MllflliiriflTimililillHIIM a ■ j Posamezna številka: : 60 vinarjev. m .TABOE* izhaja vsak dan, razven ■ nedelje in praanikov, ob 18, uri z ■ daLuiuom naslednjega dne ter stane ? celoletno 1*20 K, polletno 60 K, ■ četrtletno 30 ixt mesečno 10 K* J Inserati po dogovoru. Pri veclratn; a objavi popust. * ■ Karovi- se p n opravi „TABORA*, Z MARIBOR, Jurčičeva ulica stev. 4. Leto: I. D O O POSTNTNA. PAV S AIJCE AJST A. D Q D TABOR : Posamezna številka: j : 60 vinarjev, I “ UBBSNIŠTYO ae nahaja r M*rf, ■ bora, JurfiieoT* «1, it, 4, 2« n»d-Z alropje, Telefon internrb. it. 276. • UPKAVA se uafcaja v Juroioen 'm ulici štev. 4, pritličje, levo. Tele* ■ Ion it, 24. 8HS pošte ooekovai jm i : na iUr. 11.787. j m 0 ■ Na naročila brea xd°čim je mesto vsebovala 1200 ms. Sef požarne brambeje tedaj dobival 60 dol. letne plače. Šef današnjega požarnega departmenta dobiva 10.000 dol. na leto. j Manhattan otok veže z drugimi ‘mestnimi deli trinaist masivnih mostov, Zagreb in v druga inozemska mesta, kjer nas bodo tovariši sprejemali s kislimi obrazi, v strahu za itak težavni konkurenčni .boj za vaje v različnih predmetih. Pokazal nam je, kar smo tudi Čutili med letom, da je preveliko število slušateljev v škodo smotrenemu pouku in izčrpljivosti znanjž, ki ga mora imeti zdravnik po dokončanih semestrih. Z močno voljo in resnim namenom smo se podali v našo novoustanovljeno kulturno središče, v Ljubljano, da se posvetimo resni izobrazbi v našem poklicu, da bo država imela od nas res to, kar sme in mora pričakovati. V svojem idealizmu pa nismo računali na to, da nam bodo merodajni faktorji posejali našo pot z gostim trnjem, skozi katerega si bomo šele graditi pot do. naših ciljev. Kakor pa kažejo znamenja, ni tako in naš idealizem je zadobtl s tem močan udarec. Kljub temu pa še vednb upamo in na tem upu visi naša bodočnost. Mnogo od nas ne bo moglo nadaljevati pričetih študijev v inozemstvu, deloma iz gmotnih ozirov, deloma iz drugih važnih razlogov. »Slovensko zdravniško društvo« Je sprejelo po referatu dr. Šerkota resolucije, potom katerih zahteva od vlade, da se nemudoma predloži narodnemu predstavništvu zakonski načrt, s katerim se "naj ustanovi še nadaljnih šest semestrov, tako da bo -fakulteta celotna in popolna. Nadalje zahtevajo siovenš** zdravniki, da se nakaže medicinski fakulteti vse kredite, ki so potrebni za izvršitev zgradb in preuredb, kredit za anatomski institut, ki je bH — kakor se čuje — črtan iz že dovoljenega državnega proračuna za leto 1920—21 katerih zgraditev je stala 135,738.345 dol. Brooklynski most je najstarejši, graditi se ga je začelo na 3. januarja 1870, končan je pa bil na 24. maja 1883. Dolg je 6016 čevljev, torej 736 čevljev več nego eno miljo. Najdaljši je vsekakor most, katerega imenujejo »peklenska vrata« (Hell Gate Bridge) in pripada železnici New Vork, New Haven & Hartford. Ta je dolg 18.000 čevljev, ali več nego tri milje. , New Vork ima 46.000 tovarn (več nego je v Ljubljani prebivalcev 1) in je zato največje tovarniško središče na svetu. Samo tovarn, v katerih izdelujejo moške in deške obleke je 1750 in tovarn, ki izdelujejo obleke za žene in otroke je 7800. Vse skupaj predstavljajo trgovino 900 miljonov dolarjev. V New Vorku se nahaja 261 gledališč (kinematografov se tu ne šteje). V vseh teh gledališčih se nahaja sedežev za 69.863 oseb; če se pa šteje še k temu vaudeville gledališča in kinematografe, tedaj šteje skupno število sedežev 250.000. Obiskovalci gledališč so plačali za vstopnino samo v zadnjem februarju sedem milijonov dol., v ianuarja oa več nego osem miltionov. in namestitev vseh potrebnih uCnlh Ur pomožnih sil. Posebno pozornost moramo pa*po-v svečevati zadnji točki resolucije, ki ie za nas, medicince, posebne važnosti.1 Slovenski zdravniki zahtevajo od vladev da imenuje nemudoma za profesorja fiziologije na medicinski fakulteti Ljubljani Riharda Boryana, ki ga ie univerzitetni svet vseučilišča v Ljubljani že pomladi letošnjega leta enot glasno predlagal v imenovanje. Gospod minister se je pogajal & Rihardom Baryanom in izjavil, da naf predava fiziologijo v francoščini In na v nemščini, ker ga drugače ne more imenovati. Ta nastop g. ministra- strtatrajo slo* venski zdravniki za atentat na našo mlado fakulteto in mi se v tem stri* njamo. Kakor je znano, se predava fiziologija že v tretjem semestru in poi temtakem rabi naša fakulteta brez« pogojno profesorja fiziologije že to jeseni med rffem ' ko bi ga rabila beogradska fakulteta, ki otvarja še-le letos $vot prvi tečaj in za katero ga je hotel p& dobiti g. minister, šele drugo jesen. Koliko se je razpravljalo o jezikovnem vprašanju našega vseučilišča^ V to je vsem znano in vendar se 5e ser daj v tem vprašanju niso razbistrili pojmi. Mi se nočemo vmešavati v pon lemiko tega vprašanja, ker smatramoj da bi bilo to odveč. Svoje pomisleke pa imamo vendar glede ministrove izjave, naj se predava fiziologija v francoščini in ne v nemščini Fiziolog R. Boryan^e je zavezal