s pretiravanji preobličili mlade glasove v dekliško ali dekliške v žensko obarvanost, dosegli pravo vokalno in izvajalno virtuoznost, ki sloni skoro redno na izbranem efektno pisanem programu, zapostavili pa so muzikalno vsebinsko plat. Poleg tega se srečujemo tudi z dirigenti, ki te-žeč za nekimi efekti, obremenjujejo dobra dela z muzikalno neutemeljenimi, osebno ozko opredeljenimi «umetniškimi» nazori, ki delom pravzaprav jemljejo ali vsaj slabijo njihovo pravo izrazno moč in več ali manj znakažajo njihovo celotno tonsko podobo. Samo umetniško močne osebnosti lahko nekemu umetniškemu delu vtisnjeno posebno močan izraz, ko z močjo muzikalno utemeljene logike uspejo črpati danes vrednote iz najglobljih korenin. Vsa druga hotenja, ki so v opreki s klenostjo umetniškega prepričanja, lahko poustvarjalce, v želji, da bi dodali nekaj novega in s tem potešili lastna gledanja, občutenja in ambicije, vodijo k površinskim poustvarjalnim zasnovam, več ali manj vokalno sijajnim in izredno učinkovitim izvedbam, ki v trenutku navdušijo, za njimi pa ostane le malo ali pa samo občutek hipnega blišča brez notranje potešitve. To pa ne velja samo za primere, ki so se pokazali pri zveznem, temveč tudi pri mednarodnem tekmovanju, pri katerem se bomo pomudili kasneje.
Ce se povrnemo k tekmovanju mladinskih zborov, moramo med boljše prišteti še mladinski zbor iz Zrenjanina, ki ga vodi Marija Mali. Zbor je glasovno precej ti-gajen in je bil solidno pripravljen. Lahko bi dosegel boljšo o-ceno, če ve bi uvrstil v spored iz mešanega prestavljene Mo-kranjčeve XI. rukoveli, ki v mladinski zborovski postavi ni mogla zazveneli v svoji umetniški prisotnosti. Skrbno in glasovno solidno je bit pripravljen mladinski zbor iz Murske Sobote. Precej zlito in izenačeno, petje je pokazal mladinski zbor iz Obrehov-ca. Ččprav je zbor iz Gornje Bad-gone bil sorazmerno dobro ocenjen, mu je vendar potrebno večje vokalne izdelanosti, zlasti v spodnjih glasovih. Skoda, da zbor d. celjske čete* iz Celja ni v začeti glasovni izenačenosti (razen v ff) vztrajal do konca. Te zbore omenjam, ker so vendarle nekoliko izstopali iz precej šibkega poprečja predvsem mladinskih iborov it Slovenije, kjer te — rakor smo ugotovili tudi na le-ošnjih revijah otroških in mladinskih zborov na Primorskem — lažejo, upajmo trenutne, težave delovanja zborov na šolah, bodisi v pogledu koordinacije z delom otrok tudi v drugih krožkih bodisi v pogledu rac žljivega u-goihiega časa za i> ko so nam rtf otroci večkiai zaiudi pred
hodnega pouka že utrujeni, bodisi zaradi različnih stopenj razumevanja in vrednotenja pevske vzgoje, ki zahteva izreden napor pevovodje in pevcev in podobno. Moram reči, da žirija ni imela lahkega dela in je očividno v prizadevanju, da bi vendarle dala priznanje vsaj za delo, opravljeno v nezadovoljivih pogojih, bila v nekaterih primerih prvega dne v ocenah premalo stroga. Sicer pa direkten način ocenjevanja posameznih članov žiriji kot celoti ne more že pri ocenjevanju prve skupine zborov nuditi enotne, ali čim bolj enotne orientacije pri presojanju in odločitvah. Šele po rezultatih prvih ocen, za katere zvedo člani žirije istočasfio z objavo občinstvu in zborom, so možne primerjave in razmišljanja za usklajevanje mnenj, kar se je ttidi odražalo pri nadaljnjem delu žirije, saj je to, kljub nekaterim pripombam, ki bi jih imeli, — nekatere smo že navedli — potekalo Mj dpsMno, Toda o tem
V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE
NOVA LIKOVNA ISKANJA
Grafike Henryja Moora v Mestni galeriji v Ljubljani
Mednarodni grafični bienale je v okviru svojih izvenbienal-skih, a z njim tesno povezanih prireditev, organiziral s pomočjo britanskih ustanov, strokovnjakov in samega umetnika veliko retrospektivno razstavo grafičnih listov velikana modernega kiparstva Henryja Moora. Razstava je napolnila vse prostore Mestne galerije in obsega obdobja, ko se je n-metnik najintenzivnejše baril z grafiko.
Gre vsekakor za razstavo, Id si jo bodo ljubitelji likovne n-metnosti skoraj »obvezno* o-gledali.
Nič ni bolj zavezujočega in usodnega, kot je sprememba okusa. Takrat se, morda čisto podzavestno, ljudje ravnajo po »novi modi*, jo razvijajo, odkrivajo njene nove izrazne možnosti in se pri tem zavedo stičnih točk s preteklostjo. Potrebujejo novo območje izraza in spremenjeni senzibilnosti iščejo ustrezna likovna sredstva., V slovenski likovni kulturi je zdaj že mogoče označiti središčne točke tega premika v postmodernizem. Od jeseni 1980 pa do danes se je v slikarstvu uveljavila »nova podoba*, ki povzema različne, pretežno figuralne oblike novega ekspresivnega slikanja*.
To so uvodne misli Tomaža Brejca iz predstavitvenega kataloga k skupinski razstavi sodobnih likovnikov iz Slovenije «Other criteria*. Kot smo kratko že poročali, je bilo odprtje razstave v četrtek v Tržaški galeriji ob navzočnosti nenavadno številnih gostov. Svoje najnovejše stvaritve — izdelane, kot rečeno, po letu 1980 — je postavilo na ogled deset slikarjev in kiparjev, to so Emerik Bernard, France Gruden, Sergej Kapus, Metka Krašovec, Živko Marušič, Matjaž Počivavšek, Duba Sambolec, Jože Slak, Jerner Vilfan in Lujo Vodopivec.
Nagovoru vodje galerije, slikarja Franca Vecchieta, ki je med drugim naglasil, da je to prva v nizu predvidenih skupinskih razstav (sicer pa zapovrstjo trinajsta v umetnostnih prostorih Tržaške knjigarne), in da so,pričujoči likovniki izzvali zanimanje tudi ; že,v mednarodnih galerijskih-kro-
gih, je sledila tehtna in stro-1 kovna beseda prav Tomaža Brejca, profesorja na ljubljanski A-kademiji za likovno umetnost, kritika in tudi zgodovinarja. Razstavljena dela izpričujejo prehod od likovne modernistične tradicije k senzibilnosti postmodernizma in njegove večplastne govorice, ki odraža življenjsko orientacijo posameznikov, njihovo podoživljanje senzibilnosti časa, ki mu pripa-
dajo. Ti mladi ustvarjalci utegnejo po Brejčevi sodbi inspirativ-no vplivati na likovno udejstvaya-■ nje v našem zamejstvu, saj odpirajo ustvarjalen dialog, v katerem ni prav nič izključujočega.
Razstava se vrši v sodelovanju z galerijo Equma, ostala bo odprta do 29. junija, ogled pa je možen vsak dan, razen ob ponedeljkih in praznikih med 8.20 in 12.30 ter od 15.30 do 19.30.
*v> V1
Pustolovsko čtivo za urice počitka in oddiha
16 IZBRANIH DEL KARLA MAYA
Tokrat v priročnejši izdaji — v večjih trdo vezanih knjižicah formata 12x20 cm • Jem Ijite jih s seboj na izlete in počitnice • Sledite napetim dogodivščinam slavnih west-manov po odljudnih planjavah in gorovjih Severne in Južne Amerike • To so knjige za staro in mlado — prav tako privlačne kot pred desetletji • Letos poleti bo sonce sijalo do 21. ure in za branje ne boste potrebovali luči.
VIHETOU, šest knjig, skupaj 1369 strani	■	,
OLD SUREHAND, štiri knjige, skupaj 855 strani V KORDILJERAH, dve knjigi, skupaj 370 strani ,
ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, dve knjigi, skupaj 423 strani OB RIO DE LA PLATI, dve knjigi, skupaj 408 strani
Cena 5.100 din
tudi 10 obrokov po 510 din I % knjiga
ZBIRKO KARLA MAVA lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20. Trst ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1.
DESETLETNICA MIPOT V KRMINU
Velike možnosti sodelovanja in razvoja
Razgovor z direktorjem krminske tovarne ing. Radom Starcem
V Krminu, v bližini Gorice v Italiji, že deset let obratuje tovarna MIPOT, ki je nastala iz tehniškega, znanstvenega In kooperacijskega sodelovanja z Iskro in predstavlja danes enega pomembnih činiteljev na področju mikroelektronike v Italiji. Tesno sodelovanje med MIPOT in Iskro in perspektive nadaljnjega znanstveno - tehniškega, proizvodnega in tudi tržnega sodelovanja so nas vzpodbudile, da smo te dni ohkiskali tovarno MIPOT v Krminu. Naš sogovornik je bil direktor tovarne ing. Rado Starec.
MIPOT praznuje letos 10 letnico svojega obstoja. 10 let je lahko dolga ali pa zelo kratka doba v razvoju nekega podjetja, vendar se mi zdi, da se vaša tovarna, ki se danes ukvarja s proizvodnjo mikropotenciometrov in hibridnih vezij, ukvarja vendar z mikroelektroniko. Ali bi nam lahko na kratko orisali pot vaše tovarne, ki je danes znana kot pomemben čini-telj v italijanskem industrijskem p rostoru?
«Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1973, ko smo začeli proizvodnjo V sodelovanju z Inštitutom za e-jektroniko in vakuumsko tehniko iz Ljubljane. Kot svoj prvi izdelek *rno proizvajali miniaturne potenciometre, ki so bili zasnovani na omenjenem inštitutu, medtem ko sta proizvodnja in prodaja na italijansko in druga tržišča potekali bri nas. Poleg Italije so bile dobre odjemalke tudi Francija. Nemčija, Švica in deloma Avstrija.
