ra
Tui, iJo ORICA
'K -i ■t* »• ** ■
PHIHORSKl dhevnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
CITAJTE NA III. STRANI J
IITVIUOV PROTI STALINU
tov. 108 (2418)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 7. maja 1953
Cena 20 lir
Posvetovanja ZDA z dragimi vladami ? pritožbo na OZN zaradi vdora v Laos
in esove izjave o položaju v Aziji po napadu na Laos v f^eriški pomoči tujini. Tatlandija zaprosila za večjo °Jaško pomoč. Umik vietnamskih oddelkov iz Laosa?
ANOl, 6. Neki predstav, t trane°skega glavnega šta-
da se vietnamski tozj c’ Kl..so vdrli v Laos ? sevenT n e'ia‘ umikai° Pro-
bdokine’- druSih sektorjih Premor. ■ )e Pol°žaj danes ne-' iHa .n; ,Q umikanju viet.
h, j- , oddelkov proti seve, VedelQ ifncosk« poveljstvo iz. tnalo r.7, pred 48 urami; to bi
i ‘&b OdHelt ’ ,d^ S° °Pera^
j ,	 t	ou	ujjv.iavi.
^Mc&ve* °V "a tem S6iC' '2.	k'	so	vdrli	v	Laos
neuspeh.
cosk0 r.„ ?° zasledovali fran. San? \?	°’ k* je izprazni-
**°ianke do utriene P°' kjer sn na planoti Jarres, 'em so *Se m°rali ustaviti. S , . znašli med utrjeni-
'larre^°Sjtoiankama na planoti tjera aS v Nasanu. Z bliža-bjih nnt -vae dobe pa ni bil
s0 , Zai posebno ugoden ftaknii;e 2ar?di tega zopet u-ie, ^ Proti severu; mogoče biejo v . bodo umaknili čez io tai. °laski krogi nakazuje-
^el0Žnost'
)Urnem °Peraaj napadalca na b^ne*30'dročju v smeri reke Pari2 nni?a ni Pr‘*la danes v Se. da ;	vest. Pripominja
°° id v5- P°dročje zelo važ. ki v oril, vietnamski oddel-Posredn	usPaha lahko ne.
Presta].? ogrožali upravno |«r jan Co .Laosa, Vientiane, ‘°či r«i,a , i°> ki jo od Laosa
P0 ^Mekong.
'■atnska n®P°trjenih vesteh je vat| j, Y*ada zašela odseljeni j. obmejnih področij ob betice n1}® vietnamske nase.
‘>aiizirai,?terih	da
. Neki «	1°	z	napadalci.
»HI, da tncoski častnik je iz. verjčt11a »o visoko poveljstvo Pkrepe v kratkem podvzelo 'ietiriinv, zaustavi ofenzivo Pravljaaa0vih čet v Laosu. Pri. fkih nariM tudi akcijo francoski] aloev, jih. bodo spu. Pred ]t,a??riških letal, ki so k>ho ‘m dospela v In-PhJa št: ■ nes so prišla tudi jetaia tri ameriška prevozna !°vora } lahko nosijo 14 ton Prevn porabliali jih bodo ,v 2 materiala in čet-
f*riflte^•fSplitiirjjm o.dboru
je objavil pregled, izdatkov v načrtu za pomoč tujini. Izdatki so takole razdeljeni:
1. Vojaška pomoč — 4.024 milijonov dolarjev. Od tega zneska odpade na organizacijo Severnoatlantske pogodbe
2.534.000.000, na pomoč Grčiji, Turčiji in Iranu 469 milijonov, za splošno področje Kitajske
1.001.000.000, na Latinsko Arne. riko _ 20,000.000. 2. Obrambna naročila — 995 milijonov. Od tega odpade na izdelavo vojaškega materiala v Franciji sto milijonov, za izdelovanje letal v Veliki Britaniji 1Q0 milijonov, za Indokino 400 milijonov, za Evropo in Kitajsko 395 milijonov. 3. Posebna orožja 250 milijonov. 4. Za tehnično pomoč Afriki in Bližnjemu vzhodu, splošnemu področju Kitajske in Latinski Ameriki 140 milijonov. 5. Strateške surovine 25. milijonov. 6. Posebna pomoč Bližnjemu vzhodu, Izraelu in arabskim državam 94 milijonov. 7. Posebna pomoč Indiji in Pakistanu
94.400.000, 8. Razne podpore in prispevki za mednarodne orga. r.izacije 105 milijonov. Qd tega odpade za emigrante deset milijonov, za tehnično pomoč ZN . 13,750.000, za UNICEF 9 milijonov, za tovornine podpornih paketov 1,825.000, za pomoč Koreji 71 milijonov.
Harold Stassen, ravnatelj u-prave za medsebojno varnost je pred senatnim zunanjepolitičnim odborom izjavil, da bo v prihodnjem proračunskem letu dobila Evropa še vedno večji del dolarske pomoči, in sicer 53 odstotkov.
Stassen je tudi izjavil, da predstavlja sedanji predlog dobro ravnovesje med vojaškimi in gospodarskimi potrebami.
Končno je izjavil, da temelji predloženi program, za pomoč tujini na podaljšanju trgovskih sporazumov in da bi radikalna sprememba v zunanji trgovini lahko povzročila tudi spremembo v programu pomoči tujini.
V zunanjepolitičnem odboru predstavniške zbornice pa je državni tajnik Foster Dulles izjavil, da skuša ameriška vla
pomogla k stalnosti evropskih deviz in k okrepitvi njihove kupne moči.
Na nekatera vprašanja je Dulles odgovoril, da če ne bodo prizadeti parlamenti ratificirali pogodbe o evropski vojski, bodo ZDA prisiljene bistveno spremeniti svoj program za pomoč tujini. Dodal je, da dvomi, da bo pred junijem mogoče vedeti, ali bo omenjena pogodba ratificirana. Zanikal je, da bi bil ob priliki svojega potovanja v Evropo stavil ultimat ali določil rok za to ratifikacijo.
Na druga vprašanja je Dulles odgovoril, da se akcija ZDA ne sme tolmačiti kot znak, da se je zmanjšala sovjetska nevarnost. Na koncu je tudi izjavil, da je vojna na Daljnem vzhodu sedaj zavzele značaj mednarodnega konflikta.
■ -'j 1 ' * > 'vimnu .	.	.	*
Predstavniške zbor- da reorganizirati tuje oconv.e--
m.	.	— t 	.— _	*	t_	— ^ ^, v- 4 r, K« mo.
Je ri » ',uaiavniiKe £dui-Jlles danr“Vni ta?nik Foster
*	govoril 0 Pr°6ra-
%vii JSKe pomoči tujini in jjjflki 'v Predstavljajo do-
>iCi.iraa'
T —
*‘«niviaosu mn°g° več ka-i 'i®, lte?Sko kolonialno vpra.
'Varl'- neposredno zadeva, t uiles ZDA-
“d - J® nadaljeval, da na-
»k^ega 08 ne predstavlja y- *®ja n . revolucionarnega ; lehain), č Pa izrecen napad
5 Da 5h°vih č
?a Kiti'-'? čet- ki se vežba. s?2® hi, em- Ta napad o-v^žai rm° 'n Indonezijo. Ta
k' je vir surovin,
padla pod sobi postal polo-
„5hiost neposredno zadeva "a AziL ske. Ce bi vzhod. " aUjr Poč lski
i*S
Sl! ^Partma posvetuje s h tt>ožn„ 2avezniškimi vladami Krčili P°ziva na OZN, naj “iasnii • zaradi vdora v Laos.
da so v teku po-
V Ja —
,jhčliPan?ke izredno kritičen.
da se
ViB?°čarstvtre^ne za iaP°nsko vPliv, ske
avnT Je tudi dejal Pitn; departma posv dožn Zavezniškimi vladami ^f6dui Poziva na OZN, naj , iasnii • zaradi vdora v Laos. uV?tova„-Je’ da so v teku po-i'10 ii t a s. Francijo, Tailan-štni . m' pridruženimi dr.
t)rs Indokini. hi, /vni tajnik je dalje izja.
j\PačalnSe zdi> da usmerjajo Ačn- svoje prodiranje v I’‘'ShHi--smeri> m sicer proti katere vlada je ze. lriena in je to svoje iehje sporočila v Wa-."Pcci]?-, Tudi Burma in In-S*hl ,,	1 hili prizadeti v pri.
Nvs?f,Peha na Laos. Toda i^t» sv -bi hila ogrožena z jlciain°hm industrijskim po. V Vlja pu Japonska, ki pred-Kttejji1SKupno z Nemčijo naj. "Je. nlj sovjetske ekspan. j5gla 6 hi Sovjetska zveza zd\rst . .^sdzoi-ovati japonski NI r,nilski potencial, bi po-L za ZDA zelo ne-
JarCf6? vse®a te®a ne u' esljivaP°nska, ki je sicer za-
i°iti6„ Zaveznica, preveč u-
Na jn Gospodarskega polo-
V'Ho niora razviti svojo tr-
Vf potp2 , Juznovzhodno Azijo
sit^ako ■ e mn°go surovin.
tin,? Je Prihodnost Japon.
Vezana s prihodnostjo
j >čcr . .
iK^skp? Dulles sprejel tai. »nu P°slanika v Wa-hi 0 ?n.ln mu obljubil, da »iihostin z največjo naklo-il, "‘sK , Proučile zahtevo
C^moč pe ,za -,veeio -voia' ; “le „ c- Poslanik, ki je po.
Je mnogo surovin.
,,‘os v	P_________________ _
Vjl Azij?eyarnost Južnovzhod. °4tiih ln .n°vo grožnjo na [berjsJP^h Tailandije. a®s državni departma . Sdčiit,	P° Potrdil, da je
•*** llllinrv	.«
da
z novinarji, spravlja vdor
kV®riLreja!h Tailandije
arŽavni
r,'škola .ni?jno zahtevala a ha?asbik J5S?° Pomoč, kia? Mc przavnega depart. %V°' v Pe™ott je objavil
se govori °
nika obisku siamskega Vii0tnitiinPjl Dullesu in se tp *■ dj ?' da Je Dulles zago. '“th Prašan-0 ■ nujno proučili thi-Jhate,.;!1; in poslali potre-Ohv	kolikor bo raz,
jjdaroa d bodo to dopuščale “tečt. dne
obveznosti.
,le ravnatelj MSA,
St u	-“vuatcij 1«««,
h) ZUna»aetl izjsvil v senat.
o, kor bi padec
^ vartnVaril kritičen po. 'Cenjena???4 ZDA.
Prečr? ni odbor ame-
“stavni;
ske zbornice
vanje na tak način, da bo mogoče v bodočnosti prekiniti ameriško pomoč.
V zvezi z načrti za evropsko proizvodnjo orožja je Dulles dejal: «Vidim možnost in verjetnost znatnega znižanja prispevkov, ki jih mislimo dati».
Dalje je Dulles izjavil, da je edina možna rešitev evropskih vprašanj v «večji gospodarski, politični in vojaški enotnosti«.
Glede pomanjkanja dolarjev v nekaterih evropskih državah je Dulles izjavil, da je po njegovem mnenju temu kriva nestalnost evropskih valut, zaradi česar nastaja izredno povpraševanje po dolarju. Po njegovem mnenju bi izrazitejša evropska enotnost pri-
Zasedanje Evropskega sveta
STRASBOURG, 6. — Danes se je pod predsedstvom belgijskega zunanjega ministra Van
Zeelanda začelo dvanajsto zasedanje ministrov Evropskega sveta.
Na tem zasedanju bo svet ministrov razpravljal o vlogi Evropskega sveta v okviru nove evropske organizacije. Proučili bodo tudi ustavne načrte, ki jih je izdelala skupščina Evropskega sveta, in razne druge načrt, ki so bili predloženi posvetovalni skupščini. Prav tako bodo proučili zveze med Evropskim svetom in evropsko skupnostjo premoga in jekla, (cstrasburški načrt«, ki se nanaša na izboljšanje gospodarskih odnosov med evropskimi državami in prekomorskimi ozemlji, in številna vprašanja. ki so v zvezi z vprašanjem beguncev.
Nizozemski zunanji minister Johan Beyen je danes poslal šestim vladam premogovne in jeklarske skupnosti novo spomenico v zvezi s svojim načrtom o evropski carinski zvezi. Podrobnosti tega dokumenta niso še znane.
LABURISTIČNA ZMAGA
na angleških upravnih mlilvah
Presenečenje v konservativnih krogih, kjer opuščajo vsako misel na razpis parlamentarnih volitev že to jesen
LONDON, 6. — Na delnih i V konservativnih krogih zani-upravnih voiitvah, ki so te dni kujejo, da bi laburistična zma-v Angliji, sc laburisti povsod 1 ga na delnih upravnih volitvah
znatno napredovali. Čeprav rezultati še niso dokončni — v nekaterih okrajih bodo volili šele jutri — je težko predvidevati, da bi lahko konservativci nadoknadili izgubljene pozicije.
Danes zvečer so v Transpolt Housu, kjer ie glavni stan laburistične franke, sporočili naslednje delne rezultate: v Angliji in V alesu so laburisti pridobili 629 sedežev, izgubili pa so jih 28, na Škotskem so jih dobili 54, izgubili pa 13.
Politične opazovalce je laburistična zmaga precej presenetila. plasti pa so neugodno presenečeni konservativni krogi, kjer so računali, da je Churchillova vlada v zadnjih dveh letih n .redila dovolj, da bi lahko napredovala ali vsaj ohranila svoje pozicije. Poleg tega so računali na ugoden vpliv optimističnega proračuna, ki ga je sestavil finančni minister Buttler,
Upravne volitve so v Angliji vsako leto v maju; vsakokrat izvolijo tretjino članov občinskih svetov. Samo volitve, ki bodo jutri v 28 londonskih o-krajih, so zaradi posebnih razlogov prve od leta 1949
lahko imela politične posledice in zatrjujejo, da v Angliji ni nobene neposredne zveze med upravnimi volitvami in političnim položajem .Laburisti pa nasprotno zatrjujejo, da so volilni rezultati zanesljiv dokaz, da so Angleži že siti konservativne vlade.
Politični opazovalci sodijo, da bo prva posledica rezultatov upravnih volitev ta, da bo Churchillova vlada opustila vsako misel na možnost, da bi že to jesen razpisala parlamentarne volitve.
LONDON. 6. — Zvedelo se je, da bo indijska vlada v kratkem zahtevala od Velike Britanije. naj ji vrne dragulje in druge predmete umetniške in antične vrednosti, ki jih je britanska uprava v času kolonialnega režima izvozila iz Indije. Med temi dragocenostmi je tudi največji diamant na svetu «Kohinor». Znano je, da je ta diamant, ki je bil odkrit leta 1304, vzhodnoindijska družba leta 1849 poklonila angleški kraljici Viktoriji, ki ga je dala vstaviti v svojo krono.
Konferenca o narodnih manjšinah
Na zasedanju komisije OZN za človeške pravice, ki se je začelo 6. aprila letos v Ženevi, proučujejo med drugim vprašanje narodnih manjšin.
Sele po prvi svetovni vojni so narodne manjšine prišle v večji meri v pravni sistem. Narodnim manjšinam je bi la zagotovljena pravna zaščita z versajskimi pogodbami in z delovanjem Zveze narodov. Ta zaščita je obsegala svoboden kulturni, jezikovni in zgodovinski razvoj raznih manjšin in je bila zajamčena z obveznostmi teritorialne države, da dovoli določene pravice manj-šinaip, (ustanovitev državnih šol v' manjšinskem jeziku, svobodna uporaba manjšinskega jezika v javnem življenju in na sodišču, pravica manjšine, da se organizira in ustanavlja svoje lastne kulturne ustanove itd.) ter z nadzorstvom Zveze narodov, ki je moralo ugotavljali, ali se te pravice spoštujejo. To nadzorstvo je šlo tako daleč, da je omogočalo vsakemu članu narodne manjšine, da se svobodno pritoži pri Zvezi narodov tudi proti volji vlade svoje države. Zajamčena mu je bila nedotakljivost, tudi če je bila njegova pritožba zavrnjena kot neresnična.
Glavna pomanjkljivost zaščite narodnih manjšin med dvema vojnama je bila v njeni nepopolnosti. Manjšinske pravice niso veljale v vseh državah, temveč samo v onih državah, ki so jih bile prisiljene
Konec golizma v Franciji
De Gaulleovo gibanje se ne bo več udeleževalo parlamentarnega življenja in ne bo več nastopalo na volitvah - Užaljeni generalov komentar po katastrofalnem porazu na upravnih volitvah
PARIZ, 6. — General De Gaulle je izročil danes tisku izjavo, s katero sporoča, da se njegovo gibanje «Rassemble-ment du ■ peuple francais« ne bo več udeleževalo parlamentarnega življenja kot organizirana skupina in ne bo več nastopala na volitvah. V svoji izjavi, ki jo imajo za pogreb De Gaulleovih sanj o zavoje-van.iu oblasti v Franciji in za neposredno posledico nedavnega katastrofalnega poraza na občinskih volitvah, naznanja general De Gaulle:
1. golistični poslanci v narodni skupščini, člani senata in predstavniki ,v krajevnih upravah, bodo odslej delovali po lastni uvidevnosti in ne
Bidault pojde v Atene
ATENE, 6. — Izvedelo se je iz uradnih virov, da bo francoski zunanji minister Bidault prišel v Atene 15. maja. Bidault bo gost grške vlade in ga bo sprejel tudi kralj. Razen tega se bo sestal z maršalom Papa-gosom in z zunanjim ministrom Stefanopulosom. Iz Aten bo odpotoval 20. maja.
bodo smeli več nastopati ali govoriti v imenu RPF; člani RPF smejo nastopati kot kandidati na volitvah, toda ne kot zastopniki golističnega gibanja;
2. RPF bo odslej deloval kot ((avantgardno gibanje v kampanji za spremembo sedanjega korumpiranega režima«, ne bo se pa opustil zaplesti v volilne borbe ali v drobno
vsakdanje parlamentarno življenje«.