priučiti čimpreje slovenščini in da začne čimpreje predavati v slovenščini. Nam mediclncem pa ni vseeno, v katerem jeziku prepredava profesor. Ker imajo predavanja namen, da vcepijo slušatelja glavne in osnovne pojme predmeta, a ne ta, da se jih ne razume, tole samo ob sebi razumljivo. V slučaju, da bi se na medfcinsU fakulteti v Ljubljani predavalo v francoščini, sem prepričan, da bi ogromna večina slušateljev predavanja ne razumelo, tudi ko bi bili jezika deloma zmožni. Ravno pri ,pouku medicinske stroke bi to postopanje mnogo 3ko* dovalo, ne glede na druge posledice. Nasprotno bi nam nemščina ne Škodovala v taki meri. Večina dijakov ie obiskovala nemške zavode, knjige Id pridejo pri pouku fiziologije v poštev pa so itak nemške, ker svojih#2alibog še nimamo. ; Zato sem mnenja, da pride tu naj* prej v poštev vprašanje dobre strokovne izobrazbe, pozneje šele različni privatni pomisleki. Upam, da bodo merodajni faktorji vzeli te naše črtice na znanje in se tudi ozirali na naše pomisleke in naše želje. Medicinec. Prva glavna skupščina Sokolskega Saveza SHS, V pondeljek zjutraj ob 9. uri se je pričela v našem Narodnem domu v veliki dvorani dobro obiskana prva glavna iskupščina Sokolskega Saveza SHS s ■sledečim dnevnim redom: Poročilo starešinstva iti tehničnega odbora. Poročilo 'odsekov. Izprememba pravil Sokolskih društev, žup in saveza. Volitev starešinstva. Razprave o eventuelnih predlogih ter slučajnosti. Skupščino je otvoril starosta dr. Orožen ter prečital pozdrave . ministrskega predsednika dr. Vesniča, ministra *a prosveto Pribičeviča, vojnega ministra Jovanoviča ter generala Rašiča. ^Minister za socijalao politiko dr. Vckos* lav Kukovee ter podpredsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Ribar *ta se te prve glavne skupščine udeležila osebno. Istotako se je udeležila ■(skupščine tudi češka delegacija. JBrat dr. Fuks je podal tajniško poročilo, jjki je nudilo vpogled v delovanje Save-•za ter v delo za popolno združitev poprejšnjih samostojnih plemenskih sokolskih organizacij. Brat Kajzelj je podal potem blagajniško poročilo, iz katerega Se bilo razvidno, da je čisto premoženje SHrvatskega Sokolskega Saveza 37.748 K per premoženje Slovenske Sokolske Zve-pe 72,365 K prešlo v premoženje Sokolskega Saveza SHS, ki znaša danes S95.84S K. Tehnično poročilo je podal aiačelnik, brat Stane Vidmar. Zlasti je jopisal ter povdarjal lepe uspehe prvega rvežbarskega tečaja. Pri volitvah je bilo ‘izvoljeno sledeče starešinstvo: dr. Kan pražen, starosta; dr. Vladimir Ravnihar (Ljubljana); dr. Lazar Gar (Zagreb);' dr. Gjuro Panukovič (Beograd)'; pod-staroste. Načelnik: dr. Murnik (Ljubljana). Podnačelnik: Vilko Kukec (Slovenci), Svarcvald (Hrvati), Hofman (Srbi). Člani: Veroušek, Bajželj, Tuliš, Gangl, Kajzelj, Kramer, Švajger ter gdčna Cigojeva (vsi v Ljubljani); Adela Milčino-vič (Zagreb); Mihajlo Gradejevič(Beograd). Namestniki: Budisavljevič, Marolt, doktor Berce, dr. Bohinec, Sužhič (Zagreb) in Kostenapfel. Člani starešinstva so na-'dalje: urednik Sokolskega Glasnika dr. Laza Popovič (Zagreb), predsednik kul-turnogospodarskega odseka Ferdo Kovačevič (Zagreb), predsednik oddelka naraščaja Bogimovič. Ti ostanejo člani starešinstva dotlej^ dokler je sedež Saveza v Ljubljani,’ kar bo trajalo še 4 leta in to zato, da se blajša poslovanje. Dalje se je sprejel predlog, da se osnuje češko - jngoslovenški Sokolski Savez; resoluciji, ki označuje stališče Sokolstva do Orlov ter glede razmerja jSokolstva do politike. Končno se je prešlo, k slučajnostim, kjer so bili sprejeti raini nasveti ter pripombe. Ob y19. .uri zvečer je potem starosta, brat dr.. Oražen' zaključil to tako lepo uspelo prvo 'glavno skupščino. Zunanja in notranja politika. * Volitve v Bosni in Hercegovini. Minister za notranje stvari je odredil, da se v Bosni in Hercegovini čimprej izvrši farmacija občin, da se v najkrajšem času tudi tamkaj morejo izvesti volitve. Po volitvah v Bosni in Hercegovini bodo volitve v Vojvodini. * Izid volitev v srbskih mestih. po uradnih poročilih ministrstva za notj ranje stvari so izpadle občinske volitve v 106 mestih nastopilo: Demokratje so dobili večino v 48 občjnah, radikalci v 28, komunisti v 12, sporazumna lista radikalcev in demokratov v 10, nevtralci v 2, poljedelci v 1 in meščanska lista v 1 občini. V 2 občinah se bodo volitve še enkrat vršile" Pri teh volitvah v mestih so dobili demokratje 20.743 glasov, radikalci 16.930, komunisti 14.522, na sporazumno listo je odpadlo 3108 glasov in na nevtralno listo 3927. Na poljedelsko listo je odpadlo 982, na liberalno 414 glasov. V volilno skrinjico je padlo brez liste 1020 krogljicv Dnevna kronika. — „Straži“ ni prav, da smo mnenja, da smatramo klerikalizem za največjega škodljivca našega naroda. Ne ve navesti nobenega drugega dokaza, da bi ovrgla to naša trditev, ko par surovosti. (Na to pot jim ne bomo slediii in tudi d tem ne bomo filozofirali, kam so Stražinim urednikom in njenim duševnim