Znanje, ki smo si ga nabrali pri tem delu, smo razširili tudi na nove izdelke. Z isto oz. podobno tehnologijo. ki jo rabimo za izdelavo potenciometrov, smo pričeli izdelovati tudi fiksne upore tudi zato, 'ker smo si pri izdelavi potenciometrov nabrali dovolj znanja.
' Naslednja faza razvoja M1P OT je nedvomno nastala ob sodelovanju z Iskro. Omenim naj, da je sodelovanje z IEVT v nekem določenem momentu zamrlo. Takrat se je MIPOT preusmeril pa sodelovanje z Iskro DO IEZE. Tako smo se finančno kot kooperacijsko dogovorili z Iskro v Šentjerneju. Danes kooperacijsko pogodbo z Iskro izvajamo skupno s HIPOT iz Šentjerneja, pa z Iskro .Avtoelektriko iz Nove Gorice, s katero imamo prav tako podpisano pogodbo o poslovno - tehničnem sodelovanju. Ob tem sodelovanju jpa je nastala še serija novih izdelkov — hibridna vezja, kjer smo Si delo razdelili na tak način, da je MIPOT prevzel tankoplastno tehnologijo, ki je Iskra nima v •svojem sestavu, HIPOT pa je dal ■svoio debeloplastno tehnologijo. ,Z obema tehnologijama je mogoče dosegati profesionalne rezultate. tako da debeloplastna tehnologi ia omogoča proizvodnjo izdelku, lu so mogoče -manj precizni, imajo pa zato večjo tržno paleto — to je možnost plagmana. medtem ko tankonlastna tehnologija, s katero razpolagamo, omogoča pre-
cizne jše rezultate, je pa zaradi tega možnost plasmana veliko manjša.
Koliko ljudi pa imate zaposlenih v MIPOT?
»število zaposlenih v MIPOT je postopoma naraščalo. Od začetnih nekaj ljudi, ki so ustanovili podjetje, zaposlujemo danes 60 ljudi. To pa še vedno predstavlja malo industrijo. V glavnem proizvajamo izdelke po naročilu kupcev. To pomeni, da kupčeve želje pretvorimo v izdelek.
Kako pa bi opredelili svoj proizvodni program?
»Razvoj v MIPOT lahko razčlenimo na več komponent. Ena iz
med njih so zagotovo potenciometri: modelom, ki jih proizvajamo, se bodo pridružili še novi.
Druga razvojna pot je razvoj profesionalnih hibridov, kjer želimo poleg obstoječih izdelkov popestriti asortiman z novimi izdelki.
Tretja pot je razvoj tanke plasti. Do danes smo razvili vse, kar je potrebno za uporabo tankoplast-ne tehnologije v elektronski industriji, ostajajo pa tudi odprte možnosti podobne tehnologije v optiki, nekoliko pa tudi v mehaniki. V mehaniki predvsem na področju oplemenitenja raznih vrtalnih orodij, rezkarjev in podobno, kar bi bistveno podaljšalo življenjsko dobo teh orodij. S tem smo začeli že pred časom, vendar pa zaradi trenutnega gospodarskega zastoja svetovnega značaja ni večjih perspektiv za to, je pa zelo možno, da se bo v bližnji bodočnosti zanimanje za to še povečalo.«
Kot je iz vašega dosedanjega
Iz umetniškega sveta
Novost na knjižni polici B Iz umetnostnih galerij
Jiirgen Roth: Kurdi
Pod naslovom Kurdi. Geografija zatiranih, je pri Državni založbi v zbirki Moderna družba izšla knjiga, ki govori o lT-milijon-skem narodu Kurdov, ki žive razbiti v več državah in kljub stoletnim prizadevanjem še niso dosegli politične samostojnosti.
Kurdi žive v Turčiji, žive v Iraku in Iranu, deloma v Siriji. Povsod jih preganjajo in pobijajo, ves čas se Kurdi bore proti zatiralcem, vendar njihova prihodnost ni nič kaj svetla.
V sedanjih bojih med Irakom in Iranom pogosto beremo o njih, zlasti, ker skuša tudi turška vlada javnosti zakriti njihovo usodo, pa čeprav dela to navkljub vsem prizadevanjem Združenih narodov. Tudi Iračani niso nič boljši in v Iranu so spopadi med vladnimi četami in kurdskimi uporniki v planinah na dnevnem redu.
Vse te države na svojem 'ozemlju ne trpe osvobodilnih gibanj Kurdov, ki pa so tudi sami neenotni in razbiti na več nacionalnih in poUtičnih^gibanj^V knjigi, ki jo imamo pred seboj, in ki ji
Galerija «Cartesius»
V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi v Trstu sta se v soboto, 4. t.m., predstavili dve tržaški likovnici, ki ubirata tako rekoč šele prve korake na težavni poti likovnega uveljavljanja.
Gre za Lio Grego in Annama-rio Di Biase, ki se zadevne odgovornosti in tudi tveganja zavedata in sta se zato za nastop pošteno pripravili. Razstavljena dela sicer niso nekaj izrednega, gre pa za resnično pošteno in resno delo, za plodove temeljite strokovne priprave in napornega ter vestnega dela. Obe likovnici spadata na področje grafičnega likovnega izražanja in izhajata iz iste šole, namreč iz Sbisajeve šole, ki jo že več let vodi mojstrova vdova Mirella Schott - Sbisa. Obe likovnici, kot smo rekli, grafičarki in obe čisti figurativki, vendar hkrati različni, kajti Lia Grego dela v tehniki acquaforte, Annamaria Di Biase pa v acqua-tinti.
Sicer pa je to menda tudi edina velika razlika med njima, kajti njuna motivika je v glavnem zelo podobna, obe namreč zajemata v neizčrpnem bogastvu-podeželja oziroma pokrajine, Lia

Aforizmi o devištvu
Sramežljiv pogled in zardevanje še nista dokaz devlštva.
Devištvo ni vedno svetništvo, včasih je tudi nespretnost.
Včasih je bilo devištvo dota za poroko, danes je le ovira zanjo.
Devištvo je otroška bolezen. K sre<i ni neozdravljiva In zdravniki so brž pri roki.
Dušan Mevlja
ipih, je avtor s svojimi delavci skušal predstaviti evropskemu bralcu zgodovino Kurdov, politično življenje Kurdov v preteklosti in njihovo sedanjo usodo v Iraku, Iranu in Turiiji. Posebej je prikazan razvoj kurdske kulture in še zlasti literature, in usoda ženska v Kurdistanu.
Gre torej za ne preveč obsežno, niti znanstveno, temveč poljudno napisano knjigo, ki nas seznanja z zgodovino Kurdov, njihovo borbo za obstoj in politično neodvisnost, pa tudi njihovo današnjo usodo. S tem pa’za močno aktualno knjigo, ki nam pomaga razkriti in razumeti marsikaj na bližnjem vzhodu.
Sl. Ru. 1
ter v
pa je stopila po motiviko bolj na jug Italije, vendar je tudi tam ostala pri krajinarstvu, razen v enem primeru, ko je iz mračnega, nejasnega ozadja izdolbla obraz starejšega moškega.
Gre za lepo razstavo, ki bo traja le do 16. t.m.
odgovora razbrati, je MIPOT najbrž na najboljši poti, da se vključi ne samo v italijanski, jugoslovanski, ampak tudi v širši tržni prostor na sektorju mikroelektronike, za katerega govorimo, da je naša sedanjost in tudi prihodnost. Kljub svetovni recesiji je morda danes mikroelektronika najvitalnejša, najbolj zanimiva in najhitreje razvijajoča se panoga gospodarstva. Presenetljivo je, da ste vi prenesli nekaj malega, v vašem sorazmerju pa kar 10 odst. (če vzamemo, da je tam zaposlenih 6 ljudi) svojega potenciala v Beneško Slovenijo.
»Glede razširitve naše proizvodnje lahko ugotovimo sledeče: naš obrat v Krminu je praktično zapolnjen s proizvodnjo. Kolikor bi prišlo do povečanja proizvodnje, moramo tu misliti predvsem na nove objekte. Že tukaj pa se zastavljata dve vprašanji; prvo vprašanje je tržnega značaja in pomeni, da gremo v nove proizvodnje lahko samo takrat, ko vidimo. da nam naš razvoj omogoča tržno zanimive in tržno perspektivne izdelke, ki kažejo na možnosti proizvajanja teh izdelkov. To je vsekakor temeljno vprašanje.
Naslednje vprašanje, kje te nove izdelke proizvajati, pa nam prinaša probleme ekonomske narave. Možnosti, ki jih imamo na voljo, so različne. Ena izmed možnosti je ta, da bi obrat v Krminu povečali. druge možnosti pa so v tem, da bi del proizvodnje decentralizirali.
Naslednji moment pa je prihajanje nove delovne sile v obrat v Viskorši, ker prvi delavci tam danes razpolagajo trenutno z zadostnim tehnološkim znanjem.
Če po gledamo malo bolj v prihodnost, bo potrebno tudi v tipan-ski občini vzbuditi večje zanimanje za elektroniko, za kar, mislim, da v občini obstoja realna možnost, in to je vzpodbuda za odločitev ljudi.
Nadaljnje proizvodne možnosti lahko iščemo kjerkoli v našem zamejstvu. Odločali se bomo po potrebah, ki nam jih bo narekoval trenutek, in to tako, da bomo vedno izhajali iz rešitev, ki jih bomo vrhunsko uporabljali.
Poleg omenjene proizvodne dejavnosti v Krminu imamo tudi proizvodno-izvozno-uvozni oddelek, ki je do danes deloval v okviru obrata v Krminu, se pa je prav te dni preselil v Gorico, kjer bo lažje opravljal zadane naloge. Preseljeni oddelek..pa. bo Judi lahko Veliko prispfeval k Sodelovanju MIPOT in Iskre, kar si lahko predstavljamo kot olajšavo določenih nabavnih težav, ki jih ima Iskra za nabavo svojih materialov in repromaterialov v Italiji oz. na splošno na zahodnem trgu. V tem oddelku trenutno dela 5 ljudi, po potrebi pa se bo ta oddelek še po večal, tako da bo lahko zadoščal vsem potrebam, ki jih bo zahteval čas.»	D. ŽELJEZNOV
Orientalski predmeti: eksotična oblačila iz Nepala, Indije, s Cejlona.
