r' Naj reč j« slovenski dnevnik Iv Združenih državah Velja za vse leto 1 - - $6.00 - $3.00 - $7.00 Za inozemstvo celo Seto $7.00 Za pol leta Za New York celo leto GLAS »ARODA r List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 274. — ŠTEV. 274. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 22, 1922. — SREDA, 22. NOVEMBRA, 1922. PRVI CLEMENCEAU-JEV,NASTOP V u.s. cuno sestavil Velikanska množica ljudi v Metropolitan Opera House.__svoj kabinet Govoril je o "miroljubni Franciji, ki ni nikdar misli-j -- lana vojno". — Značilno vprašanje navzočim bankir- Novemu nemškemu kance- VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ZRAKOPLOVNA NESREČA. jem. — Njegov cilj je ohraniti prijateljstvo med Ameriko in Francijo. larju se je posrečilo sestaviti novo ministrstvo. — Položaj pa je še vedno opa-sen. New York, 22. liovmchra. — V Metropolitan Opera J louse je imel včeraj zvečer prejšni francoski ministrski predsednik Clemeneean govor, katerega smatra svojim iiajl*>lj pomembnim v celi svoji presenetljivi in raznoliki karijeri. Še p redno je dospel francoski "tiger" v New York, so bili razprodani vsi sedeži. Na tisoče ljudi je odtedaj naprej naprosilo za sedeže, a brezuspešno. Stari državnik sc je poslužil angleškega jezika v svojem Sporočilu Francije na naslov Amerike", kajti on govori angli -ki skoro prav tako.gladko kot svoj lastni materinski jezik. Vse kabelske brzojavne postaje na drugi strani Atlantika so pričakovale nestrpno sporočil, ki so bila poslana v trenutku, ko je pričel Clemeneeau govoriti. Program za nastop Clemeneeau-ja je bil zelo enostaven. Le malo odličnjakov je bilo na pozornici, kjer je nastopil Francoz. Clemeneeau-ja je predstavil John Davis, prejšni ameriški poslanik v Angliji ter predsednik sveta za inozemske zadeve, pod kojega avspiciji je prišel Clemeneeau v Amerika. Dejstvo, da bo njegov govor naravnost zgodovinskega pomena, je vzbudilo nadaljno senzacijo in vsi oni, kjjstranke ali i)a <•nepristranska l iso mogli priti v dvorano, so stali zunaj ter zasledovali L BerUn» Nemčija. -1 novembra dogndke, vršeče se v dvorani. Novi kabln,t vnaprej obso- . • j jen na smrt, čeprav ni še novi Ker je < lemen«eau že star čl vek, kajti gre že v svo- j kancelar, dr. Cuno. obrazložil je dva in osemdeseto leto, y<» mu svetovali, naj govori le sv°je politike. Socijalisti in ko-eno uro. V celem svojem življenju pa je vedno strmo- mun'sti» ki razpolagajo s skoro glavijal tradicije in se tudi v tem slučaju ni oziral na do-,dvcsto "lasovi v državnem zbo- Berlin, Nemčija, 21. novembra. Kaneelar dr. Viljem Cuno, bo še danes objavil imena mož, katere si je izbral za svoj "biznes" kabinet. Pozneje v tednu, mogoče v četrtek, se bo novo ministrstvo predstavilo državnemu zboru, kjer pa bodo najbrž podpirale tri stranke sredine, iz kojih vrst si je ! izbral dr. Cuno svoje ljudi. Združeni socijalisti se niso ho- \ teli vdeležiti sestave novega mi- j nistrstva t<-r vsled toga domne- ' va. da ga tudi ii" bodo podpirali. j Kot se j«' izvedelo, bodo ostali i najmanj št ir e člani Wirthovega j ministrstva na svo'ih dosedanjih j mestih. Mesto ministra za zunanje i zadeve bo najbrž dobil neki ncm-j|ip| iui nrifOOlLIl ški diplomat, zaposl en sedaj ^»VtLIKA HuVoulNA inozemstvu in mesta justičnega ministra ter ministra za ekonomijo bosta dobila člana ljudske Pred kratkim sta se smrtno ponesrečila na Logan letalnem polju pri Baltimore. Md., poročnik Edwin G. Shrader in poročnik Francis A. March. V višini petdeset čevljev se jima je naenkrat ustavil motor in zrakoplov je padel navpično navzdol. Slika nam kaže ostanke zrakoplova. nasprotov če tie drugače vs;i i principijelno. ( lemenceau je govoril skoraj dve uri in govoril je iz- Navadni delavski narod, ki ni ključno o nemškem militarizmu, o nameravanem napadu hot(>1 imeti nobenesa opravka .<■ na Francijo, o novih Hindenburgili in Ludendorfili. ; kapitalistom Cuno-jem, smatra "V" . • -i-i * i , , novi kabinet za ogroženje repu \ srce se mu je smilila bankrotna, polomljena Fran- eija. kateii ni nikdar niti v gl^vo padlo, da bi'mislila na vojno. Povdarjal je, da je Nemčija prekršila nevtralnost Belgije ter vprašal navzoče bankirje, če bi še kdai zaupali1"1^ S tom' da Je izbral sedobrenje mora biti potrjeno do Ine 6. decembra, ker bi ffostala pogodba drugače neveljavna. Splošno prevladuje mnenje, dit bo sprejeta pogodba med Anglijo in Irsko brez vsakega daljnjega za v 1 a če van ja. DEPOBTACIJE V BELFASTU. Belfast, Ir>ka. 21. novembra.— Ulsterske oblasti so deportirale iz Belfast a nekako štirideset protestantov. kojih navzočnost v mestu je po njih mnenju škodljiva miru mesta. V nobenem listu se ni dosedaj še ničesar objavilo glede teh deportacij. Sorodniki deportiranih so zelo vznemirjeni in raztfraženi. Večina deportiranih je živela v York Street ozemlju. London, Anglija. 20. novembra. Danes, malo pred tretjo uro popoldne, je bil otvorjen angleški parlament, v katerem ni zastopana Trska z izjemo T'lstra in v katerem si ho<"e pridobiti delavka stranka na vsak način priznanje, da predstavlja opozicijsko stranko. Otvorjenj<- parlamenta se je iz-. vršilo z ohieajnimi eerimonijami Kronski uradnik je predložil gl uradniku parlamenta knjigo, vsebujočo seznam članov parla- manjše upanje za bedne Armence in Grke, ki bodo ostali pod turško vlado. Grška je sprejela na velikodušen način tako grške kot armenske begunce ter bila deležna pri tem v polni meri ameriške podpore in prispevkov iz drugih evropskih dežela. Bulgarska je sprejela vse begunce. za katere more sploh skrbeti. Seveda, za nedoločen čas ne more dobrosrčnost prehraniti vseh teh sto in sto tisoč beguncev. Turki niso dovolili možkim v starosti od osemnajstih do pet in štiridesetih let odhoda iz dežele in posledica tega je. da obstajajo begunci v glavnem iz žensk, otrok in starih mož. ki ne morejo več opravljati še nadalje dela na po-lju. Dr. Nansen je rekel, da bi morala konferenca v Lausanne sprejeti pogodbo, s katero naj bi se zamenjalo grško prebivalstvo Male Azije s turškim prebivalstvom, ki živi sedaj na grškem ozemlju. kansas hoče zatreti ku klux klance NACIJONALISTI VEDNO BOLJ PREDRZNI Zavezniki so izročili nacionalističnim Turkom policijsko silo v Carigradu medtem ko se je sestala mirovna konferenca. — Sedaj pridejo na vrsto kapitulacije. — Usoda Armencev in Grkov pod turško vlade. Carigrad, Turčija, 21. novembra. — Vsi priznani privilegiji inozeiiK-ev v Carigradu bodo poeasi, drug za drugim, odpravljeni in kmalu bodo državljani