n Največji ilovcsuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 S Zrn. New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 J NARODA » List slovenskih delavcev y Ameriki, w 2 The largest Slovenian Daft? in I the United State*« I Issoed every day except Sundays I and legal Holidays. 1 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 55. — STEV. 55. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 8, 1935. — PETEK, 8. MARCA 1935 VOLUME XLHL — LETNIK XT,ITT. GRŠKI M0NARH1ST1 ZA POVRATEK KRALJA JURJA Vedno več kongresnikov za odpravo NRA VSTAŠI SO ZAGROZILI V SVOJEM ULTIMATU Z OBSTRELJEVANJEM GLAVNEGA MESTA ATEN Vstaši so zasedli tri važne otoke. — V Macedoniji se revolucijonarni uspešno ustavljajo vladnemu vojaštvu. — Mobilizacija turške "in bolgarske armade je položaj še bolj zapletla. — Venizelos pravi, da bo proglasil neodvisnost Krete. NEMIRI V WILKES-BARRE 15,000 majnerjev se je spopadlo s policijo. — T* •• • •• 1 »1* 1 rije majnerji so bili baje ubiti. BEOGRAD, Jugoslavija, 7. marca. — Grški revolucionarji, ki imajo vsak dan več uspehov, so poslali vladi ultimatum, v katerem so ji zapretili, da bodo zaceli obstreljevati glavno mesto Grške, Atene, če ne odstopi. Vlada smatra za edino rešitev, da pokliče nazaj na prestol kralja Jurja. Vstaško brodovje je danes zavzelo otoke Samos, Chios in Mytilene. Vstaši imajo v svoji oblasti križarki "Averoff in "Helle" ter tri rušilce. S teh ladij se je izkrcalo na otokih vojaštvo in jih zavzelo. Revolucijonarii so se preskrbeli s premogom in živili ter zaplenili tudi velike vsote denarja, s kkaterim jim bo mogoče financirati revolucijo. Naleteli niso skoro na ni-j^vce ter jih pretepalo s pa-. . , i . . v i • i . • • ilicaini. Posebno kruta je bila kak odpor, kajti večina prebivalstva simpatizira z policija im koIlj5h s kateriini revolucijonarnim voditeljem Venizelosom. Otoka Samos in Chios imata po sedemdeset tisoč prebivalcev. Vsi trije otoki so važno oporišče za napade na macedonsko obal. Neka vstaška bojna ladja se je danes pojavila v pristanišču Kavala. Takoj jo je začelo obstreljevati dvajset armadnih letal, nakar se je umaknila. V Kavali, kjer se je vršilo obstreljevanje ne o-ziraje se na civilno prebivalstvo, je imela državljanska vojna posebno tragične posledice. Vladna ar-tilerija je popolnoma porušila žensko bolnišnico, ki jo je ustanovila Venizelosova žena. Bolgarska in Turčija sta začeli koncentrirati ob meji močne vojaške oddelke. Ultimatum admirala Demistaksa, je povzročil med atenskim prebivalstvom paniko. Niti navzočnost angleške križarke "Royal Sovereign" ter dveh francoskih bojnih ladij ni mogla pomiriti ljudi. Angieži so izjavili, da odkritosrčno žele, da bi vlada napravila mir, nikakor pa ne smatrajo za svojo dolžnost, da bi branili mesti Pirej in Atene proti vstašem. Po štiriindvajset ur trajajočem premirju, ki je bilo potrebno zastran slabega vremena, je general Kondylis, poveljnik vladnih čet, z vso ostrostjo obnovil ofenzivo proti ustašem. Kondylis ima na razpolago osemdeset tisoč vojakov, težko artilerijo in šestdeset letal, dočim razpolagajo vstaši komaj z 8000 možmi, ki so povrh tega pa še slabo oboroženi. Vstaši drže črto, ki se vleče od Doiranskega jezera do izliva reke Strume. Tam so bili zavezniki leta 1 91 7 in 1918. Zakopi so še vedno ostali, ki se je jih vstaši s pridom poslužujejo. Navzlic vladni propagandi se je pridružilo vstašem skoro vse moško prebivalstvo Macedonije. V kavalskem okraju, ki je svetovnoznan po svojem izbornem tobaku, so se že davno pred izbruhom revolucije vršili delavski nemiri. Nadalje je treba pomisliti, da Macedonija ni nikdar prav posebno simpatizirala z Atenami, pač pa stremi po samovladi. Sedanja revolucija, ki je že deveta v zadnjih 26. letih, je najbolj krvava in razsežna, kar jih je doživela Grška v zadnjem četrtstoletju. Koliko žrtev je zahtevala, se ni moglo dognati. Vlada ima baje natančne podatke, pa jih noče izdati. V Atenah se bolj in bolj pojavljajo govorice, da bo mogoče rešiti krizo edinole na ta način, da se iz-premeni republiko v monarhijo. Wilkes-Barre, Pa., 7. febr. Sodnijsko poslopje Luzerne o-kraja je bilo podobno bojišču, ko s«* j<« okoli 15,(MR) majnerjev in prijateljev iz okoliee spopadlo z državnimi t yu perji in policijo. Majnerji so prišli pred sodni jo v protestu proti 0 glav in je po amputaciji mimo dokazal, da so bile te glave res prazne in da je narodu bolje brez njih. kar je narod tudi molče viteku kakih dvajsetih let priznaj kot temeljno reMii«čiH>; < 'lovnk, ki ni nikoli "kdj dtnnoval" (pel narodne himne K de domov milj". Op. uredništva). ker mu je bila narodova »luša del lastne osebe, kakor oči ali sive, za kar so ga rodoljubi ]M»stavlj;^.i na sramotni oder: Slovan, ki ni nikoli "hejslovanir*. ki ni na banketih govoričil ognjevitih govorov, ki ni hropeiusl po belem orlu (odlikovanju carske Rusije. Op. uredništva), pa je vendar dal d« »se lanjeinu fantomu