Indonezije; ročno izdelani umetniški predmeti z vsega sveta; obleke folk iz Indijskih tkanin
baobab
bazaar
SERGI SERGAS RENATE
TRST — Šalita di Gratta 7/1 — Tel. 040/43809
Dramatik in pisatelj Lulgi Pirandello je stopil k odvetniku, da bi vložil tožbo za ločitev zakona.
«Kakšni so vaši razlogi?« ga je vprašal odvetnik.
»Poročen sera,» je zasikal Pirandello.
* . •
Beaumarchais, znani dramatik, po čigar delu «Flgarova svatba« je naš Linhart napisal prvo slovensko komedijo »Matiček se ženi«, je kot mladenič obiskoval ugledno pariško plemkinjo, vendar samo pozno zvečer ali ponoči. Mladi mož pa se ni sramoval svojih čustev in jo je nekoč obiskal nepričakovano in popoldne, ko je imela pri sebi družbo samih aristokratov. Plemkinja pisatelja jezno pogleda in ga oholo vpraša:
»Gospod, kaj pa iščete tukaj?«
»Svojo nočno srajco,« posmehljivo odgovori ogorčeni Beaumarchais.
B^THERMOMEC*	[glAPT^I
GORILNIKI - TERMIČNE NAPRAVE - NAPRAVE ZA ALTERNATIVNE ENERGIJE GENERATORJI TOPLEGA ZRAKA - MATERIALI ZA KORISTENJE ZRAKA
CASTEL
Instalacijo In naprava za cantrolno gretja
ŠTEDILNIKI S CENTRALNIM GRETJEM NA PREMOG IN DRVA ALI NA PLIN.
od 12.000 Kcal do 25.000 Kcal.
Drevored XX Settembre 87/b Telefon: 573098 — TRST
KDOR KUPI REGISTER-BLAGAJNO SVVEDA JE I7POLNIL VSE POGOJE
/	—J t }

[RSvtfecla
utton Italia
pomeni register-blagajno
... ker že 40 let proizvaja edinole
register-blagajne
OP
R.E.A.N.
Trst — Ul. Čampo Marzio 6 telefon 733401
Ekskluzivni zastopnik
\^M
■jmbbir||||
aiMMMIiniMIIMIIIIIIMtlllllllllllllllllllllllllllllUlllllltfUtltllMItltltllllimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIItltmitMIMIIIIt
Nedelja, 12
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	čudoviti cirkus morja
10.30	želja po glasbi 11.1)0 Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	Tekom nedelje...
14.20	športne vesti
15.05	Discoring - tedenska oddaja o glasbi in ploščah, 1. del
16.00	Discoring, 2. del
17.20	Športne vesti
17.35	Prosimo, ne jesti marjetic
18.30	90. minuta Vremenske razmere
20.30	»La pulce nell’orecchio» -»Bolha v ušesu« - zadnji del
21.45	športna nedelja
22.30	Dnevnik
22.40 Prva mednarodna prireditev instrumentalne lahke glasbe
23.45	Dnevnik 1 - Nočne vesti
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Kamen Marka Pola - TV film
11.00	Ob 100-letnici smrti Wagnerja
12.00	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	- 19.20 Blitz
16.25	Blitz - šport
17.20	Rezultati prvih polčasov nogometnega prvenstva B lige
18.20	Končni rezultati nogometnega prvenstva B lige
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo: Polčas nogometne tekme B lige
19.20	Avtomobilizem: Velika nagrada Formule 1 v Kanadi Napoved vremena
19.50	Dnevnik 2
21.15	Chevving gum show - 5. del
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Jaz, zgodbe druge Italije
23.05	šolska vzgoja
23.35	Dnevnik 2 - Nedelja sprint 00.05 Dnevnik 2 - Nočne vesti
Tret|l kanal
12.30	Dance 3
13.25	Glanni Da voli special!
13.55	Dnevnik 3 - Posebna oddaja
14.25	Neposredni športni prenosi: Benetke: Tenis
Videm: Lahka atletika
18.20	«Saranno famosi»
19.15	Deželne športne vesti
19.35	Olivia Newton - John in «Physcal»
20.30	šport tri
21.30	Arhitekt Emesto Basile
junija 1983
22.05	Dnevnik 3
22.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.35 Poročila
9.40 Živ, žav - otroška matineja
10.25	Dj. Lebovič - H. Krvavac: Valter brani Sarajevo, TV nadalj.
11.05	625, oddaja za stik z gledalci
11.25	Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
15.45	Visok pritisk
16.35	Poročila
16.40	M. Kranjec - F. Fratnar: Sence pod ostrim vrhom, drama
17.55	Naš kraj: Mirna peč
18.10	Športna poročila
18.25	Slovenci v zamejstvu
18.55	Ne prezrite
19.10	Risanka
19.23 TV in radio nocoj
19.25	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	A. M. Car - Ž. Mitrovič: Sa-vamala, TV Beograd
20.40	Portret: Boris Benčič
21.25	Reportaža z nogometne tekme ČZ - Hajduk
21.55	Športni pregled
22.25	Poročila
Koper
16.15	Motociklizem - Velika nagrada Jugoslavije
17.15	Rokomet
18.13 Motociklizem - Velika nagrada Jugoslavije
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Mladi policaji - serijski film
20.30	Rešite potopljeno podmornico - čelov, film
22.00	Sedem dni
22.15	Paletni večer
ZagreD
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.05	Jugoslavija, dober dan
14.05	Narodna glasba
14.35	Dvoje izjemni, dok. film
15.05	Ljubezen, požar in pompie-ro, film
16.45	Nedeljsko popoldne
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Savamala, TV nadalj.
20.45	Kaj se dogaja na Madžar skem, dok. oddaja
21.55 Športni pregled 22.25 TV dnevnik
Ponedeljek, 13. junija 1983
TRST A
8.00,	13.00. 14.00, 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder; »Miro Dinamit et cornp.«. 3. in zadnji del; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 in 13.20 Glasba po željah; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Beneški kabaret: sledi Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 15.30 Mladinski zbor in Mešani mladinski zbor Glasbene matice v Trstu na letošnjem Mladinskem pevskem festivalu v Celju; 17.30 Šport.
KOPER
(Slovenski progrom)
8.00.	15.00 in 17.00 Poročila in Primorski dnevnik; 7.00 Jutranja kronika. 7.15 Otvoritev jutranjega programa Radia Koper; 8.00 Kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonomska priporočila; 14.30 Glasba po željah: 16.00 Radio Koper na obisku; 17.10 Glasba; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek.
KOPER
(Italijanski progrom)
7.15. 10.30, 12.30. 13.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00 Glasba za do bro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 8.45 Vsi smo v balonu;
9.30	Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba: 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Svet mladih; 12.00 Sedem in sedem; 12.10 Glasba po željah;
14.30	Glasbeni trg; 15.15 Stisk roke; 15.30 Glasba; 16.00 Count down; 16.30 Glasbeni program do 19.40.
RADIO 1
8.00. 10.12, 11.30. 13.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 6.00 V nedeljo zju traj z nasmehom na ustnicah;
8.30	Mirror; 8.50 Kmetijska odda ja; 10.15 Moj glas za tvojo nede-
ljo; 11.00 Dovolite, konj; 12.30 in
14.30	Bel papir; 13.20 Cantitalia;
14.00	Radiouno ža vsakogar; 17.20 Nogometne vesti; 19.30 četrti svet;
20.00	Glasbeni program: 20.30 O-pera v treh dejanjih; 23.05 Telefonski klic.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00-7.05 Triperesna deteljica; 8.00 Radiodue predvaja; 8.45 Zgodba dolga en milijon; 9.35 Jutranje zvezde; 11.00 Danes kot danes: 12.00 Tisoč in ena pesem; 12.48 Hit parade 2; 13.41 Sound-track; 14.30 Nedelja z nami: 16.30 Športna nedelja; 21.00 Sound-track; 21.45 Glasba in feljton; 22.50 Lahko noč, Evropa.
LJUBLJANA
8.00,	9.00, 10.00,	12.00, 13.00.
14.00. 15.00. 17.00, 19.00, 21.00 in
22.00	Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za nas kmetovalce; 1405 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma, 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Popoldanski simfonični koncert; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer...; 23.03 Literarni nokturno; 23.15 Disko. disko; 0.05 Nočni program.
RADIO OPČINE
9.00 Za vaše želje in voščila: telefon 212 658; 11.30 Obvestila; 11.35 Prostor intervjujev; 13.00 V studiu z vami; S. Hrovatin in D. Gorup. Oddaja o knjižnici P. Tomažič in tovariši; 13.30 Robi in glasba po željah: telefon 212-658.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Tedenska oddaja knjižnih informacij
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Volilni flash: Lista za Trst
14.05	Umor na trgu - zadnji del TV nadalj.
15.15 Današnji umetniki
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Športni ponedeljek
16.30	Trije vnuki in en majordom TV film
17.00	Dnevnik 1 - Flash '
17.05	I fachiri, 4. del
17.20	Happy magic, glasbeni va-rjete, vmes TV film iz se-rie »Fonzie«
18.20	Osmi dan - Aktualna tema 18.50 Trapper
19.45 Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	American Grafiti, film
22.25	Dnevnik
22.30	American Grafita, 2. del
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti -Vremenska napoved
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 - Tednik o zdravstvu
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Volilna tribuna
13.40	Šola in vzgoja
14.00	- 16.30 Tandem - opoldanski program
14.20	Paroliamo
14.30	Risanka
14.40	Paroliamo, 2. del
15.00	Morje
15.20	Blondie, TV film
16.00	Nekega dne v...
16.25	Jutri...
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Mago Mariin, TV film
17.30	Dnevnik 2 - Flash 17.35 Simpatiche canaglie,
risanke
17.55 Inšpektor Maska, risanka
18.05	Dekle v nevarnosti, TV film
18.40	Dnevnik 2 - šport
18.50 II transatlantico della paura, 1. del
19.45 Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Brez družine, 3. del
21.20	Mir: iz bojazni v razorože-vanje
22.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.40	Protestantizem
23.10	šola in vzgoja
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.10	Nogometno prvenstvo B lige