De Gaulle pravi nato, da njegovo delo, da bi Francija «končno dobila enotnost in učinkovito državno upravo«, doslej ni imelo uspeha, da on to priznava brez olepševanja, da pa bo to ((škodovalo Franciji«. Nato našteva De Gaulle vse negativne strani francoskega gospodarskega in političnega življenja in pravi, da ((napredovanje političnih strank na upravnih volitvah spremlja nazadovanje Francije na vseh področjih«.
Končno pravi razočarani general, da je desnica ((nasprotovala njegovim socialnim ciljem« in da se je obrnila proti njemu skupno «z nekaterimi nepopravljivimi višijski-
mi kolaboracionisti in z nekaterimi tujimi organizacijami«. Vlado v Franciji je dobila desnica, toda ker je znotraj razcepljena in n c uživa zaupanja ljudstva, ne naredi in ne bo naredila ničesar, zaključuje De Gaulle in daje s tem razumeti, da bi bil edini kvalificirani voditelj desnice on sam.
Nadaljujejo se provokacije sovjetskih satelitov proti FLRJ
Madžarski obmejni organi so včeraj povzročili dva incidenta. Radio Beograd o podpori ..Manchester Guardiana" iredentistom med volilno kampanjo. S.Vukmanovič o gospodarski politiki v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — 5. maja predpoldne so madžarski obmejni organi pri vasi Kola v okraju Koprivnica izzvali nov incident in streljali na jugoslovanske graničarje. Istega dne popoldne so madžarski organi ponovno streljali na jugoslovanske graničarje, ]{i so bili 100 m oddaljeni od mejne črte. Jugoslovanski graničarji so odgovorili na streljanje, ker so bila njihova življenja ogro. žena. Istega dne ob 16. uri so madžarska letala na sektorju Donji Miholjac kršila jugoslovanski zračni prostor.
Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je danes sprejel v Belem dvoru jugoslovanske diplomatske zastop. nike v Londonu, Parizu, Bonnu in Rimu, ki so prišli na po svetovanje v Beograd. Sprejel mu sta prisostvovala tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan.
Po neuspelem članku tržaškega dopisnika «Timesa» 0 rešitvi tržaškega vprašanja s preseljevanjem prebivalstva se je oglasil rimski dopisnik lista ((Manchester Guardian« s trditvijo, da želijo Tržačani avtonomijo v okviru italijanske republike.
((Dopisnika britanskega lista, ki se zaman trudi biti objekti ven,* poudarjajo v Beogradu' ne moti dejstvo, da je n. pr. Fronta za neodvisnost na zad njih volitvah podvojila število svojih glasov. Ne ozirati se na to m podobna dejstva, trditi da večina tržaškega prebivalstva želi avtonomijo v okviru italijanske republike, in p0 navijati iredentistične izmišljotine, da so bile volitve v jugoslovanski coni nesvobodne, pomeni podpirati iredenti stične načrte Ritaa v predvolilni kampanji«, poudarja radio Beograd.
»Tako pisanje lahko koristi
le iredentistom, ki vidijo v sporazumni rešitvi tržaškega vprašanja in morebitnem zbližanju med Italijo in Jugoslavijo svoj propad. Zato ni čudno, da so iredentisti pozdravljali pisanje ((Manchester Guardiana«, ki jim je zlasti dobrodošlo v predvolilni borbi«, zaključuje radio Beograd.
Proslave 50. obletnice obsto. ja rudnika bakra v Boru se je udeležil tudi predsednik zveznega gospodarskega odbora Svetozar Vukmanovič-Tem. po, ki je pred 7000 delavci go. voril o gospodarskih problemih Jugoslavije. Tempo je odločno zanikal vesti inozemske, ga tiska, da bo Jugoslavija do. volila investicije tujega kapitala.
«Te vesti so samo želje tujih kapitalistov«, je poudaril Vukmanovič in v zvezi s tem izjavil, da je Jugoslavija pri pravljena sprejeti tuje kredite, ki bi omogočili hitrejši raz. voj jugoslovanskega gospodarstva in zaposlili inozemske strojne industrije. «Naša socialistična revolucija ni likvidirala samo privatnih, domačih in tujih kapitalistov, temveč se je P° sporu s Komin-formom lotila tudi likvidacije državno-kapitalističnih odnosov v gospodarstvu«, je dejal Tempo. «Zato lahko upravičeno trdimo, da pomeni borba proti Kominformu nadaljnji razvoj naše socialistične revo. lucije«.
Svetozar Vukmanovič je govoril tudi o drugih gospodarskih vprašanjih in dejal, da bu sistem akumulacije in skladov zamenjan z novim sistemom, ki bo omogočil podjetjem, naj. večjo svobodo v poslovanju, in da bodo izboljšani pogoji kre. ditiran.ia. Tempo je izjavil, da bo po žetvi cena kruha ponov. no znižana. Ob koncu je poudaril, da bo treba v bodoče posvetiti vso pozornost razvo. ju prehrambene industrije, kar bo omogočilo zvišanje živ.
ljenjske ravni prebivalstva.
Na predlog državnega tajni, štva za notranje zadeve za ob. novitev solunskega procesa iz leta 1917, na katerem so bili polkovnik Dragutin Dimitrije. v'd‘Apis in drugi člani organi, zacije ((Zedinjenje ali smrt« obsojeni na smrt oziroma na dolge zaporne kazni, je pomoč, nik javnega tožilca Srbije predlagal vrhovnemu sodišču LR Srbije revizijo solunskega procesa v korist vseh obtožen cev.
Pričakujejo, da bo vrhovno sodišče Srbije sprejelo predlog, ki je podkrepljen z dokazi, in da bo revizija procesa omogočila rehabilitacijo oficirjev bivše srbske vojske, ki so bili obsojeni zaradi domnevnega atentata na tedanjega regenta Aleksandra in zaradi obtožbe veleizdaje.
Na seji predsedstva Zveznega odbora SZDLJ so ustanovili odbor za proslavo 150-let-nice prve srbske vstaje proti Turkom. Na čelu odbora je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič.
Jugoslovansko gradbeno podjetje ((Rijeka« bo v kratkem začelo z obnovitvenimi deli v jugoslovanski svobodni coni v solunskem pristanišču. Za letošnja dela je predviden kredit 300 milijonov dinarjev, ki ga je Zvezni izvršni svet že odobril. Jugoslovanska cona v Solunu bo pred koncem leta že toliko obnovljena, da bo omogočeno pristajanje ladij.
Egiptovska vlada je sprejela predlog uprave tehnične pomoči OZN, da jugoslovanski arhitekt Bogdan Teodorovič odpotuje v Egipt, kjer bo delal pri izdelovanju načrtov za izgradnjo vasi in gospodar-skih poslopij. Teodorovič je ze peti jugoslovanski strokovnjak, ki odhaja v inozemstvo po programu tehnične pomoči OZN.	B.	a
Siionejsv predlog Nenniju in Togliattiju
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — V italijansko volilno kampanjo je danes pose. gel Ignazio Silone, ki je govo. ril v Teramu za PSDI. V svojem govoru je predlagal Nen-niju in Togliattiju mednarodno kampanjo za obrambo pravic političnih manjšin. Kampanja naj bi se razvila v vseh evropskih deželah, tudi onstran železne zavese. Silone je obljubil, da se bo umaknil iz volilne kampanje, če bosta Nenni in Togliatti sprejela njegov predlog, ki da ga ne moreta odkloniti, če «njihovo nasprotovanje volilnemu zakonu ne sloni na trenutni ugodnosti, temveč na razlogih načelnosti in politične morale«.
Silone je nato prikazal diskusije o volilnih sistemih v vodstvu PSIUp (italijanska socialistična stranka pred izstopom socialnih demokratov) ob začetku zasedanja ustavodajne skupščine. Nenni je takrat nasprotoval dvodomnemu sistemu in predlagal, naj se senat odpravi; obenem je izražal svoj. odpor proti proporcionalnemu razdeljevanju glasov. To mnenje je bilo takrat med socialističnimi voditelji zelo raširje-no, ker je PSIUP iz volitev 2. junija 1946 sicer izšel kot druga najmočnejša stranka v Italiji, vendar zaradi svojega razrednega značaja ni imel neomejenih možnosti razvoja.
Z drugimi besedami, je dejal Silone. zaradi tehnične zaostalosti Italije smo se zavedali, da italijanski delavski razred tudi ob podpori kmečkih delavcev ne predstavlja absolutne večine prebivalstva. Socialistična stranka bi lahko dosegla največ relativno večino, vendar bi lahko izvedla reforme, ki jih je imela v programu, samo na en-način, ki bi bil še v demokratičnem’okviru; če bi se ji posrečilo doseči volilni zakon, ki bi njeno relativno večino spremenil v absolutno.
Zaradi kasnejše krize pSIUP je nadaljeval Silone, se je ta perspektiva oddaljila, vendar ni izključeno, da se čez 5 ali 10 let znova ne pojavi pred demokratičnim socializmom-takrat bi bil problem enak kot, leta 1946, ko je Nenni kritiziral _ proporcionalnost, češ da je škodljiva demokratični stabilnosti in da hromi vsako možnost reform. Silone je dejal, da je treba vzeti volilni zakon za to: kar je; politično orožje; on sam je skupno z levico PSDI zakonu nasprotoval, ko je bil objavljen, toda — je nadaljeval — kominformistič-na demagogija v imenu progla-ševanih svetih načel, ki jih kominformisti teptajo, kjer jim to prija, je hinavska in krokodilska. Nasprotno bi kominformisti dokazali le, je zaključil Silone, če bi sprejeli njegov predlog za skupno kampanjo za zaščito političnih manjšin v vseh evropskih deželah.
Predsednik poslanske zbornice Gronchi se je danes posvetoval z De Gasperijem in zakladnim
Predlog za izpustitev
severnokorejskih ujetnikov
General Nam II zavrnil ta predlog in je tudi odklonil takojš> njo določitev Pakistana kot nevtralne države • Churchill o pogajanjih - Indijski tisk o pogojih za mir v Aziji
PANMUNJOM. 6. — Načelnik delegacije združenega poveljstva general Harrison je danes predlagal, naj izpustijo vse korejske ujetnike na svobodo takoj po sklenitvi dogovora o premirju in naj se jim prepusti prosta izbira, da odidejo v kateri koli kraj Koreje. Tako bi lahko odšli v Severno Korejo ali ..-a bi osinli v Južni Kc.-ejj. Od skupnega zneska korejskih ujetnikov jih je 32.600 že izjavilo, da Se ne želijo vrniti na Severno Korejo.
General Harrison je dalje izjavil, da bi po mnenju združenega poveljstva «imela izbrana nevtralna država popolno nadzorstvo nad varnostjo vseh ujetnikov, ki bi ji bili zaupani in prav tako tudi nad ravnanjem s temi ujetniki* Za tem je Harrison vprašal, ah je kitajsko - korejska delegacija pripravljena sprejeti pod temi pogoji Pakistan kot nevtralno državo. Po daljši prekinitvi seje je general Nam II zavrnil predlog za izpustitev korejskih ujetnikov na svobodo. Izjavil je, da pomeni današnji Harrisonov predlog {(korak nazaj in poizkus, da se znova začne razpravljati o načelu, glede katerega sta se obe strani že sporazumeli«. Nam II je nato vztrajal na zahtevi, da mora združeno poveljstvo sprejeti načelo, da je treba vse ujetnike, ki se protivijo povratku v domovino, poslati v kako nevtralno državo, še preden se začne razpravljati o imenovanju nevtralne države.
Harrison je v obrazložitvi svojega stališča, naj bi nevtralna država vršila nadzorstvo samo nad kitajskimi ujetniki. ki se nočejo vrniti domov (korejski ujetniki naj bi se takoj izpustili na svobodo), izjavil, da bi nadzorstvo tudi nad severnimi Korejci pomenilo za nevtralno državo ((preveliko breme«, ter je dodal, da zavezniška ponudba ((jamči, da se nad ujetniki ne bi izvajal noben fizičen ali moralen pritisk, zato da se ujetnikom prepreči repatriacija«.
Po sestanku je general Harrison izjavil časnikarjem, da čeprav se zdi, da je namen nasprotnikovih zahtev zavleči pogajanja o postranskih vprašanjih, je vedno možnost, da se te zahteve postavljajo z namenom; da pride do sporazuma. Zato je potrebno, čeprav z nezaupanjem, pustiti odprta vrata za sporazum. Pripomnil je, da za sedaj ni mogoče reči, da so dosegli kak napredek.
V britanski spodnji zbornici je danes laburistični poslanec Woodrow Wyatt vprašal ministrskega predsednika, če namerava zdaj predlagati ameriškemu predsedniku, da se pritegnejo k razgovorom v Panmunjomu britanski predstavniki, kakor tudi da se pritegnejo politični predstavniki obeh držav. Churchill je odgovoril, da je odgovor na to vprašanje že podal četrtega maja minister Nutting.
Nato je vprašal Attlee ministrskega predsednika, če mu je znano mnenje v krogu Združenih narodov, da bi bila pritegnitev političnih svetovalcev pri teh pogajanjih koristna; dostavil je, da bi bilo umestno o tem izmenjati misli z ameriškimi prijatelji. Churchill je odgovoril, da bi moralo to vprašanje ostati pred očmi državnikov na obeh straneh Atlantskega oceana.
Bivši laburistični obrambni minister Shinvvell je vprašal Churchilla, ali je zadovoljen s potekom pogajanj za premirje. Churchill je odgovoril: «Upanje večno živi v člove-
je pripravljena sprejeti vlogo nevtralne sile, ki naj prevzame tiste korejske vojne ujetnike, kateri ne bi hoteli biti repatriirani. Časopisi poudarjajo, da je s tem odstranjena velika ovira, ki je doslej preprečevala rešitev korejskega spora. Vendar so delhijski kreg’ prepričani, d" kljub +‘— mu miru v Aziji ne bo mogoče zagotoviti vse dotlej, dokler ne bodo povsem rešena tudi ostala sporna vprašanja, kot so na pr. vprašanje For-moze, Indokine, kuomintan-ških čet v Burmi in umik kolonialnih sil iz Aziie.
M nin iuoosiovanskesa letalstva
BEOGRAD, 6. — Jugoslovansko letalstvo bo 21. maja proslavilo 11. obletnico svojega obstoja. Tega dne bodo nekateri letalski polki dobili nove zastave, na Banjici pri Beogradu pa bo velika letalska prireditev, združena s parado letalskih oddelkov in s taktičnimi vajami oddelkov vojnih letal. Pričakujejo, da bodo takrat pokazali javnosti tudi oba jugoslovanska tipa reakcijiskih letal.
V zvezni letalski šoli Jugoslovanske letalske zveze so v zadnjih letih izšolali približno 1500 motornih športnih pilotov, nad 6000 padalcev in nad 2500 jadralnih pilotov. 21, maja bodo člani Letalske zveze prikazali originalne tipe motornih in jadralnih letal lastne konstrukcije in proizvodnje.
spoštovati. To so bile predvsem države, ki so nastale ali se povečale po razpadu Avstro - Ogrske in Turčije. V to skupino so spadale tudi baltiške države in Albanija. V drugih državah pa manjšinskih pravic niso spoštovali in nadzorstvo nad tem niti ni bilo v pristojnosti Zveze narodov. Tako je n. pr. italijanska manjšina v Jugoslaviji uživala vse pravice pod zaščito Zveze narodov, jugoslovanski manjšini v Italiji — čeprav je bila mnogo številnejša in mnogo bolj strnjeno naseljena — pa mednarodnopravno niso bile zagotovljene nobene pravice, ker Italija ni bila primorana spoštovati manjšinskega režima.
Britanski delegat je že takoj ob začetku delovanja manjšinskega sistema slovesno izjavil, da pravila o ravnanju z manjšinami niso splošna pravila, da ne gre za pravno ustanovo, ki obvezuje vse države, da je to samo izredna dolžnost nekaterih držav, o katerih se domneva, da sicer ne bi dovolj primerno ravnale z manjšina> mi drugih narodov. To dokazuje diskriminacijski značaj tega manjšinskega režima.
Druga pomanjkljivost manjšinskega režima v okviru Zveze narodov je bila ta, da je bil ves sistem zaščite manjšin naperjen proti teritorialni državi, ne pa tudi v enaki meri proti nelojalni manjšini. Zaradi tega se je zaščita narodnih manjšin, vsaj kar se je tikalo nemške manjšine, kaj kmalu sprevrgla v zaščito petih kolon, ki jih je. Hitler zelo spretno izkoriščal.