nenslaviznia telo. kri hi dušo; Pobožen in v boga verujoč človek, ki pa je v tej svoji veri nioi.nl priti v konflikt z vsemi onimi, ki se izdajajo za služabnike in hranitelje lnužje; Velike Lašče, Slovenija. Moja sestra Kristina Kolar, trgovka na Ciilhert, Minil., zde-kliškim iineiioin Kristina »Jaki ir, rojena na Mali Sliviei pri Velikih Laščah na Delen j-j skein. mi je naročila vas eeuje-ni list (»las Naroda. Naročnino je za eno leto vnaprej plačala. Dovolite, da se kot čitatelj listu tudi jaz oglasim s skrom- f1 niin dopisim. (i las Naroda mi zelo ugaja, ker je vseskozi zanimiv. Citaui ga prav pridno in z zanimanjem. Prinaša poročila iz Amerike in stare domovine. Zavzema se za soeijalno izboljšanje delavstva, goji kulturni1 stike s staro domovino, posebno s propagando slovenskih k n jitr. zato tra vsem rojakom toplo pri|K>roeam. Posebno pa še priporočam rojakom. da hi pridno segali po knjigah iz knjigarne 44(ilas Naroda". Iz ti ji li boste zajetna I i oliilno in bogato dtiš(>vno Itrano, našli I »ost c pa t ti« i i mnogo zdraveira razvedrila in zabave. Kaj poselmih novic iz naših krajev ni. Tukajšnji prebivalci so po večini bolj siromašni kmetje in bajtarji, ki jili je zajel val, povsod razširjene depresije. Tkvarjajo se s svojo borno grudo. da s«' preži ve. Kljub svoji sironiaščini in krizi, ali morebiti prav zaradi nje, je narod zdrav, krepak in ponosen ter ljubi svojo rodno zemljo z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo. Kakšnih pustolovščin, kot se često dodajajo v večini krajev naše lepe slovenske domovine in po vsej širni zemlji že vsa leta po vojni. — ne pozna. Senzacij željni ljudje lic pridejo na svoj račun. Narod se ravna rajši po pesmi, ki jo je pel slovenski pesnik Anton Aškerc: z* Velikonoč DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesl jivo po dnevnem kurzu. ▼ ITALIJO NEWYORSKI PABERKI V JUGOSLAVIJO Za $ 2.75 ....................Din. 1:10 f 5.215 ....................Din. 2M f 7.50 ....................Din. 3M $12.— ..............................I>in 5IHI $2H.JK ..............*.„ Din. IIHW $47.511 ..................Din. 30(19 Za $ 9.:tr. $18.25 Uf.tffl ... $88.20 ... $176.— .. $26 .... Ur iaa Ur 2M Ur 599 Ur IMO Ur MM Ur »INKI Peter Zgaga KB K SB CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CBNB PODVRŽENE SPREMEMBI UOR1 ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot sgoraj na /eueno, bodisi t dlnarjlb ali lirah dovoljujemo Se boijf: pogoje. IZVLAČ1LA V AMEKlS&IH DOLARJIH Za Izplačilo ZU Mož, ki j<* udihnil dušo Češki in rekel češkemu ino. itjejio vprašanje je tvoje vprašanje: (llovek nezbmdjive sile, ki jo je često skušala zlomili ma len k osti lost naših razmer in naših ljifdi, pa je ni zlomila. marveč je ta sila strla njo samo; < 'lovek, v člj^ar prisotnosti se čutiš svobodnega — redek primer na Češkem, — ker oiiičutiš. nla ni zmožen prevare in ne]v»štenosti in ki govori s teboj tako, kakor govori s svojimi prijatelji hi "prijatelji*'; Demokrat, do krvi prepričan, poleg katerega pa imaš vedno občutek, oslanstvo posne-nuiti ter si je ustanovila proroške obrti, da bi jili pa imeli za prave proroke, so zaceli na ves glas kritizirati hi poniževati njega, kar izgleda, da je ta zvitost začetek modrosti prizadevnih čeških glav sploh: z eno besedo: T. (K Masarvk je eden izmed tistih ljudi, zavoljo katerih človek ne obžaluje, da je živel, ker jih je poznat in šel z njimi... $ 5.— morate poslati $10.— $15.— J20.— $40.— f59.— 'H ... $ 5.79 .......$10.85 ... $16— .... $21.— ... $41.25 ... $51.59 I'reJ«»ruiilk «ioM v starem kraju Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cwile Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla« Naroda" 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. Iz Slovenije. Posledice pijančevanja Ni se še poleglo, razburjenje zaradi umora pri Ljutomeru, ko se je v Mriboru razširila vest o novem zverinskem umora. Ponoči so pili v Vingustovi gostilni v Zgornjih goricah pri Pragerskem kmečki fantje, med njimi tudi 25-letni hlapec Štefan Žumer. Malenkosten prepir je povzročil, da je Vin-gustus potegnil nož in razparal z njim hlapcu Žumru trebuh, da so mu izstopila čreva. va. Žumer se je v zadnjih trenutkih zavlekel še kakih 500 m iz gostilne roti svojemu sosedu in klical na pomoč. Toda preden je kdo prišel, se je nesrečnež zgrudil in izdihnil. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino, Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lfthko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7, — V Italijo lista ne poši-siljamo. Napredek in prosvela to naša !><» osveta. Velikih Laščah in v Mi/.