in podaniki drugih dežel izpostavljen na milost ali nemilost turških oblasti. Zavezniki popuščajo dan za dnem ter sprejemajo zahteve nacionalističnega governerja. TCefet paše. Že sedaj se lahko reče, da Turki le še tipe tukaj zastopnike evropskih sil. Potem ko so izročili Turkom vso munieijska skladišča, so zavezniki privolili v odpravljen je medzavezniške policije, ki je bila ustanovljena v Carigradu marca meseca leta 1920. Zavezniška policija bo prenehala obstajati ter izročila vse svoje pravice turški policiji, ki bo imela od sedaj naprej pravico aretirati državljane ali podanike zavezniških dežel. Taki državljani in podaniki pa bodo imeli pravico vložiti priziv pri komisiji, obstoječi iz angleških, francoskih in italjanskih častnikov, ki bodo odločali v družbi Refit paše v vsakem posameznem slučajti. Refit paša je baje strašno vesel te svoje nove zmffge in sedaj ^e glasi, da bo skušal razveljaviti pravice inozemeev, da jih sodijo njih lastna sodišča. Razprave, ki so se pričele danes, bodo najbrž dovedle do odpravljenja tega važnega privilegija, vsled česar bodo morali vsi inozemci sprejeti jurisdikcijo turških sodišč. To pa pomenja konec takozvanih kapitulacij. ne da bi čakali na izid mirovne konference v Lausanne. Lausanne, ,švii-;j. 21. novembra. Richard Washburn Child, ameriški ponlanik v Italiji ter Joseph Grew, ameriški poslanik v Švi-■i, ki poslujeta kot opazovalca na ronferenci. tikajoči se Bližnjega ztoka, sta se posvetovala danes zjutraj z ministrskim predsednikom Poincarejem v Palace hotelu. . Delegati, ki se bodo vdeležili "conference, so se pripravili na ,vojo nalogo ter se posvetovali ned seboj, kar velja prav poseb- Topeka, Kansas, 21. novembra, no glede delegatov Francije, Ita-' Postavno postopanje, vsled kate-lije in Anglijo. rega bo za vsakegakoli človeka v Konferenca se je sestala danes Kansasu nepostavno biti član Kil v privatnem zasedanju, v name- Klux Klan organizacije, je uve-nu, da se organizira in da uvede del danes governer Allen, ki je i prve korake, ki naj bi dovedli do izjavil, da mu je urad generalne-konečno sklenitve miru med Tur- pa državnega pravdnika sporočijo in zavezniki. £>toIetja in sto- čil, da bo uvedel pred državnim let ja je živela Turčija le od med- r višjim sodiščem izgonilna posto-sebojnega spora evropskih naro- panja proti Klanu ter članom te dov. ki so se prepirali glede vpra- organizacije. V državni hiši so sanj Bližnjega iztoka. Rivalstvo I domnevali, da se bo pričel toza-med Francijo, Italijo in Anglijo devni proces že danes in včeraj glede supremaeije na Bližnjem zvečer se je glasilo, da so vse po-iztoku je predstavljalo od nekdaj 1 trebne listine že pripravljene, varstvo za slabotne sultane, ki Tožbo proti Klanu bo vložil ge-so vegetirali na svojem prestolu, noralni pravdnik na temelju tr-ter korenito izkoriščali razdvoje- ditve. da je organizacija georgrij-nost krščanskega sveta. Kmalu se J ska korporacija, ki ni registrira-bo odločilo, če bo mogel tudi Mil- na v Kansasu ter nima vsled te->tafa Kemal paša zmagati s svo- ga nobene pravice vršiti poslov v jimi zahtevami vsled razdvojeno- j tej državi. Mti. ki je prevladovala od nekdaj Tožba, vložen^i proti Klanu, bo med glavnimi evropskimi narodi, imela najbrž za posledico, da bo- Ismid paša in njegovi tovariši do izbacnili iz uradov vse okrajna mirovni konferenci niso večine in državne uradnike, o katerih tako upapolni koi, so bili v času. i je znano, da so člani Klana, ko so dospeli na konferenco. Pri- Predlagano postopanje pred Ali so do spoznanja, da bodo mo- državnim najvišjim sodiščem spo-rali v izdatni meri omejiti pro-' minja na kampanjo, katero je gram svojih zahtev, ee hočejo 1 vojeval jroverner Allen ravno zopet uveljaviti mir ter obnoviti pred zadnjimi volitvami. Ob onem trgovske odnošaje z ostalim sve- času je ugotovil, da hoče na vsak tom. Prišli so do prepričanja, da način pognati Klan iz države, kašo v svoji zadnji kampanji pre- korhitro bo iznašel, kdo načeluje magali (irke. ne pa velesil v Ev-' tej razbojniški organizaciji v nje-ropi. govi državi. I>r. Nansen. slavni švedski raz--- iskovalee, je dospel semkaj, kjer bo skušal pregovoriti delegate. NOV VODITELJ ANGLEŠKjfi naj ust rajajo pri svojih zahtevah. ! DELAVSKE STRANKE. da se zavaruje narodnostne in - verske manjšine, grške in armen- London, Anglija. 21. novembra, ske, na turškem ozemlju. James Ramseav McDonald, član -Ce ne bodo manjšine v Mali j parlamenta ter že dolgo časa od-J Aziji zavarovane potom prizade- ličen kot delavski voditelj, je bil vanj konference v Lausane, — je j včeraj izvoljen voditeljem parla-izjavil, — ne bo ostalo niti naj- mentarne delavske stranke. Generalni pravdnik države Kansas bo vložil tozadevne listine na temelju navodil, katera je dobil od governerja Allena. * OLA S NARODA, 22. NOV. 1922 "GlftS NARODA" Iz Slovenije. 'MANA •AUKft, Pl— (ta--V CNIAN DAILY) __ •ntf Publlsfte« »> Publishing CoBtfUf (A Corporation) LOUII MNKDIR. I z Stražišča pri Kranju. izvesti država s tem da po prete- M C«ftlMal za Za N«w York « Ml« l^n - -■! 1. T tTJM In Can«4« --- --..... .... .... «6.00 ca pet lata I3JW Zm pol i«ta , ........... . • • 1 ... »3 .00 Za iMumatvi > sa o« to lato OTJtO tm fc^r-t i«t» .... ---- .... ti.50 za oni lata HM ■ubacriptlon Advartlaamanta Yaarly OS.M on Agraamant. V Straiišče je prišel konjederec predpisanega roka izžene vse iz škofje Loke: ko je zapazil na židt. ki niso dobili jugoslovanska I y Xew Yorku je govoril včeraj nekem dvorišču priklenjenega psa državljanstva.. To bo obenem zastopnik degeneriranega naroda, in bil opozorjen, da je pes hud, ga ^žen napredek pri izvedbi zako- ne 17 oktobra ji- umrl v l <-lja l**ran llu.š okrajni tajnik % pokoju. :.L>Ž se v težkih *asih ni izne- <-eV ' im-str.i odhor Ljubljana na- Vrag ls;ij preseli žensko dušo veril vvojemu narod u in je v merava v doslednem času posta- NVki punci sem se pred krat-1 skromnih razmerah vzgoji! svoja vn i nagrobni spomenik L lioršt-' kira sam(> zatl, cmeril, ker sem | sinova, ki poleg sv >jei bil ... . , . . . , .. , . vzorno delujeta v slovenski jav- od sedanje generacije, ki je uži- 111 las isti poveljujejo t;»ko svo-n lastni or- , , t- , ~ J ,,J .... . . . ..*' . . nosti. vaia ta dva velika umetnika ako -amza.