Po drugi svetovni vojni zaščita narodnih manjšin, kot je veljala v okviru Zveze narodov, ni bila obnovljena. Namesto tega je bilo sklenjeno, da sc bo vprašanje narodnih manjšin kot celota ponovno proučilo. Glavna skupščina OZN je poverila to nalogo gospodarskemu in socialnemu svetu, ta pa je vprašanje prepustil svoji komisiji za človečanske pravice. Ta komisija je ustanovila poseben pododbor za diskriminacijo in narodne manjšine. Doslej je torej vprašanje romalo od višjih k nižjim organom. Zdaj je proces obraten; poročilo pododbora je bilo predloženo komisiji, ki ga zdaj proučuje.
Pozitivno v novem poročilu je, da gleda na manjšinsko vprašanje kot na splošno vprašanje — se pravi, pravila o zaščiti narodnih manjšin morajo obvezati vse države in veljati za vse manjšine, ne glede na to, na čigavem ozemlju žir vijo. Na žalost pa. kaže, da je v tem pogledu do uspeha še zelo daleč, kajti v pododboru, točneje med velesilami, ni sporazuma o tem, kaj se razume pod pojmom manjšine. Postavljenih je bilo kakih deset kriterijev. Po enem izmed teh kriterijev se lahko določena skupina, ki živi v neki državi, loči od ostalega prebivalstva in se proglasi za manjšino. Tu ne gre več za narodnostne, jezikovne, verske manjšine — govori se celo o psiholoških manjšinah: o etnografskih in etnoloških manjšinah, ki se imajo za psihološko ločene od ostale, večinske skupine.
Najbolj značilna črta tega poročila, ki se ji vztrajno upirajo vse demokratične države, je pravilo, da je lahko celo večina v neki državi manjšina, če ima številčna manjšina oblast v svojih rokah. Konkreten primer za to je Južnoafriška zveza, kjer nekaj manj kot trije milijoni belcev vladajo nad enajstimi milijoni črncev: po mnenju pododbora so črnci narodna manjšina v Južnoafriški zvezi. Nedvomno drži argument, da je treba tem črncem dati zaščito, vendar po našem mnenju ta zaščita ni v tem, da se izenači-
jo z manjšino, temveč da se zajamči uživanje načela samoopredelitve narodov narodni večini na tem ozemlju.
Manjšinsko vprašanje je do« nes bolj zapleteno kot kdajkoli. Poskus uvajanja psiholoških elementov ogroža zaščito klasičnih manjšin, se pravi narodnih in jezikovni h manjšin. Da bi se zagotovila dejanska učinkovitost te zaščite, zahtevajo sestavljavci poročila ne le obstoj jezikovne ali narodne različnosti, temveč tudi, da člani te manjši« ne izrazijo željo, da se ločijo od ostalega prebivalstva. Takšna koncepcija je dvorezen nož. Članu manjšine je po pravilu treba zajamčiti vse pravice kot pripadniku večinske skupine, in če je v deželi taka manjšina, bi .morala imeti pravico, da uživa manjšinsko zaščito, ne da bi,spraševali njene člane, ali želijo, da jih imajo za sestavni del večine prebivalstva ali ne. Ce bi zahtevali od članov narodne manjšine, da izrazijo svojo željo po ločitvi, preden jim je omogočeno združevanje in organiziranje, potem bi jih izpostavili zunanjemu pritisku in diskriminaciji s strani večine prebivalstva. Takšen je primer lužiških Srbov v Nemčiji. Kdo med njimi si je pod Hitlerjevim režimom upal reči, da ni Nemec? Kdo med njimi bi si upal odpovedati nemškemu državljanstvu, ko pa je živel sredi nemškega morja? Gre torej za perfidnost, ki jo zagovarjajo države, ki nočejo spoštovati manjšinskih pravic. Kam' to pelje in kaj to pomeni, lahko dobro spoznamo,' če zasledujemo življenje naše manjšine v Italiji in v Trstu.
Čeprav poročilo pododbora ni dokončno, temveč samo pripravljalnega značaja, čeprav to poročilo še ne govori o bodoči zaščiti manjšin z mednarodnimi konvencijami, je vendar jasno, da bo prvo širše povojno uradno zasedanje o manjšinskem vprašanju zelo zanimivo in da bo v pravi luči prikazalo stališče držav, ki so pripravljene sprejeti obveznosti v prilog manjšin in ki so odločene braniti in spoštovati njihove pravice, pa tudi stališče onih držav, ki poskušaj o zavlačevati reševanje manjšinskega vprašanja in doseči, da o njem ne pride do :iofejnega dokončnega s\lepu.
Najbolj cinično pa je pri vsej zadevi, da skušajo nekatere države oživiti predvojni sistem manjšinske zaščite. Čeprav zagotavlja Jugoslavija vsem manjšinam na svojem ozemlju polne pravice, čeprav torej ta sistem Jugoslaviji ne bi v nobenem primeru škodoval, ga Jugoslavija zavrača. Sprejeti ga noče zaradi njegovega diskriminacijskega značaja. Po njenem mnenju bi moral tak sistem, ki pa bi moral biti bistveno spremenjen, sloneti na mednarodnopravnih obveznostih, toda tako, da bi morale vse države, na katerih ozemlju žive manjšine, spoštovati en sam enoten sistem. Samo enoten sistem, obvezen za vse države in veljaven za vse manjšine, je lahko v skladu z besedo in črko Listine Združenih narodov. Listina sloni na načelu suverene enakopravnosti držav; zaradi tega je vsak sistem, ki bi omejeval suverenost nekaterih držav, drugim pa puščal popolno svobodo v enakih primerih, nujno v protislovju z Listino. C e je načelo suverene enakopravnosti ustavno načelo, potem je nemogoče nalagati posameznim državam v istih primerih različne dolžnosti.
Dr. MILAN BARTOS ((Mednarodna politika«)
Slovenski izseljenci obiskujejo domovino
Načrt predora med Bohinjskim jezerom in Soško dolino
z zakladnim ministrom Pello o možnostih podelitve poseb- škem srcu«, nega predujma državnim na-1 Indijski časopisi pozdravlja-meščencem.	A.	P. jo sklep pakistanske vlade, da
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 6. — Sinoči je prispela v Slovenijo prva letošnja večja skupina Ameri-kamcev slovenskega rodu. Na ljubljanski železniški postaji jih je pozdravil predstavnik Slovenske izseljeniške Matice. Danes je prispela v Ljubljano še druga skupina 40 slovenskih izseljencev, ki bodo ostali v svoji stari domovini dva do tri mesece.
Danes so odpotovali iz Ljubljane k Bohinjskemu jezeru strokovnjaki, ki bodo proučili tamkajšnji teren, da bi ugotovili, ali je mogoče zigraditi predor, po katerem bi speljali vodo iz Bohinjskega jezera v Soško dolino. Predor, ki bi bil dolg 15 km, bi se končal na južnem pobočju Julijskih Alp nad dolino Soče. Od tu bi bila voda speljana v približno 300 m niže ležečo električno centralo, ki bi bila zgrajena, čim bo uresničena gradnja pr.edora. Hidroelektrarna bi proizvajala znatne količine električne energije in bi bila ena izmed največjih v Sloveniji. Poleg tega bi _ Soča z uresničenjem tega načrta dobila več vode, kar je zelo važno za obratovanje obstoječih elektrarn na Soči.
C. S.
Nehru o vetu v OZN
NOVI DELHI. 6. - Indijski ministrski predsednik Nehru je danes izjavil, da je pravica
veta v OZN «potreibno zlo«. Pripomnil je, da štiri od petih velesil, ki imajo pravico veta, dejansko obvladajo svetovno politiko, ter je dodal: «Ce ne bi bilo te pravice, bi vsaka akcija dovedla do svetovne vojne«.
Glede kandidature gospe Pandit za tajnico OZN, ki jo je glavna skupščina zavrnila, je Nehru izjavil, da je predlog stavil sovjetski delegat na lastno pobudo. Indijska vlada ne bi napravila nobenega koraka, da jo podpre, bi pa sprejela imenovanje, če bi to bila želja glavne skupščine OZN.
Britansko jeklo
LONDON, 6. — Britanska proizvodnja jekla bo leta 1953 dosegla 17 milijonov in pol ton, kar pomeni približno 1 milijon in 300 tisoč ton več kakor lansko leto. To je danes sporočil v spodnji zbornici minister za dobave Duncan San-dys, ki je tudi javil, da bo jutri prenehalo obvezno nadzorstvo nad dodeljevanjem železa in jekla.
Včeraj so sporočili, da bo od 5. avgusta dalje baker ponovno pripuščen v privatno trgovino, kar se je že zgodilo glede svinca, kositra in cinka. Ti ukrepi spadajo v okvir politike. ki ima med drugim namen prilagoditi britanske cene surovin cenam na svetovnem tržišču.
Močan potres v Čilu
SANTIAGO, 6. — Močan potres je danes popoldne prizadel obširno področje v Cilu, med mesti Talca, Conception in Chillan. To področje je približno 400 milj južno od Santia-ga. Železniški promet s prestol« nico je prekinjen in podatki *o zelo pomanjkljivi, domnevajo pa, da je potres povzročil precejšnjo škodo, ker je jakoat potresa dosegla deseto stopnjo mednarodne lestvice.
Vladne oblasti so že poskrbele za pošiljate v pomoči v prizadeta mesta, kjer so se nekatere hiše porušile. Potres so čutili tudi v Santiagu. Isto področje je leta 1939 razdejal močan potres, ki je povzročil smrt tisočev oseb.
Pozneje je čilsko notranje ministrstvo javilo, da je bilo središče potresa verjetno v mestu Chillan, kjer sta po dosedanjih podatkih zgubili življenje dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih.
Takoj za Chillanom je bil najbolj prizadet kraj Coronel blizu Conceptiona. Iz Concep-tiona javljajo, da je potres povzročil samo materialno škodo in da je bilo 8 oseb lahko ranjenih.
RIM, 6
Štirje kominformistični poslanci so pri državnem tožilcu v Turinu vložili ovadbo proti škofu v Astiju Giacomu Cammoneru zaradi kršitve člena 71 volilnega zakona in člena 41 kazenskega zakonika. V pastirskem pismu je škof med drugim zabičal vernikom, da ne smejo voliti za KPI in za stranke, ki jo podpirajo.
PRIMORSKI DNEVNIK
51 =
7. maja 1958
Osvobodilna fronta
Ljudska prosvota
Razna obvestila
Sejati mora pa, kdor hoče žeti, kjer ni semena, prazna bode njiva naj dela, kdor plačilo če prejeti. FR. S. CIMPERMAN
Klerikalne
„Ultime“
in ^demonstracije* v Izoli
V zvezi z najnovejšo ireden. tistiino gonjo o lakoti v coni B, smo že včeraj dali nekaj pojasnil. Vendar se zdi, da potrebujejo iredentistični pisuni in njihovi gospodarji še vedno takšnih senzacionalnih vesti, pa čeprav so najbolj očitne laži. Včeraj so eUltime Notizie» prinesle vest o vrsti demonstracij zaradi pomanjkanja kruha v coni B. V Izoli pa naj bi med demonstracijo več stotin žena razbilo izložbo neke pekarne.
Naš dopisnik se je zato obrnil do raznih predstavnikov trgovine lokalnih oblasti in sindikatov v mestu, vendar v Izoli nihče ne ve o kakšnem pomanjkanju kruha, ali pa drugih živil in prav tako ne o kakšnih demonstracijah in razbitih izložbah. Enotnega krušnega kruha ni primanjkovalo in tudi pekarne so dobro založene, v nekaj dneh pa bodo zopet začeli peči bel kruh. Mimogrede je naš dopisnik izvedel, da razširjajo v Izoli in tudi v pekaterih drugih obalnih mdstih nekateri sovražni elementi, ki nimajo s poštenim prebivalstvom nobene zveze, izmišljene vesti o bližnjem pomanjkanju ali podražitvi živil z namenom, da bi delali zmedo. Včeraj so na primer trgovine v Izoli, verjetno iz teh razlogov, prodale v dveh urah kar okrog 140 stotov sladkorja. Pred mesecem dni so ljudje v Izoli, ki so nasedli takim vestem in so si hiteli ustvariti zalogo, v dveh dneh pokupili kar dobra dva vagona sladkorja, čeprav Izola porabi normalno na mesec vagon sladkorja. Pozneje pa niso kupovali dalj časa, čeprav je bilo sladkorja dovolj. Taki skoki povzročajo trgovinam sicer nekaj sitnosti, pomanjkanja pa vseeno ni bilo.
Smešno pisanje iredentističnih pisunov o lakoti v coni B ima gotovo določen namen, ko so tako vztrajni. Ce to gonjo povežemo z volilno kampanjo v Italiji, se nam vsiljuje mnenje, da je namenjena tistim volivcem v Italiji, ki bi jih hoteli voditelji raznih strank odvrniti od raznih resnih življenjskih problemov, ki tarejo italijanske volivce.
Svetujemo turinskemu meščanu, glavnemu uredniku klerikalnega lažnivega popoldnev-nika, naj se namesto za stanje prehrane v coni B, malo bolj pobriga za lakoto v Italiji (predvsem pa v rodnem Turinu), kjer po uradnih podatkih same italijanske vlade umira vsako leto od LAKOTE 3000 ljudi, kot smo ž* včeraj poročali.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ZUPANA RAZBURJA ODPOR JAVNOSTI
proti uvedbi zakona o lokalnih financah
Ravnateljstvo državne višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu z dodeljenimi razredi s klasičnim učnim načrtom sporoča, da sprejema prijave za privatne vstopne, sprejemne in zrelostne izpite v tajništvu v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II vsak dan od 10. - 12. ure. Prošnje (na kolkovanem papirju 24 lir) za zrelostni izpit se sprejemajo do vključno 15. maja, prošnje za ostale izpite pa do 18. maja t. 1. Podrobna pojasnila se dobe v tajništvu zavoda in na oglasni deski. Ravnateljstvo opozarja, da morajo že sedaj vložiti prošnjo tudi tisti, ki bi iz kateregakoli vzroka ne mogli polagati izpita v poletnem roku.
Jutri 8- maja 1953 ob 20.30 gostovanje v NABREŽINI
z Manzarijevo komedijo
delavcem. Seveda vse to ne pojde brez pritiska ker so vodstva obeh sindikalnih organizacij vezana na določene stranke, ki so jim interesi delavcev deveta briga. Zato je odvisno od delavcev, predvsem od razredno najbolj zavednih, da ne ostane le pri dosedanjih težnjah, marveč da se napravijo tudi konkretni koraki k enotnosti, ki bo izražala stremljenja in želje večine delavstva.
Do Skupne proslave prvega maja ni prišlo, to pa ne sme vzeti delavcem poguma, ampak jih mora vzpodbujati, da še bolj napnejo vse sile, da se ta enotnost ostvari, Le tako bodo delavci kos sedanjemu težkemu položaju in se bodo lahko borili za uresničenje vseh tistih zahtev, katere so pod vplivom Razrednih sindikatov morali postaviti v svojih prvomajskih proglasih tudi Delavska zbornica in Enotni sindikati. Prav od teh dveh organizacij zahtevajo delavci, naj tudi z dejanji podpreta svoje besede in gesla ter dokažeta, da je njuno hotenje iskreno.
Politika sindikalne enotnosti, ki jo že od vsega početka vodijo Razredni sindikati, ter predlogi za enotno akcijo ob prvem maju so že rodili konkretne sadove, pa čeprav ob površnem opazovanju še niso otipljivi. Res je, da Enotni sindikati in Delavska zbornica sploh niso sprejeli poziva Razrednih sindikatov po skupnem praznovanju praznika dela, toda razna prvomajska gesla obeh sindikalnih organizacij kažejo, da si je delavstvo usvojilo predlog Razrednih sindikatov ter da sta morali vodstvi omenjenih sindikalnih organizacij sprejeti v svoje proglase mnoge naše zahteve, čeprav so prvotno Enotni sindikati postavili na prvo mesto zahtevo po združitvi obeh con Tržaškega ozemlja in po civilni upravi.
Delavstvo ni bilo zadovoljno s prvotnimi gesli, zato so jih pač morali spremeniti ter dati poudarka predvsem zahtevi po rešitvi mnogih življenjsko važnih vprašanj tržaškega proletariata To pa je za Razredne sindikate vsekakor uspeh.
To nam priča med drugim tudi proglas, ki so ga izdali Enotni sindikati. V njem pravijo, da se borijo za zvišanje plač m pokojnin. Zahtevajo investicije za razvoj industrije, pomorstva, trgovine in za gradnjo ljudskih hiš. Zahtevajo politiko polne zaposlitve, da se končno odpravi brezposelnost. Nadalje pozivajo delavce, naj se bore za ostvaritev široke enotne fronte, da se lahko z uspehom začne reševanje številnih vprašanj ter da se zaščiti pravica stavkanja in zagotove demokratične svoboščine. Končno zahtevajo boljše življenjske pogoje za delavce in njihove družine ter pošteno in zagotovljeno delo vsem. Združitev obeh con in začasno civilno upravo pa so postavili šele na zadnje mesto.
Tega seveda niso storili hote, marveč so bili k temu prisiljeni K temu sta jih primorala odločna volja delavcev po enotnosti in ofenziva delodajalcev proti sindikalnim svoboščinam. Ta volja delavcev po enotnosti pa se je krepila prav ob predlogih Razrednih sindikatov, ki so imeli tako širok odmev.