očetom pisali doktorske diplome, prepričani , smo, da bo tudi tisti del našega naroda, ki se še, da voditi od ljudi, ki jim je strankarski interes vse in interes celega naroda in države pa deveta briga, spregledal in uvidel, da ga vodi klerikalizem na kriva1 poia. — Razmejitvena komisija se odpelje danes, sredo v Vuhred, od tam na konjih na razmejitveno ozemlje Sv. Duha nad Falo. Radovedni smo, ali so naše oblasti tudi za ta slučaj tako brezskrbno zaupale v miroljubnost obmejnega nem= škega renegatstva, kakor se je to zgodilo pri zadnjem obisku v Apaškikotlini. Naše * obmejne oblasti se tako strogo drže ne vemo katerih predpisov, da niti tam, kjer zavedno naše ljudstvo hoče komisijo pozdraviti s slovenskimi zastavami, tega ne dovolijo, dočiin Nemci na nam priznanem ozemlju uganjajo iz Gradca organizirane demonstracije.- — Odhod gostov. Z 'vlakom ob 17. uri sta se v pondeljek med drugimi odpeljala tudi ministra Žika Rafajlovič, minister dr. Kukovec ter podpredsednik Nar. predstavništva dr. Rybar. V imenu „Sokola" se je od odličnih gostov polovil, dr. Sernec. Ornenjeni gospodje so izražali svoje veliko navdušenje nad krasno uspelo prireditvijo. — Nemške obmejne demonstracijo. Očividec, ki je bil naVzoč pri demonstracijah v Apački kotlini, nam poroča prav zanimive podatke : ■ Predvsem moram ugotoyiti, da se od naše strani čisto nič ne stori v moralno pomoč našega obmejnega prebivalstva. Ljudje so popolnoma samim sebi prepuščeni. Nobene organizacije, nobenega pouka in bodrila k vztrajanju v teh razburjenih časih. Naši ljudje so popolnoma nepoučeni o prihodu in pomenu komisije. Vse drugače nastopajo Nemci, tudi oni, ki spadajo že definitivno v našo državp. Do podrobnosti so znali vse pripraviti za prihod in.naklonjenost komisije.' Vse v zastavah, seveda frankfurtarskih, dočim se je našim ljucfeni prepovedalo, se pokazati z zastavami. Vsi občinski predstojniki, sploh vsi govorniki, ki so prišli v dotiko s komisijo, so imeli enoiniste govore; v nekem slučaju se je ugotovilo, da so bili vsi ti govori hektogra-firani. Nemci šo tako dnlcč predrzni," da so s silo tirali tudi naše ljudi pred komisijo ter jih izdajali za Nemce. Organizacija je bila tako dobro izvedena, da so na .migljaj voditeljev poklekale pred kpnnsijo cele _ skupine ter kleče vpili: -„Gebt uns zu" Oesterreich!“ Žalostno je za rias,'da je bilo med temi klečečimi in za Avstrijo prosečimi ponekod polo,-vica Slovencev, ki so jih Nemci v to ponižanje z grožnjami prisilili. Kako samozavestno in nasilno nastopajo Nemci, Je pokazal slučaj, ko je nek Slovenec imel pogum in je člane, komisije opozoril, češ, da je med demonstranti polovica Slovencev. Tedaj so mu Nemci zagrozili, da ga ubijejo; moral je v oboroženem spremstvu našega častnika mimo razjarjenih Nemcev. Nemci so se skušali članom komisije (razen našim) prikupiti tudi s tem, da so okrasili avtomobile. Ko so nekateri mislili, da so pomotoma okrasili avto našega generala namesto avto Angleža, so trgali zelenje in cvetje doli, češ, da bi bilo za *Win-disclre'1 preveč*£'ast»\ Opozorjeni na pomoto, so se izgovarjali na ta način, da so tudi avto našpem deleča,ta okrasili. Naši ljudje prosijo pomoči iz Maribora, spretnih govornikov in organizatorjev, ki bi omahljivcem odprli oči in bodrili ljudstvo k samozavesti ter ga poučili o ideji in koristih pripadnosti k Jugoslaviji. ' 1— Zastava razmejitvene komisije. Razmejitvena komisija vporablja na svojih vožnjah belo zastavo z napisom: Commission de Delimitation de la Fron-' tiere. Poleg ‘ te zastave imajo Nemci svojo in naši delegati tudi svojo držav= no zastavo. — Sokolsko siavje in razmejitvena komisija. Ob priliki sokolskega slavja so ostali samo naši jugoslov. de= legati v Maribofu. Komisar za Japonsko se je odpeljal v Zagreb. Nemci in Italijani v Gradec, Anglež v Celovec. Baje se jc to zgodilo zato, ker so bili člani komisije vabljeni na slavje — ižvzemši Nemcev In Italijanov. — Izleti v Faio. V pondeljek ob 5 uri zjutraj so se odpeljali v Falo razni posetniki Sokolskega zleta, da si ogledajo tamošnjo elektrarno. Istočasno so-se odpeljali v Falo tudi učitelji in učiteljice, kr so zborovali v Soboto v Narodnem domu in ki so se v nedeljo udeležili Sok. zleta. Iz Fale so odšli peš v Ruše, kjer so si ogledali tarnošnje tovarne za karbid, dušik ter vžigalice. — Odhod hrvatskega in srbskega Sokola. V pondeljek ob 20. uri se je na glavnem kolodvoru odigral prisrčen odhod hrvatskega in srbskega Sokola. Pred odjiodom se je vršil poslovilni večer v Narodnem domu. Od tu so z godbo na čelu in v spremstvu našega Sokola odkorakali na kolodvor. Vkljub neugodnemu vremenu se je na kolodvoru zbralo lepo število tudi civilnega občinstva. Na poslovilni pozdrav dr. Pivko-ta je • v ganljivih besedah odzdravil starosta Osješke sokolske župe. Odhajajoči so zaplesali „Kolo“ kar preko železniškega tira. Ko so že vstopili v •vozove in je godba še enkrat zaigrala „Koio“ so hitro poskakali iz vozov ter zarajali še en „Kolo“. — Med počasnim pomikanjem vlaka je godba igrala Sokolsko ivoračnico med viharnimi pozdravnimi in odzdravnimi Živijo! in Nazdar !