-iiji Dvorski vasi imamo *'sn-kolski'* četi in četi gasilcev. Nadalje so Še gasilske čete v Robu, Turjaku, 1'oiiikvali, Sko-cijatiu in pri Sv. Gregorju, vse v bližini Velikih Lašč. Vsa ta društva imajo lastne domove. Imajo pa tudi prosvetne odseke, kjer prav marljivo go je dramatične predstave in druge kulturne prireditve. Narod je tukaj omike in pro-svete željan. Prebiva pač v domovini slovenskih pesnikov in pisateljev. Kakor znano, so se tukaj rodili sledeči slovenski pesniki in pisatelji: Primož Trubar, rojen leta 1508 v vasi Rašica, oddaljeni pol ure severnozahodno od Velikih Lašč. On je spisal prvo slovensko kiijigo. Umrl je leta 1586. Frane Levstik, rojen leta 18ni v vasi Spodnja Retja, od-daljoni pol ure severnovzliod-no od Velikih Lašč. Bil je pesnik in pisatelj. Umrl je leta 1887. Josip Stritar, rojen leta 183(i v vasi Podsmreka, oddaljeni pol ure zahodno od Velikih Lašč. Bil je pisatelj in pesnik. Umrl leta 1923. Dr. Janez Evangelist Krek. rojen leta v vasi Sv. Gregor, oddaljeni eno in |x>l ure od Velikih Lašč. Bil je pisatelj, pesnik in organizator slovenskega zadružništva. Umrl leta 1917. Pozdrav vsem Laščanom in drugim rojakom. Franc Jaklič. Ljubljančan dedič pol milijarde dinarjev. Dne s. februarja je prejela baltska uprava v Ljubljani obvestilo od poslaništva v Bu<'-nos Airesu, da je dne '2'2. jan. umrla v MoiHeviden v Crugua-ju Marija Kmilija vdova Pili««, rojena F ran z, po rodu iz Ljubljane. Bila je lastnica o-gromnega imetja, ki ga je v o] m »rok i zapustila svojemu ne čeku inž. Kmiliju Franzu, ki živi v Ljubljani in se naj obvesti o zadevi. Pripotnnjeno j<» bilo še, da zimša zapuščina o-krog 500 milijonov dinarjev jug. vrcnlnosti. Premoženje obstoja iz gotovine in nepremičnin, ki niso samo v Urugvaju, marveč tudi v Argentini. Jug. poslaništvo j«* naštelo, katere dokumente mora imeti srečni dedič, ki naj se zglasi v Mon-tevideli osebno ali |>a naj odpošlje dokumente in pooblastilo, da ga lahko zastopa odpravnik poslov pri poslaništvu v lbienos Airesu. Pismo je prispelo v Ljublja-o z letalsko pošto ter je bilo oddano v Argentini dne l!S. januarja, nakar je preko Lizbone dospelo v Ljubljano po železniški pošti že 8. fVbr. Ban- ska uprava ><• j«* seveda tnkoj potrudila in po pomožnih or-ganili kmalu našla inž. Kmiii-ja Franza v njeirovi vili v Kin-spielerjevi ulici št. s, ki je u-shižben na železnici pri pio-govni sekciji. Banska uprava je že nekako pred meseci dobila i/. Buenos Airesa dopis od i \| r> popovič j«- «1 <»1 poslaništvu, naj se odpošlje v Montevideo potrdilo, za Marijo Ktnilijo Piria, da je bila tedaj. ko j** odpotovala v Ameriki, samskega stanu. To >e je tudi zgodilo. Maškcradc so pri kraju! Dve taki prireditvi smo imeli tukaj: eiio v Broi»klvnu. drugo v X«»\\ Yorku, in oIm- sta bili do bro obiskani. Peter Ziraira silni moijel >prva odlo«*iti. ua k;i i\tero bi šel. Xo. v nedeljo >em j na pa dobil na "Bled-ovi" r maškeradi na Osmi cesti. Jaz | sem bil p;i tudi na "Domovin-^Iski" v >oboto zvečer. Tako sem videl miioiro >vojili nekdanjih prijateljev. - katerimi >mo bili nekdaj skupaj v društvu "Da niča** in v podpornem društvu Sv. Jožefa, K. S. K. J. Mlajši člani "Danice" so že >koro v-i oženjeni in imajo družine. Xa maškaradi v Slovenskem Domu sta dobila prve nagrade Mr. John llolešek in Mr. ko. Charlie («uar-dia pa je bil nagrajen posebno zaradi originalnega trebuha, ki bi ga skoro moral voziti pred seboj na kolescih. Vsak je pričakoval, da bo odnesla prvi* nairrado Mi. uri je bila dvorana že polna veselega ljudstva. Mask ni bilo mnogo, kurjih j« pa bilo. so bile zelo posrečene. prvo na- irrano. Po ce>ti je >e| otrok, iu tri ženske so ga presojale. Materine oči ima kla prva. III očetovo liojit j h>11111 i Li druira. — In bratove hlače :»glasila tretja. H- je re je pri-— se faročite se na NARODA največji slovenski dh *vnik v Združenih driavsh Milwaukee, Wis. Oprostite, ker nisem poprej poslala naročnine za Glas Naroda. AH res ni bilo mogoče. Prosim, priobčile sledeče vrstice: Delavske razmere so še zini-raj jako slabe v Milwaukee. Kadar si enkrat čez 45 let star, ti nobeden več dela ne da. Zimo imamo lepo, še ne preveč mrzjo. Društva v Milwaukee dobro napredujejo, posebno pa naša "Sloga", ki ima letos celo leto kampanje za pridobivanje novih članov. Vabim vse Milwaueane na domačo zabavo, katero bosta priredila društvo "Napredna Slovenka", št. <> J. P. Z. in "Sloga" v soboto dne 12. maja v Harmonia dvorani, to je na So. (i in West Mineral St. Za dobro postrežbo bo pre-skrbel odbor. Vsak bo dobro postrežen. S pozdravom vsem! Marv Scliimenz, tajnica. Odpotovala je v Južno Ameriko še pred mnogimi leti in se tam poročila z lastnikom velikih plantaž, vdovcem Pirio, ki je imel že v prvem zakonu več otrok, dočim jih v drugem ni bilo. Navzlic temu je v oporoki zapustil vse premoženje svoji drugi ženi, ki je sedaj ob smrti določila za glavnega dediča svojega nečaka inž. Franza sina brata pok o ju ice. Inž. Kmilij Fran z, ki ima še dva brata, enega .