18.25	L’orecchiocchio, glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.30	Šport	■
20.05 šola in vzgoja
20.30	Massimo Bogianchino osva-
jel Pariz
21.15	Sto mest Italije
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šola in vzgoja
23.20 Dnevnik 3	,
JUGOSLOVANSKA TV L|ubl|ana
16.35	Kmetijska oddaja
17.40	Poročila
17.45	Učitelj, otroška od.
18.15	Turizem - Možnost in priložnost
18.45	Mladi upi 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	W. Shakespeare: Vihar - angleška drama
21.35	TV dnevnik
22.00	Studio 2
Koper
14.00	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje ODPRTA MEJA med drugimi še naslednje vesti:
DOLINA - Srečanje občin iz Slovenije
TRST - Predstavitev brošure ob 20-Ietnici Slovenske skupnosti TRST - Občni zbor Tržaške kreditne banke
GORICA . Deželni kongres posojilnic
GORICA - Odprtje zadružnih stanovanj
TRST - Zaključna prireditev v Dijaškem domu
RONKE - Zaključna šolska prireditev	' '
GORICA - Turnir mladinskega centra
17.00	Odprta meja - Ponovitev 17.20 TVD novice in športni pregled
17.35 TV šola
18.00	Film ponovitev
19.45	Z nami pred kamero
20.30	Salut Champion, film 21.15 Turistični vodič
21.30	TVD danes
21.45	Film - ponovitev
Zagreb
18.25 Kronika občine Karlovac
18.45	Mladi upi
19.30	TV dnevnik
20.00	Prežihov Voranc Pasja pot, drama
21.05 Izbrani trenutek 21.10 Argumenti - zunanjepolitična oddaja
21.40	En avtor, en film 21.55 Portreti: I. G. Kovačič
22.40	TV dnevnik ’
-----a—1—r. ■1 i ’ ■ t
TRST A
7.00,	10.00. 12.00,	13.00, 14.00,
17.00	19.00 Poročila; 7.20 Detfro j^ -tro po naše; 8.10 Almanah; Trst in zaledje; 8.45 Glasbena matine- ’ ja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30-14.00 Pol-dnevniški razgledi; 14.10 Roman v nadaljevanjih; F. S. Finžgar »Dekla Ančka«, 1. del; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; Vipava 22. aprila:
18.00	Niko Kuret: Ljudsko verovanje: »Živa narava«; 18.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila;
17.00	Primorski dnevnik; 6.00 Ot voritev - glas za dobro jutro: 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis: 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo! 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.00 Objave, kinospored: 14.20 Naši zbori; 14.45 Glasbene želje; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.30 V podaljšku; 18.00 Zaključek.
KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30
15.30.	17.30, 19.30 Radijski dnev nik; 6.00 Jutranji variete; 7.00 Ho roskop; 7.30 Glasba; 9.32 Lucia novi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Zdravo mladina; 10.35 Vrtiljak;
11.00	Svet mladih; 11.35 Glasba;
12.00	Glasba po željah; 14.32 Pesmi tedna; 15.20 Glasba; 16.15 Edig Galetti; 16.32. 17.00. 17.32. 18.45 in 19.32 Glasba; 20.00 Zaključek.
■ ■*	;cOivi
rJefr- t RADIO 1 v "»"c/g
7.00,	8.00, 12.00, 15.00, tfiOO''**’ ».Ofr-Poročila; 6.00-9.00 Jufranjsr oddaja; 9.00 Radio tudi jaz; 11.00 Odprti prostor; 11.10 Tiho tiho, še tiše; 11.34 I giullari di Dio - ra-' dijska priredba; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Karavana; 13.35 Ma-ster; 14.30 Pararadio z Ombretto Colli; 15.03 Radiouno servis; 16.00 II paginone; 18.30 Mali koncert; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Faust; 20 50 Glasbeni asterisk; 21.03 Neverjetna pri povedovanja: 21.52- Objektiv Evro pe; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00. 14.00. 15.00 Poročila: 4.30-8.00 Jutranji program; 8.05 Aktualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice za mlado risarje in pozdravi; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate? Opero «lskalci biserov«; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijske novosti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Zborovska pesem naših; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes in jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19-25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci; 19.45 Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom; 20.00 Prisluhnite, izberite.
RADIO OPČINE
18.30 Spoznavajmo konjička (gost v studiu Mario Sosič); 20.30 Lahko noč želi... (pravljica).
TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE
TOREK. 14. junija LJUBLJANA
17.40 Poročila; 17.45 Sedem stopnic do glasbe; 18.00 Od vsakega jutra raste dan: Ribnica; 18.35 Rounama, iranski kratki film; 18.50 Knjiga; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 Strogovi - nadalje vanka; 21.10 Skupno; 21.55, TV dnevnik II; 22.20 Atletski dvoboj: Jugoslavija - Italija.
KOPER
14.00 in 17.00 Odprta meja; 17.30 TVD novice; 17.35 TV šola; 18.00 Salut Champion - serijski film; 19.00 Obzorja; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Z nami pred kamero; 20.30 Dekle iz Haubourga; 21.55 Turi stični vodič; 22.10 TVD danes; 22.25 V naročju smrti.
SREDA, 15. junija LJUBLJANA
17.35 Poročila; 17.40 Pedenjžep -otroška oddaja; 18.10 Prijatelji glasbe; 18.40 Mozaik kratkega fil
ina - Revizor in Govnači; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme: 20.00 Film te dna: Taksist - ameriški film; 21.50 TV dnevnik; 22.15 Kulturne diago nale.
KOPER
14.00 in 17.00 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Film - ponovitev; 19.30 Dossier našega časa;
20.45	V naročju smrti - dok. film;
21.45	TVD danes: 22.00 Turistični vodič; 22.30 Zeit im Bild.
ČETRTEK. 16. junija LJUBLJANA
' 17.35 Poročila; 17.40 Mogočno morje; 18.35 Mladi za mlade; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Tednik; 21.00 Dolgo iskanje: 21.50 TV dnevnik; 22.15 Iz koncertnih dvoran.
KOPER
14.00 in 17.30 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Dok. oddaja; 19.00 Lignano international shrnv
glasbena oddaja; 19.30 TVD stiči šče; 19.45 Dossier našega časa 20.45 Obiskovalci - serijski film
21.30	Obzorja; 22.00 TVD danes
22.15	Turistični vodič; 22.30 Zeit im Bild,
PETEK, 17. junija LJUBLJANA
17.40 Poročila; 17.45 Slovenske narodne in ponarodele; Koroška;
18.15	Tarzan, ameriška risana serija; 18.40 Ob dnevu civilne zašči te: Zaklanjanje prebivalstva; 19.10 Risanka: 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnev nik; 19.55 Vreme; 20.00 Rockfordo-vi dosjeji; 20.55 Zrcalo tedna; 21.15 Nočni kino, Ljubezenski sel; 23.05 Dnevnik.
KOPER
14.00 in 17.30 Odprta meja; 17.55 TVD novice; 18.00 Obiskovalci, serijski film; 19-00 Aktualna tema;
19.30	TVD stičišče; 19.45 Dossier našega časa; 20.45 Poljski film Med resničnostjo in sanjami Soba s pogledom na morje; 22.15
TVD danes; 22.45 Turistični vodič:
23.00	Zeit im Bild.
SOBOTA, 18. junija LJUBLJANA
8.90 Poročila; 8.05 Pedenjžep; 8.35 Sedem stopnic do glasbe; 8.50 Tarzan; 19.15 Učitelj; 9.45 Mogočno morje; 10.45 Tretje obdobje; 10.40 Dolgo iskanje; 11.30 Poročila; 16.35 Poročila; 16.40 Nogomet; Vardar Željezničar; 18.30 Galak* tika; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV In radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja:
20.00	Ob 3.10 proti Yumi - ameriški film; 21.30 TV teka; 22.25 Poročila.
KOPER
17.55 TVD novice; 18.00 Nogo-met: Vardar - Željezničar; 19.30 TVD stičišče; 19.45 Dossier našega časa; 20.45 Mladi policaji - serij' ski film; 21.30 Jazz na ekranu;
22.00	TVD danes; 22.30 Zeit im Bild; 22.45 Seksualno zakonsko življenje - čelov.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
12. junija 1983
AVTOMOBILIZEM
ZA VN KANADE
Arnoux v prvi vrsti
Motaiji turbo daleč najbitrejši - TV ob 19.15
MONTREAL — Tudi drugi dan poskusnih voženj za Veliko nagrado Kanade v formuli ena je potrdil veliko premoč motorjev turbo, ki so na prvih šestih mestih današnjega startnega seznama. Tudi včeraj je oil najhitrejši Francoz Rene Amoux ha ferrariju. Njegov timski tovariš Tambay pa je zdrknil na četrto mesto. Pred njim sta se namreč uvrstila še vodeči na skupni lestvi-oi za svetovno prvenstvo Alan Prost Orenault) in pa Brazilec Nelson fiquet (brabham). Samb prvim štirim pilotom se je posrečilo prevoziti hitro montrealsko progo v manj kot 1’29”, med njimi pa je razlika v tisočinkah sekund, se pravi minimalna, kar priča o veliki izenačenosti.
Med piloti, ki imajo na voljo tradicionalne motorje cosworth, je bil najhitrejši Winkelhock (ats). VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ
1. VRSTA: Amoux (Fr. - ferrari) l28”729; Prost (Fr. - renault) 1’2C''830. 2. VRSTA: Piquet (Br. -wabham) 1’28”887; Tambay (Fr. -ferrari) 1’28”992. 3. VRSTA: Patrese (It. - brabham) 1’29”549; Cheever (ZDA . renault) 1’29”863. 4. VRSTA: Winkelhock (ZRN - ats) 1’30”966; De v-esaris (It. - alfa-romeo) 1’31”173.
VRSTA: Rosberg (Fin. - williams) I 3I”480; Giacomelli (It. - toleman) 1’31”586. 6. VRSTA: De Angelis (It. - lotus) 1’31”822; Warwick (BV -toleman) 1’32”116.
motociklizem
VN JUGOSLAVIJE
ATLETIKA
Na startu vsi najboljši piloti
Danes bo na dirkališču v Grob-niku pri Reki 7. preizkušnja za svetovno motociklistično prvenstvo, najpomembnejša motoristična prireditev v Jugoslaviji. V vseh štirih kategorijah se bodo pomerili najboljši Piloti na svetu. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah so bili najhitrejši naslednji piloti: kategorija do 50 ccm: Dorflinger (ZRN); do 125 ecm: Varesini (It.); do 250 ccm: De Radigues (Ven.); do 500 ccm: ^Pencer (ZDA).