-klici. Srbi in Hrvati so opeto-vano izražali svojena vdušenje za iskreni sprejem v Mariboru. K sestanku akadem. dijaštva se nam še. poroča: Sestanku sta se udeležila poleg včeraj še navedenih društev Še: jugoslov. akad. društvo Jurislav Ja-nušič Rijeka, ABC-klub Zagreb. Na sestanku sta govorila »tudi minister dr. Kukovec ter bivši dež. preds. ‘Žerjav o nalogah napredne omladine. Dr. Kukovec je dijaštvo opozoril na veliko važnost študij o političnih vprašanjih. Dr. Žerjav pa, je opozarjal na opasnost klerikalizma ne1-samo za Slovence, ampak tudi za edinstvo Ju^oslovenov, »zlasti ker so klerikalci na „Orlovskem taboru" organizirali boj jugoslov. katoličanov proti'vsem,'ki ne prisegajo na Rim. — Milada Mžila znana arganiza-tovalka čeških Sokolic in strokovna pisateljica glede telovadne tehnike, je bila na Sokolskih dneh v Mariboru na povratku iz Splita, kjer se je vršil vež-barski točaj za žensko telovadbo. — Streljanje na demarkacijski črti. Dne 28. t., m. ob 20.45 je bilo oddanih iz. vasi Serak 50fa korakov od demarkacijske črjre na Koroškem v smeri proti Hraščam 25 strelov, ki so bili naperjeni proti naši orožniški patroli. — Darilo regentu Aleksandru. Mostar in prebivalstvo Mostarja in okolice je pripravilo za dar regentu Aleksandru ob priliki njegovega po-seta dragoceno sabljo iz zlata in srebra ter okrašeno z dijamanti. Na nožnici so vrezana mesta velikih zmag pod vodstvom regentovim, na ročaju pa je napis v cirilici: kraljeviču nasledniku, v latinici pa: verna Hercegovina. — Dan 18. avgusta. Regent Aleksander je izdal povodom svojega prVega bivanja v Sloveniji obsežno amnestijo, ki je menda le slučajno datirana z dnem 18. avgusta, kakor vse avstrijske amnestije zloglasnih Habsburgovcev. Takšnim neokusnim slučajnostim bi se pa Ijansko-dumtisko #nsnoria.. *a.lah&Q. izognila. # — Naš Uradni list je menda naj. večja neroda v Sloveniji. Ni čuda. saj zapenja z nerodnostjo že' kar pri glavi. Pred kratkim je objavil ministrsko na-redbo, da se imenuje odslej naša država kraljevina in ne kraljestvo in podobno. A Kljub temu pa izhaja ravno ta Uradni • | list še vedno pod napačno firmo: P »Kraljestvo ...“ 1, da: ima vremena — pa v Ljubljani! ' — Srbski patrijarhat. Arhierejslti sabor pravoslavne cerkve iz vse države bo sklican v Beogradu dne 9. septembra t. 1. Dne 12. septombra bo proglašen srbski patrijarhat. Po tem činu se . bodo izpopolnila vsa prazna mesta vladik.' — Ukaz o odlikovanju podpisan. Podpisan je ukaz o odlikovanju rezervnih častnikov z zlatimi in srebrnimi ko- • lej nami za zasluge v vojni od leta 1917 do 1919. — Avstrija nam vrnila ladje. Z ozirom na določbe mirovne pogodbe nam je vrnila Avstrija ladje, ki nam jih je zaplenila začetkom vojne. Te ladje so „Drina“, „Ibar“, „Mačva“, ,Neretva“ in „Krajina“. Ladje so te dni prispele v Beograd. — Potovanje regenta v Bosno. Reg. Aleksander bo uradno obiskal Bosno in Hercegovino v drugi polovici meseca septembra. — Ukaz finančnega ministrstva glede uradnikov- Podpisan je veliki finančni ukaz, ki je bil izdelan v glavnem ravnateljstvu državnega računovodstva. Obsega nad 500 uradnikov, največ davčnih. S tem, da bodo. davčni uradniki napredovali v novih plačah, ki so z začasnim računskim zakonom predvidene do 400 dinarjev. Ko boizvršeno rezmeščenje finančnih uradnikov _ po tem ukazu, bo finančni minister izdal naredbo, da se morajo uradniki takoj nojenergičneje lotiti posla pri izplačevanju davkov za prejšnje in za tekočo leto. 1 — Sanatorij za Invalide. Ministrstvo ‘za socialno politiko je začelo ustanavljati sanatorije za revne invalide. Dose-daj sta bila ustanovljena dva sanatorija. — Pravoslavna fakulteta v Zagrebu. Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim se na zagrebškem vseučilišču ustanavlja iztočna pravoslavna fakulteta. -- Lakota in kuga na Kitajskem. Na Kitajskem, posebno v severnem delu, se razširja kolera in vsled pomanjkanja pomladanskih in poletnih deževnih nalivov tudi lakota. K temu se pridruži še nastop velikanskih rojev kobilic, ki pokončuje deželne pridelke. — Tobačne trafike v Sv. Lovrencu št. 25, 70, 79 in 126 so razpisane potom javnega natečaja do 30.. septembra 1920. Enoletni kosmati dobiček je znašal 10.438 K. Položiti se mora predne se ponudba Izroči 1000 K jamšcine. Šport. : Lahkoatletske vaje. O priliki sokolskega zleta se je nudila našim športnikom prilika videti nekaj dobrovspelib lahkoatletskih vaj, tako skupine pri metanju diska in kopja kakor tudi zelo priljubljeni in razširjeni skok s palico. Ker je lahka atletika važna in predpo-goj celotnega športa, zato je ,ne mo-remo nikdar dovolj priporočati našim športnim klubom, ki gojijo večinoma samo nogomet, pri tem Pa pozabljajo, da je lahka atletika predpogoj nogo-meta. V poštev pridejo predvsem sledeče lahkoatletske vajer , 5 ^°0, 200 itd.) K temu spadajo tudi razne vrste štafet. 