železniškega u-radnika, drugega pa trgovca z barvami, je takoj po prejemu obvestila od bauske uprave dobil dopust. Preskrbel si vse potrebne dokumente, ki jih zahtevajo tamošnje oblasti iu odpotoval v Argentino ter dalje v Montevideo. Zadnjo nedeljo je naš mladinski cerkveni zbor prvič pel skozi celo mašo (ob s, uri), kar je ljudem Zelo ugajalo. Mr. Jerry ("orel iz Blok-Ivna, zapisnikar pri "Demokratskem klubu'* v Slovenskem Domu. se je pri svojem delu v tovarni za avtomobile ponesrečil. Stroj ga je zagrabil in mu odrezal prvi člen kazalca na desni roki. Jerry W. Koprivšek, Jr. . PSIN:-EXf ELLER Zoper boleče sklepe zahtevajte svetovnoslnvni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj alt dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled noša dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno «n hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, t« kar je g!avno. za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker p redno se do&i it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in znaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2 16 West I 8th Street New York, N. Y. S«* eiia -Ivjii* je bolj žalost lin ko! je smrt človeka. Bolj žalostna je smrt ljubezni. \ prvem slučaju se loči duša od telesa, v drugem -lučaju se pa ilu-a oil duše loči. Najlažje je pisati spomine tistemu, ki ima kratek spomin. Pravijo, tla i^a ni bilo. da ira ne bo na svetu človeka, ki bi bil v vseh ozirili popoln. Pa so kljub temu živeli taki ljlli Ije. Le vprašajte vdovo, ki je drugič poročena. Vsaka, brez izjeme, bo rekla: Takšnega kol j«- t»il moj prvi iin>*/.. i s i bilo še nikdar mi svetu in ira nikdar ne bo. Ženska začne takrat zmago vati, kadar je poražena. Vsa njena iin.č pa obstaja \ toni. da zna biti v pravem trenutku -labotna. Rojaka sta moževala pri ko zareii vina ter drug drugemu tožila svoje gorje. — Po pravici ti povem je rekel prvi jaz v zakonu ni-sem tistega našel, kar sem iskal. Tovariš je tieKoiiko pomislil in odvrnil: — Se mi zdi. da sva oba na precej enakem stališču. Ti ni- ! si tistega našel, kar -i iskal, jaz ' pa nisem tistega iskal, kar sem j našel. Iz kaznilnice je pobegnil nevaren zločinec. 1*prava kaznilnice je poslala vsaki policijski postaji šest slik begunca, fotografiranega spredaj, zadaj, z leve, desne ltd. lil po deželi se je pričela splošna gonja. I'prava kaznilnice dobi po štirinajstih dneh iz nekega malega kraja sledečo brzojavko: — Pet smo jih aretirali in so lepo na varnem, šestega pa še iščemo. A. B.. policijski komisar. * (V pravi ženska 44ne", misli: 1. Mogoče. 2. Xe i lanes. :J. Nikdar. 4. Seveda. f>. Si bom premislila. (i. Pod nobenim pogojem ne. 7. No, če že ni drugače. 8. Ne. * Možak, ki je preživel petindvajset let v blaznici na Studencu, se je vrnil v domačo vas. 1 izpuščen je bil s potrebnimi papirji. Kot duševno o-zdravljeii in zdrav. Stopil je v gostilno, naročil liter vina, udaril po mizi in začel razgrajati. — Pustite ga v neinar — je rekel krčmar gostom — sa.j .)e norec. — Kakšen norec ? — se je razjezil in potegnil iz žepa opečaten papir. — To spričevalo so mi dali na Studencu. Tukaj je dokaz, da nisem norec. Pa naj še kdo izmed vas pokaže tak dokument, če ga more. Navzoči so sklonili glave in utihnili. Nihče ni imel takega dokaza. ? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES 'GLAS NARODA' NEW YORK, FRIDAY, MARCH 8, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. >t;<-: i .XiiiUJiil-:" KRATKA DNEVNA ZGODBA IGRALEC BREZ STRAHU . I UJh S.l \7>/;/»' m M. IS: Moja mali mi je dovolila iti na lov jmni pogojtm, da me g. Deviolaine ni* spusti i/ o<"i. <>»i ji je 1«» obljubil. Postavili m« me zravMii njega in mi ukazali. ila naj se držim ves čas za velikim hrastom. Niti deset minut ni preteklo, j,a j«* liil vsak na svojem pro sloni. Kmaln je odjekni! glas psa gosp. Kliovoiia. polno in -v ponavljal. Naznanil je pri l.od živali. Zagledal sem neko stvar, toda prediio s,.ni mogei dvigniti svojo puško k rani«' mi, je stvar izginila, (iospo.l Moniat je n-1relil kar na slepo snrii, toda ou sani je stre snil z glavo, znamenje, da sam ni mislil, da j«- zadel žival. N-; ti. smo -dišali malo dalje drugi strel iz pnškf. nato tretjega, •ki pa je l>il spremljeii neposredno - krikom: Italali!, ki u i j« bil zagnal gospod Bobino. \'sak je stekel na klie. čeprav je v>ak mislil, ki» je znal krik klieatelja, da gre z«i kakšno novo šalo. ki se jo j • izmislil prevejanee.- .laz >eiii l«*kel kot drugi in liioraui celo reči, da sem l«»ij tekel kot drugi. Nikoli š<* ni >mii -lišal tega krika pri mr jn-i-u in ui-em hotel izostali pri takem prizoru, (iospo-1 lleviolane mi je dolgo vpil. <|-| naj ne liitim pre\ee. toda jaz ga nisem poslušal. Naše znelldenje je liilti veli kansko. ko -mi prišli na p«*1, k: vodi v Dampleiix fn videli, kako je Bobino -edel -redi Ciste in jahal mrja-«a. I >i I je i lobrovol jnega obraza in kadil kakor ol»i«"ajno sv." jo pipieo. « M> prvem »tiMdu j«' z\'4*r /ar jov«*la in -«■ n i vit" ganila / ni4«>ta. kjer je obli*žala. ('ast.itali -«» mu /. napol po logljivimi opazkami. - kat4*ri J mi ob-ipajo zmagovalea. Ta pa in ji -ilno zadovol jnega oliraza i i.ilgo\oril in dva krat pnhni! \ -*• dim: { "ha, da! Tako mi ukrotimo tak«- živali«*«'. mi Pro\an-ai J ei!" Iti v rt—nii-i : nič ni bilo r»* ; i -i. prav ti dobro hi bilo; ki " je prebila zveri zadnje II i bo. Nelnogoei'. da hi hil kd » pogotlil bolje. tvorili. Mi smo se razmaknili, i LOV NA MERJASCA «'a bi videl, kar smo videli, ne da hi mogli verjeti. "Kaj za vraga sem slišal. Bohillo, je vpil že odtlalcč, da smo ga mogli slišati, "rekli mi, da se j<' postavil mrjasee pred tvojo puško kot tepee.