Dirko bosta s pričetkom ob 16.15 Predvajali tudi italijanska (2) in koprska televizija.
SR tudi med ženskami
fla razdalji 400 m ovire
•MOSKVA — Sovjetinja Ana Am-Prozena je v Moskvi izboljšala sve-tnvnjitekord v teku na 400 m z ovi-**mi. Razdaljo je pretekla v 54”02. f.rejšnji rekord je pripadal Vzhodni Nemki Karin Rossley, ki je maja **ni dosegla čas 54”28.
Na DP v deseteroboju
Med mladinci Pučnik vodi po prvem dnevu
DONAZZO — Na državnem prvenstvu v atletskih mnogobojih, ki poteka v Aosti, vodi med mladinci Gorazd Pučnik, član Bora, ki je v prvem dnevu tekmovanja dosegel naslednje rezultate: 100 m' 11”28; daljina 6,59; krogla 11,92; skok v višino 203; tek na 400 m 52”17: Presenetljivo dober je rezultat na 100 metrov, ki predstavlja tudi nov o-sebni in društveni rekord. Pučnik je bil nekoliko slabši od predvidevanja v metu krogle. V članski konkurenci vodi Tržačan Moreno Martini, ki je med drugim skočil v višino 218 cm. Martini se bori za prvo mesto v članski konkurenci skupaj z drugimi štirimi tekmovalci. Pučnik pa ima v mladinski konkurenci približno 150 točk naskoka nad drugouvrščenim.
PO POLOMU NA EP NOVE TEŽAVE ZA JUGOSLOVANSKO KOŠARKO
Novi trener Josip Djerdja že suspendiran
Sklep so sprejeli na seji predsedstva jugoslovanske košarkarske zveze
Včerajšnji sestanek predsedstva za pot v Brazilijo. Vodil jo bo trener ■
jugoslovanske košarkarske zveze ne obeta nič dobrega in je napovedal nove razpoke v košarkarski organizaciji. Suspendirali so namreč trenerja Josipa Djerdjo, ker ni hotel voditi reprezentance na turnir prvakov, ki se prične v torek v Braziliji in na katerem nastopajo še ZDA, Argentina in seveda domača ekipa. Djerdja je svojo odločitev utemeljil z dejstvom, da predsedstvo ni storilo ničesar, da bi bili v reprezentanci verjetno najboljši košarkarji, da še vedno ni rešen status trenerja in da je delo košarkarske organizacije nasploh slabo. Po polomu na nedavnem evropskem prvenstvu v Franciji se to-tej obetajo novi zapleti.
Na seji bi svoje poročilo o evropskem prvenstvu moral podati dosedanji predsednik Tupurkovski, ki pa sploh ni prišel in ki naj bi svoje poročilo sedaj imel konec avgusta, kar je nadvse «spodbudno» za nadaljnje delo in odpravljanje vseh pomanjkljivosti.
Potrjena pa je bila reprezentanca
Ivkovič, z njo pa bo tudi Kristančič. Igralci so naslednji:	Vilfan, Mu-
tapčič, Zorkič, Bukmirovič, Cvije-tičanin, Sunara, Grbovič, Vučurovič, Radovanovič, Savovič, Ivanovič in Vujačič.
»KRAŠKI POKAL*
Tudi Breg v polfinalu
Breg — Primorje 3:2 (1:1)
BREG: Paniconi, Grizonich. Pin-zin, Jež, Paoletič, Dazzara, Albertini, Azzolin, Orsini, Cusatelii, Strnad.
PRIMORJE: Adamič, Antoni, Husu, Štoka, Bezin, Samese, Bortolot-to, De Bernardi, Micor, V. Husu, Rustja.
STRELCI: v 7. min. De Bernardi, v 23. min. Orsini, 48. min. De Bernardi, v 66. min. Albertini, v 78. min. Cusatelii.
V derbiju A skupine je Breg premagal proseško Primorje, ki je i-gralo v okrnjeni postavi, in se tako uvrstil v polfinale turnirja. Tekma je bila v glavnem na dobri tehnični ravni. Ekipi sta bili v bistvu enakovredni, zmagala pa je tista, ki je manj grešila, saj smo bili priča res številnim akcijam in zaključku na gol z obeh strani. (H.V.)
itiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„i„iii,iilil,i„, m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,....
ATLETIKA
Velika mednarodna prireditev v Vidmu
V okviru praznovanj ob tisočletnici mesta bo danes popoldne v Vidmu pomemben mednarodni atletski miting, ki se ga bodo udeležili svetovno znani atleti, kot na primer Mennea, Myricks, Ovett, Kozakie-wicz, Wszola, Casanas in drugi. Tekmovanje bo na stadionu «Friuli» s pričetkom ob 15. uri.
Tudi Devin na DP
Na državnem tekmovanju v ski rolkah v Rimu bo nastopil tudi SK Devin. Tekmovanje se bo pričelo danes zjutraj ob 10. uri.
NOGOMET
NOGOMET
/. jugoslovanska liga
Partizan le korak od
PremagaI je še Slobodo - Danes Olimpija-Sarajevo
V anticipiranem srečanju 32. kola 1, jugoslovanske lige je včeraj Partizan z 2:1 premagal Slobodo in tako verjetno naredil odločilen korak na poti do naslova. Tudi če e-den od obeh neposrednih tekmecev (Dinamo iz Zagreba in Hajduk) danes zmaga, mu ostaneta dve koli pred koncem tri točke prednosti in boljša razlika v golih, sam pa bi moral sedaj dvakrat zgubiti.
DANAŠNJI SPORED:	Željezni-
čar - Rijeka, Dinamo (Vinkovci) -Vardar, Budučnost - Velež, Crvena zvezda - Hajduk, Dinamo (Zagreb) - Osijek, Olimpija - Sarajevo, Radnički - Vojvodina.
ITALIJANSKI POKAL
Juventus - Inter 2:1
Verona- Torino 0:1
VERONA, TURIN - Prva polfinalna , srečanja za itaUiiibčKi nogometni pokal v znamenju turinskih moštev. Juventus je namreč doma s tesnim 2:1 odpravil Inter, Torino
pa je kar sredi Verone zmagal z 1:0, s čimer si je najbrž že zagotovil vstop v finale.
Po avtogolu Baresija v 5. min. je v Turinu za Juventus podvojil Galderisi že v 8. min. Za Inter je bil uspešen Bihi v 63. min.
V Veroni pa je bil za Torino uspe
šen Argentinec minuti.
Hemandez v 38.
2. ITALIJANSKA LIGA
Kdo v A ligo?
Zadnje kolo drugoligaškega prvenstva bo bržkone dramatično. Štiri ekipe se še potegujejo za napredovanje v A ligo, uspeli pa bosta le dve. Največ možnosti ima Lazio (45 točk), sledijo pa Cremonese (44), Catania in Como (obe 43 točk).
DANAŠNJI SPORED
Arezzo •• Reggiaiia, Atalanta , -Ldcce,'“Bari’ -"Como, Bolbgna' - Monza, Campobasso -^R^Iermo, Catania - Perugia, Cavese - Lazio, Pistoie-se - Milan, Sambenedettese - Fog-gia, Varese - Cremonese.
ATLETIKA
V SKOKU V VIŠINO
237 cm Kitajca
Podvig je uspel 20-letnemu Zhu Jianhuaju
NA TURNIRJU MLADINSKEGA CENTRA V GORIC!
Odbojkaricam Grojne končna zmaga
V moški konkurenci sta se v finale uvrstili ekipi Ronk in Zupančiča
PEKING — Kitajec Zhu Jianhua je dosegel nov svetovni rekord v skoku v višino. V okviru izločilnega dela 5. državnega prvenstva v Pekingu je namreč preskočil 237 cm. Prepšnji rekord je pripadal vzhodnonemškemu atletu Gerdu VVessigu, ki je na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980 preskočil 236 cm, s čimer je seveda osvojil tudi zlato kolajno.
Zhu Jianhua ni neznano ime. Rodil se je v Šanghaju 29. marca 1963, visok je 193 cm, težag pa samo 69 kg. Že pri osemnajstih letih je preskočil 230 cm, lani pa je na vseazijskih igrah v New Delhiju preskočil že 233 cm.
V zadnjih dvajsetih letih je bil svetovni rekord enajstkrat izboljšan, po slovitemu sovjetskemu skakalcu Valeriju Brumlu, pa je bilo še sedem vrhounskih atletov, ki so se višje vzpeli:
1963 Brumel (SZ).-	226	cm
1971 Matzdorf (ZD‘A)	229 cm
1973 Stones (ZDA)	230 cm
1976 Stones (ZDA)	231 cm
1976	Stones (ZDA)	232 cm
1977	Jaščenko (SZ)	233 cm
1978 Jaščenko (SZ) 234 on 1980 Wszola (Polj.) 235 cm 1980 Mogenburg (ZRN) 235 cm 1980 Wessig (NDR) 236 cm 1983 Zhu Jianhua (Kit.) 237 cm
NA DEŽELNEM TEKMOVANJU
T. Natural izpolnila normo za nastop na DP
Včeraj je bilo na stadionu «Gre-zar» v Trstu deželno tekmovanje za atlete, ki sodijo v kategorijo mladincev. To je bilo zadnje tekmovanje, na katerem so atleti imeli možnost doseči norme za nastop na državnem mladinskem prvenstvu, ki bo 18. in 19. t.m. v Firencah. Prav zaradi tega so bili na tekmovanju vsi najboljši atleti iz cele dežele. Slovenske barve je branila borovka Tiziana Natural. Najprej je nastopila v teku na 100 m z ovirami. Letos, je ?;tgj papigi,prvič naspala, dosegla pa je odličen čas 15 7, ki predstavlja nov društveni rekord. S tem časom pa je izpolnila tudi normo za nastop na državnem prvenstvu.
V petek zvečer je bil na igrišču dijaškega doma zelo razgiban in živahen odbojkarski večer. Najprej sta bili na sporedu polfinalni tekmi v moški konkurenci, sledil pa je žalski finale. Pri moških sta se uvrstili v finale Ronke in MO O. Župančič, medtem ko je prvi zmagovalec na letošnjem turnirju ženska ekipa Grojne, ki je v finalni tekmi premagala odbojkarice iz Sovodenj.