2. Skok v višino z m brez zaleta 3. Troskok. 4. Skok s palico. 5 Kroelja- 6- Metanje diska m kopja. 7 Skok v daljavo z zaletom in brez. Vse te vrste lahke atletike se vežbajo lahko pri naših športnih klubih ]brez velikih stroškov in naprav in zato jim nujno priporočamo — če še niso pri, gelida se jih kmalu osvojijo. Ljubljanski nogometni podsavez > namerava* v kratkem prirediti lahkoatletski meeting, * ki bo za vse njegove člane obvezen in tedaj se bo pokazalo pomanjkanje vež-banja v^ lahkoatletskih vajah." h Gospodarstvo, trgovina. ! Monopolni zakon za celo Jugoslavijo. Upravni odbor dravžnih monopolov je sklenil da se monopolni zakon, ki je dosedaj veljal samo za Srbe, razširi odslej na vse kraje Jugoslavije. Finančne delegacije, ki so doslej zbirale monopolske dohodke zunaj mej Srbije, se bodo zamenjale z delegacijami uprave državnih monopolov. | Odredba južne železnice. Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker je državna železnica poravnala le del svojega dolga in s tem še niso od,-stranjene težkoče za prihodnje 'mesece, je južna železnica odredila, da stopi frankaturna obveznost in ukinjenje predujmov pri povzetjih in pošiljkah na postajah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev/ šele 15^ septembra 1.1. v vetjavo. Veterinarne odredbe radi pro ftieta s prašiči, da se zatre in omej živinska kuga. Kes se je v zadnjem casu po večjem številu transportov trgovcih prašičev, ki so bili nakupljeni na hrvaškem in v raznih krajih slovenske pokrajine, zanesla presičja' kuga v razne kraje, se zato, da se prepreči nadaljno razširjanje, na postavi členov 2., - 10., 24. in 43. zakona z dne 6. avgusta 1920, drž. zak. št. 177, in izvršilne na-k temu zakonu z drle 15. oktobra 1909, drž. zak. št. 178, dokler se ne odredi drugače, ukazujejo tele veterinarne odredbe: l. Prepovedano je izdajati svinske potne liste za prašiče iz krajev ^vasi)> zakuženih po prašičji kugi. 2. Pre-P°vedanq je nakupovati prašiče od dvorca a° dvorca ali od kraja do kraja v trgovske sv^he. 3. Prepovedano je v okuženih krajih goniti prašiče na skupno paso 3li k skupnem napajališčem ali jih puščati izven dvorcev (ograje), dai bi mogli Prihajati v dotiko s prašiči drugih dvorcev. 4. Prepovedano je prosto tekanje prašičev, psov, mačk in perutriine okuženih dvorcev. 5. Kupovati prašiče v gospodarske svrhe, to je za pleme, »rejo, pitanje kakor tudi za zakol, zlasti v aprovizacijske namene, je dovoljeno le v nezakuženih krajih. Istotako je dovoljeno le v nezakuženih krajih. Istotako je dovoljeno kupovati in prodajati prašiče vseh vrst na sejmih, ki jih nadzirajo živinozdravniki. 6. Glede prometa s prašiči veljajo predpisi, ki so jih izdale: bivše namestništvo v Gradcu dne 15. junija 1910, št. 12.949, za politične okraje na Koroškem, in bivša deželna vlada v Ljubljani dne 28. junija 1910, št. 14.204, za politične okraje na Kranjskem. Glede trgovskega prometa s prašiči y Prekmurje se uveljavljajo- predpisi, ki so veljavni za politične okraje slovenske Štajerske. 7. Glede trgovskega prometa z prašiči se ukazuje nadalje še to-le: a) Vsakdo, ki trži s prašiči, mora imeti za trgovske prašiče oblastveno dovoljen trgovski hlev (prodajalno), b) Odpro-dajati se smejo trgovski prašiči, namenjeni za pleme, rejo ali pitanje samo če je dotični transport pri iztovoritvi na železnici ali, če sa je prevoz izvršil z vozom, ob vhlevitvi v trgovski hlev, uradni živinozdravnik pregledal in ga spoznal za nesumljivega, če je bil ta tjansport izza dne tega pregleda najmanj 21 dinj pod živmozaravniškim nadzorst-vom in če ga je po preteku te opazo-valne dobe zopet pregledal uradni živinozdravnik in ga spoznal nesumljivega c) Vsi, ki tržijo s prašiči, morajo za vsak prašičji transport ob iztovarjanju prašičev na železnici ali ob vhlevljenju v trgovski hlev uradnemu živinozdrav-niku izročiti živinske potne liste, s katerimi transport krit. Po preteku 21 dnevne opazovalne dobe izda uradni živinozdravnik, ako je ugotovil, da je transport nesumljiv, dovolilo za odprodajo prašičev. Na podstavi tega dovolila, izda županstvo nove živinske potne liste, v katerih se mora navesti *Števi!o do-tičnega transporta, č) Prepeljavati trgovske prašiče iz trgovskega hleva (prodajalne) je dovoljeno le na one bližnje sejme, ki jih'nadzirajo živinozdravniki. Neodprodani prašiči se morajo prepeljati ali na druge sejme, ali v prejšnji trgov ski hlev, ni pa jih dovoljeno postavljati v drjige trgovske hjsvg (prodajalne). d) Nadalje se morajo odprodajati prašiči v trgovskem hlevu do popolne razprodaje toliko časa, dokler ostanejo zdravi, oziroma nesumljivi, e) Dokler niso odprodani vsi prašiči dotičnega transporta in se ni očistil in razkužil trgovski 'hlev, ni dovoljeno v ta hlev postavljati drugih prašičev, f) Ako je v enem dvorcu več trgovskih hlevov; toda v istem poslodju, je smatrati vso istočasno vhlevljenje prašiče, četudi raznih transportov, za en transport. Novi prašičji transporti se smejo vhleviti samo, če so bili odprodani vsi prašiči in so se tudi vsi oddelki trgovskih hlevov očistili in razkužili. 