*" "Ali je prišel on pred mojo puško ali moja |>nška predenj, nič ne vem, samo to vem. da 1)4» imel ubogi Bohino pi-eeliko za vso zimo in da ne bo povabil nanjo drugih kakor tiste, ki bi mi mogli vrniti, razen seveda, čisto naravno, gospoda inšpektorja," se je odrezal Bobino in dvignil svojo čepico, "ki mu napravi vedno veselje in č h s 1, kadar hoče uživati kuhinjo matere Bohillo." vala lepa. Niijuet," g. Ileviolaine, "spri reKe meni. * Za Boga, Bobino," je re 1-el eih'11 izmeti čuvajev, po i menu Franee, ki je hil brat hlapea pri gospodu Deviolai-mi, "veš, kei* S4* ti kaj takega 4iosjikrat ne pripeti, le nio ram /. dovoljenjem gospoda 1 )eviolaiua odlikovati.'' "Le. le," je dejal Bobino, " S<1 j .i d i je več. ki so bili o>i ! likovani. pa tega niso zasluži -j li tako. kot jaz." j Ju Bobino je mirno kadil mi ' prej z največjo sincšiio-tjo. »ločim s4* je Praiiee približal inrja.scu, izvlekel iz žepa nož ii: iiiii z enim mahljajein odre /al rep. Na velikansko začuden m* vseh je mrja-ee, ki je nepn*nii ej1 o ležal zamolklo zagoilrnjal. "No, no, kaj pa je, mali.''' ji vprašal Bohino, Frame pa je med tem zataknil rep ^ furnirnico zmagovalca. **Zdi se lili, da Še preeej tihrajtaš -voj rep." je dodal I Bobino. Mrja-ee je drugič zakrulil premaknil taeo. "No. no. le počasi. Najbr/e -e ti kaj hudega -anja. Todn. ves, kadar -e Bobino na k. »pravi, ga m- premakneš /le pa!" Komaj je bil le ln*s«t|e izre kel. Že -e je /Aalil d«"»«*t kolJI k<»\ od njega z nosom v pia i in z z»lr«»blj«Mio pipo v ustih! Vsi -mo -e umaknili, misleč, tla je potre-. Natančno. Mrjasee, ki je bil na videz mrtev, v re-niei pa ramo omamljen od strela, s** je osvestil in zopet pri živijo nju radi izgube krvi, ki jo je bil povzročil France. Potem ko se je otresel bremena, ki ga je težil, je skočil in se opotekal pt; vseh štirih, kakor da bi bil pijan. "Ali,** je dejal Deviolaine. "pustite ga, da zopet oživi." "Ne, ne. ne pustite ga!" je vpil (Miorou in i-kal puško, ki jo je bil odložil v jarku, "dajte. ustrelite vanj, ustrelite za vraga! Poznam dobro te zverine, no poginejo kar tako. In rajše dvakrat kot enkrat, ali nam bo pa ušel!" Toda bilo je že prekasno. — Psi, videč, tla je mrjasee zopet vstal, so se vrgli nanj; eni mj ga držali za uhlje, drugi za hedra: končno so ga tako na tanoiio pokrili, tla ni bilo na njem več prostora niti za' novec, kamor hi ga lahko ustreli!. Med tem pa -e je mrjasee čsto mirno bližal jarku in vlc kel - seboj vso pasjo tolpo. — Nato je izginil v goščavo, k;i mor mu je sledil Bobino, ki je bil ves divji skočil za njim in >i hotel na vsak način mašč" j vati nad tem napadom. . -i 'Zadrži ga, zadrži ga," jet klical ("horon, "primi ga za lep, Bobino. drži ga. drži ga!"' Vsi s'o pokali od siuelia. Sli šali smo dva -1 rela. "Hlej. vrabca," je dejal < horon, "ovo norca, ki nam ho postreljal sedaj naše p-r!" , Končno čez par trenutkov j -e prikaže Bohiint - povescniin \ nosom. Zgrešil jo z obema stre j loma mrja-ca, ta pa je uada i V i-mlijskeni mestu v j »jo pot. obdan od psov. katerih lajanje se je hitro oddaljevalo. Streljali s mo še ostali dan brez nspoha in -mo samo še slišali govoriti ('lioroua. ko je pripovedoval čuvajem sosednjih xgozdov in jim naročil, d i bo listi, ki bi slučajno Ustrelil mr jasen hrez repa. dobil nje rep v gumbiiici gospoda. Bohino. DR. KERNGVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo KNGLISH SLOVENE READER! KKBRASKA: Omaha, P. Broderlrk 8TAPE SAMO CALIFORNIA: San Fniarisco, Jacob Lamtiii \COLORADO: j Pueblo, Petor Cailg, A. Saftl« j Walsenhurg. M. J. Bajuk | INDIANA: lntliaD3i|Kilis. Himlrh 111 ILLINOIS: j Cbirapn. J. Ber<*J?. J. .I.ukuutrfc Ci«-vru, J. Fabian (Clili-ago, Clt-er% in llliunisi Jn!i**t. Mary Bamt»it-b, Joseph Hi* vat ' I>a Sail p. J. Sjtelk'h Masrontab. Frank Ansnstln North Chit-ago. Jože Zelene KANSAS : t tJirar.l. Agnes Močnik i Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzniilli-r. Kr. Ve»l.»i»|ver St*-yt>r. J. ferne (za Penn«.. W. Va. in Md.» MICHIGAN: Detroit. Frank Stular • i MINNESOTA: Chwholm. Frank Coufe Ely. Jns. J. IN'-« he I Eveleth. Ixiiiis (>itd!e CillM'rt. J^«nis Wsnel IIit>lline. .Ttthn PovSe Virginia Frmuk Hrvatlrb MONTANA: Rountluii. M. M. Panlan Washoe. L rbanpa j4> je njegova trma in igralska rtrast povečala v nedogled. Njegovi nasprotniki so postajali bogati, njemu samemu pa je denar kopind- Xtil stav pri konjskih dirkali. Tu je izgubljal prav tako kakor pri igralni m'-zi. Pri tem je službo