O enotnosti in o važnih življenjskih vprašanjih tržaškega delavstva pa so bili prisiljeni govoriti tudi voditelji Delavske zbornice. To nam potrjujejo razna njihova gesla, ki smo jih videli na lepakih v mestu. Tako so pozivali delavce, naj praznujejo prvi maj enotno in složno v znamenju zahtev po okrepitvi industrijske dejavnosti, zaposlitvi brezposelnih in mladincev, gradnji stanovanj za delavske družine, zagotovitvi dela ladjedelnicam, poenotenju mezd in plač, izboljšanju mezd itd. Prav tako so morali postaviti na prvo mesto zahtevo po socialni pravičnosti.
Vse to nam dokazuje, da mora ta omenjeni ’ sindikalni organizaciji upoštevati zahteve svojih članov, ki v tovarnah in podjetjih vedno odločneje terjajo akcijsko in sindikalno enotnost.To stremljenje delavcev smo že mnogokrat opazili, saj večina delavcev sploh noče stavkati, če ne vidi, da so za stavko vse sindikalne organizacije. To pa tudi najbolj potrjuje, da je sindikalna razcepljenost popolnoma odveč in da se zavest o nujnosti sindikalne enotnosti vedno bolj krepi.
Zato bodo morale sindikalne organizacije v bodočnosti s tem še bolj računati in spremeniti svojo dosedanjo politiko cepitve delavskih sil po raznih ideologijah In strankarski pripadnosti, ker so razredni interesi skupni vsem
povišanje davkov na skoraj vse predmete široke potrošnje je močno razburilo tudi trgov, ce, čeprav bodo novi davek vključili v ceno in ga tako posredno naložili v breme po. trošnikov. Znano pa je, da vsa, ko povišanje cen zniža kupno moč denarja in s tem tudi ko. ličino prodanega blaga. Tega se tržaški trgovci bojijo, ker se že danes opaža stalno zniža, nje prodaje predmetov široke potrošnje. Zato se upirajo raz. tegnitvi omenjenega zakona in so glede tega že posredovali po zbornici za industrijo, trgo. vino in poljedelstvo, ki se je odločno postavila proti zakonu o «lokalnih financah».
Svetovalec Bemardoni (DC) je zahteval od občinske uprave večjo skrb za šolske prosto, re in za šolska poslopja sploh. Ugotovil je, da so predvsem nižje srednje šole zapostavlje. ne na račun višjih srednjih šol, ki dobivajo večje podpore. Poleg tega je dejal, da občinska uprava porabi preveč sredstev za vzdrževanje osebja in da je v občinski upravi najmanj 500 uslužbencev preveč. Kot vidimo celo demokristjani sami ugotavljajo, da občinska uprava redi preveč birokratov, ki so jih v zadnjih letih namestili iz političnih razlogov. Danes pa proučujejo možnost, kako znižati birokrat, ski aparat.
Svetovalka Bastiani, ki je tudi demokristjanka, je zahtevala od odbornika, ki odgovarja za personalni resor v občin, skem odboru, naj predloži ob. činskemu svetu točno število občinskih uslužbencev, razdeljenih po kategorijah in naj pove tudi zakaj je bilo v zadnjih letih zaposlenih toliko no. vih uradnikov. Poleg tega pa je zahtevala tudi, naj prouči vse možnosti, kako zmanjšati število občinskih uslužbencev, za katere občinska uprava potroši letno več kot ima rednih dohodkov.
Seja se je zaključila z opozorilom župana, da bo prijave za razpravo o proračunu sprejemal samo do jutri. Ta «ultima_ tum« je župan utemeljil s tem, da se je do danes prijavilo za diskusijo nizko število svetovalcev in da je nujno zaključiti to razpravo čimprej.
V soboto, 9. maja 1953 ob 20.30 gostovanje na KONTOVELU
z Manzarijevo komedijo
Občni zbor poljedelskega konzorcija]
Tržaški poljedelski konzorcij vabi svoje člane na reden občni zbor, ki bo 17. maja 1953 po prvem sklicanju ob 9. uri, če pa bo potrebno drugo sklicanje pa ob 10. uri na sedežu Zbornice za industrijo in poljedelstvo v Trstu v Ul. della Borsa 2.
dr. Leon Brunner Predsednik
(GLlt^ALlTČFvERDI)
POMLADANSKA SIMFONIČNA SEZONA
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za četrti koncert simfonične sezone, ki bo v soboto ob 21. uri pod vodstvom dirigenta Deana Dixona. Program obsega: Brahms: Tragična uvertura, Mozart: Simfonija op. 38 (Praga), Debussy: Dva nokturna (a. Oblaki in b, Prazniki), Darj: Glasba za pihala, Enesco: Romunska simfonija v H-duru št. 1.
V nedeljo, 10. maja 1953 ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI
z Manzarijevo komedijo
V petek 8. maja 1953 bo ob 16.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11.
LUTKOVNA PREDSTAVA
z novim sporedom.
MEDTEM KO SO SE 2E POJAVILI PRVI KOPALCI NA BARK0VLJANSK1 OBALI
KOPALIŠČA V OBEH IOAAH
se pripravljajo na sprejem gostov
/abimo otroke, da prihitijo v velikem številu-
Za preureditev kopališča Sv. Nikolaj so investirali nad 4 milijone dinarjev - 15. t. m. pridejo prvi gostje iz Slovenije in Avstrije, najavljene pa so še druge inozemske skupine • Vprašanje zvez s Trstom
IAR00NA IM ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
priredi na pobudo kroga tržaških Slovenk v petek 8. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU
KULTURNI VEČER
v proslavo 70-letnice slovenskega pesnika ALOJZA GRADNIKA
OF . III. OKRAJ
Seja izvršnega odbora Osvobodilne fronte za III. okraj bo danes 7. t. m. ob 20. uri v običajnih prostorih.
pa je zahteval od ravnateljstva tržaškega tobačnega podjetja, naj izplača delavkam po 5000 lir predujma na račun vzvratnih poviškov, ki jih določa omenjena pogodba. Podjetje, ki je že večkrat odklonilo predujem, je to pot pristalo nanj.
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV
Zaradi letošnjega letovanja naj se članstvo javi do 10. maja na sedežu ZPD v Ul. Roma 15-11., vsak dan od 16. do 17. ure razen ponedeljkov, sobot in praznikov.
Vodilni odbor
Vljudno vabljeni 1
Zadnja akademija
slovenskih šol v Trstu
V nedeljo 10. t. m. se ponovi na splošno željo v Avditoriju zadnjikrat akademija srednjih in strokovnih šol v Trstu. Ker je število sedežev majhno, bodo smeli v dvorano samo tisti, ki si do sobote kupijo vstopnice.
PROSVETNO DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE«
priredi 31. maja 1953 enodnevni izlet v Vrsno, rojstni kraj Simona Gregorčiča. Vabljeni tudi prijatelji društva. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu «Prvi maj« vsak dan od 20. do 21. ure. Zaradi ugodnosti naj se člani predstavijo s člansko izkaznico.
MOTOKLUB »ADRIA«
IZ DOLINE
organizira 17, maja t. 1. krožni' izlet v Opatijo-Postojno in vabi interesente, da se vpišejo še danes 7. t. m. v večernih urah na sedežu metokluba v Dolini.
P D T
priredi 24. t. m. izlet na Vremši-co. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu v Ul. Machiavelli 13-11 (tel. 6491) do 15. t. m.. Potovali bomo z vlakom.
MOTOCIKLISTIČNI IZLET V BENETKE
Motoklub »Amatori« vab! vse člane motokluba, ki se želijo ude. ležitl izleta in zbora motociklistov v Benetkah, ki bo 17. maja 1953, da se prijavijo v tajništvu v Ul. Alfleri 8 med 17. In 19. uro.
za počitniške kolonije v Sloveniji
Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje je odbor za počitniške kolonije sklenil, da prične z vpisovanjem otrok za kolonije v Sloveniji v torek 12. maja na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 8 30 do 10.30 vsak dan razen sobote.
Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list.
Gornji urnik velja samo za mestne okraje. Za zunanje okraje bo javljen
naknadno.
Podporno društvo STO
(Odbor za počitniške kolonije)
NADALJEVANJE RAZPRAVE O UMORU KR1ŽMANČ1ČA
Sodni ogled hiše in vodnjaka v katerem so našli okostje
PRODAM ali zzmer
stom 3-stanovanjsko ji. Pismene ponudbe lista pod »Prodam«-
Priča Doze potrdil, da je v dneh izginotja starega Križmančiča v bližini vodnjaka videl neki voz in osebe z nekim čudnim tovorom - Danes se razprava nadaljuje
Odv. Annoscia — »To pojasnilo je brez vrednosti, ker je zadeva že jasna, posebno kar se tiče vira te vesti«.
«Sin Klavdij nas je pripeljal na mesto, vendar smo vest izvedeli iz drugih virov«, je popravil nar. Marcolina, nakar je bil ogled končan. Dodati moramo, da je pri ogledu sodeloval policijski fotograf, ki je naredil več posnetkov, ki bodo služili sodišču pri nadaljnji razpravi, medtem ko je inž, Francesco Caruso izmeril razne razdalje (kakor od hiše do vodnjaka in druge) ter bo o okolici sestavil risbo z vsemi potrebnimi podatki in ustreznimi merami.
rega očeta, nakar je zavladala tišina in od tistega dne ni starega nič več videl.
Zaradi razdalje približno 40 metrov, od mesta, kjer sta Klavdij in sestra stala z materjo od hiše, je predsednik hotel poskusiti če je mogoče slišati na tistem mestu kak glas. Neki narednik je večkrat zakričal, najprej pri odprtih, nato pa še pri zaprtih vratih. Obakrat se je glas razločno slišal.
Obtoženi Križmančič, ki je vse opazoval se je takoj nato oglasil; «To mesto je pokazal moj sin ali kdo drugi?«
Nar. Marcolina — «Sin Klavdij, ker mi nismo vedeli ničesar«.
ADEX IZL
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Jutri, 8. maja redna seja upravnega odbora ob 19.30 uri.
OPOZORILO INDUSTRIJSKIM IZVEDENCEM
Tržaško županstvo opozarja vse
zainteresirane, da so v dneh od 6. do 10. maja v občinskem poslopju na davčnem oddelku izpostavljeni glavni seznami davkov za 1.1953, ki jih morajo plačati industrijski izvedenci, ki so vpisani v zbornico. Po tem roku bodo seznami izročeni davčnemu izterjevalcu v Izterjatev. Vplača-nje vpisanih deležev mora biti izvršeno v enkratnem obroku do 10. junija 1953. Po tem datumu bo davčni izterjevalec izvedel prisilno izterjatev v smislu zakona.
Proti vpisu v seznam je dopuščen priziv na conskega predsednika.
VEČER FILMOV »ZA BOLJŠO BODOČNOST«
Filmski odsek AIS sporoča, da bo 7, maja v Avditoriju Zavezniške vojaške uprave dvakrat na sporedu vrsta zanimivih filmov iz cikla »Za boljšo bodočnost«. Prva predstava bo ob 19.00. druga pa ob 21.00 uri. Na sporedu bo najprej psihološki in pedagoški film o vzgoji ((muhastih« o-trok, ki bo pokazal njihov emocionalen svet, vzroke nezadovoljstva takih otrok in nekaj osnovnih napotkov za prevzgojo. Drugi filmi pa kažejo: spopad z malarijo na Tajskem, nova vrsta reakcijskih motorjev in nekaj stavbarskih novosti iz Velike Britanije. Predstava bo trajala eno uro in četrt, Vstop prost.
LJUBLJANO
“Snu"
P0D6RA0 i«"
P1VK° * -
Vpisovanje
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 6. maja 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, poroka pa Je bila ena.
CIVILNE POROKE: študent Juri.) Kartashov im študentka Marina Koshitz.
UMRLI SO: 59-letna Rosa Sora-vito vd. Zorzetti. 57-letni Ervo-lo Vida!, 53-1 etn a Carla Škerl por. Michelazzi, 67-letna Maria Susnlg por. Cervini, 84-letna Ernesta Bernardis vd. Ceschia, 57-letni Duigi Sohiodonl, 77-letni Carlo Vidari, 45-letni Luciano Pahor.
Rossettl. 16.30:	«Jankee, morski
ropar«, Jeff Chandler, Scott Brady, Luzan Bali. Barvni film-
Ezcelsior. 15.00:	«Puccin!». Ga-
briela Ferzetti, Marta Toren. Barvni film.
Nazionale. 16,30: »Prav ona ga ie želela«, Walter Chiari, Lucla Bos*. Carlo Campanini.
FHodrammatlco. 16.00: «Quebec — železna vrtnica«, John Barry-more, Corinne Calvet Barvni film.
Arcobaleno. 16.00:	((Blagoglasno
meato«, Maria Flore, Nadia Gray, Glacomo Rondinella.
Astra Roiano. 16.30:	«Skrivnost
zaliva«. Plerre Aumont, Sušam Peter, Signe Haseo.
Grattacielo. 16.00:	«Afrika pod
morji«, Steve Barclay, Sophia Loren. Barvni film.
Alabarda. 15.00: «Luč! odra«, odlično delo Charlie Chaplina.
Artston. 16.00:	«Skandal njenega
življenja«, Rosallnd Russel, Ray Milland.
Armonia. 15.30: »Skrivnostno bodalo«, W. Marshall. H. Kfllly.
Aurora. 16.00:	»Sin Ali Babe«,
Tony Curtla, Plper Laurie. Barvni film.
Garibaldi. 15.00: «Vsi smo stanovalci«. Aldo Fabrizl, Anna M. Ferrero, E. Viarisio.
Impero. 15.45:	«Zlvetl skupaj«,
Judy Holllday, Aldo Ryan.
Ideale. 16.00: «Roža z juga«, Margaret Sullavam.
Italia. 16.00: «Plašč», Y. Šanson, delo Charlie Chaplina.
Via!*. 16.00:	«Krinka	iz	blata«,
Vpisovanje
30. MAJA
Avtomobilska nesreča repentaborskega župnika
Z avtom RK so pripeljali v bolnico včeraj popoldne ob 16.05 26-letno Antonio Specchi iz Narodne ulice 89 in 44-let-nega dr. Metoda Turnška, župnika z Repentabra. Oba sta se ponesrečila na cesti med Opčinami in Repentabrom, ko sta se vozila z nekim avtom, ki ga je vozil 23-letni Enzo Crasti iz Ul. Settefontane 39.
Ob sprejemu v bolnico sta oba ponesrečenca izjavila, da sta se okoli 15.30 vozila z omenjenim avtomobilom proti Re-pentabru, ko je šofer nenadoma da bi se ognil nekemu kmečkemu vozu — ostro zavil na levo stran ceste. Zaradi prevelike brzine pa ni mogel obdržati ravnotežja, tako da se je avto nagnil in takoj nato prevrnil. Pri tem sta se oba poškodovala in so zdravniki odredili sprejem Specchljeve na opazovalni oddelek, kjer bo morala ostati približno 8 dni, medtem ko so župniku samo izprali rane in ga obvezali ter ga odpustili domov. Šofer ni pri nesreči dobil nobene poškodbe. Na mesto so prišli agenti prometne policije, ki so nesrečo popisali v svrho nadaljnjega postopka.
Vpisovanje
zasedeni,
ou ‘izlet
DUNAJ
(Duna^i
Vpiž°vel®,or“
Obtožena Križmančič in žena se v spremstvu policije podajata k sodnemu ogledu
ZAHVAL
Ob izgubi naše skrbne matere
ŠTEFANIJE
Ogled vodnjaka v katerem je bilo okostje
^morski dnevnik
T. maja 1938
JUGOSLOVAMSKE INDUSTRIJE GUMIJA IN OBUTVE
™el Priliko sezna-hanizaciio ^?za.cli° dela, nie-PosIovan?a n J!‘rokopoteznostjo "ata « i .ogromnega kombi-
»butve v n“V°dn3° gumi:ia in
loviti rt“or°vu. ie mogel u-Uuži	to	Podjetje lahko
kako T vstevilnim dru-or»nizW- eba delati, kako «%ko ™ • m°derno indu-P vrlSr°lzvodni°-"Wutek ko?pJazo.valec bi imel obutve ’in	je proizvodnja
zsdeva Awgfmiia preprosta Predstav p^utvena industrija
dhstriiskn V svetu mocno in" ‘o, savo Panogo. Tvornice te tak 50vsem mehanizira-ti saJ!l0 da	delavci v resni-
! njimi ,f®	0,ruiei° stroje in
opazišt,	]aJo. Isto lahko
fi ^ V Borovem. Poleg "1 štaW	lzaclie' ie tu 3e
5 noč iJajnih strokovnjakov, lehani, an bde, da bi ves Slno *Ak\ . kombinata nor-*3^£S»Va bi ne prišlo ,etju so na raz' lajav,,, vsa najnovejše iz-ttroii : s.°dobne tehnike, vsi Wni ltrumenti, ki so po-aji S8 *;rl tovrstni proizvod-kot tudi „?r?ces ..proizvodnje
i ™‘ Pa so pod hpoaW?i? 0 strokovnjakov, Postni, Y raznih poskusnih Ur	- rat0rijih itd.
vtsta i,h mu pomaga še Peprenta. gl“ strokovnjakov, v svojem't preučuje in stika hi, [,„,1“. la.boratoriju za novi-metodami in re-m se z njimi izbolj-
&"•ki'' sala katJ
iebn0 jfovost proizvodov. Po-^išanb“ZOrnost posvečalo iz-
HoseHai^- avtomobilskih gum. Peutr,,j']1 rezultati njihovega jo osimm6®3 dela predstavlja-a 5o ?!®n uspeh. Njihova šo-t^ogar Ye lastne izkušnje, "kgel r. nimajo, ki bi jim BoljJi *.agati ali svetovati. ProiZVnrfa. izpopolnjeni «»<«"'
•trijj^dnje v tovrstni indu--jo'ii,?Kvaelej bili tajna, ki - JU°osumno varovale vse
kolakti ‘n tvornice. Delovni daša sn -^ad vodstvom dr. Na-in i!e staral vrsto let tru-v Borov »’*'• da lahko danes tajboli/o . Proizvajajo gumo ptsaci ? kvalitete. Pred nekaj tivu u Je omenjenemu kolek-'M gu^,P še izboljšati kako-'or nj T Ja> in sicer tako, ka-So nga nihče pričakoval. ?'ei*kuJ!f .Posebnem stroju I*driHi„ njeno odpornost in SbW8t’ se ie pokazalo, °4 » k kakovost celo bolj.
lBarnk- , tovrstnih izdelkov '*j dveh in in Dunlop, to-•'dir ,, najbolj priznanih iudhefia fetu- Zato ni nič Jako Dni. . se vsi odjemalci ik izdelngU:lei0 za izdelke, ki I ar>kor«t 6 kombinat Borovo. - v je n.i? tovarna avtomobi-
o "So K —vicu v roiia5uu0rovsko proizvodnjo
^ izdelkov.