-ui kot tudi dizavnim silam. Novi generalni rav- v Ljubljani sta umrla polkov- hi take kmalu pozabila. D.j- natelj javne varnosti jo gonoral do Bono, ki jo ob istem, nik Jernej žebrč in soproga briv- jjma Vsaj to ima,-(, vsj 4 preveč zaljubljen vanjo. Glavni odborniki. Prrdsedr.'V- RUDOLP PER D AN. 933 E. lS3th Pt.. Clevetand. O Podpredsednik . LOl-lS KALANT. pox 10« IVarl Ave.. Lorain. O Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. M;nn. Blasaoni^: GEO. L. BROZ1GH. Ely. MJnn. Blagajnik neizplafar.Ih smrtn:n: JOHX, MOVERN. 419 — lJtb Ava. Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik. Dr. J OS. V. GRAHEK 841 E Oblo Street. N. S.. Plttnbur«b. Pa. Nadzoruj odbor: ANTON ZBASnIK. Room 206 liakewell Bid«., cor. Diamond and Oraa* Streets. PittslrurKh. Pa. MOHOR MLADIC, 1334 W. IS Stre^. Chlo.aco. lit FRANK SKKABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODN1K. Boz 480. Ely. Minn. GREGOR J. POUENT.V, Plack IHamond. FRANK ZOR1CH. 6217 6t. Clair Ave. Wash. Cleveland. O. I Združevalni odbor. VALENTIN P IRC. "SO London Rd„ N. F... Cleveland, PALTLIXE ERMENC. 53S — 3rd Street. La Salle. II!. JOSIP STEHLE, 404 E. Mesa Avenue. I'uelilo. Colo. ANTON r"L.\HC. Tt.6 Murktt Street. Waukegan. 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda" Edinost piše v svoji zadnji šte-'t vilki: ..... j •-■■ "" • .u-- junci \ in, h'ir iiuaju w _ _ _ _ , < asu obdržal svojo pozicijo kot povoljllik fašistov, jo hi-: ea Marija Hemula. d rngi po smri i. skromen nagrobni ^ ček?-a1 smo ze mislih, kdo b: j j Na Vranskem iiiniir \rftr-žbe naj se pr»5ilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem r.ovib Cl.mov ln bulnidta apiče\'ala naj se pošT.ja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jeilnota se priporoma v»eni Jugoslovanom za obilen priklop. Kdor "el: i-ostatl il.m te orpanixi.t-ije. na.1 se *Kla-l t .jnIKu bližnjepa društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev ee pa ol rr.lt« na gl. tajnika. Novo dn)SUo se lahko vstanrr*. t 8 Clanl ali (lanlcaml \ V Nekaj iz rumunske prošlosti. m je umrla Marija spomenik Kajti ta dva moža sta^1"1 biti F<> Zgagovih pojmih naj-aneni:<. \ia| miio«, » več kakor večina diai- ( vzornejši duhovnik. Morebiti .... „ tel ja. v vioki starosti 88 let. n-ih liuno in -a vsem ]u.ano k nlHnu in sponunik naj nam bo spomin ti-' voditelji nič drugega kot pozive, naj ostane disciplinirana ter izvede v«e "ideale" fašizma. Glede redne armade in policijo pa jo izdal Mussolini naslednji diktum: " I "loga anriade jo pokoriti se, ne pa misliti ali dajati izraza političnim čustvom. vzroka pa del v eno stih 1- pih časov začetka in obenem n (*2 up nega vsled strus. od k cd.-r ga je voda zanesla -i uaj do kskoi- most, Ki veze v glavni tok reke. kjer je našePl'rtil>*em l»<.rštnika in Verov.ška D priliki svoje poroke ie >ra!j P^ebej priliko, da <*e odzovejo naser.au klieu. — 'Udruženje gle- Julia, se je pred kratkim vršilo KunnmH^. V vsaki vla>ki kmečki w t slovesno kronanj? runumskega koči si med slikami svetnrkov na- * ;kralja Ferdinanda in kraljice Ma- šel tudi sliko vojvode Mihajla, m- l>a. to bi tudi storil. rije. I/ven TZumunije je bilo mno. munskega narodnega svetnika. Skaza naj mi imenuje kutarja. ^ začudenja nad kronanjem v Pred velikim spomenikom vojv<-de armado, da ima država pravico zahtevati življenje vsakega posameznega vojaka in sicer brez vsakega ugovora. Sila 80,000 kraljevskih stražnikov, katero je ustvarili doze v ia narastlih nunskih j klasike slovenskega igralstva. Spo- . _ . . . .. ■■ voda zanesla J«":i naj bo kakor most. ki veže kl 1>! pa 1,1 mel Cel° m«-ste«ru. čegar ime m ink- mur Mihajla v parku a ;adem.je v Ku- ' klet vina. In ko takega iznajde. znano. Zakaj ne v Bukarešti? Ce karesti so se vršile tudi znane vena j ]>iše v Rim, da ga mahoma po- pa so Že morali Kuinuni za krona- like demountra na dan. predno svete. nje izbrati mesto v novoosvoboje "Rumunlja leta l'.H6 napovedala * * * nih krajih, zakaj niso izbrali kak- Avstriji vojno snega večjega in pomembnejšega* V Albi Juliji so tudi grobovi Zakaj se je kronanje moralo izvr- drugih erdeljskih knezov. Pričet-šili v 7»rejšni ministrski predsednik Nitti. bo skrčena, deloma "dlikoval s kolajno z? zasluge dvo- ; • , Hbl -.nf radi velikih stroškov, v glavnem pa raditega, ker se je bo- ™ !udi.5 ^ariborskih natakarjev,- - ' . n -. . -iii -i- -LT ■ --i ki l-m je okrajni clavar dr Lajn rila proti fašistom ter je vsled toga nepriljubljena pri njih ... dne oktobra sloveKno -zr<). Jeseniški Sokol Oh. povej, kako bi rasle rože brez svetlobe solnčne Oh. povej, kako brez vina mogel kutar bi živeti? ter splošnem občinstvu. KONGRES IN PROHIBICIJA čil odlikovanja. Med temi odliko- p„ triletnem odmoTO ko ni imel vanci je tudi marljivi narodni de lavee I.ipče Cantar. In nadalje gobezda o nezakonskih otrocih. • Po Štajerskem jih je preeej. Njihovi očetje se zaobljnbljajo po \iba .Juiia se je ta Kraj mieno- - v davnih ča^ih, ko je tukaj Karlsburg. Madžari pa so mu pra-[a rimska trdnjava istega imp- Vil' '-ivnla-Feh -rv.ir. Of.e imeni Takoj po otvorjenju posebnega zasedanja kongresa hodu predložene predloge, kojih namen je nastopiti proti s katero so bila razveljavljena na nespametnemu in tiranskemu izvedenju prohibicijskega stavljenja letošnjih učiteljskih ameildmenta. I maturantov in maturantinj v ma- ha raznolago svojega lastnega rdra, z«.pet ustanovi svoj drama- ;ini"ri«kih kloštrih večnemu de- tif'ni odsek, ki je začel delovati v vlstvu-SoUtvo ob severni meji. soboto dne 21. oktobra zvečer -z> hočete, bom citiral iz knji- Višji šolski svet v Ljubljani je vprizr rit vijo NuŠieeve komr-dije '"^»č luči!" tisto, kar se je preklical svojo prvotno naredbo, "Navaden človek". godilo v veliki temi. Krvavo pobijanje in morjenje ^e začne te dni po Ljubljani. Kri . 1 -i ' „i. ...... ^ i.t ii. um! um uiii. rvri . . Ko n grešnik Britten iz Ulinoisa, ki se je že preje odli- 'T1"" leej"a.je "T bo tekla v potokih: pardon.se ne b,te se , , Tj • , ^ dobila dekrete m so sedai zasede- , . , 1 1 5i-n „r koval vsled svojega neustrašenega nastopa, bo vložil se; 1Je s;.cro vse ^\e hn ^'J'11 lle "stanm ne -mia- daj predlogo, ki naj hi dovoljevala štiriodstotno pivo ter dim", ne ženskam, ne otrokom. Z nom- Bo ga boječ božji namestnik je . izpremenil Kristusov nauk "'Lju-se me1S° < ^nJ>lsJ,>- štiriiuijstodstotno vino. Dohodek, katerega bi imela dr-1 v državno kmetijsko šolo na zava od toga, naj bi se porabilo za izplačan je vojaškega Grrnu bonusa. je bi'o Utt)s sprejetih 32 učencev. Ob islept času bo vlužil k»»ngrosilik Ilill iz Marvlailda v letno šolo 17. v 1. zimski j(>ti Mestu, fizi{-at Jztia mobiLizač- papirnatim denarjem bi človek predlogo, soglasno s katero naj bi so dovolilo dva in tri J1 '".V.!L 14 povelje ill kdor se ne odzove.' lahko vso Evropo pokril. 