tako zanemarjal, da je ostal nekega dne na cesti. Tn vse to samo zategadelj, tla bi ga svet imenoval **najbolj neustrašenega i-gralca". Bil je čaš, ko je v drugih pogledih veljal za tako sposobnega moža, da so mu 1. podelili tudi plemstvo. Na koncu je živel samo od podpor svojih indijskih prijateljev in majhne državne rente. Zeiit) in ličer j<> ustavil v •največji bedi. Ni čudno, tla s<> ga ljudje imenovali rajši **naj bolj neumnega igralca" nego drugače. Iz Jugoslavije. Na dosmrtno ječo zaradi umora Te dni se je zagovarjal pred sodiščem v Beogradu ladijski pripravnik .lovan Gjorgjevič, ki je lani 28. junija umoril in oropal svojega sorodnika rent-nika .Jovana Gavriloviča. Pri važenga. Pri Savi sta ga zadavila, mu vzela I'M»ihi Din in ga nato vrgla v votlo. Zaradi te ga zločina sta bil« priti 4»krož nim sodiščem v Sabeu ohsoji liana smrt na vcšalili. nedavno pa je sodbo potrdilo tudi ... . , v . , kasači isko sodišče v Beogradu, razpravi le obtoženec lMveual, i, k. i f t \ .-*i , - , . , . Oba zlocinca sta nato vložila da ji» v službi poneveril nekaj SOLA IZUMITELJEV denarja in bil za radi tega odpuščen. Nastalo škodo bi morali') oravnati in denar mu je obljubil Gavrilovič. Večkrat ga je podrezal, naj mu vendar da denar, a vedno je naletel na gluha ušesa. 2S. junija je zopet prišel h Qavriloviču, in ko mu je ta pokazal vrata, je v predsobi snel s stene puško ter ustrelil starega rentnika. Nato je i>obegnil. Nekaj dni po zločinu so ga v Vrbasu prijeli. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. Ženo in otroke prodal za 2000 dinarjev in 100 kg. pšenice. V vasi (frničar lužniškega s reza j«' kupi! premožni vdovec Drago Markovič od soseda (Vi lomi rja Mladenoviča za 100 kg pšenice in 21)00 Din njegovo ženo Bosi 1 j ko in šest o-trok. Markovič se ni razumel s svojo ženo, ker ga je varala. Že deset let je imela ljubavno razmerje z vdovcem Markovičem. Končno je mož sklenil odkrižati se je in pritisnil je na Markoviča. naj jo kupi od njega, za nameček bi mu pa dal še otroke. Markovič je »bil s tem zadovoljen in tako je bila kupčija sklenjena. prošnjo za pomilostitev na mi nistrstvo pravde, ki se je obrnilo s posebnim aktom na mestno občino /. vprašanjem, dali zaslužita pomiloščenje.-Občinski svet je na izredni seji soglasno sklenil, da zločincev ne ho priporočil v jmniilo-ščenje. Zato je verjetno, da minister pravde prošnje ne bo odobril-in da so obema zločincema dnevi odšteti. j Pred justifikacijo dveh zločin-_____j cev v Šabcu. Švedska je prva dežela, kij |aT1; v S(.pteinbrn sta brata j je uresničila davne predloge, i |vlrovič zvabila bogatega po j da bi za izumiteljsko ihdova-i ,istllnv-a Pranja Drera iz Šab-jiij«- osnovali posebne šole. ca v hyr>;m\ Save pod pretve-I Švedski j intent n i urad je imm- l(, thx mu ,„orata zaupati nekaj j reč otvoril šolo, v kateri dobe j lUMlchuilni izumitelji {»otrebuo , izobrazbo. So t<» včerni tečaji ( na st4)ckholmskem tehničnem 1 j zavotlti, vodijo jib pa strokov- | injaki v v seli panogah tehnike! Jin pateiistva. Ker so izumite-' t Iji večinoma ubožni. je š»»lni MAH USTRELILA SINČKA na zelo nizka. $2 Naročite ga pr» — KNJIGARNI 'GLAS NARODA1 216 WEST 18th STREET NAVAL V KAPITOLU ttnAX NEW YORK: tJowamla. Karl Strnisha Little Falls. Frank Mask * OHIO: Barhcrton. Frank Troha Cleveland. Anton Bohek, Chas. Kar-linger. Jacob Resuik. John Slspnlk tiirard. Anton NajfmJe Lorain, Louis Balant, John Tfuru' Se Warren, Mrs. P. Racbar Youngstown, Anton Kibelj OREGON: "«- Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe Broajrhton. Anton Tpavec Clarldge, Anton Jerina Conemaugb, J. Brezove« Export, Louis Supantič Farrel, Jerry Okora Forest City, Matb Kamin Greensburg, Frank Novak JcanstowB, John Poiafitz IEkayn. Ant. TauSelj Lozerne. Frank Batloeb Manor. Frank Demshar Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogafar Presto, F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrer West Newton, Jos**t»b Jovan ^ WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank SJiofc Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: . Rock Springs, Louis Diamond viUe. Jos RoHcb Vsak zastspnft his pstrflla to, katera Je prejel. rs)» IVt'tlno je )HHlali> najvišji« zvezno sodišče svojo odločitev o valutni politiki predsednika lioosevelta, »e je zbralo na hodnikih kapitola vsepolno radovednega občinstva. Sodišče je s petimi proti štirim glasovom razsodilo v prid vladi. UPRAVA "GLAS NARODA' NAGE PORAST RUSKIH MEST Moskva je štela leta š 1..VHMHH1 prebivalcev. »Inj jih I ima pa že ."».:'»(>:{,: prebivalstvo IVtrograda se je pomim žilt» v istem času imI l,.:7ojHH> na 2.77ti.O«H); S veni lovska (prej Yekaterinburg) oil «>7,000 na -M>2,(»)0, Xovosibirska od 74,(KM) na 287,(MMK Stalina (prej Jusovo v Ukrajini) o«l :>S,()()0 na 273,000, Baku od :i35,0<)0 na 709,000, Makejvke (prej Dimitrijevsk v Ukrajini) ud 15,000 na 99,000, Harkov od 230,000 na 654,000, Perma od 68,000 na 269,000. Zadnje