'""'netif _?orovo proizvaja
v
5* iugOkf™ gumijaste izdelke j°zila. T-iyans.ka avtomobilska .adnu -_°r je Drecei bogat.
s nii i
»ol>bUskeaiVeŽ |:r0:zvajai°
l^bor je precej
-oh? na i is i gume dimenzije ."le s, “ kamione zraven še
,-i* n3 l-l°°-20, kakor tu-‘to. k„. .anie gumijaste iz-si je v ino-
no ugotove položaj noge v obuvalu. To je nadvse važno, ker je znanost ugotovila, da lahko neprimeren čevelj ne samo deformira stopalo, marveč delno vpliva tudi na deformacijo ostalih delov telesa Posebne važnosti je to pri o-trocih, kjer lahko slab čevelj kvarno vpliva na njihovo rast, V tem oddelku naletiš na stotine modelov, ki jih imajo razni strokovnjaki pregledati in oceniti. Od časa do časa pri. hajajo na posvetovanja poslovodje neštetih kombinatovih poslovalnic iz vse države, da bi tu skupno določili najbolj primerne modele, takšne, ki bi najbolj ustrezale okusu in željam potrošnikov.
Modeli obuvala, določenega za proizvodnjo, se pošljejo še pred tem na pregled znanima ortopedoma dr. Ruškovskemu in dr. Grospiču, ki imata ugotoviti njihovo uporabnost z zdravstvenega stališča. Zadnje čase se dr. Ferdo Grospič ukvarja s preizkuševanjem nekega novega modela, ki ima podplat iz posebne vrste poroznega gumija, kar bo omogočilo boljše zračenje stopala v čevlju.
Izdelki kombinata Borovo so znani po svoji okusni izdelavi in kvaliteti. Na zadnji razstavi, so bili njihovi izdelki nagrajeni z zlato kolajno. Toda tako vodstvo kombinata, kot kolektiv, s tem še niso zadovoljni. Nameravajo se udeležiti mednarodnih razstav in so trdno prepričani, da se bodo tudi na teh dobro odrezali. Sicer pa imajo izdelki kombinata Borovo že dokaj lep sloves tudi v inozemstvu. Sklenili so že številne pogodbe z raznimi inozemskimi tvrdkami, ki so z izdelki nadvse za-ovoljne. Kombinat pošilja voje izdelke na Švedsko, Norveško, Finsko, v Švico, torej v tiste države, ki so znane zaradi svoje visoke življenjske ravni, katerih potrošniki so zelo zahtevni.
Danes je najti izdelke kombinata Borovo v slehernem kraju Jugoslavije. Kombinat ima dobro organizirano mrežo trgovskih podjetij, v katerih se oskrbujejo potrošniki. Prodajalne so povečini okusno urejene in opremljene, osebje strokovno podkovano, vljudno in požrtvovalno.
Prodajalne se ne oskrbujejo šablonsko, brez glave in nena-črto, marveč izključno na osnovi zahtev posameznih šefov prodajaln, ki dobro poznajo želje in okus svojih odjemalcev.
Kot že omenjeno, treba je kombinat poznati, da bi se
moglo razumeti bistvo njegovih uspehov. Predvsem je vsak posameznik strokovnjak na svojem mestu. Vprašanju kadrov posvečajo veliko pozornost, Kadri se stalno seznanjajo z najsodobnejšimi sistemi proizvodnje in organizacije. Vsak deseti dan se vrši obračun proizvodnje, kar omogoča stalen vpogled v finančno poslovanje podjetja 'ter njegovo rentabilnost. Posamezni oddelki trgujejo med seboj s svojimi proizvodi, pri tem medsebojno obračunavajo, tako da ne more noben oddelek obremeniti drugega s slabimi proizvodi. Vpogled, ki jim ga nudi takole poslovanje med oddelki, izpopolnjuje proizvodnjo in omogoča, da se napake točno in pravočasno odstranjujejo.
Svoječasno so se mnogi inozemski časopisi ukvarjali ter proučevali organizacijo dela v kombinatu Borovo, priznava-joč ^ njene velike prednosti. Takšno priznanje so kombinatu dali mnogi strokovni časopisi ZDA in Nemčije. Najlepše priznanje pa je vsekakor čedalje večje povpraševanje po njegovih izdelkih tako na domačem kot inozemskem tržišču.
V ANGLIJI IZDELUJEJO POSEBNE skrbno izdelane, lahke, odporne, nepremočljive, prožne in udobne gojzerice za naskok na skoraj 9000 m visoki vrh Mont Everest.
ALOJZ GRADNIK
SEDEMDESETLETNIK
mBilo bi prav, da se spomnimo Gradnika ob njegovi sedemdesetletnici. Kolikokrat nas je ogreval s svojo pesmijo«. — Besede so bile izrečene, ne vem kdo jih je izrekel; a zdi se mi, kot da so prišle nekje iz dna naše duše in da smo jih spregovorili vsi. Potem je kot na ukaz preblisnil mimo kos naše najbridkejše zgodovine, ki jo je pesnik Alojz Gradnik oblikoval v stihe in ji ustvaril umetniško podobo. Srce se je tedaj nehote skrčilo pod dojmom nečesa neizrečeno težkega, a takoj za tem je prišla druga, lepša misel. V tej misli sem pozvonila na vratih Gradnikovega stanovanja in se na tihem veselila odziva, ki ga bo v njegovem srcu našlo naše povabilo.
Naključje je hotelo, da sem med to vojno spoznala Gradnika pobliže. Ce bi si v tem trenutku zastavila vprašanje, ga li poznam bolje kot pesnika ali kot človeka, bi si skoraj ne mogla odgovoriti. Toda rekla bi: ePoznam ga kot zvestega sinu ie naše obrobne zemlje, kot človeka, ki je izpel njeno bolečino in njeno lepoto in kot tak mi neskončno veliko pomeni. Potem bi se
BLODNE FANTAZIJE ZAKRKNJENEGA VOJNEGA ZLOČINCA
SACIiTlCSI IZVOR SRH
Z namenom, da bi se Pavelič prikupil Hitlerju, si je prosvetni minister pokojne ustaške N e zatisne države HrVatske Mile “Budak, izmislil teorijo o gotskem in ne slovanskem poreklu HrVatoV
Tu smo opisali nekaj dogodkov, ki se še danes na žalost dogajajo v ((demokratičnem« svetu in tudi mnenje zločinca Paveliča o «zgodovinski» vlogi njegovega «katoliškega» ustaštva. Sicer Pavelič ustaštva ne omenja. Vendar tega ne dela zaradi sramu pred tem, kar ustaštvo predstavlja, ampak verjetno zaradi tega, ker bi to trenutno ne bilo primerno. Vprav zaradi tega pa bomo mi skušali vsaj v nepopolni obliki prikazati razvoj ustaštva in vsega, kar je bilo z njim v zvezi. Odkrito povedano nima-
mo namena trditi, da bo naš opis popoln, kajti za opis vsega zla, ki ga krije ta beseda, bi bila potrebna cela knjižnica, toda za osvežitev spomina in v opomin nekaterim, ki skušajo vse to zanikati ali vsaj širokosrčno omiliti, bomo opisali začetek tega gibanja, njegov žalostni višek in polom.
Budakovi Goti
Mile Budak, bivši Paveličev minister za prosveto in nekak
rasno ideologijo, kjer je trdil, da Hrvati niso slovanskega, ampak gotskega porekla. Ne bomo pojasnjevali, da sta hrvaški in srbski narod prav gotovo dva najbolj sorodna naroda v Evropi, saj je njun jezik skoroda enak, enako je njuno poreklo, enaka zgodovina. Loči ju edino vera. V času razkola med Rimom in Carigradom, oziroma v sporu med rmskim papežem jn carigrajskim patriarhom, je bila Srbom vsiljena pravoslav-
«ideolog» ustaštva, je po Hitler-1 na vera, Hrvatom p£\ katoliška.
jevem ali Rosenbergovem vzoru porodil tuli nekako hrvaško
r‘kee j?otranje
Sstvu^dinat ■°je. us Nabavil
o*, ki r„u°vu najnovejse j,‘krat ve? z .n!lml mogoče dalo Pr°izvesti, kot se
ii>VeCkratnS starimi.
O Prili,.?}.mojster Mirko Ar-liVSa ortH ,?ni ae£ pnevmatič-MV,fja »	■ a, se že lep čas
»vt*Qtao mislijo, kako bi sto-
i*,’ ker ki *o velike važno-t?a*ijJai , ?e tako predvsem li	^devni uvoz (doma-
Zii,V**h ,a še ne more kri-kJjo rJ°treb) o tem inten-tudi vodstvo tl, ko?, verjetno ne bo v2abeloi?do v Borovem mo-
tudi ta uspeh. Ur0j, thč j - -
fi'). i, 'jpdnji obutvenih izdel-
.je šef modelarne
1 »tol0 Ilič kov ^vodnj,
Jtornb
li 1
'V^atere po ’ zamislih,
h M ruYmbInatu je zaposlen JdJirni ie«°ve ustanovitve. S
11' ‘ ‘ ‘ ”
‘o®
V nekM?ril >ih> že-
Katere nn 7nmi
1« et Ust? ■	1 t0re:! Ze
it.S, S 'h model za
!ttii, n.®l iz
vr-mori e-
h.°dnih ‘‘, raznih	inozemskih
JVojii^asopisov še več pa
A jiftJastnih.
Hoii^ein del izgotovljen, ga llJ*jo a umetno nogo ter • kieJ i roentgenski pre-strokovnjaki natanč-
ViifK-.
■
■ : , V.v '-
< •
.......
Letala Severnoatlantske zveze — Enosedežni reakcijski lovec «HAWKER HUNTER F - 1» z motorjem Rolls-Royce «Avon», ki je že večkrat doseglo nadzvočno brzino.
In ta razlika je bilo glavno orožje, ki so ga izkoriščali ustaši v času svoj: strahovlade in pred njimi, v njihovem času in tudi po njihovem zlomu vsi sovražniki srbskega in hrvaškega naroda: Rim, Berlin in Dunaj, Carigrad in Budimpešta.
Frank in fr-.akovci
Ustaštvo se ni razvilo leta 1941, ampak ima svoje korenine že za avstro-ogrske monarhije. Dunajske in budimpeštan-ske oblasti so vedno izkoristile vsako sredstvo da bi zavrle ono zbliževanje med Srbi in Hrvati, ki je iz leta v leto raslo ter postajalo avstroogrski monarhiji že kar nevarno. Ze tedaj so mnogi katoliški duhovniki — seveda po navodilih od zunaj — delali na tem, da bi venska razlika med obema narodoma postala nepremostljiv jez med njima. V odkritem 1 političnem življenju pa je začel to izkoriščati Josip Frank, ki se je kot zelo ambiciozen mladenič vrinil v zelo razširjeno politično stranko — Hr-vatsko stranko prava. To stranko je osnoval dr. Ante Starče-vič, ki pa je postavil stranki kot najvažnejši in končni cilj: osvoboditev hrvaškega naroda izpod avstro-ogrskega jarma. Starčevičev najožji sodelavec pa je hil dir. Evgen Kvaternik, ki je ileta 1871 dvignil celo upor. Tako Starčevič kot tudi
^TERVJU DOPISNIKA ..COLUMBIA JROADCASTING SYSTEM" IZ L 1946
I ITVLNOV PROTI STALINU
letn°Sin0ci Hottelet je bil
Pisnik	v SZ kot d?"
«Col	arnenš ke revije
Sv u'nbia Broadcasting
ter«- »• Tu F imel in~ skin!U 2 bivšim soujet-stc0 vnanjim mini-bj Jr Litvinovom. Ker
inf*-! • objavljanje tega x>inov^'l]a tedaj za Lit-
ttottpi - “sodno, ga je hJeon zadržal vse do Jouli- e smrti. Mi ga ob-kajti T° sedaj v celoti, 1® danes, ko je posta-PonjHos,COVBka politika hkratj0 tcko važen in b*e>n z,aQoneten pro-re Prihajajo nekate-> Po,et,]ave Litvinova še Sh 194« 0 d0 vel’ave-ČSu? Zsnna' 3e med Vzh°-Stei* PoUtičm v?dlla naj-S>aeah 'Cna borba. Na S „zactevo^^‘nistrov za zu-
V>olni‘n V ‘^avab raz-
S? v v°ini
k* U„navadn	vo spreme-
! dne prepire. Ko me *‘šl dfoad"a pomladi «Colum-u <o ^°skvomg s.Ystam» P°-
f	vsi	~	P'se	Hottelet
h ^ Je hsfrasevali: zakaj t? I«,?*® Ce bil dosežen za ta-Si * dni°’ P°stal že sedaj, d’, *?.ko negotov? od	na	svetu ni
^u^hje. °dgovora na to
Nti?, odz^^oionarji se niso JWjh°kler . ntojim povabi-u. k? Poskusil pri v. h>inLle bR tedaj na-el mi a zunanjih zalo, da me bo
sprejel naslednji teden.
Na dogovorjeni dan, Ig. junija, je bilo tako vroče, da so pete na čevljih puščale sledove na uličnem asfaltu. In, čudno, prvo stvar, ki sem opazil ko sem stopil v Litvinovo delovno sobo, je bil velik ogenj v veliki peči. Litvinov je bil nagnjen nad pisalno mizo Stopil mi je naglo nasproti in mi dal roko. Po pozdravu sva sedla. Vprašal sem ga, kaj misli o mednarodni situaciji. pr,_ čakoval sem navaden, vljuden odgovor.
Nasprotno, njegov odgovor je bil takojšen in dobro pre. mišljen. Izrekel ga je, kot bi ga izrekel nekdo, ki želi vreči težko breme raz sebe, «Zdi se da je nesporazum med Vzhodom in Zahodom prišel tako daleč, da ne more priti do po-mirjenja«.
Prebledel sem.
«Včasih je kazalo, da je možno, da odstajata dva svetova drug poleg drugega — je nadaljeval on — vendar to ni več mogoče. Osnovni vzrok temu je ideološka koncepcija ki prevladuje tukaj in sicer da je konflikt med komunističnim in kapitalističnim svetom neiz bežen. V Rusiji so se vrnili na zastarelo mišljenje, da je var nost odvisna od zemeljskem prostranstva: čim večje je to tem večja je varnost«
((Ali predpostavljate — sem rekel - da bi Zapad lahko pr? stal na ruske zahteve glede Trsta, italijanskih kolonij Donave m ostalega? Ali bi to
privedlo do popuščanja napetosti?«
Litvinov je odgovoril počasi, kot bi bil trdil nekaj, kar bi se moralo samo po sebi ra-žumeti: #Privedlo bi do tega, da bi Zapad bil postavljen pred novo vrsto zahtev«.
Na misel mi je padlo, da je ta intervju bil zamišljen kot poskusni balon, kot neki nov ruski poskus v diplomatski vojni Zato sem vprašal: «Kaj mislite, kako bi se lahko premostil sedanji jez?«
Odgovor ni bil takšen kakršnega sem pričakoval. Odgovoril mi je utrujen, resigniran starec- »Imam razne ideje, toda nočem jih povedati, dokler oni ne pridejo k meni. (Pod «0ni» je gotovo mislil na ljudi iz Kremlja). Gotovo je, da oni ne bodo hoteli od mene tega«.
Pripomnil sem, da je bil že enkrat potisnjen ob stran in bil nato spet priklican na položaj ko je Stalin želel imeti dobre odnose z Zahodom
Ali se to lahko zgodi se en-
kl«Ne — je odgovoril — Gotovo ne. Jaz sem samo opazovalec in zadovoljen sem, da je tako«.	,
Vsa grenkoba, ki je bila v njem je prišla na dan. Vprašal sem ga, ali ni morda velik del obojestranskega nezaupanja v težkoči, da se potegne meja med ruskimi željami za «gotovostjo» in imperialističnim napadom.