1 , . . w . ueeneev. \ si ucenei so Slovenci 111 i,,, rtMi.,,,,;*,,,. 1-.,., .... ^ 1 » četrt odstotno pivo, ki naj bil pokrilo stroške izplačevanja .3,er j(1 1(i rjorenjcev, 16 Dolanj. ^ TL^Z eniT X v rL vojaškega bonusa. fcev. f Delokranjel 5 Notran^v. t ^V" 1 ° ^ ff°V°n ° tn" ,, + • ... - , , . .. .... ^ r, • •> L • • : 1V ^naftijte! Koljite! Morite' Pozi-, odstotnem priseljevanju. Politični položaj SO je vsled izida zadnjih volitev IZ-,* rnmoree*. J Štajerci rn 1 Ko- ite, #lasno - da . sovl,JŽn-lk J x ; k ■ po datno izpremenil, a ne še v toliki meri, da bi mogli rečiuwn.-ov.ie i:> m pol poluhlsjfflu k shltij kaj so mu v^a':;>h ^opa vnaprej, da je tema dvema predlogama vnaprej zagotov- ' ~ ' ltt_ lo|f' se -1" Pri* bliža. Zarii se je po , . , \ . . . , ,, . <1111' 6. novembra. Ijena zmaga. \ vsakem slučaju pa imata ti dve predlogi več upanja na uspeh kot poprej. Tako glede prohibicije kor bonusa jo narod pri volitvah jasno pokazal, da ni za- je dovoljen Z dosedanjim delom administracije, ki je bila iz- di. na visokem v Ljubljano, kjer vražnika morate najt:, pa če treba' voljena v upanju, da ho odpravila zla Wilsonove admini- ostaue preko zime. obrniti vse ua robe! Dovolj ; - sra' stni<*ije. I>ebato, ki so so vršilo glede bonusa, so jasno poka-zalo, da ni mogoče dobiti zahtevanih milijard drugače kot potom obdačenja piva in vina. Postalo je pevsem jasno, razpra-lja' o odobritvi nakupa hi-da 1m» lahko in«»goče splaviti skupaj ves denar v to s vrh o, še Ko.\osineka v Mariboru, l:i bi če hi se primeriK* obdačilo izdelovanje in prodajo piva in ^ rabila za poslopje oblastne u- vina. prave Poslanec K«»rim je trdil, da: mesini fizikat strog ukaz na iz- če bi sedaj prodali svoje premo-• barskih velika.-ev \'elik naval proti i»rohibieiji kot obstaja sedai, so vpri- |e bi,a ,,jen,.U C:Wloj? \V^Uli: hot?e! in P^nočišča. da, žen je namesto pred vojno. j ->rdi. • 1- 1 • 1 « ■•• iT ' 1 , - - ^ \ . 51H- vs:c d ees-tr je finančni od bor imraio nemudoma zatr^ti vse ste- ——— ■■ ' l spe m vojvode zon h tudi zdravniki v Now Yorku, ki niso vec zadovoljni (lfi1(1^n k'on,,,, a, <1;- • Mt ---------- ..... . , , sklep odložil m p«roš?nj v?a prosilcem na roko. pri Židih je pa prošnje pre- • katedrali sv. Mihaela v me- kom 18. stoletja je princ Lvgen za stccu Alba Julia, vsej Evropi ne-'vlade eesiirja Karla VI. obnovil pozuauem? trdnjavo na desnem bregu reke Alba Julia se je ta kraj inieno- ^aroš. Takrat je mestne 1. julija 1G<)0 se je dal v Albi Juliji izklicati za kneza in vladarja Moldave, \'la-Heve. da je. Saj še ni dolgo te-jšfce in Frde'ja. torej za kneza \ e-AVilsona in njegovih j like Rumunije, ki od rimskih ča-• štirinajst točk z enim mahom vr-jsov dalie ni bila več ujedinjena, F Po avstrijskih blaznicah so mo-! I marveč razkosana pod Turke, Ta-Itarje. Madžare in Habsburžane. Toda že istega leta je avstrijski cesar Rudolf IT. klical vojvodo skladišču znamenje od svojega OL'b dulia ter srečno odnesli pete. Kmalu p -t mo se je vrnil čuvaj s to vari? -m in oba sta aledabi. kako '>»i p: išla v skladišče, da bi prijela skrivnostne n "ne goste. P srt'-ih> •>e jima priti v skladišče skozi postranska vrata, katera s» odprl' tat« vi. V skladišču ni bilo —»v da žive duše. Velika >< l^zna blagajna •e ?>i':; prevrtana. Drugo jutro .i" uir t' vil Karlan, da je izi> ni'o i . !ii.» <.100 lir in nekoliko dragulj'-v v vrelnosti nad 7tKX» lir. Tatvin" ie takoj naznanil pr-Iieiji v« I j dolgo so nam r»ili kri. nas mu- P« pravi t i posebne oddelke. čili podnevi, zlasti pa ponoči. Za,to V teh oddelkih so ljudje, ki ra-j Mihaela na dogovor v Prago. Pol -mrt krvolokom! — Te dni izda čnnajo. koliko miljonov bi imeli. Jk'ta pozneje je bil Mihajlo od ma- J^f3 E0JAKI, NAfiOCAJTE SE lžar>kih vdikašev umorjen v NA "GLAS NARODA" NAJ-rdi. VEČJI SLOVENSKI DNEV- Mihaela so bil; NIK V ZDR DRŽAVAH svi-io trditev dokaže. Opcija v Prekmurju ; romantične zgodbe o predrznostih I ljubljanskih stenic. Gostje obupa-»vajo ali besne. Trdijo, da ?o ljubljanske stenice hude kakor sršeni Otekline vgrizkov ne izginejo ves teden. Pravijo, da so te stenice nastale iz dolgoletnega križajija Dnevne vesti. POZOR PRED PLJUČNICO. New York, 21. novembra. — V preteklem tednu je nmrlo v mestu New Yorku za pljučnico 172 ljudi, to je osemdeset več kot v istem -tednu preteklega leta. Zdravstveni urad jo zdravnika. poljskih židovskih, madžarskih, sojala s stališča, da jim ne more tatarskih, italjanskih in balkan-j priznati jugoslovanskega držav-jskih stenic Iz te mešanice se je Ijanstva kei nislo slovanske na-tbaje izr »dila steničja sorta naj- --j rodnosti kljub temu da sr se vsi'stiašnejših instinktov. Celo tujci.* V NORIŠNICO, KER JE GR0-',,r,'z priznali kot take. Xe'ki so st<»nic vajeni kakor krotkih- ZTT. PREDSEDNIKU. glede na stališfe rairfjvnih pogodb doma"ih živalic, zatrjujejo, da to-j ___je to odobravati, ker Židov kar like zavratnosti, zahrbti-.osti, pod-' VT . „ . . _ 1 mrgoli pa Prekmurju in je obce'repnosti, podtrebušnosti in pi se priporoi-a, J (jne «>9 avgusta pretil predsedni- amalo otepati teh parazitov Okoli > zveznim uradnikom. elom. Drugje pa t» nalogo mora Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank JAIMJ^KEI^nke 82 Cortlandt Strect Ncw York Or,AS NARODA, 22. NOV. 1922 •riF* ~ E« (Konec.) madež Josip Prerok; lje po svetlepši bodočnosti, povsod ji bo branil vhod in jo tiral nazaj na njeno tiho, neznatno pot---- Takrat se je tam zunaj nad me > je zdelo, da so obrnjene njene oči stom oglasilo zateglo zvonenje ir --[naravnost t>em proti njej. Vsak -Ajika se je stresla; ob tem zvo- "In jutri, ljubo dete'*, je pri- večer, kadar je bivala v ta j so- nj^njo. ki je oznanjalo dan. je čela teta Marija, ker je Anka le biei. je gledala materi v obraz, v obhajala koncem vsakih počitnic molčala — "'lahko pogledaš sta- tiste male. dobrodušne oči, ki so zjutraj zopet "nazaj____ novanj«*. .Te težko dobiti kaj pri- se ji vča=»ih tako veselo nasmiha- Vstala je in trepetala, sklonila mernejšega. saj veš, kako je tu le____ In v Ankinem spominu je čez posteljo in pritisnila svo- v mestu. No, zračno je. dvesobi, je vstal tisti večer, ko je prvič Je trepetajoče ustnice na mete-prostorni in z razgledom na ulico,; stopila k tej postelji; tolažiti jo rino sliko. in svetla kuhinja in koridor, po- je morala teta Marija dolgo v ^Naglo. kakor da se boji zamu-misli in kar j.