ŽENSKI FINALE ZA 1. MESTO Grojna — Sovodnje 2:0 (15:12, 15:8)
GROJNA: C. in M. Bertolini, Primožič, Marassi, Flego, Perše.
SOVODNJE: Lovisutti, Visintin. Cotič, A. in A. Petejan, Cijan, Tomšič, Lopresti.
Igralke Grojne so tudi letos osvo jile 1. mesto v ženski odbojki. V finalni tekmi so premagale bojevito ekipo Sovodenj, ki je dala vse od sebe, da bi ji uspel podvig proti favoriziranemu nasprotniku. Prvi set je bil izenačen, igralkam Grojne pa je uspelo obdržati rahlo prednost, ki so si jo priborile predvsem zaradi bolj učinkovite igre ob mreži. V drugem setu so Sovodenjke nadoknadile začetni zaostanek in izenačile na 8:8. Tedaj pa so nasprotnice ostreje poprijele
POLFINALE MOŠKI
Ronke — Sovodrfje	2:0
(15:12, 15:10)
RONKE: M., š. in B. Cotič, Baranja, Lavrenčič, Pahor.
SOVODNJE: Prinčič. Čavdek, Malič. Petejan. Lavrenčič, Butkovič.
Ekipa Ronk je tudi v tej tekmi jasno pokazala, da je glavni favorit končne zmage. Sovodenjci so bili skoraj enakovreden nasprotnik, v ključnih trenutkih pa je prišlg na dan boljša pripravljenost odbojkarjev Ronk.
MO O. Župančič — Kiapa 2:0 (15:2, 15:12)
MO O. ŽNPANČIČ: R. in D. Faganel, Plesničar, Corva, Marušič, Cingerla, Makuc, Klanjšček.
KLAPA: S. in A. Terpin, Cotič, Markožič, Maraž, Fattore.
Kot očitno kaže sam rezultat, so igralci Klape izredno slabo začeli srečanje in štandrežci so brez večjih težav osvojili prvi set. V nadaljevanju se je Kiapa nekoliko bolj zbrano podala na igrišče, tako da je bila igra bolj enakovredna. Zmaga O. Župančiča pa ni bila nikoli v dvomu, niti ko so na igrišče stopili tudi rezervni igralci .(MAL)
V sredo, 15. t.m., ob 20. uri
; Občni žBor SD' SovoJrij«
Športno društvo Sovodnje obvešča, da so zaradi premajhnega števila članov odložili na kasnejši datum
občni zbor, ki je bil sklican za petek, 10. junija.
ŠD Sovodnje obvešča vse svoje člane, da bo občni zbor v sredo, 15. t.m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v prostorih Kulturnega doma.
Občni zbor bo tokrat ob vsakršnem številu prisotnih.
aducct„ .
OBVESTILA
Si
TPK Sirena
prireja danes, 12. junija, področno regato v razredu »optimist* s pričetkom ob 10. uri. Regata se bo odvijala pred sedežem kluba. Na regati lahko sodelujejo jadralci rojeni v letih 1968-73.
Italijanski jadralci morajo imeti veljavno izkaznico FIV za leto 83. Vpisovanje danes, 12. junija, od 8. do 9. ure na društvenem terenu.
Vaška skupnost Trnovca
priredi v okviru 1. vaške ša-gre danes, 12. junija, ob 8.30 pohod v naravo. Vpisovanje na prireditvenem prostoru. Vabljeni športna društva, šole vseh stopenj in posamezne družine .
ŠZ Bor - atletska sekcija
obvešča, da bo seja odbora sekcije v sredo, 15. junija, ob 19. uri na stadionu «1. maj*.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 13. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije.
MB
Zlatarna - Urama
Laurenti
nudi veliko izbiro vseh vrst ur:
ročnih, stenskih in budilk
SERVISNI CENTER
SEIKO
TRST — L.go Santorio 4 Tel.: 723-240
fell|i(ii,lnillllliiiliBillMllliifullllli,,ii,iMiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii,lin,imun,,|l„lllll,lllll|l(ll|ll||||a|||||||||||||(||
ODBOJKA
POGOVOR S TRENERJEM NAŠEGA PRAPORA DUŠANOM RENSO
«S tretjim mestom presegli vso pričakovanja
tej poti tudi nadaljevali, saj bodo le tako lahko želi še boljše uspehe.*
«Za Pevmo in Oslavje je odbojkarska ekipa velika pridobitev, njen pomen pa presega zgolj športne meje!*
«Res je. V obeh vaseh se je nekaj naposled premaknilo. Že dalj časa je bila prisotna potreba po aktivnosti, ki bi združevala vaščane
r Prvenstvo 1. moške divizije na Goriškem je za nami. Ekipa Naše-prapora je letos prvič nastopila J uradnem odbojkarskem prvenstvu,
,r je nedvomno zelo pomembno 7® /azvoj telesne kulture v Brdih, riaš prapor je na končni lestvici ?®sedel tretje mesto in je bil naj-°°*jši' med vsemi slovenskimi eki-kurii v tej ligi (Juventina, 01ympia ln Soča).
Po končanem prvenstvu smo se Povezali z Dušanom Benso, ki je e‘os treniral in igral za moštvo z vznožja Brd.
, ^Preden se spuščam v kakršnokoli oceno minulega prvenstva,* je Pričel Bensa,* moram povedati, da J* bila letošnja sezona za nas krst-/? in da se je večina igralcev pr-lc seznanila s tekmovalno stvarnostjo. Tudi v tej luči lahko rečem,
?a smo svojo nalogo dobro opravili. riretje mesto v skupini za napre-uovanje je uspeh, kakršnega pred »ričetkom prvenstva ni nihče pri-, okoval. Tudi posamezniki so se ^kazali, saj so redno in vestno tre-"trali. Priporočam jim. naj bi po
““'•m...m................iiiHiiiiiii.umiimimiitiimm................................umu..........
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicuje v petek, 17. junija 1983 v Kulturnem domu v Sovodnjah
13. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva izvolitev volilne komisije poročila diskusija razrešnica volitve
in naša ekipa je pomemben korak v tej smeri. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da nobena druga ekipa ni imela v tej ligi toliko domačih gledalcev kot naša. Zato izkoriščam priložnost, da se v imenu vse ekipe zahvaljujem vsem našim zvestim navijačem za njihovo podporo.*
«Kaj pa načrtujete za prihodnjo sezono?»
»Pomen članske ekipe je bil letos predvsem v tem, da širi odbojko med naše ljudi. Že poleti pa bomo začeli zbirati mlade, saj je jasno, da moramo ustvariti osnovo, ki naj nam zaiamči bodočnost. Mlade, ki bi želeli igrati odbojko, že sedaj pozivam, naj se povežejo s člani društva za vpis. Hkrati pa upam, da nam bodo pri tem pomagali tudi starši.*
<s.V goričkih odbojkarskih krogih se šušlja, da bo zaradi odpovedi drugih moštev zveza omogočila Našemu praporu, da igra v višji D ligi. Kaj meniš o tem?*
»Prav gotovo gre za sklep, ki bi ga moral sprejeti celoten odbor našega društva. Menim pa, da časi
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH
■J
Ivo Volpi: Le z delom tudi rezultati
>. ^ pregledu naših mladinskih motov smo precj časom predstavili
W'vo postavo Kontovelovili dečkov, 1 je s spremenljivo srečo nasto Pala v svojem prvenstvu,
. ri°t smo že zapisali, pa je Kon-j?Vel »poslal v boj* dve moštvi. . ruga Kontovelova ekipa ali Kon-^°\’el B se je v letošnjem prvenstvu .[rišla v ostri konkurenci in na-*rladi košarkarji niso osvojili Poudariti moramo, da je toastv0 v celoti sestavljeno iz sa-začetnikov in da jih je vodico društva vpisalo v prvenstvo ,ato. da bi si nabrali nekaj iz-?Usenj in da bi odigrali čim večje tovilo srečanj proti ekipam določe-?e kakovosti, od katerih se v kockarskem pogledu marsikaj na-Cljo. Pn tem bi radi vlili nekaj P°guma tistim Kontovelovim košar-Jtorjem, ki so bolj občutljivi in ki ‘to morda zaradi visokih porazov Podvomili v svoje sposobnosti. ■Jtotje naj vedo. da je vsak za-'®tek težak, ampak da bodo sča-'?toa s trudom in voljo, ki ju bodo trgali na treningih, zapolnili Marsikatero vrzel Jvo Volpi, mladi trener druge
za nas še niso dozoreli. Nabrati si moramo še precej izkušenj in L divizija je za to še najbolj primerna. D liga je za nas najbrž prezahtevna, čeprav . ..»
Moštvo Našega prapora je v letošnji sezoni nastopilo z naslednjimi igralci:	Marjan Bevčar, Franko
Sošol, Peter Klanjšček, Dušan Bensa (trener), Igor Komel, Walter Mikluš, Marjan Sošol, Kazimir Černič, Moreno Furlan, Beno Vižintin, David Grinover, Silvan Gravner, Igor Pahor, Igor Devetak, Aleš Figelj in Albert Sošol. (ik)
DEŽELNI TURNIR
Miniodbojkarji Sloge tretji v Vidmu
V organizaciji odbora za propagando pri videmski zvezi je bil v Vidmu prvi moški deželni turnir v miniodbojki, ki so se ga udeležili tudi mladi fantje Sloge, tržaški pokrajinski prvaki. Mladi slogaši so v konkurenci 10 ekip zasedli odlično tretje mesto za Prato iz Pordenona in Vivilom.
ifiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi,iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„,,,IN,
ORGANIZACIJI TRŽAŠKEGA POMORSKEGA KLUBA SIRENA
Tečaji za «optimisle» in deskarje
Tečaje priznava italijanska vsedržavna jadralna zveza
Tržaški pomorski klub Sirena prireja letos tri začetniške tečaje v razredu »optimist* za otroke od 8. do 14. leta starosti. Prvi pogoj je, da znajo dobro plavati. Tečaji, ki jih prizna vsedržavna jadralna zveza. bodo zajeli teoretične in praktične prvine jadranja in se bodo odvijali od 27. junija do 11. julija ter od 26. julija do 31. julija v Bar-kovljah, na nasutem terenu pod svetilnikom, kjer ima Sirena svoj prostor ob morju.