Litvinov me je pomilovalno pogledal: «Verjetno je bil Hi-
tler iskren — ko je misli, da so njegove zahteve upravičene, je rekel mirno. — Verjetno je Hitler bil zares prepričan, da so njegovi postopki preventivni in da ga k temu silijo zunanje okolnosti«.
Stresel sem se. Bil sem popolnoma gotov, da so v njegovi delovni sobi skriti mikrofoni in da bo ves najin razgovor posnet za politično polici-jo Pa četudi se je morda tudi Litvinov bal mikrofona tega ni pokazal. Celo niti takrat ko je začel razpravljati o per-sepktivah neke revolucije in posledicah Stalinove smrti Litvinov ni omenil Staiina po imenu niti ni v istem stavku uporabil besedo ((revolucija« in «Rusija». No, samo kak norec bi ne mogel razumeti tega, kar je hotel reči . Vprašal sem ga: «Ali obsta-u "I02"03.*’ da se spor med Vzhodom m Zapadom odloži tako dolgo, dokler ne zrastejo ln, Pridejo na oblast novi mlajši ljudje, ki nimajo v sebi preživelega geografskega pojma varnosti?«
Litvinov je z gesto odbil moje vprašanje: «Kakšna razlika
ji	’	-se	vendar mlaj-
'baf vsajajo v istem duhu kakor stari?«
((Toda-če je politika Kremlja potiskala Rusijo in svet v neizbežen polom, ali bi se ne lahko zgodilo,’da ltab^ £
zove opozicijo v sami državi?« Litvinov me je spomnil, da
,Y.. asu. sv°jega bivanja v Nemčiji gotovo kaj zvedel o
državah z diktaturo. «Ne smemo pozabiti — je rekel — da se Nemci in Italijani niso uprli Leta 1792 so francoski meščani lakho v naskoku zavzeli orožarne, si prisvojili puške in dvignili revolucijo. Toda danes bi moralo ljudstvo imeti topništvo, tanke, radijske postaje, toda to drži vsaka totalitarna država strogo v svojih rokah. Zato, n. pr. bi bilo skrajno težko vreči... Franca«.
Med izgovarjanjem zadnjih dveh besed je nekoliko počakal, toda niti izraz obraza niti glas se mu pri tem ni spremenil.
Priznal sem, da bi bila ljudska revolucija težka, toda kaj misli on o državnem udaru proti vladajoči kliki?
«Ne — je odgovoril Litvinov ~ pomoč vojske in policije bi bila potrebna celo v neki revoluciji na dvoru. Ko čitam poročila angleških in ameriških dopisnikov, v katerih se piše ((ruski narod misli to ali to«, se pogosto sprašujem: kateri narod? S kom prihajajo oni v stik? Z nikomer. Na drugi strani, če spremljamo to kar propagandni stroj tlači ljudem v glavo, lahko presodite, kaj ljudstvo misli«.
Ko sem na koncu intervjuja zapustil njegovo pisarno, sem pričakoval, da me bodo na ulici aretirali. V ameriškem poslaništvu sem govoril o tem s prvim tajnikom Johnom Da-viesom.
(Nadaljevanje sledi)
Kvaternik Pa sta bila v bistvu že nekaka Jugoslovana, in sta bila oba za bratsko sožitje s Srbi. Najlepši dokaz za to je dejstvo, da je dr. Kvaternik dvignil upor v Kordunu, t. j. ozemlju, kjer je hrvatsko ljudstvo tako pomešano s srbskim, kot nikjer drugje; dalje, da je postavil za voditelja upora Srba Cuiča, in da je pred uporom šel v pravoslavno in katoliško cerkev, da bi izprosil uspeh.
Ko pa se je mladi Frank vrinil v stranko, mu je s pomočjo avstro-ogrskih oblasti uspelo prevzeti vodstvo stranke. In tedaj je stranka začela dobivati protisrbsko tendenco. V stranki je zato prišlo do trenja. Ustvarili sta se dve struji: milinoviska struja, ki je ostala verna tradiciji Starčevičeve stranke prava in Frankova protisrbska struja ali taKo imenovani frarekovci. -To se je nadaljevalo vse do zloma avstro-ogrske monarhije, ko so z ustanovitvijo države Srbov, Hrvatov in Slovencev t. j. Jugoslavije doživeli frankovci polom. Vendar pa se s tem frankovci niso hoteli sprijazniti, ampak so ponovno oživili svojo staro Hrvatsko stranko prava. Ozkosrčno protisrbsko strankino gledišče pa ni moglo zbrati večjega števila pristašev. Dokaz za to je tudi dejstvo, da v vsej svoji poznejši zgodovini ta stranka ni nikoli imela več kot enega svojega poslanca v jugoslovanskem parlamentu. In v tem okviru se prvič pojavi na političnem odru tudi ((slavni« Pavelič. Pavelič je bil po poklicu odvetnik, po rodu pa iz Hercegovine. Ker je Pavelič uvidel, da je med hrvatskim narodom odmev izredno pičel, pa četudi mu je velikosrbska politika s svojimi protiljudski-mi ukrepi posredno zelo pomagala, se je oprl na zunanje sile in sicer predvsem na neke madžarske, bolgarske, dunajske in rimske revizionistične in legiti-mistične kroge.
Orodje bolgarskega kralja Borisa, Vanča Mihajlov, je delal na tem, da bi odcepil vso jugoslovansko Makedonijo in jo priključil Bolgariji, Horty je hlepel po Baranji, dunajski le-gitimisti so hoteli spet spraviti na noge Habsburžane in seveda veliko Avstrijo, Mussolini in z njim ves uradni Rim pa se je hotel dokopati do Dalmacije in dalmatinskih otokov.
Mussolinijev zaveznik
In na te sile je torej Pavelič računal, ko je po nastopu še-stojanuarake diktature leta 1929 zapustil Jugoslavijo in odšel v inozemstvo. Seveda so mu omenjene sile bile tedaj le opora. Pavelič pa si je moral zato ustvariti tudi svoje sile, ki bi naj ob danem trenutku z njihovo pomočjo, izvedle načrt: razkosanje Jugoslavije in ustanovitev samostojne hrvaške države. Predvsem je Pavelič obiskal vse že prej omenjene kroge in sicer od Vanče Mi-hajlova do Benita Mussolinija. Po podrobnem računu je opazil, da je vprav Mussolini, ki ima največje zahteve na Balkanu in je med vsemi najbolj odločen, tudi najprimernejši zaveznik in pokrovitelj. Ker pa se Mussolini ni hotel ((kompromitirati« s tem, da bi sprejel nekega navadnega begunčka — podobno kot 6 let prej, ko ni hotel sprejeti poznejšega Fuehrerja Adolfa Hitlerja — je prepustil Paveliča svojemu bratu Arnaldu in inšpektorju ministrstva notranjih zadev dr. Ettoru Conteju, ki sta mu v Mussolinijevem imenu obljubila vso moralno in materialno pomoč.
Tako je bilo torej vse pripravljeno. Pavelič je najprej
zbral okoli sebe razne druge frankovce, ki so tudi emigrira-li z njim in sicer Jeliča, Evgena (Dido) Kvaternika, Jožo Milkoviča, Pečnikarja, Lisaka in nekaj drugih ter seveda svojega sodelavca ter tekmeca za «fuehrersko» mesto Perčeca, ki ga je dal umoriti dobro leto kasneje. Vse to pa je bilo le premalo za neko resnejše delo-Zato je te svoje sodelavce razposlal po svetu med hrvaške izseljence. Tu pa je bil uspeh skoraj ničen. Od dobrega miy lijona hrvaških izseljencev v svetu se jih je javilo vsega dvajset.
Mussolini je dal Paveliču sredstva na razpolago in Pavelič je organiziral najprej svoj ((glavni ustaški stan« v Brescii v Italiji in ustaško taborišče v Bovignu blizu Brescie, kjer je Mijo Babič (Gio-vannij-, ki je bil nad eno Ie(o «v šoli« pri Vanči Mihajlovu, uril te ljudi v vseh terorističnih «vedah». Skoraj istočasno pa je podobno taborišče orga. niziral Perčec na Madžarskem, in sicer znano ((Janko Puzsto«. To pa Paveliču ni bilo všeč. Perčec je postal nevaren tekmec in Pavelič ga je dal zahrbtno umoriti. V teh dveh ta. boriščih so se «ustaši» t. j. «u_ porniki« urili za diverzantske akcije. Mussolini pa še ni bil zadovoljen. Hotel je dejanj. Zato je Pavelič poslal skozi Zader 6 izvežbanih ustašev na Velebit. Gotovo je bil toliko realen, da ni računal z nekim velikim uspehom, ampak je hotel le, «da se na Hrvaškem slišijo puške in bombe«. Tem šestim ustašem se je priključilo še šest domačinov in naj. večja in edina akcija je bila ((miniranje« orožniške postaje v vasi Bušani, na kateri je pri akciji popokalo nekaj šip. Ven. dar pa je to bilo dovolj, da je Mussolini raztrobil v svet vest, da je v Jugoslaviji izbruhnil upor in «liški upor«, kot so ga imenovali ,je postal že zgodovinski dokaz velike u. staške borbe za osvoboditev. Nekaj omenjenih teroristov so jugoslovanski orožniki polovi, li, nekaj pa se jih je spet vrnilo v Italijo. Beograjska vlada pa se je zato znesla nad Ličani. Pozaprla je nad dve sto mož.
Vse do leta 1941., t. j. do na. cifašističnega napada na Jugo. slavijo se je vse ustaško udej. stvovanje omejilo le na pošiljanje posameznih peklenskih strojev in propagandnega ma. teriala iz Italije in Madžarske v Jugoslavijo. Hrvaško ljudstvo Paveličevega ustaštva ni maralo.
Dr. Maček in protijugoslovanska zarota
Vendar pa ni samo Pavelič delal na tem, da bi se Jugoslavija razkosala in uničila ter se na njenih ruševinah postavila neka hrvaška državna tvorba. Velikosrbska politika beograjske klike je vedno vo. dila tako politiko, ki je raznim protijugoslovanskim stremuhom omogočila ribarjenje v kalnem. Iz dnevnika, ki ga je napisal Mussolinijev zunanji minister Ciano, je razvidno, da je tudi bivši minister v beograjski vladi dr. Vladko Maček, dokler je bil v opoziciji: t. j. dokler ga ni beograj. ska klika povabila k skupni skledi, imel z Mussolinijevo vlado tajne stike. Ciano pravi; «20. marca 1939. — Sprejel sem Mačkovega posebnega sla ing. Carneluttija, On je italijanskega porekla. Njegov brat je bil v italijanski konzularni službi... Ustvarila bi se hrvaška republika, ki bi bila pove. zana z nami s pogodbo, ki bi bila podobna pogodbi, ki jo imamo z Albanijo.... Druga faza; personalna unija z Italijo...« (Nadaljevanje sledi)
najprej ustavila pri Gradniku kot pesniku, nato pri Gradniku kot človeku. Storila bi tako iz preprostega razloga časovnega zaporedja, iz neštetih drobnih osebnih spominov iz mladosti, ki me vežejo na njegovo pesem, na njeno tiho, skoraj zamolklo lepoto.
Alojz Gradnik je stopil na slovenski Parnas v letih med prvo svetovno vojno. Današnja srednja generacija se je tedaj poslavljala od svoje otroške dobe. Spričo razmer je bila ta doba kakor nasičena s tem, kar je bilo na bojiščih in je otroke spreminjala v odrasle. Tako je že v otrocih ra-stel odpor proti življenju, ki je mnogo obetalo, a ničesar dalo. Povsod sama sivina in brezizhodnost. Zato je mladina v svojem velikem hrepenenju po svetlobi in lepoti tem vneteje iskala rešitve. Gradnikova pesem je postala odmev njene lastne duše. V tej pesmi ni bila le njegova osebna bolečina, temveč bolečina stotisočev, ki ji je on našel čustveni in miselni izraz ter ji dal oblikovno lepoto. Drug drugemu smo si zato študentje posojali njegovo zbirko Pot bolesti. Soneti, ki jih je povezal v ciklu Tolminski punt, so po časovnem razdobju vezali preteklost s tedanjostjo in bili krik naših dni.
Ko^ sem spoznala Gradnika kot človeka, se je njegovo življenje po mnogih notranjih viharjih, ki jih izpovedujejo njegove poznejše pesniške zbirke, že nagnilo v umirjenost odpovedi. Toda v tisti dobi sem šla mimo tega, kar je bilo čutiti za to odpovedjo. V meni ni vzbujalo nobenega zanimanj a. Vse preveč je bilo drugih stvari in dogodkov, ki so po svoje ustvarjali vrednost življenja in me silili, da sem v Gradniku-pesniku naše narodne usode — začela iskati tudi človeka. Skoraj leto dni sem takrat zahajala k njemu na dom zdaj s to, zdaj z ono prošnjo. Druga drugi so bile enake in vse so imele isti skupni imenovalec. Tam pod njim pa je trepetala skrb za Brda, za Gorico, za Kras, in vsi naši razgovori so se spet in spet vračali na isto točko. Kolikokrat se mi je zazdelo, da se mu je v očeh zalesketala solza, kolikokrat je odhajal z doma brez besed in se pomirjen vračal, če mi je lahko ugodil, Tedaj, v tistih grenkih dneh sem spoznala, da je Gradnik, kot njegove pesmi tudi osebno zraščen z domačo zemljo, da vsa njegova pota vodijo k njej in vsi njegovi življenjski sokovi vrejo naravnost iz nje. In kakor je ta zemlja kamnita in težka, tako je težko in okorno vse na njem. Pogrešaš prožnost, ki bi te potegnila za seboj, in kar čutiš, kako vse teži nekam h koreninamt k prabitnosti in k zemlji, iz katere črpa svojo moč. Prav to pa mu daje njegovo svojskost in privlačnost.
Ko sem ga zadnjič obisnuia, je bilo pred nama razgrnjeno njegovo pesniško obilje. V tem obilju so se bleščali kristali, ki so nosili ime; Padajoče zvezde, Zlate lestve, Pot bolesti, Večni studenci, Svetle samote, Pesmi o Maji, pojoča kri, Kitajska lirika. S svetim spoštovanjem sem jih jemala v roke. Skupaj sva iskala pesmi, ki naj v krepkih potezah začrtajo njegovo razvojno pot in nam pokažejo njegovo umetniško podobo. Iz preobilja in izbire gradiva pa le-to ni tako lahko izluščiti. Na kateri koli
strani odpreš, povsod se ti zdi, da se ti odkrije svojevrstna lepota, ki ti jo je potem žal zavreči. Čustvena sk.ala Gradnikovih pesmi sega od u branih razpoloženj, impresionističnih krajin, ljubezni, strasti in bolečine, primorske domovinske lirike do splošne domorodne pesmi in občečloveške izpovedi.
vKatera pesem ti osebno najbolj leži?» sem ga hotela vprašati, pa mi ni bilo treba. V, zbirki Pojoča kri sva prišla do pesmi; Pred Gubčevo glavo. Izrazito socialna vsebina, močna revolucionarna idejnost izven časa in prostora. Zamislim se nad tem in umolknem. Cez čas mi reče on: aPoznaš zagrebškega novinarja Mihovi-loviča?» «Poznam». uVidiš, on meni, da je to naša najmočnejša revolucionarna pesem. Izšla je tudi v italijanskem prevodu v Salvinijevi zbirki: Sempreverde e rosmarinov. Spet se zamislim in oba molčiva. Nato spet on: «Iskal sem rodovnik za dve sto let nazaj. Samo en dokument mi še manjka, toda tudi tega bom dobil. Do Ivana Gradnika sega naš rod. Njegova mati je odšla v Trst za deloms. Tedaj sem se spomnila, da je Zupančič dejal, da je v Gradnikovi umetnosti nekaj aristokratskega... In vendar ni v svojem bistvu nič drugega kot briški kmet in nekdanji tolminski puntar, tisti pozni vnuk, o katerem govori na goriškem gradu Ivan Gradnik. Brez besed sem vedela, da mu je Punt najljubši, da pomeni zanj najvišji vzpon njegove ustvarjalne sile — tragiko našega naroda in njegov zalet k soncu.
Sedemdesetletnica življenja. V delu je lahko prelomnica, lahko tudi ne. Za Gradnika velja predvsem drugo, ker v svoji navidezni odmaknjenosti od zunanjega sveta in toka dogodkov še vedno neutrudno snuje. Zdi se, da mu je jesen let še navrgla življenjsko silo in so mu po žilah zaplali sveži sokovi. Tako je ves zavzet z delom, tako je ves prepojen z načrti. Ko sva se zaradi programa do kraja pomenila, mi je prinesel pred nedavnim dovršen prevod Pe-trarcovih sonetov. Prosil me je, naj jih odnesem profesorju Budalu in pripomnil, da so potrebni za poglabljanje v Prešerna.
V tistem hipu me je kot tolikokrat spet obšlo: samo po takih stvaritvah, .ki plemenitijo človeštvo bi se morali narodi spoznavati med seboj.
Gradnikovo delo je zlasti za nas tudi na tem področju izredno pomembno.
MARA SAMSA
§ M A R T .i i O
•V)# .•VV7v%
Ze stara, s slavo vencana trdnjava stoji kot orlov gnezdo v srcu Brd, vmes smokev, breskev, češenj, oljk in trt. Dviguje Sabotina goličava
na severu se, v dalji vrh Triglava, zavit vse leto v bel, blesteč se prt.