- najvažnejše —i noč, predno je zaspala, in še v diti tudi ,c trenotek, je oblekla za hišo tudi majhna gredica, kar »sanjah je videja, kako so zagre- P^šČ in segla po kovčegu. z des-je v mestu prav redko. In to je * hi njeno mater. Ostala je na sve- nico Pa P™jela svečo in odprla zelo važno, ljubo dete. marsikakn ' tu čisto sama. le teta Marija je v*ata. zelenjavo lahko posadiš in pride jtieala venomer ob njeni strani; Teta Marija se je prebudila, las doma. kajti na trgu je dragi- dasi je Anka takrat ni mogla, pe gledala jo je in prvi hip ni vedenja. denar pa ima danes veliko Se je je naposled vendar privadi- ^ vidi v resnici ali samo v sanjah; ko je položila Anka sveč nik na mizo, se je prestrašeno dvignila v postelji. 'Moj Bog Anka. kaj ti je? — Kam vendar hočeš in s kovče- vrednost. In tudi zaradi rož. Ivan Ia se je tudi te sobice, ki se ji ni zelo ljubi rože. krizanteme. ee >e zdela še nikoli tako dolgočasna, ne motim. da. da. krizanteme; šc neprijetna, tuja kakor sedaj____ kot dijak, ko je stanoval pri me- Ozirala se je na vrata, kakor da ni, jih je vr-dno nonil v gumbnici. boji nekoga, ki pride vsak hip, Da, že takrat, oh. kako dobro ga naposled je vendar odložila svoj ?om?" poznam in povem ti, ljubo dete. plašč in stopila k zrcalu. Bolesten Anka je stopila k njeni poste-da si boljšega soproga ne moreš izraz je ležal na njenih drobnih ^ podala roko. izbrati. Od začetka ti bo šlo v go- ustnicah in tndi oči so gledale iz- "Odhajam----" s|KKlurstvu morda malce težko. t,0d lepega čela, ki sta ga obje- j Teta Marija je odprla usta. ka-no, ti že pokažem in kmalu se maja bujna vala temnih las, kor -ip zadela kap. in je pla- privadiš. saj si razumna, kakor zamišljene, kakor da iščejo svo- ni,a s postelje. V naglici je vrgla je bila tvoja mati. Ah. da. tvoja je sr^če tam nekje v preteklosti. nase svetlo nočno haljo in obsta-rnati! Se na smrtni postelji sem Ko je začula v sosednji sobi te-' prestrašena i nbleda. ji obljubila, da bom skrbela zate tine kortake. je odprla vrata in? nebeški, kaj se je ven- kakor za lastnega otroka, no, in ostala med njimi. dar zgodilo?____*' vse se bo lepo izteklo, kakor vi- Teta Marija je pogrinjala mi-! Anka je gledala v tla in je ki- zo in ji smehljaje prikimala. mala. "Le pridi, Anka, vsak čas mo- "Odhajam.. . pozdravite ga..." ra biti tukaj." Teti Mariji je izginila vsa kri Ta Anka je stala še vedno na 12 ot>raza in roke so ji omahnile, vratih in je gledala nemirno po "Ali ljubo dete, ti mi naprav-, veti i sobi. ljaš skrbi, ti vendar ne odhajaš..." 4'Recite mu. da sem trudna," Anka se je obrnila proti vratom tako nesmiselno, brer vsakega je dejala in gledala prot oknu. samo molče prikimala. Te- pravega namena in smotra, mor- bala se je pogledati teti v obraz. ta Marija je stopila za njo in jo da le zaradi večera samega, ko -'in pozdravite ga." Teta Marija je visozo povzdig-lila svoje redke obrvi. "Ali, ljubo dete —" "Ne! Resnično ne morem, trud dim. I)a. da, ti mi napravljaš veselje, Anka." Anka jo je slišala kakor v sanjah, njene misli pa so hodile vse drugod.... In dasi je včasih tako rada opazovala to večerno mestno vrvenje, se ji je razdelo zdaj sem," jo je prekinila Anka j ni postelji sem obljubila je v ljudeh več predrznosti n povsod neka večja svoboda.... ALi 1**ta Marija ni vedela, kaj se godi v njeni duši. in jo je pogledala ačudeno in skoro osuplo. "Morda si utrujena od vožnje, Anka? No, saj je bilo zadnjikrat, sedaj kar pozabi na vse, kar te je močilo na deželi, ljubo dete. in se veseli samo svojega bodočega življenja. Srečno bosta živela, moj Bog, kako bi ne, on je tako ' no izpremenila. Nikoli nisi'J'^ha- prijela za ramo, pa tistikrat so jo pogledale Ankine oči tako temno in zapovedujoče, da je osuplo odstopila. "O, Bog nebeški — in na smrt- n za hip ji pogledala v male oči. "Se že pogovorimo jutri, jaz o- .lidem v posteljo." Teta Marija je stala sredi sobe in je skimavala. "Ali. ljubo dete. ti si se »m'c- :ma dober in plemenit in ti si tudi vsa, kakor je bila tvoja mati." "Ali. teta." je izrekla Anka in takoj umolknila, kakor da se je prestrašila lastnega glasu. "Toda. ljubo dete,T* se je za- iala tako trudna, glej, in posebno nocoj — "Pa ker je Anka že zapirala vrata za seboj, ji je prikimala in se ji prisiljeno nasmehnila. "Pa lahko noč, ljubo dete : Mu že povem, da si odšla k čudila teta Marija in jo pogledala počitku, ker si utrujena, in da čisto blizu v oči — '*ti si tako ti- pozdravljaš." ha. Ali si bolna?" Anka se je poslovila s tihim po- Alika je že zaprla Ustnice in ji ' bledom, zaprla vrata in takoj na-hotela povedati v obraz, da jo to v svoji sobi upihnila luč in le-mu< i s svojim vprašanjem in ne- ^la oblečena na posteljo. A če je prestrmim pripovedovanjem, ker začula le malenkosten šum v so- ce še ni odločila----pa je samo krat je že stopala Anka po ti-. Stopila je k vratom in pritisni stih stopnicah, pa se ji niso zdele ja na ključavnico, pa tudi v še nikoli tako strme in težavne sosednji sobi je bilo vse tiho te-kakor tisti večer. Počasi je sto- ta Marija je spala mirno, niti nje-pala navzgor, s trudnimi koraki, Dega dihanja ni bilo čuti. in ko je prišla na vrh stopnic, se Prižgala je svečo ia pričela je plaho ozrla v teto Marijo, ki skladati iz kovčega tisto različno pa ni videla njenega pogleda. drobnarijo, pa se je naenkrat pre-" Sedaj pa kar odloži svoje »tva mislila in spravila zopet vse sku-ri in uredi, kakor si vajena," ji paj nazaj. je dejala teta. ko je prižgala v Sedlii je k mizi in se zagleda-prvi sobi luč in ji odprla vrata v ia v plamenček na sveči in tisti drugo, kjer je bivala Anka na- trenotek je bilo v njenem srcu to-vadno, kadar je prišla na počit- liko kesanja. da se ji je zahotelo ( z neodoljivo silo proč. pa ka- Anka je vzela svečo in zaprla morkoli že____Zopet je zagleda- vrata za seboj nato pa polomila ]a pred 8eboj tiste temne, vroče kovčeg na stol poleg vrat in ob- m začutila je, kakor še niko-stala sredi sobe. li, da jo bodo spremljale vse živ- Tam ob postelji je visela v črni-, Ijene____Nikoli ne mo bogla iz- kastem, že nekoliko črvi vem okvi-1 trgati iz duše težkega madeža: ra slika njene mater« in Anki se1 kamorkoli bodo vcphile njene ie- Januarja lf>20 je postrežnica .Marij?, Wieden v Inzer**iorfu D-.iuaj i pri brskanju po koksu našla dragocene briljantne uhane, •ki.Vine s platinom. Oddala j»h jk< lie-. Potična dama je takrat tanov.ila v dunajskem hotelu Erz-herzeg Kari. Povedala je tudi, da ie v bližini Inzersdorfa stopila iz avtomobila za četrt ure. Od takrat pogreša svoje briljante. Vendar s«, je pa dotična dama na policijskem uradu premislila in ni vložila nobene uradne prijave o izgubi, češ, da je mogoče izgubila «voje bri ijante tudi še pri neki drugi priliki. Dunajski policiji je tcxr-j o->;talo neznano, katera Ljubljančanka je v Inzersdorfu izgubila par dragocenih uhanov, in srečna ter poet ena na jd.it eljica služkinja Marija Wieden bo v kratkem postala v smisln zakona lastnica najdenih briljnntnih uhanov. Dom za stare in onemogle novinarje. No vosa d ska sekcija t;T"družeiija novinarjev" je zahtevala od cb ."