čase so selijo velike množice prebivalstva in tudi uradi v Kijev, ki je postal lani glavno mesto Ukrajine. Takoj po revoluciji je bilo glavno mesto Ukrajine Harkov. Število mest z nad 100.000 prebivalci je naraslo na 46. Naglo naraščanje mest ima pa tudi slabe posledice, združeno je namreč z velikimi težavami glede prebrane, stanovanj, komunikacij itd. V Moskvi je dobilo v zadnjih treh letih stanovanje 500,000 ljudi, število prebivalstva je pa naraslo za 900,(HMh Pri takih razmerah je sevetia razumljivo, ila čutijo l j ml je vso težo stanovanjski' krize, o kakršni si' nam niti ne sanja. Ce lmiVštlo-biti v Moskvi v hotelu sobo, moraš globoko poseči v žep. Obeta se pa še nov dotok podeželskega prebivalstva v mesta, kajti v ]M)ljedelsvu se propagira čim manjša zaposlitev človeških delovnih moči, ki naj jih nadomeste stroji. V U h rine vsi pri Pragi :> retirali orožniki te dni ^'h-tno Ž4-HU strojnika Krnili jo Mar- j tinkovo. ker j«- ustrelila -vo :»»i;a 9 letnega ^inčka Jaroiii! i a. Mati jf bila nezjidovoljiui -sinčkom zaradi slaU-gji n-p»-ha V š«>li. Ileček »e je slab*, u- j ; čil. bil jf nekolik.« z;n»-tal. -i i-er pa |M»vsetn n»»rmab*ti iu v"- ; sel. lllortla -e plt-Vf- vesfl it: iHZ|M»sajen v šoli. \ ve«li-iiju ji illl4-l ob polletju liezado-t . ko. Ž4- takoj, ko j4- prinesel »1»» mov spričevalo, je mati skle nila ubili ga, tin bi ji ne delal sramote, in pa iz strahu, da bi si v življenju ne mogel pri- j boriti primernega položaja. Gotovo, je pa izvršila svoj sklep v napadu histerije. Že 1. februarja je odvedla sinčka na pokopališče, kjer je poskusila ustreliti ga s starim revolverjem. Naboji so bili pa ari in revolver je odrekel. Šele 4. februarja se je nudila materi ugodna prilika, ko moža ni bilo doma. Mati je vse dobro pripravila, iz divana j<1 napravila mrtvaški oder in ga pokrila z belini prtom, potem je pa čakala, da vrne sinček, iki se je igral s sošolci na vasi. Ko se je vrnil, ga je prijela za vrat, pritisnila k diva-nu, mu nastavila revolver na čelo in sprožila. Deček je <»-mahnil -na divan in mati je legla k oijemu, da bi si končala | življenje. Toda drugi naboji | so bili stari in noben se ni .-prožil. Nesrečna mati je skočila iz hiše, da bi se v bližnjem ribniku utopila. V njem je bilo vode. Vrnila se je domov in poklicala moža, ki mu je hotela dokazati, da je sinčka list relila po nesrečnem naključju. Ko so jo pa zaslišali, je odkrito priznala, kaj je storila. imate Koledar za 1.1935 Za 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN R U P N I K rA; ŠA-LJIVKE BUKOVIN-SKEGA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! o* GLAS NARODA t» NEW YORK, FRIDAY, MARCH 8, 1935 TH3 LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A. SAMOSTANSKI IOVFP k) (ROMAN IZ 14. STOLETJA).-LiVT ¥ JLj\j PO ŽELEZNIŠKI NESREČI ZA "GLAS NARODA'' PRIREDIL I. H, 43 15. Po polnoči so nebo pooblači in pralno so zur-£{* Washington v ljavre 15. marca: i Olympic* v Cherbourg Nedavno se je Kolizija je bila pripetila pri mestu Lynden v Ontario, Canada, velika železniška nesreča, j tako silna, da se je lokomotiva dvignila iz tračnic. Strojevodja prve je ( bil ubit, strojevodja druge lokomotive pa težko poškodovan. JAPONSKI SOCIALNI DUMPING NEMČIJA SE BO POSTARALA V nekem strokovnem medi-!12 aPri'a l li>, marca: Cliamplaln v Havre Coutc dt Savo i a v laln v Havre I 10. aprila: \\ :i»iiingl>ili v Havre M A s; IT Amnwln 195. OBLETNICA NAJSTA- cinskem listu razpravlja prof.' 11 dOl ▼ rllllCIIilli „_________ _____ \J. Lange iz Vroclava o nevar-1 V .Majestic v Cherbourg Splošno se je razširilo mnenje, da Japonski omogoča samo strašno in nesoeialno iz-j rahljanje njenega delavstva izvajati gospodarski dumping na svetovnih tržiščih. Pri iz važanju in razširjanju tega mnenja (ki ga prvi niso javno povedali niti japonski delavci, niti njihovi tovariši v drugih deželah!), pa nihče od onih, ki ga javno zastopajo, res skuša podrobneje se poučiti o tem. Tako "javna" mnenja so več krat dovolj močan povod, da jih zainteresirani krogi v i-menu ljudske in državne blaginje uporabijo v svojo lastno korist. Japonska je še mlada industrijska velesila. Zato je njena industrija zelo moderno o premljena, ima zelo veliko kapaciteto in kljub temu zaposluje v primeru z drugimi industrijskimi d rž a v a m i le manjši del narodovih delovnih sil. Po podatkih 1. VXil je industrija direktna preživljala 2.Tr celokupnega prebivalstva. Japonsko industrijsko delavstvo je v glavnem prišlo iz prejšnje visoko razvite obrti in poljedelstva. Navajeno je na primeroma skromne življenjske pogoje, posebno v pogledu stanovanja, obleke in prehdane. Socialna zaščita je na Japoncem drugačna kol v Evropi, ker se je deloma naslonila na prejšnje patriarhalne običaje, deloma so jo pa po evropskem vzorcu prikrojili ter jo uveljavili v glavnih industrijskih panogah. Delovni čas je v splošnem 10—11 ur dnevno. Mezda je seveda pre-eej nižja kot v Angliji in