8. Politična okrajna oblastva so pooblaščena, da smejo v gospodarske ali aprovizacijske svrhe dovoljevati izjeme teh predpisov, ako je po izjavi uradnega živinozdravnika izključeno, da bi se prenesle kužne bolezni. 9/ Ti predpisi ne razveljavljajo onih krajevnih odredb, ki so jih morebiti politično okrajna oblastva ukrenila zaradi obstoječih živalskih kužnih bolezni. 10. Prestopki tega razglasa se bodo kaznovali po določilih VII. poglavja zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177. naj bi ta vera prešla v vsakega posameznika, da vse te vmže in maže bol niku samo škodnjojo, nikdar se pa še ni zgodilo, da bi ga bile olajšale težav -da bi ga pa rešile smrti, to vedo pove dati samo „dobr.e stare mamice* in — » coprnice". Tako zdravljenje je le pre-mnogokrat tudi krivo, da ostane tudi poznejša zdravnikova pomoč brez vspeha.* Potemtakem: Zdravstvo. Kako se varujemo griže? (Po navodilih docenta dr. Ivana Matkota.) II. Kako se pojavi griža? »Po preteku 2. do 7. dni po okuženju se pojavijo pri okužencu cela vrsta znakov, ki govore za okužbo. Predvsem se obolelega loteva nekakšna brezčutnost, obča oslabelost, lahki znaki črevesnega motenja. Večina ljudi smatra to kot nekakšno posledico napake v prehrani. A že prihodnjih par dni jih bolezen v celi nagoti in strahoti pouči o posledicah njih ahkomišljenosti. Neusmiljene bolečine v rebuhu,^ vedni preliv jim ne da miru ne po dnevi ne po noči, ter jih z brezobzirno roko pritisne na — nočno posodo, Navadno to stanje spremlja tudi vročina. Ta pojav bolezni traja manje ali dalje ter preide polagoma v ozdravljenje ali pa v neizogibno smrt. V posebni nevarnosti so otroci, starci in slabotni ljudje, v mnogih slučajih pa preide bolezen v dolgotrajno hiranje, ki slednjič vendar rsled opešanih moči končuje's katastrofo, mamo pa tudi mnogo slučajev, katerim se pridruži tudi čienski revmatizem, motenje srca, živčevja itd. Se enkrat pov-darjam, da je v tem oziru najneusmilje' nejši bacil tipa ,shiga-kruse“. Iz navedenega je razvidno, da n. ijriža vsikdar tako nedolžna, kakor se jo n&o6 občinstvo navadno predstavlja. Saj ni čudo, ker še v naših krajih nikdar ni razsajala ta kuga v onih razmerah, kot se to drugod opazuje.* G. docent se tu prekine, a kmalu z resnejšim naglasom nadaljuje: »Opozorite naše občinstvo, da je vkljub temu naša dolžnost, da čuvamo blagor naroda ter ga zavarujemo pred to boleznijo tem jolj, ker imamo pred seboj bolezen, katere se lahko in sigurno obranimo, če le hočemo. Pazljivemu človeku, ki se drži običajnih navodil, se v takem slučaju pač ni treba bati obolenja. Nasprotno pa naj si vsakdo vzame resno k srcu, da se nikdar in v nobenem slučaju ne maščuje tako v neusmiljeni meri brezbrižnost, nesnaga, razkošje in zaničevanje naših izkustev, kakor ravno pri tej bolezni.* In zdaj gospod docent; kar je za naše občinstvo najvažnejše: So domača zdravila za grižo priporočljiva? G. docent najpreje z ironičnim nasmehom, a takoj nato resnega obraza odgovarja: ,Kar se tiče zdravil, opozarjam vsakega posameznika, da je smrtni greh, pri tej bolezni se spuščati v do-Z(*ravila, kakor se jih i pri nas zulibog prerado vporablja in sicer;,neizmerno pitje žganja, zavijftnje v kvas, za-kopanje v gnoj, narihanje š česnom okoli popka m ust, kadenje z brinjem, nošenje česna okoli vratu, izgovarjanje vrokov, britje glist, nalaganje bolnikov v surovo maslo m mleko, orehovo in hrenovo Kaj naj svetujemo našemu ljuds t vu? »Ge hočete — in to moramo hoteti vsi — da ostane tak bolnik pri življenju in da cimpreje ozdravi, naj se pokliče zdravnik kolikor mogoče hitro, ali pa z bolnikom v najbližjo bolnico.* Kaj pa tam, gosp. docent, kjer ni ne zdravnika ne bolnice blizu? »Ostanem pri tem, da je zdravniška pomoč neobhodno potrebna. Do tistega časa, ko zdravnik poseže v zdravljenje bolnika, naj se bolniku ponudi samo (kuhanega mleka — da, g. urednik ne glejte tako začudeno, da, kuhanega mleka brez vse skrbi, ker kuhano mleko lajša opečenje, ki se ravno v tej bolezni pojavlja; potem tudi lahkega čaja, kuhano limonino vodo in naj se mu greje tuijli trebuh. In ne pozabiti na izločitev takega bolnika od drugih domačih. Bolnikovi odpadki naj se polijejo z apneno vodo, ki se pripravi na enostaven način, da se na 1 kg nevgašenega apna nalije 5 litrov vode.