•ine brezplačno zemljišče za gradnja d »ma za stare in onemogle novinarje. Prepoved kvoza lahkih prašičev. Iz Keogroda se javlja, da je poljedelski miuister prepovedal izvoz prašičev, ki ne tehtajo 110 'kg. POMEMBEN PLAKAT, Iz Jugoslavije. Ko je praznovala v New Yorku Ameriška Legija četrto obletnico zmage, so razstavili znani ameriški umetniki svoje najboljše stvari. Slika nam kaže plakat Alberta Sternerja. predstavljajoč trpečo mater. Stambolijski in bolgarska zunanja politika. Bolgarski ministrski predsed-] bo osiguran mir na Balkanu, nje-nik A. Stambolijski je podal pre- 1 na avtonomija nam odpre pot k tekli teden pred razširjenim zbo- morju in to je pravica, ki nam jo rovanjem zemljoradniške parla- 1 priznava neuillska pogodba in mentarne skupine podroben eks- i največji današnji zdravnik Lloyd poze o zunanji politiki Bolgari-. George. Mi hočemo prepričati svet je. Med drugim je izvajal nastop- j da naša politika ni politika vojne no: Za uspešno zunanjo politiko | in nasilja, temveč politika miru. vlada potrebuje predvsem mir in j Mi hočemo živeti v prijateljstvu red v notranjosti države. Današ- j z vsemi. nji notranjepolitični položaj Bol- j Takf> pravi ki dr?i v Tf>. garije je stabilejši kot v sosednih j kah državno krmilo današnje državah. V mednarodnih odnosa- , Bolgarije. Lepe besede in še lep-jih je politika Bolgarije jasna m j §e ?f>lje T6 izlivanje pacifističnih točna. Bolgarska vlada se ne pre- j -ustev tako pogosto ponavlja, pira in se ne bo prepirala z no- j da je postalo že d0ig0easno. Vsi beno državo, njena politika je lo- državniki govore 0 miru, vsi so jalna napram vsem državam. Via- : miroljubTlit vsi so priiatelji vseh da ne snuje spletk m zarot pro- Yendar ge vedno trdno stoj5 ti nobeni državi, temveč stremi Ltaro geslo: "si vis pacem, para dokazati vsem. da je cilj Bolga- J Mlnjn>Kemal bi bil lahko sanje prijeti se dela v svrho vzpo- njal onstran Marmarskega mor- stavitve razrušenega gospodarstva. Bolgarska vlada podpira mi roljubno politiko. — Najvažnejše vprašanje bolgarske zunanje politike je danes vrašanje Trakije in Dardanel. Rešitev teh dveh vprašanj Bolgarijo najbolj zanima. Kaj more storiti vlada in kakšna naj bo njena politika? Vlada stoji na odločnem in nespornem stališču avtonomije vse Trakije, ja še tako lepe sanje o miru in prijateljstvu z vsemi državami, ee bi ne bil teh sanj podprl z realno oboroženo silo, bi ne bil dosegel ničesar. Minrma pogajanja za zeleno mizo so le nadaljevanje vojaških pogajanj na bojnem polju, mirovna pogodba je na papirju iz ložen rezultat vojne, rezultat konflikta dveh oborožanih sil. Antan-ta je izjavila K>malu svoj veto, ni pa storila tega na seji politične vzhodne in zapadne. Nihče ne mo- i skupine v Londonu in Parizu, tem-re obdolžiti Bolgarijo, da je ne- j več je podprla svoje zahteve z iskrena, če stoji na tem principu j bajoneti in bojnimi ladjami v in nihče ne more pobijati tega principa. Naši sovražniki trdijo, da je bila politika vlade napačna, zakaj vzhodno Trakijo so izročili Turčiji, kaj bo z zapadno Trakijo. pa še ni znano. Ali naj vlada zahteva, da se Bolgariji zopet pridruži zapadna Trakija? Ne. — Vlada stoji samo na principu avtonomije, zakaj samo potom avtonomije je mogoče položiti temelj trajnega miru. Avtonomija je koristna za vse. Če bi mi tudi zahtevali pridružitev Trakije, tega ne moremo doseči, ker bi naši sosedje tega ne dovolili. Avtonomija Trakije ne more povzročiti nobene nevarnosti. To bo Švica na Balkanu. Ona bo pod zaščito Društva narodov in nihee ne bo mogel narušiti tega položaja. Bolgarijo obdajata dva obroča, večji to so velesile, manjši pa njeni neposredni sosedje. Manjši obroč stiska bolj krepko. Ne mislite, da se ta obroč lahko zlomi samo s silo. Ne. Od 1913.. odkar obdaja Bolgarijo ta obroč, velja, kar je rekel Radoslavov: "Tega obroča ne bo raztrgala vojna, temveč čas bo storil svoje delo." In danes trdim isto: Obroča, ki nas obdaja, ne bo zlomila niti vojna, niti mišice. Dogodki časa bodo to storili. Vlada je proti vsaki ofenzivni vojni. To ona izjavlja smelo in odkrito vsem. Mi smo proti vojni in za mirni sporazum. (Zato pa iznašamo princip, ki izključuje vsako vojno. Potom avtonomije Trakije i -i... .'.■-i.^A.fcv - ^ifEfiidB Dardanelah. deal vseh ljudi in držav bi bil: popolen mir na zemlji. Žalibog brez borbe ni obstanka. Stremljenje silnega nadkriliti in podjarmiti slabega, ta bistvena poteza pri vseh živih bitjfh na zemlji, je igrala v mednarodnih odnošajih vedno in povsod prvo ulogo. Politika moža, ki je ogrnil spalni plašč, prižgal pipo in dejal: "Ne motite me. jaz sem miroljuben". je mogoča semtertja v individualnem življenju, ni pa mogoča, vsaj v današnjih časih ne. v mednarodnih odnošajih. Bivši angleški vojni ataše na Balkanu, veliki prijatelj Bolgarije piše v "The Manchester Guardian" nastopno: "Mnogo se govori o sporazumu med Turčijo in ruskimi boljševiki. da se otresejo kontrole nad Dardanelami in pro-dro v Evropo. Bolgarija je bila ključ balkanske zveze od 1912. leta in bo vsled svojega cental-nega položaja to svojo ulogo obdržala. Neuspešni poizkus evropskih diplomatov vzpostaviti to zvezo je podaljšal svetovno vojno najmanj za dve leti. Naloga evropskih državnikov mora biti stremljenje za obnovitvijo te zveze kot obrambe proti Turkom in Rusom. Ni dvoma, da je nesreča napotila Bolgare, da so izpreme-nili svoje nasilno in zahrbtno ponašanje, ki je odtujilo njihove sosede zato pa je treba tretirati Bolgare velikodušno in povrniti jim del trakijskega obrežja. Bol- Šolska mladina Hrvatskem in Sokolstvo. Piikra.-T.^-a uprava za Hrvatsko in silav->u:i.> ie zdala na vso podrejene šol" o k r« srnico, v kateri iazn:;nja, da je v siniva iMlloka !iii:iis;rsi va prosvete šolski liiladi- l d*• vi■ 1 >e*i t"p samo v una te- !ov.idna društva, ki s > -.'man i žira i a Jug si. vanskem Š »k« Uketn "vivezu. V druirih telovadirh rn ^iiiiTn.s'■.;-mli organrza<.