Na južni strani, kakor pisan vrt razgrinja Furlanije se planjavg.
Pot tesna med hiš podrtine vodi, v loku se bočijo visoki vhodi in na straneh strmijo še tomjoni.
Opolnoči z njih roj duhov zakliče:
Mi smo tu straža, ki ne ukloni, tod je mogoče samo čez mrliče!
ALOJZ GRADNIK
V REJI E
Vremenska napoved za danes: napovedujejo še vedno spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. — Temperatura brez bistvenih sprememb. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 21.3 stopinje; naj-nižja 13.4 stopinje..
TRST, Četrtek 7. maja 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cone Trsta: 18-15:----------------------- (fMo.
Smetana: »Blanik« - stavek iz simfonične poe ja domovina«. Trst II.: 19.00: Slovenščina za Trst X.: 11.30: Čajkovski: Peta simfonija v e'™ č ice. venija: 18.00: Partizanske in delovne pesmi ter kor
rt -v	T
Goriško prebivalstvo zaskrbljeno
zaradi zavlačevanja izplačila vojne škode
Zaradi državnih volitev in razpustitve senata se je razprava o zakonskem osnutku pred senatom zavlekla za nedoločen čas
Čeprav smo že v osmem letu po vojni, vendar oškodovanci zaradi vojne zaman čakajo zakon, ki bi jim omogočil vsaj delno povrnitev povzročene škode.
Ko je 12. marca poslanska zbornica odobrila zakonski osnutek za povrnitev vojne škode, je bilo upanje prizadetih zelo veliko. Toda prišel je nepredvidoma novi volilni zakon in dolgotrajna diskusija v parlamentu in senatu, nato razpustitev senata in seveda s tem v zvezi tudi preložitev diskusije o novem zakonu v senatu na kasnejši čas.
Ni še znano ali bo po volitvah sprejet zakonski osnutek od strani poslanske zbornice še enkrat prišel v diskusijo ali pa ga bo senat takoj pregledal in odobril.
Odobritev zakona o poravnavi vojne škode se je zavlekla, kar prinaša samo težave zainteresiranim, ki čakajo vsaj na delno povrnitev tistega, kar so v drugi svetovni vojni izgubili.
Sestal se je
občinski upravni odbor
Odobren je načrt za gradnjo poslopja Socialnega skrbstva na Travniku
Na svoji zadnjj seji je občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bemardi-sa sprejel več sklepov navadnega upravnega značaja, med drugim tudi vprašanje o uslužbencih občinske uprave.
Vedno s tem v zvezi je odbor odobril načrt natečaja za štiri mestne stražarje. To je prvi korak za vzpostavitev novega oddelka mestnih straž.
Zupan je na kratko orisal načrt o praktični uporabi športnega igrišča na Rojcah, ki bo v prvih časih služilo le za športno delovanje. Nadalje je pripomnil da bi društvo CONI lahko sodelovalo pri uresničitvi tega načrta, ker je osebno prizadeto. Ce bi prišlo do popravila športnega igrišča bi lahko služilo tudi za razne telovadne nastope vojaštva. Ker
so bili vsi odborniki tega mnenja, je župan prenesel to vpra šanje na drugo sejo, oa ga bo lahko proučil do podrobnosti.
Dr. Bernardis je seznanil odbor o dokončni odobritvi načrta za gradnjo poslopja Socialnega skrbstva na goriškem Travniku. Zelo verjetno bo ta nova stavba znatno pripomogla, da bo dala Travniku lepše lice.
Ob zaključku seje so občinski odborniki govorili še o številnih pritožbah lastnikov hiš in javnih poslopij zaradi lepakov, k: so jih posamezne stranke za volitve prilepile po zidovih. Odbor se je zavzel za hišne lastnike in je izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi takega početja.
Začasne namestitve
na osnovnih šolah
Rok za vlaganje prošenj zapade 30. t. m.
Tajništvo pokrajinskega sindikata za osnovne šole sporoča, da je ministrstvo za javno vzgojo objavilo uredbo v zvezi z začasnimi namestitvami na osnovnih šolah v šolskem letu 1953-54. Rok za vlaganje prošenj zapade 30. t. m. Omenjena uredba je na razglaisni deski šolskega skrbništva na Korzu Verdi. Nestalni učitelji, ki so vpisani v šolske sindikate, se za podrobnejša pojasnila lahko obrnejo na tajništvo sindikata vsak torek in petek od 16. do 17. in vsak četrtek od 10. do 11.
V/
Vesti iz Standreža
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standreža sporoča, da je smetišče zaenkrat na razpolago samo članom, ki naj prihajajo po smeti redno, da bo smetišče vedno prazno.
Glede širjenja koloradskega hrošča Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje sporoča, naj vsi pazijo in čimprej odstranijo ta škodljivi mrčes, ker društvo v začetku ne bo moglo nuditi svojim članom nikakršnih sredstev.
BLASBEMA ŠOPA V GOBICI
ŠOLSKI MLADINSKI ZBOR
IN
DIJAŠKI MEŠANI ZBOR
pojeta v soboto 9. maja ob 20. uri v prosvetni dvorani na Korzu Verdi «. 1.
Pri klavirju: DAMIJANA BRATUŽ, LOJZKA PER6IC Pevovodja: TONE SEVER
S P O RED:
1. Jacobus Gallus Carniolus:
«Ecce quomodo moritur justus* Op. mus, II./13.
•Orietur stellan. Op. mus. I./14.
•Resonet in laudibus«, Op. mus. I./5S.
* * *
2. France Marolt . Matija Tomc:
eZUjska svatba«.
a) Po nevesto pridejo,
b) Nevesto pozivajo,
c) Slovo od matere, č) Svatski rej,
d) Slovo od doma,
e) Nevesto odvedejo,
f) Slovo družic od neveste.
* * *
3. Stevan Mokranjac:
*H. rukovet, (Iz moje domovine).
4. Risto Savin:
«Tam nad jezeroma (Iz nar. opere »Gosposvetski sen»),
9. Anton Lajovic:
•Pojte ptice«,	goriška
•Oj božime«,	beneška
•Dekletovo slovo«,
6. Oskar Dev:
•Ptička veselo nad hiško žvrli«,
•Veseli letni časi«,
•Gozdič je že zelen«,
* * *
7. Emil Adamič:
•Cbelica mi leti čez goro«,
8. Petar Krstič:
■Svadbarske pesme Iz Makedonije«.
a) »Zbirajte se iste rodei»,
b) «Ranlla moma slavelja« e) «Sinoč me je mama le godila«.
gorenljska
štajerska
dolenjska
gorenjska
Matija Tomc:
•Od Kneza Marka«. •Luštnejšega ni«.
♦ * *
koroški
Vabila so na razpolago v knjigarni Carducci, na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev, Ul. Ascoli, pri Darku Šuligoju, Ul Carducci in pred pričetkom pri blagajni.
V torek zvečer smo imeli v naši sredi ljubljanske študente, člane košarkarskega kluba «ASK». Zelo nas je razveselil njihov obisk, saj imamo le malo prilike, da se z našimi brati iz domovine sestanemo. V domači gostilni se nas je zbralo okrog ljubljanskih študentov kar dosti. Tu je bil pevski zbor «Oton Zupančič«, ki je gostom gapei precej pesmi. Prisotnih je bilo tudi nekaj meščanov in srednješolcev iz Gorice. Okoli polnoči smo se od gostov poslovili v upanju, da se bomo kmalu zopet videli.
Voda v Brdih
Na Vrhovlje v goriških Brdih je pritekla voda. Crpalne naprave ob Soči so dobro prestale svojo prvo preizkušnjo. Po 1600 m dolgem visokotlačnem cevovodu so Brici naposled dobili vodo v rezervoarje na Vrhovljah. Tisto, kar niso verjeli in kar so jim obljubljali že v Avstriji in Italiji, se je uresničilo; od leta 1949, ko so začeli graditi vodovod v Brda, ki bo zamenjal oddaljene nehigienske vodnjake, so zgradili 9300 m vodovodnega omrežja. Položili so 2150 m železnih litih in 7150 m azbestnih cevi. Prvi bodo dobili vodo vaščani Vrhovelj, Kojskega, God-njač, Šmartnega, Zalega brega ter deloma. Dobrovega in Kozane Nato pa bodo nadaljevali z deli in polaganjem cevi proti Humu, Vipolžam, Medani in nekaterim drugim manjšim krajem. Ljudska o-blast je prispevala za gradnjo briškega vodovoda že skoraj sto milijonov dinarjev. Delo, ki so ga opravili Brici, pa je menda vredno nad štiri milijone dinarjev.
Poletni rok izpitov na pado-vanski univerzi se prične 25. maja in bo po tistem .vrstnem redu, ki je objavljen na razglasnih deskah posameznih fakultet.
Prošnje za pripustitev k izpitom, naslovljene rektorju, je treba napisati na kolkovanem papirju za 24 lir in jih vložiti na tajništvu najkasneje do sobote 16. maja ob 12.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Kuerner na Korzu Italia št. 4 - tel. 25-76.
se
KINO
VERDI. 21: «Zoološki vrt«.
VITTORIA. 17: »Neka mati vrača«, L. Valentino.
CENTRAUE. 17: «Jaz, moja žena in krava«, Macario.
MODERNO. 17: «Indijska pesem«, Sabfi in G. Russell.
V prašanje
<Katoliškemu glasu»
«Organizacijski vestnika Ci-rilmetod-ijskega društva katoliških duhovnikov LRS je objavil v letošnji skupili 1. in 2. številki na 82 strani članek• z naslovom «Odklanjamo lažnivo pisanje!*, v katerem se pomiloščeni duhovniki zgražajo nad pisanjem slovenskega tednika v Gorici «Katoliški glas*, ki je zlobno tolmačil pismeno zahvalo pomilošče-nih duhovnikov predsedniku Titu.
20. februarja 1953. leta pa so pomiloščeni duhovnik-i poslali slovenskemu tedniku ((Katoliški glas» v Gorici pismo, ki je objavljeno skupaj s člankom. O pisanju «Katoliškega glasa* so obvestili tudi goriškega nadškofa Ambrosia, domačim slovenskim ordinarijem pa so poslali informativna pisma o izraženih protestih.
Zelo nas zanima, ali je uredništvo ((Katoliškega glasa* o-menjeno pismo prejelo, in če ga je prejelo, zakaj ga noče objaviti, da bi goriški slovenski verniki spoznali resnico o 43 pomiloščenih duhovnikih?
IZ SODNIH DVORAN
S TRIKOLESOM V MOSO
na krajo železnih kotlov
Orožniki so tata kmalu izsledili, sodniki pa so ga obsodili na 20 dni zapora in 3.000 lir globe
Planinci pozor!
Danes je zadnji dan za pri- ve(jaia jme tata. stanujočega
iavn r»o ItIaI x.: »n odd <• n«
Goriškemu sodišču sta lansko leto Regina Bevilacqua in Gra-ziella Sfiligoj iz Moše, Ul. Go-rizia, prijavili 35-letnega Um-berta Comellija zaradi tatvine železnih predmetov, ki jih je ukradel v noči med 29. in 30. majem leta 1952. Po ugotovitvah orožnikov iz Moše, se je tat pripeljal na trokolesu iz Gorice in ukradel železne predmete, med njimi tri železne kotle, ki so bili na dvorišču hiše štev. 3 in hiše štev. 38 v Ul. Gorizia. Naložil jih je na vozilo in se odpeljal v Gorico. Gospodinji sta krajo prijavili orožnikom, ki so se odpeljali za tatom. Drugi dan sta končno po daljši preiskavi v skladiščih, ki kupujejo in prodajajo staro železo, našla ukradene predmete v skladišču Catarine Paddalino iz Gorice, Ul. Pola štev. 5. Ta jim je priznala nakup ukradenega blaga ter po-
javo na izlet, ki ga SPD v Gorici organizira na Zajavorsko planino. Planinci pohitite in se prijavite še danes pri urarju Šuligoju v Ul. Carducci ali v Standrežu pri Goriški zadrugi.
Odhod v nedeljo 10. maja ob 6. uri s Travnika. Cena za člane 450 lir, za nečlane 550 lir.
Še vedno razpravljajo
o podjetju Ribi
Na sedežu goriškega županstva je bila pred dnevi seja komisije občinskega sveta pod predsedstvom podžupana dr. Poterzia. Na tej seji je bilo predvsem govora o upravljanju avtoprevoznega podjetja Ribi. Komisija nadaljuje z delom. Upajo, da bo v kratkem prišlo do uspešnega zaključka.
V Jugoslavijo sla zbežala
Pred dnevi je neki kmet iz Dolenj v Brdih obvestil orožnike, da sta ga dva neznana mladeniča ustavila in ga vprašala, kje bi lahko popravila zadnje kolo lambrete, ki se jima je predrlo po poti. Ker jima je kmet obrazložil, da ni v vasi nobenega mehanika, sta ga naprosila, naj shrani na svojem domu vozilo, katero bosta prišla iskat pozneje, Ker ni bilo od tistega dne nikogar, ki bi vprašal po lambreti, je policija uvedla preiskavo. Izvedela je, da sta neznana mladeniča 27-letni Ivan Biaein in 22-letni Levin Fortuna oba od Sv. Mihaela pri Tilmentu, ki sta pustila lambreto pri kmetu iz Dolenj in zbežala čez mejo.
Oba je policija prijavila sodnim oblastem zaradi nedovoljenega prestopa državne meje.
v Ul. Faiti štev. 38.
Pred sodiščem sta se v sredo kot obtoženca znašla Comelli in Paddalinijeva, prvi zaradi kraje, druga zaradi nakupa ukradenega blaga.
Sodišče je Umberta Comellija spoznalo za krivega in ga obsodilo na 20 dni zapora, 3.000 lir globe ter poravnavo sodnih stroškov Oprostilo pa je Cata-rino Paddalini, ker dejanje ni bilo kaznivo.
H^ni prepiri
Včeraj je bilo nekaj procesov tudi odpovedanih, ker so tožitelji umaknili tožbe. Dva primera sta v zvezi s sestrama Špacapan iz Ul- Mattioli 11. od katerih je ena v tujini, in Igi-no Denoni iz Gorice. Ul. Rossini 11.
Tgina Denoni je Spacapanovj lansko leto naznanila sodnim oblastem, češ da sta jo zmerjali in ji celo pretili. Dogodek se je odigral na dvorišču stanovanjske hiše. Sestri Špacapan sta zahtevali, da jima De-nonijeva izroči ključe hišne kleti, ki jih ni imela pri sebi. Po izjavah Denonijeve sta jo začeli zmerjati in ji pretiti, naj se nikar ne dela gospodinje hiše. Obenem pa je bila sodišču prijavljena tudi sama Igina Denoni, zaradi zmerjanja dr. Andreja Makuca iz Gorice, upravitelja omenjene stanovanjske hiše Dr Makuc je nekega dne zahteval pojasnilo zaradi zasedbe kleti po Igini Denoni in njenem možu. Kmalu je prišlo do ostre diskusije, v kateri je Denonijeva Makuca imenovala za norca in podobno.
Vsi štirje so se znašli na goriškem sodišču. Ker so pravo-
časno umaknil; tožbe, šlo do obsodbe.
m pn-
4 mesece zapora zaradi prestopa državne meje
Zaradi nedovoljenega prehoda državne meje se je moral zagovarjati 44-letni Lorenzo Tufi iz Apiceja (Benevento). Jugoslovanske obmejne oblasti so ga zavrnile 18. aprila t. 1.
Mož je šel v Jugoslavijo že marca. Mejo je prekoračil pri Jamljah. Kazen, ki jo je v sredo izreklo goriško sodišče, bo moral prestati. V zaporu bo odsedel 4 mesece, poleg tega pa bo moral plačati 24.000 lir globe
Lambretist v pešca
Pretekli večer nekaj po 20. uri se je neka lambreta, ki jo je vozil Ferdinand Seneca, močno zaletela v 67-letnega obrtnika v pokoju Alojzija Franzonija s Korza Italia 91, ki se je sprehajal po Ul. Leoni. Franzonija, ki je pri močnem sunku obležal na tleh, je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Zdravniki so po pregledu ugotovili manjše poškodbe po nogah in levem kolenu. Ozdravel bo v nekaj dneh. Nesrečo je zakrivil sam Franzoni, ki je neprevidno koračil čez pot,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 25. aprila do 2. maja t. 1. 12 rojstev, 4 smrti, 9 oklicev in 2 poroki.
Rojstva: Ljuba Bosco, Pavel Plet, Ivan Distefano, Silvija Lugnani, Marjan Plazotta. Guerrino Furlan, Marija Tabaj (rojena mrtva). Sergej Marini, Ivan Cenisi. Marino Furlan, Marino Koncut, Marina Luciani.
Smrti: 59-letni težak Alojz Modesti, 35-letni kmetovalec Peter Donda, 64-letni zidar E-mil Cargnel, 43-letni pek Emil Tarondi.
Oklici: šofer Jožef Jurič in gospodinja Dorica Milocco. kmetijski posestnik Izidor Sirk in kmetica Noemi Koršič, delavec Franc Bilibio in gospodinja Bianca Cenni, mehanik Jurij Corva in gospodinja Vilma Brajnik, agent policije Rafael Di Matteo in šivilja Elvira Boštjani, visokošolec Ludvik Mi-chou in gospodinja Ines Pau-luzzi, trgovski pomočnik Angel Mattioli in gospodinja Jolanda Tensi. industrijec Karlo Trampuš in Olimpija Simonit, delavec Alojzij Trobiš in delavka Silvana Hvalič.