* In s tem je gospod docent zaključil svoja za nas, še bolj pa za naše ljudstvo dragocena navodila, za katera mu v našem i v imenu blagora naroda izrekamo najtoplejšo zahvalo. Splošen utis tega pbuka je bil ta: griža ni tako nedolžna, kot si jo naše ljudstvo navadno predstavlja, ni tako strašna, kot je pri bojazljivih razvpita, postane pa lahko še strašnejša, kot si jo tudi naša inteligenca predstavlja, ako se v brezbrižnosti pusti razpasti od posameznega slučaja v epidemijo, ki potem iz vasi v vas, iz mesta v mesto neusmiljeno in hitro pobira svoje žrtve ter jih v visokem številu uvaža v prerani grob, ki bi bil lahko ostal še dolgo in za druge bolezni odprt, če bi vsak posameznik vpošteval zgoraj navedena navodila našega izkušenegaa strokovnjaka. poljskega ministra za zunanje zadeve: Poljska mirovna delegacija je 7. avgusta odklonila ruske mirovne predloge, ker so naperjeni proti samoodločbi narodov in proti že pripoznani suvereni-teti od ruske strani in ker se umešavajo v notranjo politiko Poljske. Najnovejša poročila. Ruska protiofenziva. LDU Moskva, 30. avgusta. (Brezžično.) Ljudski komisar CiČerin je poročal sovjetskim zastopnikom Kamenevu v Londonu in Koppu v Berolinu, da je ruska armada končala svojo regrupacijo n zopet napada.* Pri Bfalystoku, Brest-itovskem in v vzhodni Galiciji je zaznamovati že nekaj vspehov. Poljska po ročila o velikanskih izgubah so neresnična. Bojna sila ruske armade je nedotaknjena. Dospela so nova ojačen ja. Rusko prodiranje. DKU Moskva, 30. avgusta. (Brezžično.) Na železniški progi BIalystok— Wolkowysk smo zasedli nekaj postaj. 3ri reki Mjarkaja smo zasedli Narzyka, Bieloriec in še nekaj vasi. Prodiranje se nadaljuje. Grodno zasedeno? LDU W icn,' 31. avgusta. Kakor poroča ,Neue freie Presse" iz Kopen-iagna, so Rusi žopet zasedli Grodno in se nahajajo ravnokar v boju za Bialy-stok. To poročilo še ni potrjeno od nobene druge strani. Lvov ni v nevarnosti. LDU Wien, 31. avgusta. Krakovski poročevalec „Ncue freie Presse' -je iz-izvedel od zanesljive 9trani, da ne obstoja za Lvov od strani boljševikov ni-kake nevarnosti. Pač se odigravajo hudi J°ji vzhodno od Lvova, o tu so bile rdeče čete poražene. Ruski mirovni pogoji odklonjeni. perjfe in kakor je Se več takih .domačih DDU Kopenhagen, 30. avgusta, Po zdravil*. . * e* ujlo q>ijn le„ž<*lj,n» iz_?rc§, | brzojavki iz V^ave se uo(9ča iz note Prebivalstvo Grodna proti Poljakom. DDU Kovno, 30. avgusta. Litavska brzojavna 'agentura poroča: Včeraj jo dospela na litavski generalni štab brzojavka iz Grodna, v kateri prosi prebivalstvo, naj se odpošljejo takoj čete v Grodno, da bi mesto ne prišlo v roke bližajočim se Poljakom. Bolševiška fronta pri Lvovu omajena. DDU Wien, 30. avgusta. Ukrajinski dopisni urad javi iz Tamova: Ukrajinski armada Pavlenko je na 26. t m. v sporazumu z poljskim višjim armadnim vodstvom prekoračila Dnjestr in prodirala v hrbtu boljševiške fronte proti severu (Zlata Lipa—Buczacz—Strypa) in tam boljševiške čete presenetila, rad! česa je boljševiška fronta od Lvova d« Chodorova močno omajena. Uspehi poijske ofenzive. London, 30. avgusta. (Brezzično). Poljska delegacija je podala celoten pre* gled ofenzive: 107.000 ruskih ujetnikov, 50. mrtvih in težkoranjenih, 30.000 pre« stopili prusko mejo. Rusko-poljski sporazum. DKU Varšava, 30. avgusta (brezžično}, Cičerin je odposlal ministrskemu pred« sedniku Witos brzojavko, v kateri izjavlja, da se poljski mirovni nameni strinjajo z ruskimi. Za svojo osebo smatra vpostavo prijateljskih razmer s polj« skim narodom za nujno potrebo. Razmejitvena komisija. Maribor,'30. avgusta. Ker je bil med našo in avstrijsko delegacijo razmejitven« komisije sklenjen dogovor, da se bo v neposrednih pogajanjih skušal doseči sporazum glede poteka mejne črte, najprej na ozemlju od Hflhnerkogla do st, Duha, se je v to svrho vršil v soboto prvi sestanek obeh delegacij. Obe sta predložili svoje zahteve v posebnem za« pisniku. O vsebini teh zapisnikov bo razpravljala celokupna komisija. Da pa bo pri pretresovanju teženj, ki so jih predložili zastopniki obeh sosednjih držav, tudi natančno poučena in imela vpogled v dejansko stanje, odpotuje to sredo na Hihnerkogel, kjer si bo položaj pregledala. / Položaj v Albaniji. Albanski napadt odbiti. Velika akcija jug čet. LDU. Beograd, 30. avgusta. »Po-litika* poroča iz Skoplja; da so po razporedbi došlih ojačenj izvršili naše čete napad na celokupni albanski fronti, co so že poprej odbile vse -napade Arnavtov. Pripravljalna akcija za napad se je pričela včeraj zjutraj ter je trajala ves dan. Strahovito delovanje našega topništva ter ostalega orožja je zlomilo sovražni odpor ter omogočilo našim četam zavzeti neprijateljske postojanke Busterice in vse postojanke^roti Karabu in Besatu, ki jih je imel sovražnik zasedene že izza svojih poslednjih napadov. Seja narodnega predstavištva. LDU Beograd, 30. avgusta Za jutri, ob 16. uri je sklicana seja začasnega narodnega predstavništva z znanim dnevnim redom: drugo čitanje zakona o volitvah poslancev v ustavolvorno skupščino. Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odfiovprro urednik ; Fran Voglar. © 3 o Tukajšnji bančni zavod sprejme takoj 8j inteligentnega ® cfežka-shsgo (tekača) zmožnega slovenščine in nemščine, v starosti nad 14 let in tozadevno šolsko izobrazbo. Ponudba pod »Siuga-tekač« na upravo tega lista. ■ 427 @$ ®©#®®®®®®®®®®©®®®@$®®®®®®$$ lissš&tisssi isbi Prednaztidniiol Otvorl se: Elektrotehnično podjetje 2—2 Saks & Ljubljana Sv. Patra cesta 25 Maribor Slovenska ul. 20 nasproti hotela „Union" Solidno delo! Zmerne cene! Zaloga spalnih sob po nainilfih cenah Ernest Zelenka, ib« r Šolska ulica št. 5 361 30t-4'. Nova lekarna v Mariboru - Stavnemu občinstvu naznanjam, da sem na Glavnem trgu St. 20 v Maver-jevi hiši odprl ' lekarno „Pri sv. tahu“ in jo obilno založil z vsemi zdravili in zdravilnimi potrebščinami. Mr. Ph. Ivan Vidmar 328 10—5 lekarnar. Mala oznanita. Šivilje za izdelovanje perila se sprejmejo. MaksDurjava in drug, Maribor, Gregorčičeva ulica 24. 430 Strežnica, dvakrat na teden za 2—3 ure, se iSče. Ponudbe: Mejač, Urbanova ulica 12, I. ndstr. 431 ESIaUtromonfeir, vešč v vseh delih napeljave električnega močnega kot lahkega toka, išče trajno službo v kakem večjem podjetju. Ponudbe pod »Elektromonterc na upravo lista. 425 MobESram«* Eli ncrosžali* rano sotoo (event. z uporabo kuhinje ali prehrano) iščeta zakonska brez otrok. Ponudbe pod »Dr. P.« na upravo lista. 424 2—1 Scfoa brea poivššJva se išče. Ponudbe: Mejač, Urbanova ul. 12, I. 432—1 l Ove sestri iz boljše in premožne hiše, neomadeževa-ne minulosti? iščeta znanja s primernima gospodoma, ki bi imela manjša posestva ali boljše stalne službe. Cenjene ponudbe do ll.sep-tembra pod »Lasten dom 20.000« na poštnoležeče glavna pošta Maribor. 428 Paradižnika za konzerviranje lepe dostavim na dom v Mariboru po 2 K kg. množine nad 10 kg. Dalje K u m a r e po 1 K kg. Naročila z dopisnico na naslov : Ivan Mrmolja, Pesnica. 3—3 411 Mahlovano mesečno sobo išče stalno nameščen 1 gospod za takoj ali pa vsaj s 1. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista. aa 20 kreveta kompletnih iz trdega in mehkega lesa, 6 omar, 6 nočnih omaric, 6 umivalnikov, 10 stolov, 6 peči ;iz majolike, 3 železne peči, 100 plitkih krožnikov, 2 prašiča za pleme, 1 leseni hlev za prašiče, 3 stojala za sode, nri gostilni »Svoboda«, Maribor, Koroška cesta 27. 423 2-1 SSSIGmm Prva slovenska brivnica se slavnemu občinstvu pri. poroča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta Št. 22 (prej G. Gredlič). 243 Pohištvo Spalne, Jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložiti, modroci, otomane, spalni in deitoracljski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, Železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PRIH S, Maribor SiemSeke« trg St. O Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonj 1 Zmožni elektro monterji za hišno instalacijo in prosto napeljavo se takoj sprejmejo. ]ugosloveni ali Čehoslovaki imajo prednost. Pogoj: Takojšnji vstop. Ponudbe s plačilnimi zahtevami na „Meli stroja" d. z o. z.' 370 7 — 5 Maribor, Gosposka ulica S. za žganje kupi ¥OLLE8t veletrgovina ž vinom v Lajtersbergu. 426 3—1 Razglas. Ustmena licitacija mesa za garnizon Ma. ribor za oktober, november in december 1920 se vrši dne 11. septembra 1920 / ob 10. uri dopoldne pri 4i8 PitatsM oimifni komandi Mbor Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. ■ ; V-vi i^Pristna viha;, in sveže ■ ... , r Priznano izborna kuhinja. .{r ■m .C JCStS: Pristopajte k Jugoslov. Matici! Zavod za stražehie in zaklepanje v Mariboru ■ provi&m« vsako vrsto »»ra*®n|a v mostu, na kolo •flk, kakcr tudi spremljanja lelesnMklh V Msjosafila v pisarni PrlstaniRna aHes it H • • , • i • ' ./v "vfV* ' Zadružna banka v Llubliani, delniška družba. L j ubij a n a, avgusta im Vabilo msubskripeiio delnic! Gospod minister trgovine m industrije ie s svojim rešenjem z dne 6, avgusta 1920, IV. St.,1745 dovolil, podpisanim kon- cesionarjem, da smejo osnovati delniško družbo pod imenom Banka je upravičena izvrševati sledeča opravil?.: Ustanavljati konzumne in produktivne zadruge, pospeševati njih razvoi z dovoljevanjem kredita, posredovati jim nakup in prodajo blaga in surovin, nadafje posredovati med njimi denarno podporo, Dalje eskomptovati, reeskompiovati menice, dovoljevati akceptni in kontokorentni in drugi kredit, nakupovati in prodajati blago in surovin« vseh vrst, vrednostne papirje, valute, dajati posojila vseh vrst itd. / Delniška glavnica znaša K 5,000.000’—, razdeljenih v 12.500 delnic po K 400’—. Delnice se emitirajo po kurzu K 400’— komad in za vsak komad K 20’— več, da bodo tako ustanovni stroški kriti, Delnice se bodo ^dajale po K 400*—, po K 2000*— in po K 4000’^-. . Na subskrlbirane delalce odpadajočo glavnico je treba plačati do 20. septembra t. I. pri zavodu, kjer se je subskripdja vršila. , , Subskrlpcijske pole so na razpolago pri podpisanih zavodih. Subskripdja se zaključi 20. septembra ob 12. uri opoldan. - *29 Konzumno društvo za Slovenijo Splošno kreditno društvo y Ljub- r. z. t o. z. liani, v Ljubljani. • Ljudska tiskarna d. d. v "Ljub- »Ljudski dom"j ... • r. Z« 2 0. Z< i" bljani. v Mariboru. Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge iu zavode v Ljubljani, r. z. z o. z. „Sloga“ nakupovalna in prodajalna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani. 1X Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor.-— Tiska: Mariborska tiskarna d. d.