Vsak tečaj bo trajal 7 dni z začetkom v ponedeljek in zaključno regato v nedeljo. Vsak teden bo ena skupina imela tečaj od 8. do 14. u-re. Tečaje bodo vodili člani glavnega odbora Sirene ob prisotnosti priznanih jugoslovanskih trenerjev iz Kopra in Izole.
Cena tečaja znaša 25.000 lir vključno z vpisom v FIV (vsedržavna jadralna zveza).
Obenem pa bo klub priredil tečaja na jadralnih deskah za mladince
in odrasle. Tečaja bosta od 17. 6. do 21. 6. in od 21. 6. do 26. 6.
Cena enotedenskega tečaja znaša 50.000, vključno z vpisom v FIV. Kdor bo tečaj ponovil, bo deležen 30 odst. popusta.
Vpisovanje in informacije za oba tečaja od četrtka, 9. junija, do vključno 25. junija ob delavnikih od 11. do 14. ure na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20. ob nedeljah pa na terenu v Barkovljah od 9. do 12. ure.
KOLESARSTVO
Tudi Adria na dirki od Boljunea do Jezera
Cikloamaterji bodo danes nastopili na gorski preizkušnji na kronometer na 12 km dolgi progi iz Bo-ljunca do Jezera. Start bo od 9.30. Nastopili bodo tudi kolesarji lonjer-ske Adrie Marušič, Hafner, Dežman. Kunaver in Lenaršič.
Velika Izbira CVETIC In RASTLIN
za stanovanja L, vrtove
z dostavo na dom
vse potrebno
za Izredne priložnosti — nadalje semena • čebulice in gnojila
TRST -
Šalita di Gretta 34/a Telefon 411-219
KERAMIČNE PLOŠČICE IN OPREMA ZA KOPALNICO
CERAMICHE
BRUNETTA
TRŽIČ
Ul. A. Coiombo 9 Tel. 0481/72129
TRST Šalita
m « dl Gretta 7/1
TEKNIK ™- 422556
"	415091
ALARMNE NAPRA VE ZA HIŠE IN STANOVANJA BREZPLAČNI PREDRAČUNI!
skviv???#' c :	•	.
Kontovelove postave, nam je povedal, da so v začetku sezone imeli precej težav s poškodbami, z gripo in drugimi boleznimi:
»Začel sem z desetimi igralci, kmalu pa je zaradi raznih težav redno prihajalo na treninge le sedem igralcev. Fantje so sicer pridni in prizadevni na vsakem treningu, mnogi pa jih razen košar-
ke, zaposlujejo tudi druge izvenšol-ske dejavnosti. To očitno kvarno vpliva na učinkovitost procesa treniranja, tolikobolj, če gre za skupino začetnikov, ki se prvič udejstvujejo s košarko in s tem v zvezi rešujejo določene težave. Mislim, da je tu vsaka nadaljnja razprava odveč. Treba je samo delati.*
NA TURNIRJU DEČKOV
Sloga v finalu za tretje mesto
V organizaciji kluba Volley 80 se v teh dneh odvija v Trstu moški mladinski turnir za igralce letnika 66 in mlajše. Poleg organizatorja i sodelujejo še Inter, Nuova Pallavo- | lo Trst in Sloga. V polfinalnem srečanju so se slogaši pomerili z ekipo NPT. Naši so nastopili z igralci, ki spadajo skoraj vsi v katego rijo «under 15», ker so imeli ostali šolske obveznosti. Čeprav so tesno izgubili, so povsem zadovoljili. Danes popoldne bodo ob 16. uri v telovadnici šole Morpurgo igrali v finalu za tretje mesto.
Izida prvega dne: NPT - Sloga 3:2 (11:15, 15:4, 12:15, 15:8, 15:8); Inter - Volley 80 3:1.	(Inka)
NOGOMET
ZA PRESTOP V 2. AL
Danes Primorec -Aurisina
Na repenskem pravokotniku sc bosta danes ob 16.30 pomerila tre benski Primorec in Aurisina v odlo čilnem srečanju 3. amaterske lige. ; Dbe ekipi sta namreč prvenstvo kon-1 čali na vrhu z enakim številom točk: zmagovalec današnje tekme si bo tako zagotovil prestop v 2. amatersko ligo.
• - .
HI EDI MODIH
TRST ULBaiamonti3 - te), 820766 Ut Di Vittork>12 - tel. 813301
Kosmina Sergij
vam audi najboljše eleklrogospodinjske stroje
Pralni stroji:
AEG - IGNIS CAST0R-ARIST0N
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
Uredništvo, uprava, oglasni oddeleK
TRST Ul. Montecchl 6. PP 559	Ttl. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TU 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9.000 ir — celoletna 108.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din* za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 L|ubl|ona Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 SL. vlš. 43 nun)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
v Italiji pri SPI.
12. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa
Izdaja^^I Intuka^^l
\yrT	viin iranjan»Ko
: J”	zveza časopisnih
l'r**	založnikov FI6G
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ LONJERJA
V	spomin na Zdenko Posega in Emila Gombača darujeta Just in Kristina Lavrenčič 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob nečaka Emila darujeta teta Pepka 30.000 in stric Ernesto Gombač 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Emila Gombača darujeta Fabio Viola 10 tisoč in Oskar Čok 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob dragih sester Zdenke in Danice darujeta brat Slavko in žena Marčela 25.000 lir.
V	spomin na Emila Gombača darujejo prijatelji iz Lonjerja in s Ka-tinare denar, ki je ostal od nakupa venca: Stojan Sancin 20.000. Landi čok 5.000, Enco Foraus 10.000, Radi Pečar 10.000, Danilo Maver 10.000, Luciano Malalan 10.000, Vilko Batič 10.000, Miran Batič 10.000, Celestin Glavina 10.000, Milan in Laura Čok 12.000, Silvano Močilnik 10 tisoč, Darko Kobal 15.000, Miroslav in Marica Čok 10.000, Mirka Čok
5.000,	Marija (Majdna) Glavina 5 tisoč, Oskar in Milka Kjuder 10.000, Fabio Pečar 10.000, Paolo Kranjec
10.000,	Ervin Gombač 10.000, Ljubo Čok 10.000, Diamante Čok 10.000, Druškovič 10.000, Virgilio Maver 10 tisoč, Miro Kjuder (Burjev) 10.000 ter Giorgio Pecchiari 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ BORŠTA IN ZABREŽCA
Anton Ražem (Dolina) daruje 10 tisoč lir.
V	spomin na pok. Olgo Pečenik daruje družina Hrvat (Boršt 90) 10 tisoč lir.
V	spomin na Olgo Pečenik darujeta Olga in Ludvik Maver (Boršt 149) 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ KRIŽA
Namesto cvetja na grob Guerrina Bova darujeta Justina in Milica Guštinčič 10.000 lir.
V	spomin na Angela Sulčiča danile Srečko Sedmak (Prosek) 20.000 ir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
S KONTOVELA
Namesto cvetja na grob Bernarda Fabčiča darujeta Majda in Giorgio 10.000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Leonoro Križman daruje Lidija Podgornik 20.000 lir.
V	spomin na kolegico, prijateljico In učiteljico Leonoro Križman -Kerkoč darujeta Viktorija Skok in Pina Lipovec 30.000 lir.
’ Zaradi pomanjkanja prostora bomo druge darove in prispevke objavili v torkovi številki.
K
lir za godbo V. Parma, 20.000 za ŠD FTimorec, 20.000 za KD Primorec, 20.000 lir za sekcijo KPI Z. Kralj, 20.000 za sekcijo VZPI - AN Pl iz Trebč in 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na bratranca Maria daruje Bruno Caprani z družino 10 tisoč lir za godbo V. Parma. 10.000 za ŠD Primorec, 10.000 za KD Primorec in 10.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI iz Trebč.
V	spomin na Ferdija Bidovca in Slavka škamperla daruje Srečko Švamberger (Bazovica) 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Maria Kralja daruje Oskar Kjuder 10.000 lir za godbo V. Parma iz Trebč.
Jurij Vodopivec daruje ob obletnici materine smrti 50.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine.
V	počastitev spomina Ivane Per-tot vd. Milič daruje družina Puntar - Vardo 20.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 20.000 za spomenik padlim v NOB s Proseka in
20.000	lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Marcela
Kriščaka darujejo družine Kriščak iz Barkovelj 50.000 lir za obnovitev dvorane na Kontovelu.
V	spomin na Ferdinanda in Jožeta Košuto, Jožefa Sedmaka, I-vanke in Ladislava Sirka ter Franca Dovšaka daruje Vlasta z možem
15.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Benedikta in Gildo Flego ter Silvo Ban - škerkovo daruje Vlasta z možem 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Namesto plačila nosilcem krste Marčela Kriščaka daruje žena 150 tisoč lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob tretji obletnici smrti dragega brata Draga darujeta Marčela in Vida 50.000 lir za KD Ivan Grbec iz Škednja.
V	spomin na Josipa Žagarja da-
P	V I
pam železnina
JY|	STROJ« TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
zo industrijo, kmetl|$tvo In zn dom
TRST (Induitrljšha cona)
D O M J O, 131 - T*l 874 979
le
v:
V	počastitev spomina Maria Kralja daruje Meri Rojc 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob dr. Iva Boneta daruje Olga žužek (Opčine)
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob Alojzije Košuta daruje Olga žužek (Opčine) 5.000 lir.
V	spomin na pok. mamo Kateri-no in pok. sestro Ano daruje Roža
(Trebče) 20.000 lir.
* * *
V	spomin na Ivana Roncellija da- j rujeta Valerio in Milka Bordon
15.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič. I
V	spomin na Maria Kralja daru- | jejo: družina Padovan 10.000 za j VZPI - ANPI Trebče, Zoran in Gil- i bert 20.000 za godbo Viktor Parma, Mirandk in Atilij Kralj 10.000 za KD Primorec, Silvan Križmančič!
10.000	za godbo Viktor Parma, Mil-1 ka iz Boršta 10.000 za VZPI - AN | Pl Trebče. Stanka Hrovatin 20.0001 za KD Primorec ter Lucija Kalc
-	Hrovatin in violinistka Pina Kalc
-	Pejč 20.000 lir za godbo Viktor Parma.
V	spomin na Doričinega očeta Josipa Žagarja darujejo kolegi z Radia Trst A 115.000 za Skupnost družina Opčine in 115.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Leonoro Križman daruje Uda Turk 10.000 lir za re-pentabrsko cerkev.