Poroke: varilec Annunziato Tanzariello in gospodinja Bruna Zebedeo, uradnik Lucijanu Pieri in gospodinja Lidija Lo-ria.
PRED NOGOMETNO TEKMO JUGOSLAVIJA-GRČIJA, KIB09MAJA
Zopet Matošič vodja napada
jugoslovanske nonomelne reprezentance^
isleka
Grki so že t Beogradu. Arsenijevic bi brez pon* ^ postavil grškega vratarja v evropsko reprezeutan
BEOGRAD, 6. — Grška nogometna reprezentanca, ki bo nastopila v soboto 9. t. m. proti jugoslovanski reprezentanci v Beogradu v tekmi za svetovno prvenstvo, je prispela danes ob 21. v Beograd. (To bo prva tekma v tej skupini, v kateri nastopa poleg Jugoslavije in Grčije še tudi Izrael). Grki so privedli 16 igralcev, vendar pa še ni znana postava, v kateri bodo nastopili. Vemo le to, da so vsi igralci v dobri formi. Grške reprezentance nikakor ne gre podcenjevati, kajti odlikuje jo hitrost in borbenost. Obramba je boljši del moštva. Vse pa prekaša odlični 22-letni vratar Mandalozis, za katerega pravi tehnični referent jugoslovanske nogometne zveze inž. Arsenijevič, da bi ga brez po-
misleka postavil za vratarja v evropsko reprezentanco.
Jugoslovanska državna reprezentanca — pravzaprav kandidati za reprezentanco — je imela danes trening-tekmo s Partizanom in je zmagala z rezultatom 7:3. Med igro, ki je imela tri neenako dolge dele — po 50, 40 in 10 minut — so moštvo trikrat izmenjali.
V prvem delu igre je nastopilo naslednje moštvo: Stojanovič; Stankovič, Crnkovič; Čajkovski, Horvat, Boškov; Rajkov, Mitič, Matoišič, Vukas, Ze-bec. V tej postavi so kandidati za reprezentanco najbolje zaigrali i<n dali so 5 golov, od katerih je sam Matošič zabil 4.
V drugem delu igre so nastopili: Ruman; Belin, Zekovič; Spajič, Milovanov, Boškov;
PRVI IREN IN G ZA 1EKM0 11AE1JA-MADŽARSKA
Še precej negotovosti
o dokončni postavi moštva
MILAN, 6. — Z rezultatom 3:1 se je zaključila današnja trening tekma italijanskih nogometnih reprezentantov za tekmo proti Madžarski. Igrali so na milanski Areni proti moštvu Monze. Gole so dali v drugem polčasu: Amadei v 3' in 5', Lenci (Monza) v 13’ in Burini v 23’.
Reprezentanti so nastopili v sledeči postavi: Buffon; Giaco-mazzi, Cervato; Grosso, Gio-vannini, Piccinini; Boniperti, Pandolfini, Galli. Amadei, Cer-vellati. Sentimenti IV je bil v golu Monze. V prvem polčasu, ki je trajal 28 minut, se je praktično igralo na en gol in Buffonu ni bilo treba niti enkrat nastopiti.	-»
V drugem polčasu je postava naslednja: Sentimenti IV, Gia-comazzi Cervato; Bprtoletto, Grosso, Venturi; Cervellati. Burini, Galli. Amadei, Vivolo. V vratih Monze Buffon. Prvi gol je dal Amadei na podaljšek Venturija. drugi pa je bil plod lepe akcije Vivolo - Amadei. V 23' strelja Venturi aut. poda Bortolettu, ta pošlje naprej Amadeia, ki podaljša po levi Vivolu; ta inteligentno počaka, da se Burini razkrije in mu poda žogo; Buffon se zaman vrže za žogo, ki si je še našla pot v mrežo.
Po današnjem treningu je stanje v obrambi zadovoljivo, čeprav vlada še negotovost v izbiri med Sentimentijem IV in Buffonom. Kot srednji krilec bi bil koristnejši Giovannini in namesto Piccininija bi kazalo prej uporabiti Venturija, Teža-
zadnja poročila
Britansko-egiptovski razgovori preloženi za nedoločen čas
Do preložitve pogajanj je prišlo zaradi načelnega nesporazuma o Izpraznitvi področja in bodočih vojaških oporiščih ob Sueškem prekopu - Soglasna odločitev egiptovske ustavne komisije o proglasitvi republike • Odložene volitve v Sudanu
KAIRO, 6. — Britansko-e-giptovsko sporočilo o razgovo. rih za izpraznitev področja ob Sueškem prekopu pravi, da so bili razgovori med obema delegacijama, ki so se pričeli da. nes popoldne, preloženi. Iz do. bro obveščenih krogov poroča, jo, da so pogajanja preložili zato, ker niso prišli do sporazuma o glavnih načelih za iz-praznitevpodročja in o bodočih vojaških oporiščih ob Sueškem prekopu.
Višji oficir Abdel Nasser, e. den izmed vodilnih članov e-giptovske delegacije, je novi» narjem izjavil, da upa, da ne bo prišlo do prekinitve pogajanj. Dodal pa je, da ne ve, kdaj se bodo pogajanja ponov. no pričela. Po njegovem mne. nju Egipt ne vidi razloga po ustanovitvi velikega števila komisij, ki bi se zamujale na številnih podrobnostih. Najprej je treba tožno določiti skupne cilje, ki jih namerava, jo doseči. Zato so egiptovski
točno opredelitev njihovega stališča do temeljnih načel, ki naj jamčijo pravice egiptov. skega prebivalstva. Angleži so smatrali za potrebno posvetovati se s svojo vlado pred nadaljevanjem pogajanj.
Pooblaščeni krogi razlagajo prekinitev pogajanj z dejstvom, da Angleži, ki so spre. jeli načelo za izpraznite^ pod. ročja, obravnavajo sueško vprašanje s stališča ohranitve vojaških oporišč, medtem ko Egipčani zahtevajo brezpogoj. no izpraznitev. V praksi so se ta različna gledanja pokazala v nemoči pred rešitvijo dveh najvažnejših vprašanj,
1. določitev načrta za zračno obrambo, ki ga zahtevajo Angleži, in namestitev vojaških objektov na področju ob Sueškem prekopu, ki naj bodo vedno pripravljena stopiti v akcijo. Egipčani se bojijo, da ne bi zašli predaleč in naj bi se zato uprli ustanovitvi odbora izvedencev, ki bi prouči.
delegati zahtevali od Angležev I lj letalska vprašanja. Po kair- j Egiptu.
skem mišljenju bi morali izve. denci določiti način evakuacije angleških sil in jih zamenjati z egiptovskimi četami. Obenem bi morali določiti pogoje za vzdrževanje vojaških o-porišč;
2. položaj britanskih tehnikov, k' bi jih Egipčani hoteli sprejeti z redno pogodbo, da bi izključili kakršen koli odnos med tehniki in britanskimi oblastmi.
Po soglasni odločitvi 47-član. ske egiptovske ustavne komisije, ki se je včeraj sestala da sestavi republiško ustavo, se bo komisija omejila na prouči, tev prilagoditve republikan. skega ustroja egiptovskemu političnemu redu in na analizo različnih oblik, ki jih ima republikanski ustroj v svetu.
V intervjuju glasilu egiptov. ske vojske »Al Tahrir« je general Nagib dejal, da je govo. ril kot navaden državljan in ne kot minister, ko se je izrazil za republikanski ustroj v
Poročilo o preiskavi
o vohunski operaciji«Vulkan»
Obtoženci bodo sojeni zaradi veleizdaje in vohunske delavnosti za neke tuje sile
KARLSRUHE, 6. — Državni pravdnik vrhovnega sodišča v Karlsruhe Karl Wiechmann je novinarjem izjavil, da operacija «Vulkan», naperjena proti filosovjetski vohunski mreži ni bila nekoristna, ker je pomagala odkriti nevarno organizacijo, ki je bila ustanovljena s precejšnjo spretnostjo. Z njo niso bili povezani samo prebivalci Vzhodne Nemčije, ampak tudi ruski oficirji.
Napačno bi bilo sklepati, da je bila odločitev policije za izpustitev nekaterih aretirancev sprejeta z lahkomiselnostjo in da je s tem tožilstvo vrhovnega sodišča bilo prizadeto. Wiechmann je dejal, da je do aretacij prišlo po zaplembi zelo važnih dokumentov z namenom, braniti notranjo in zunanjo varnost federalne republike.
Ko je namignil, da bo lahko prišlo do novih aretacij, je državni pravdnik dejal,' da se razpuščena organizacija ni ukvarjala z nedovoljeno trgovino z inozemstvom, ampak je bila vohunska mreža, ki je delovala za vzhodni blok. Za-
ključil je, da bodo obtoženci sojeni zaradi veleizdaje in vohunske delavnosti za tuje sile.
HAAG, 6. — Med 4.190- tonsko britansko ladjo «Duke of York», ki je imela na krovu 437 oseb, in 7.600- tonsko ameriško ladjo «Haiti Victory» je prišlo danes ob zori 46 milj od Harwicha do trčenja.
Po vesteh, ki so prišle v London, naj bi pri nesreči izgubilo življenje 5 potnikov. Od 437 potnikov in 72 članov posadke, ki so bili na ladji, so 351 potnikov in 45 mornarjev izkrcali v Harwichu, 78 potnikov in 12 mornarjev pa so izkrcali v Doverju. Na ponesrečenem parniku «Duke of York», je še vedno ena hudo ranjena ženska, zdravnik in 15 mornarjev.
Vesti o usodi ladje so si bile zelo nasprotujoče. Najprej je iz Haaga prišla vest, da se je ladja potopila. Potem so ugotovili, da to ni resnično. Zdi se, da se je prednji del ladje odlomil in potopil, medtem ko sta zadnji del odpeljala na varno dva vlačilca.
ve pa so z napadom. Verjetno pa bo drugi trening pokazal tudi napad v drugačni luči, saj danes je šlo bolj za poskušanje kot za pravo igro.
Belloni - samo opomin
MILAN, 6. — Igralec Triesti. ne Belloni, ki je bil na nedelj, ski tekmi izključen, se je rešil z milo kaznijo; dobil je samo opomin. Pač pa je bil diskvalificiran za dve nedelji Hofling (Pro Patria), za eno nedeljo pa Malacarne (Lazio), Podesta (Sampdoria), De To-gni (Novara), Marzani (Torino), Venturi (Fiorentina), Martegani (Palermo). Igralci Pto Patrie razen Mannuccija, Bertolinija in Guarnierija bodo morali plačati skupno 50 0CU lir globe; Mike (Bologna) bo plačal 12,000, Bernarrin (Spal) 6.000, klub Monza pa bo moral plačati 100.000 lir poleg te. ga, da je njegov igralec Pirola diskvalificiran do 15. septembra, Colombetti za tri in De Poli pa za dve nedelji.
ŠPORT V GORICI
Kolesarstvo, košarka...
Pomladanski športi so že v polnem teku. Na dan 1. maja je bila v Gorici že tradicionalna kolesarska tekma za ((Poka! treh industrij«. Proga je tekla po Podgori in po mestu, čez oba mosta čez Sočo. Ta dirka, katero so pred leti uvedli mladi goriški kolesarji, se je razvila v pravo deželne tekmovanje, na katerem so letos sodelovali najboljši tržaški, videmski in goriški amaterji. Videmčani so dosegli tako vsa prva mesta kot tudi prvo mesto med moštvi. Vrstni red posameznikov je naslednji: Piani Armando (Postele-grafonici, Videm), ki je prevozil 95 km v 2 urah in 58’; 2. Ganzini Leopoldo (Doni, Videm); 3. Pellegrini Ranieri (Post., Videm). Goričani pa so zasedli komaj 16., 17. in 18. mesto.
Pretekli teden se je pričel propagandni košarkarski turnir. Ta šport je zajel in še zajema v Gorici vedno širše plasti mladih športnikov. Na tem turnirju sodelujejo samo mladi igralci, ki so razdeljeni v štiri moštva.
Tudi teniški turnir za pokal «Facchinetti» je že v polnem teku. Goričani so doslej igrali že več tekem in upajo na dobro afirmacijo. Na dan 1. maja so igrali v Gorici proti Vi-demčanom, v nedeljo pa so šli v Trbiž.
Včeraj so bile na občinskem stadionu izločilne tekme za pokrajinsko prvenstvo srednješolcev v lahki atletiki. Prvenstvo samo pa bo prihodnjo sredo. Sodelovali bodo tudi slovenski srednješolci, ki so imeli pretekli teden svoje notranje - zavodsko prvenstvo.
MERAN. 6. — V okviru tekmovanja za prvenstvo med italijanskimi univerzami je košarkarsko moštvo tržaške univerze premagalo moštvo iz Barija s 43-41.
NEW YORK, 6. — Italo Scor. tichini je proti prerokovanjem premagal po točkah v desetih krogih Gerryja Dreyerja, prva. ka britanskega imperija kategorije welter, ki ni bil poražen že od avgusta 1951.
papC^i
Rajkov, Mitič, Vux» ^ Zebec. Sedaj je blla » pa je slabša V tretjem delu v namesto Mitiča
Matošič. Razen Matos	j,
li po en gol Mitič,
Paipec.
Po mišljenju športom,,
narjev bi moral napa<*	, *
naslednji postavi:	^ te
tič, Matošič, Vukas	$
je napad, ki je 1 J-bi »’ delu igre. Tudi obra	^
la najboljlša tista, pila v prvem delu.
Hajduk zmago«*
na mladinskem t®#
ZAGREB, 6. -odigrali finalni tek«1' gotskega mednarodnega ^ prvo nega turnirja. V tek a in mesto sta se sestala ^ j(> jiah
sta!
mesio sia se	,	e
Crvena zvezda. Zmag duk z 1:0. V borta '* ^ mesto med Zagret*0 j0niacl'
nom, ki so odpravili s 3:0. Vrstni red je
torej:
Hal'
Za-
duk,
greb.
2. Crvena zve 4 Vienna.
* * *
- ie - Tukaj
SPLIT, 6. -	^
val nogometni kiu» 1	.	je	n*
Nemčije «Schalke 0 > ■
stopil v tekmi Prot‘Hh svoi* Zaradi odsotnosti P s0 n« najboljših igralcev, epreZe°
treningu za državno . tanco, je nastopil H	gf
no oslabljen in ,ie	ra#
bil, vendar z minima«
2:1 (2:1).
!
v Glasg'
o«*1
cve^j-ii
GLASGOW. 6. — * premagala Škotsko (j. nogometni
Postavi: Škotska, r	pol■	,i,
Little; Evans, Co'VI t'0ne,* v
ty; Henderson Johnedsy:
ly, Steel, Ring.
GustV'1’
Sve1
Svenson; L. Samue mark; O.Svensson, rottrj. Lindh; Bengtsson,	sa«
Eriksson, Andersso ,
berg'	,-ici	i*	f
Pred 90.000	„	«	,
prvi gol S ved Loef« pre.žf minuti. Eriksson tetg P3 ,, Younga na levi, pf* , podal Loegrenu, k ežo- ,j, nim strelom zade za^js* so si Švedi vse	P	A'
, _	V.11 mocnej3	pl;
čeprav je bil m . preJ - j, Škotov in so gleda6ih. Pe,.jši čakovali gola ^om naj1”.^' nut pozneje Pf ]-,0bbjrJ ,jj»
»*• “ 'TS&J*-
v ar«e.» P»	?
"	.5
« La
prviJV*"
Švedi še en ga tuja reprezenu^g ,
uspelo premagati
hovem terenu; uspeli Avstrije1; so zlasti ugajah
iv«51
;0f»
Bergmark. Be_ngl”“ ime1', ;#
Gustaj>i'
r,
slab dan.	so	se ,aT>-
Ring in Hender	gi
obnesli. Dobro je
kapetan Young-	0&\j
Švedi so zapus ^ ^
/
vtis in pT°“ugovrstno J Ji
v Stockholmu s	^
SfaiM
Mallhews - > ^ K, J
BLACKPOOU u ob5iPsV našnjem z£ekpo0lu sveta v ® fjeii	<>
gali, naj se	p]err*&	t?
Stanu Matthe« ^ njeg
S »o
kratkem «Sir  ____
Kolesarsko
28 .Dirko P°
ZUERICS. * po ‘0#;
moštvo za takolf; ;.Tod iP Sestavl)en°	Cro«/ , d
kobT.r. »»‘J,
Diggelmann-
zerva Lusa ' f 11 g bod%. Spanskojn^gscole^rfO
staVi3 haf B**"*0’ no- Tr2b?:’or	yoi°
pe-
Vidal-Porcar',**	^
zastopal lippis.
Scudrff * * *
nedetti
nardi In T .
n n#tv° Barta’11)^ partal1’.
sestavlja«:	BJ.eSch
Biagioni.
Bivola,
10*
v;;:
Cof
„ tfl|k
Orionvorrii urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 94-638. - Poštni n r«lal 502	— U P R AVA ■ U LICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18	- Teb
_ On- nsiaaov Za vsak mm vlSlne v Sirtnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podražil. Gorica Ul. S. Pellico HI. Teb 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
*-10-
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija.	xnega	"""
poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokrat,kega tiska p' Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo trža___________________