Ameriki. Vsi ti podatki pa nas nikakor ne smejo zaves-ti še do trditve, da japonska industrija bolj izrablja svoje delavstvo kot katera druga na svetu. Japonski delavec še nima za seboj one tradicije kot za-padnoevropsfci in je navajen še na one življenjske pogoje, kakršni so v poljedelstvu in obrti. Ti pa so bili taki, da so od vsakega zahtevali veliko skromnost na eni in veliko delavnost, zvezano s posebno spretnostjo pa na drugi strani. Zato so na Japonskem so-calni pokreti širšega oblega še bolj redki. Japonska je kljub industri-jalizaciji in povečanem izvozu še vedno v trgovini pasivna. Ona še vedno več uvaža, kot pa izvaža. Kaditega je povsem naravno, da skuša svoje produkcijske stroške čim bolj zniževati in tako omogočiti izvoz. Storila je to predvsem z modernizacijo in racij onaliza- ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. REJSE EVROPSKE LJUDO VLADE Te dni je republika Saa Marino z velikimi svečanosl-flii praznovala Ifoletnieo svoje končne neodvisnosti. Od. blizu — Jeanette Perdan iz Cleveland a, ki je že več let v Jugoslaviji kot pevka* in učiteljica j in daleč so ob tej priliki prišli angleščine, je zdaj v službi pri ameriškem konzulu v Zagrc- i bu. — A' Lakeside bolnici v Clevelandu je umrla Katarina Kekič. Pokojnica je bolehala od oktobra lanskega leta. Poleg soproga zapušča šest hčera. 24. aprila: Manhattan — A' pondeljek popoldne je po štiri mesečni bolezni preminula v Clevelandu .Josephine Jelenič, rojena Torjan, stara 51 let, doma iz vasi Svoje, fara Trnovo pri Ilirski Bistrici na Notranjskefti. — V soboto popoldne je u-mrla v Clevelandu Ana Dren-ške, rojena Zabukovec, stara šele .">4 let. Kanjka je bila rojena v vasi Mala Slivca. fara Velike Lašče. Pokojna je pri-šly v Ameriko pred 1.1. leti. — V Clevelandu se je pri delu v tovarni ponesrečila Mildred Žifko, roj. Zdolšek. Stroj ji je odtrgal tri prste na desni roki. — V Frontenae, Kans. je umrl Frank Terlep, star 70 let in doma iz Zagrada pri Skoci-janu na Dolenjskem. Pobrala ga je srčna hiba. V Ameriki je bil 45 let in tu zapušča ženo, štiri sinove, dve omoženi hčeri in brata. Prva leta v tej deželi je bil rudar, zadnjih 28 let je pa vodil trgovino z mešanim blagom. — V Thcrmopolis, Wvo. je umrl George Lončar, doma iz Like na Hrvaškem. nosti postaranja, ki preti Nem čiji. Leta 1J)75 bo kakšnih Ki odstotkov njenega prebivalstva starih nad 70 let, kar je zelo velik odstotek. Toda Lange se te ostaritve ne boji preveč in to je značilno za preobrazbo mišljenja, ki se je iz- ^ rila. vršila v zadnjih časih v hitler-'. Kuropa v gorsko mesto radovedni tuj-jjevski Nemčiji, Dočim je še ci, da so prisostvovali pestrim j pred nedavnim vse povzdigo-' slišnostim. Ob tej priliki soivalo samo mladino, pravi Lan-z vedel i iz ust obeh regentov, |ge, da ima pač tudi starost neki vladata republiki vedno po ko vrednst za mlado ]>okole-šest mesecev, da nima državica j nje. Navaja Kanta, ki je dose-niti fieka dolga in da je nje.gel najvišji razmah svojih sil vojska, ki šteje 1000 mož, te 'onstran življenjskega viška, lesno in duševno v izbomem,Dokler človek od starosti ne J postane slaboumen, se od lije-1 ga lahko še vsak nekaj nauči. aprila: ile France v Havre »nte
  • »*'1 TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 i KRIŽEM PO JI TROVF.M Ž l' T I 4 knjige. m ^rani. s slikami s sliUan(i, 397 strani Vsebina : Jezero smrti: Moj roman oh Nilu; Knko sem Vsoliinn : v Mrk k o ronij'1: Pri čjimnrili; Miti J raid i Boj z medvofloin ; Jama draguljev ; Kon- Or.u ........................1.50 čno —; Rili, in njegova poslednja i>ot Cena ...........1.50 PO DIVJEM SI RDIST.VMT ........ 4 knjige, 5P4 strani, s slikami Vsebina: WINfTOV Amadija: Reff iz Krona sveta; Meri Unji?, s slikami, 1753 strani dvema opnj«?ma Cena ........................1.50 Vsebina. IZ BAGDADA V STA M BI'L Prvikrat na divjem za padu ; Za življenje; 4 knjige, s slikami, 627 strani - Nso-či. lepa Iiulijanka; Proklestvo zlata; Vsebina: Xl detektiva; Med Komandi in ApaCl; Na Smrt Mohamed Emina: Karavana smrti; nevarnih potili; Winnetovov roman; Sana Na begu v Goropa; Družba En Xasr _ Ear; Pri Komančih; Wlnnetova smrt; Win- ........................1-5® netova oporoka V GORAH BALKANA Cena —...................1M 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: SATAN IN IŠKARIOT Kovač Simon; Zaroka z zaprekami; V golob- njaku; Mohanmianski svetnik 12 knjig, s slikami, 1704 strani C«ia ........................1.50 Vsebina : PO DEŽELI SKIPETARJEV Izseljenci; Yuma setar; Na sledu; Nevar- 4 knjige, s slikami. 577 strani nosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Vsebina: Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; Brata Aladžija; KoPa v soteski; Mlridit; ReSeni milijoni; Dediči Ob Vardarju Cena _______________________1JS0 Cena .......................SJS0 Naročite jih lahko pri: ^^ jW**^' ' KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street , New York, N. Y.