V	spomin na dragega moža in o-četa Maria Kralja darujeta Solza in Katja 50.000 za Zvezo borcev Treb če, Padriče, Gropada, 50.000 za godbo V. Parma - Trebče, 20.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč, 20.000 za KD Primorec, I
20.000	za ŠD Primorec, 20.000 za | vzdrževanje Ljudskega doma v j Trebčah in 20.000 lir za zadrugo, Kras - Opčine
Namesto cvetja na grob Maria Kralja daruje Ema Franco (Bani)
28.000	lir za Odbor upravičenih posestnikov jusarjev - Trebče.
V	spomin na Valentina Cerkveni-ča daruje Dora Caharija 20.000 lir za KD Kolonkovec.
V	spomin na Danico Žun vd. Jelinčič daruje Dora Caharija 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Leonoro Kerkoč vd. Križman daruje bivša učenka Dora Caharija 20.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina nepozabne ga Draga Pahorja ob 3. obletnici smrti daruje družina 25.000 za ta borniško organizacijo RMV in 25 tisoč lir za KD Ivan Grbec - Skedenj.
Namesto cvetja na grob Maria Kralja daruje Oskar Kjuder 10.000 lir za godbo Viktor Parma.
Namesto cvetja na grob dragega Emila Gombača daruje Fabio Pečar 10.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
Ob tretji obletnici očetove smrti darujeta Miloš In Dina 25.000 za KD Ivan Grbec in 25.000 lir za šentjakobsko KD. V isti namen daruje vnukinja Irena ob sv. birmi
50.000	lir za Dijaško matico.
Ob težki izgubi dragega brata Maria daruje Stano z družino 20.000
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Bunnarrufl * (pr. Ul. Rossetti) IKS1	Telefon 77 29 %
ORVISI
oogatc Izbiro vsakovrstnih Igrač
i
TRSI — UL PONCHIELLI 3
SUCC.
I. de Felszegy
Artikli za zobozdravnike
TRST
TRG SAN GIOVANNI 6 I. nadstr. - Tel. (040) 793814
VSI DOMAČI IN TUJI ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVN1ŠKO RABO
ZAJAMČENO ZLATO ZA ZOBE K 22 (917)
IN LOTANJE
rujeta Rosana in Milan 20.000 lir za Tržaški oktet.
V	spomin na Doroteo Rotter por. Černigoj daruje Srečka Pečenko (Fortunata) 10.000 Ur za ASTAT Opčine.
v V spomin na Maria Kralja (Trebče) daruje Nada Okrogljič Škrap
5.000	za Društvo slovenskih upokojencev in 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Emila Gombača daruje družina Derganc
10.000	lir za Glasbeno matico.
Ob uspeU reviji najmlajših daruje Savino Sancin 10.000 lir za Športno šolo Trst.
Ob pogrebu Olge Štefančič vd. Pečenik darujejo pevci 50.000 lir za KD F. Fhešeren.
V	spomin na teto Štefanijo Kuret vd. Semenič darujejo Lidija, Marija in Urška 30.000 lir za KD Slavec.
AGENZIA
IMMOBILIARE
GABBIANO
Če je tvoj dom «pretesen» in bi rad menjal, ti predlagamo več rešitev, prav «po meri» zate.
KUPOPRODAJA ODDAJA V NAJEM
MARINA JUHA Tel: (0481) 45947
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PUDLJE - pritlikave, črne, odlič-nih staršev prodam. Telefon: Ljubljana 061/573987 ali iz Italije 003861/573987.
LADI REBULA (Bajte) je odprl o-
smico.
PUDLJE — sive, stare osem tednov z rodovnikom prodam. Telefon 066/63214 ali iz ItaUje 003866/ 63214.
PRODAM novo kuhinjsko pohištvo po ugodni ceni. Telefonirati od 12. do 15. ure na št. 040/943207.
MOŠKI srednjih let išče žensko staro od 50 do 55 let brez obveznosti. Ponudbe na Primorski dnevnik Ul. Montecchi 6, pod šifro «Po-mlad».
PRIVATNIK proda zaradi premestitve popolnoma obnovljeno stanovanje veliko 92 kv m, s samostojno centralno kurjavo na začetku Ul. Rossetti. Telefonirati na št. 040/225740 v popoldanskih urah.
ODDAM na velikem travniku bli-zu Briščikov travo. Telefon 040/ 211-068.
30-LETNA ženska nudi pomoč v gospodinjstvu, kot varuhinja otrok ali kot čistilka - tudi več ur dnevno. Tel. 040/811396.
PRODAM fiat 131 special letnik december 1976, prevoženih 55.000 km, v dobrem stanju. Telefon 040/227284.
OSMICO je odprl Stanko Marušič v štandrežu. Toči belo in črno vino.
KALABRIJA - tirenska obala: prodaja in oddaja v najem vile, stanovanja, zemljišča, Studio immo-biliare FEMA dr. Felicetti, Praia a Mare, telefon 9985/72903.
ODDAM v najem v Marini Julii o-premljeno stanovanje v mesecu juliju. Telefonirati od 14. do 15. in od 20. do 21. ure na št. 040/ 827094.
IZGUBLJENA OČALA za vid smo našli v Trebčah. Lastnik jih lahko dvigne pri Albertu Kralju, Trebče 110.
PRODAM polovico hiše na Plavjah pri Kopru. Telefon 040/725463.
PRODAM nov nemško-slovenski slovar. Telefon 040/567248.
PRODAM po ugodni ceni barvne slike zadnje tekme Jadrana v Vi-cenzi. Slike so na ogled v čistilnici »Tatjana* v Nabrežini, Kamnolomi št. 78/d.
PRODAM novo enostanovanjsko hišo v okolici Doline. Telefon št. 040/228390.
IŠČEM gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko. Telefonirati od 14. do 16. ure in v večernih urah na št. 040/820435.
MANSARDO — dvosobno v centru Trsta prodam. Telefon 040/228390.
PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti - 40 kub. m) letnik 1978 v odličnem stanju. Te-telefonirati na štev. (040) 220-175
IZGUBIL sem psa, nemškega ovčarja čmo-rjave barve, sliši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164.
PRODAM gumijast čoln zodiac 4.20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 43463.
PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827.
OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
OSMICO je odprl Emil Mučič v štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico.
OSMICO je odprl Stanislav Novak -Križpot 122. Toči belo in črno vino.
URARNA IN ZLATARNA

Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo
UGUSSI
TRST — Ulica Fianona 13, Valmaura
4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi
Garden Center HiKeste
Na novo ustanovljen tržaški agrarni center v korist vsem, ki ljubijo rastline In naravo.
Razpolaga z velikim rastlinjakom, kjer si lahko izbereš najrazličnejše sobne in vrtne rastline.
Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih stro|ev.
Bogata zaloga strojev in rezervnih delov.
............• ~
GARDEN CENTER
PRI OREHU
malo pred mejnim prehodom
ŠKOFIJE — Tel. 040/231985
1
AUTOMAZIONI
Lastnik Bruno Gobbo UL. FLAVIA Dl AOUILINIA 6 34147 MILJE (TRST) — Tel: 040/232121
AVTOMATIZACIJE, ODPIRANJE IN ZAPIRANJE VRTNIH VRAT IN ZASTEKLITEV VIDEO-HIŠNI TELEFONI VIDEOKONTROLE
Zelo ugodne cene, povprašale nas za ponudbo!
t h	;
o
o
o
o
O)
.=
e
§
ž
»N
■S
>
Olivetti
LA TECNICA s.n.c.
Last. GILLER
TRST
Drev. D’Annunzio 29/F Tel. 755077
V skladu z zakonom št. 18 z dne 26.1.83, ministrskim dekretom z dne 23.3.83 In naknadnimi spremembami za register-blagajne Olivetti linea CR 1500 F ni obvezen papir, ki ga dobavljajo pooblaščenci finančnega ministrstva.

Nudi pravim ljubiteljem kave
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu In se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE’ so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
PRIMO ROVIS
KARLO MIKOLJ
TRST — Čampo S. Giacomo 3 Tel. 795-881
snL.ai
PODJETJE PIPAN ALESSANDRO
TRGOVINA NA DEBELO
KUHINJSKE POTREBŠČINE — KAMPIRANJE — STOPNICE IN OKNA ZA PODSTREŠJA Stopnice UNIV in okna za podstrešja BLEFA • SESLJAN - VIŽOVLJE 1/B — TEL. 040/299-102 — TRST •
SČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
ODOBRENA BILANCA 24. POSLOVNE DOBE
1982: ZAUPANJE IN RAST
OBČNI ZBOR DELNIČARJEV JE DNE 11. JUNIJA 1983 ODOBRIL OBRAČUN ZA POSLOVNO LETO 1982, KI JE DALO NASLEDNJE REZULTATE:
ZAUPANA SREDSTVA PREBIVALSTVA: 50.726 MILIJONOV
porast glede na leto 1981: 12.867 milijonov ali 33,98%, kljub ostri konkurenci državnega zaklada (BOT, CCT, BTP) in nebančnih oblik varčevanja (investicijski skladi itd.).
GOTOVINSKE NALOŽBE: 19.332 MILIJONOV
porast: 2.419 milijonov ali 14,3% v korist industrijcev, trgovcev, obrtnikov, kmečkih gospodarstev, zasebnikov v sledečih oblikah koriščenja:
1.597 milijonov eskomptnega portfelja 13.066 milijonov kontokorentnih kreditov 3.325 milijonov hipotekarnih posojil 166 milijonov osebnih posojil
KREDITI ZA JAMSTVA IN AKREDITIVE: 25.601 MILIJON
porast 15.146 milijonov ali 145%
POSLOVNI DOBIČEK: 796 MILIJONOV
porast 182 milijonov ali 29,54%
LASTNA SREDSTVA: 4.276 MILIJONOV
porast 1.772 milijonov ali 71%
PO DELITVI DOBIČKA ZNAŠAJO USTNA SREDSTVA: 5.073 MILIJONOV
(porast 21,11%) (porast 14,06%) (porast 14,97%) (porast 2,56%)
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST — Ul. Filzi 10
Tel. centrala (040) 61446 — Devizno tržišče 68727 Telex 460264 BANKRD — Devizno tržišče 460116 BCT EX