-n.;b s. ]ska n'adhia mc sme sodelovat! Povišanje orožniških doklad. i. ;,,.,,,;.,,; j,* jo okt. spre- el pred! u fiuančnecr. i>>-uistva na ■<*. Povijaj;* se v severni \' jv d!"! ' i llrvat- i brez ?.ik * -hI nhi v |> •»«i:; 11 n fnžrv Sr!»-»j;. sloveniji. Liki in I'rivor.iu o;l ia ]Vn iri-.'Si-'Mo. I)alii»aeij': -I 4.10 na O.ln I) n v ("rni tr<»? i pa >d 500 na TfMl Din !,*;./.<•[ «er tudi ■/ ' pr.;š njeni «b»kl«d zm IvojHo j; 'din jst vo /el#r^ri"škib i^-nžbenecv in je spreiel p'avil-iik ^ stal ii ill mesečnih dodatkih za »lzojavno in tehnično e P • ;r:.ie llrvmi :u S!-..venci, zeud.i *-rise i hi karti grati. Silno n:iraič?.nje Save in Donave. Ob si-!.ski sta Sava i'. Do- nava že i metre nad r.orm do Vso ►ki li>ke n žilic s > zato i**! vi«l-». Kapitan je ustrelil svojega pol-kovniki I/. N -a -e j -r a. tla je dne 1-. '<;>» ■m il.i-k" kapitan A e- ks.mder Štetem -v: ' k. j- bil v l-lu/i.: \ iiiiois!-.»m v. .in.m okr-» m. i d — laj st* m- •♦vinih v:-ok v u--Ti-b! s vi .i ' .... n d a m t a. p 1-; 1 n:!»a \:k- !o " * • •a. PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGALlj j ■ pokJi.Tir. r:iin-Fxpeller na i po:n«>< . Im. BOL.KČlN"A hitro j>r« j ma^ana. ter Ik> n»a-hotua iziiinila. < ). ■! prvih z n:» ie e n j i a revrnatiztna, ž;vtne potrtosti, nemil-! ■ X »riv-. bo!r-.-in. ki ve- j v:t.en Trtrauja. sij nabavite stt-klenicol tc.-.i močiifir*. zanesljivega drHiinsk- j «»fr:v lin i men ta ter ga vdrenite. Pr:-tni I'ain-Expeller j nosi nabo S 11> li O >-nr;iosrno znamko. Vse tlruno je ponaredba. 3oc in 70e. v lekarnah a!i od F. AD. RICH TER & CO. 104-114 Sooth 4th St., Brooklyn, N. Y. 11 T% v «v • dozic se približuje. Še je čas, da Vaši v domovini dobijo denarno darilo koje ste jim namenili poslati, da se Vas na Sveti dan hvaležnih src spominjajo. Pošiljatve se kopičijo in tudi pošte so preobložene z delom, zato Vam priporočamo, da nam Vaše naročild čimprej pošljete. Kajti, kdor pre i pride, ta pre j melje. Z našimi cenami in postrežbo boste gotovo zadovoljni. FRANK SAKSFR STATE BANK 82 Cortlandt St., New York Glavno zastopstvo: JADRANSKE BA NKE :- 3605 1ZT1SOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, -dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 4-Oc SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street Hew York m,AS NARODA, 22. NOV. 192? KAPITAN BLOOD NJEGOVA O DISK Ji, Spisal Rafael Sabatint Za "Olaa Naroda" preval O. F. Jugoslavia irredenta. ^ (Nadaljevanje.) Obrnil se je, da da svoja povelja in fort je postal živahen kot kak uljnak. Topničarji so že stali pri topovih »ter prižigali uiigal-n#» vrvice, ko se je brodovje piratov, čeprav je še vedno plulo proti Pair »mas, naenkrat obrnilo proti za padu. Španci so opazovali ta manever, a niso vedeli, kaj na si mislijo. V razdalji ene milje in pol zapadno od forta in približno pol milje «h1 obali, to je na robu plitve vode, vsled katere je Palomas nedostopen na obeh straneh razvcn za najmanjše ladje, so se zasidrale štiri ladje. tako. da so jih Španci lahko videli, a ravno izven dosega njih največjega topa. Admiral se je zaničljivo smejal. — Aha. obotavljajo se, ti angleški psi! Por Dios, lahko se. — Počakali bodo noči, — je rekel njegov nečak, ki je stal po-leg njega ter se tresel od mrzličnega pričakovanja. Admiral se je ozrl nanj ter se nasmehnil. — In kaj jim bo koristila noč v tem ozkem prehodu, pod žre-l"in mojih topov. Iiodi miren. Esteban, še danes bodo plačali dolg za tvojega očeta. Dvignil je daljnogled, da še nadalje opazuje pirate. Videl je, da so spravili vse čolne na eno stran ter se pričeli vpraševati, kaj pač poraenja ta manever. Ti čolni so bili za nekaj časa skriti pogledu admirala. Nato so se pa zopet pokazali ter se odstranili od ladij. Vsi ti čolni so bili polni oboroženih mož. Tako obloženi so se bližali obali na točki, kjer je segal les in grmičevje prav do roba vode. Oko presenečenega admirala jim je sledilo, dokler niso izginili za gostim zagrinjalom zelenja. Od stavil je svoj daljnogled ter se ozrl na Častnike. — Kaj hudiča naj pomenja to? — je vprašal. Nikdo mu ni odgovoril, kajti prav tako so bili q^vedni kot on Zadeva "Ford". Industrial« proti koristim Trsta. "Agenzia economieo - finnnzia-ria"\ glasilo voditeljev udruženja industrialcev, objavlja sledeče: "Prošnja družbe "Ford", da bi postavila v prosti zoni tržaške lu-ke sv v jo prvo tvornieo, bo prišla v pretres na eni prihodnjih sej ministrskega sveta Sodeč po infer-raa'-ijah, ki jih imamo, se d:'». mi- prvo pomoč ter ugotovil, da so vsi štirje zastrupljeni s strupenimi gobami. Zdravnik je spravil družino izven vsake nevarnosti ter jo pustil v domači oskrbi. Bnši vojni ujetnik zblaznel od veselja v krogu svoje družine. Kmalu po izbruhu svetovne vojne je bil Tržačan G-uido Usmann odposlau kot vojak na bojno .polje slimo, sklepati, da bo prošnja od-j v Galicijo. Par mesecev potzncje bita. Sicer pa je umestne opozo-;2*0 ga pa Rusi ujeli ter ga gnali v riti, da je bila ta prošnja predlo-; ujetništvo v Sibirijo In od takrat žena pred dvema letoma ter da je dalje ni dobila njegova druž-na o bila tudi takrat odbita." -- Tako /njem najmanjšega .sporočila, vsled so tedaj dali industrialci vladi .tega ga je smatrala družina za migljaj s kolom, daj je njena dolž- j mrtvega. Te cBii se je pojavil v 11 ost. Vlada ve. kako hočejo indu-j stanovanju družine Usmann slalx| stiialci, in zgodila se bo najbrže i '>blečcn mož, ves sestradan Ob pr-njihova volja, dasi se razne vladne! vein P°gl°du ga je družina spo-:/jave včasih kar cedijo od same i znala, zakaj bil je to družinski poskrbi za usodo Trsta. glavar Gvidon, ki se je po sedmih ;letih srečno vrnil iz ujetništva. Smrtna kosa. Uividonu in družini so zaigrale sol- V Trstu sta umrla dva naša ro-ize v oC*€b' ko so si P°dali roke in i jaka: Ivan Mahnie iz Rojana in™ nato oh-eli- Tožnja za one. ki hočejo biti par tednov pred Botičem v stari domovini. Vse zaprte, privatne kabine. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK - ali pa pri lokalnih agenUh. - vanoin 4'Naše društvo -— je rokla ta gentile signora — je nepolitično (H. toda delo tržaške podružnice se mora, ako noče ostati praz no in pusto, ravnati po stvarnih razmerah, kakor delajo druga tržaška društva." Zato predlaga šj< ra Urol, naj se ustanovijo podružnice ženskega udruženja pred vsem r krajih ob skrajni meji. Po teh krajih drugega jezika bi morala hiti sestavljena prva jedra iz italjanskih žen. ki tamkaj prebivajo. Tn ta svoj predlog je utemeljevala šjora lirol z raznimi neumnostmi in podtikanji, dokazujoč, Kmalu nato pa je potegnil Esteban, ki je zrl na morje, svojega strica za roko ter vzkliknil: — Tam gredo! Res, čolni so se vračali k ladjam. Z izjemo mož, ki so veslali, pa so bili prazni. Oboroženi tovor so pustili na bregu. Kmalu so se zopet vračali proti bregu z novim tovorom oboroženih mo£ katero so na isti način prevedli^na Palomas. Tedaj pa je rekel eden izmed častnikov: — Napadli nas bodo na kopnem. Skušali bodo zavzeti fort z naskokom. — Seveda. — Admiral se je zasmejal. — Mislil sem si to. Kogar hočejo bogovi uničiti, temu zmedejo najprvo pamet. — Ali naj uprizorimo izpad iz forta — je vzkliknil Esteban. — Izpad? Skozi to grmičevje? S tem bi se jim le izročil v roke. Ne. ne. čakali bom tukaj, da sprejmemo napad. Naj pride kar hoče, oni sami bodo uničeni in sicer popolnoma. Ne dvomi o tem. Proti večeru pa ni bila ravnodušnost admirala več tako velika. Do takrat so vprizorili čolni že najmanj pol ducata potovanj ter izkrcali, — kot je admiral dobro videl, skozi svoj daljnogled, najmanj ducat topov. Na Opeinah je umrl družini Živec edini sin Stojan. Po ljubezenski šaloigri v Trstu. Iz mrtvašnice mestne bolnišnice se je vršil pogreb Marije Faga-ueilijeve, ki je, kot smo poročali, postala v neki gostilni žrtev nesrečne ljubezni. Pogreba se je udeležilo veliko število radovednih meščanov. Policijsko oblastvo zasleduje še vedno Marijana Golobica, morilca Faganellijeve. Identificirana ženska. S predora "Montuzza" se je vrgla dol neka starka Sprva ni se vedelo, kdo da je. toda pozneje so -i! ikako da tvorno Slovani veliko ne- *e>eije se je kmalu spremenilo v . . T<. ,„ , .. - i * i • -j • varnost za meto Italije. Fako so veliko žalost, zakaj Gvidon je ne- .. .. , .. J - , . ui i i ,. i . nam italjanske sjore same poveda- nadoma zblaznel od veselja, da je!, , - - ... j . . _ • j i j J le. kai ie ci.li njihovemu delova- zopet videl svojo druzmo. *„\ .. . , ... n ju Nasi ljudje po prizadetih naših večjih središčih so s tem opozorjeni in se bode gotovo znali primerno ravnati. Iz maščevanja zažgal hišo. Nedolgo tega je umrl v neki vasi v Tstri premožen kmet, ki je .'mel dva nečaka: Antona Hapclja Skrivnosten kovčeg; 90 ponarejenih lOOlirskih bankovcev. Neki policijski komisar, ki se je sprehajal ponoči po peronu na južnem kolodvoru v Trstu, je imel priliko videti elegantno oblečene-1 ga mladeniča, ki je bil ravnokar stopil z velikim irsoijatim kovee , , . ... g«,m v roki na za odhod priprav- m £,lana ! 12 iste va' ljeni ekspresni vlak. Komisarju se K * 00 lir perila K**r pa ga je oškodovanec naznanil orožnikom, ga je to še bolj rar-kačilo. Sklenil se je maščevati še hujše in je zato 17. oktobra zažgal bratrancu podedovano hišo. Poži-gah-a so prepeljali v tržaški zapor. je Šel za njim v vlak in ga povabil na varnostni urad. Potnik se je sprva branil iti ž njim: ko mu je ....... ...... ,pa komisar povedal, s kom ima o- na>h pn njej pismo, kt je bilo ha- praviti> je vendarle ž njim na slovljeno na njenega srna Franca. \ d Tam je veW komi<5ar tni_ \ pismu je bilo rečeno da si je|ku naj ^ kovfeg. Mladenič ^ vzela življenje radi težkih druzm- je izffovarjal da ni kov? nje. skih razmer, m bi se razlagale ta-;goV:"(la ninia klju^v. Komisar ni ko-le: Njen Mn Franc jo je zapo-j odllchal> marveg je enostavno vlo-dil od doma, da napravi prostor;miI kljV-eff ter „a ^rbno preiskaL baje svoji ženi Ta vzrok m še več!Med raznim perUom je bfl skrk .majhen kovčeg, ki je bil zaprt s drugih jo je dovedel do tega ža- lost nega koraka. Samomorilka se "Tiidi tega je komisar! imenuje Manj a Podbersie. vdova, stanujoča na Vrdeli, stara 70 let. na parnik, oziroma na dolgo potovanje svojo ljubico, ki ni plačala ponoči po ulici S. Iiazz^ro vozninc. Na to je pa piišla paro-plavna družba in odpovedala natakarju službo. Od tistega dne se je natakar ves spremer.il: postal je žalosten ter je preklinjal svojo usodo, llodil je vsak večer v krčmo in iskal tam tolaibe v vinu In tako se je revež podvrgel pijance Vrgel se raz okno petega nad. strop ja. V prvem nadstropju hiše št. 25 v.-- - » r> - -i i . ,v ul. deli'Institut o v Trstu je sta- N,c vee se m smejal Razjaril se je nekobko, ko se je zopet Lloval kot podnajeran1k pri družici obrnil, proti svojim častnikom. jApollonio 2oletni b^zposelni na- — Kdo je bil oni tepec, ki mi jc povedal da imajo vsega sku-jtakar Roman Marušič. Svoj čas je pa j le tristo mož T Že dosedaj so izkrcali najmanj dvakrat tako ve-j bil uslužben na nekem parniku, ki liku število. je vozil v razne dele sveta: na An- Oeprav je bil presenečen, bi bilo njegovo presenečenje še več- j »lesko, v Ameriko, v Afriko itd. je. če bi izvedel resnieo. Ta pa je bila. da ni bilo niti nega pirata Plvd »dolgim časom mu je padla in niti enega topa na bregu Palomas. Slepilo je bilo popolno. Donjs!aba v ?lavo- da je povabil ^liguel ni mogel domnevati, da so bili možje, katere je videl v čolnih. vedno isti. Na potovanju proti bregu so sedeli in stali, da jih je lahko vsakdo videl. Na povratnem potovanju pa so ležali na dnu čolnov, so izgledali vsled tega kot prazni. Vedno naraščajoči strah španskega vojaštva vspričo bližajo-eepa se noenega napada s kopne strani, vprizorjenega z dvakrat tako veliko silo kot se je domnevalo da ji poveljuje ta Blood, se je pričel prijemati tudi admirala samega. V zadnjih urah pojemajoče dnevne luči so storili Španci .natančno to, kar je kapitan Blood trdno pričakoval, da bodo res storili, kar so tudi morali storiti, če so hoteli zavrniti napad s kopnega. Pričeli so namreč snemati težke topove, ki so obvladovali ozki kanal, vodeč na prosto morje. Kropeči in znojili, gnani od kletvic in celo udarcev častnikov, so s panično naglico premestili večino topov na kopno stran forta, kjer so jih zopet postavili na stojala ter se pripravili, da sprejmejo napad, ki je moral priti sedaj vsaki trenutek iz gozda, ki ni bil pol milje proč. Ko je padla na zemljo noč. so bili Španci vsaj prilično pripravljeni na spopad, čeprav v smrtnem strahu pred navalom teh divjih hudičev, kojih brezobzirni pogum je bil znan po celem svetu. Spanci so stali pri svojih topovih in čakali. Ko so čakali, je kapitan Blood v kritju noči dvignil sidra svojih ladij, nataknil toliko jader kot so jih mogli jarboli nositi ter se pričel pomikati navzdol po kanalu, vodečem v ožino in skozi to na prosto morje. Elizabeth in Infanta sta jadrali vštric ter sta bili že skoro v isti črti s fortom. ko so jih zapazili Španci, kojih pozornost je bila do onega trenutka izključno le na drugi strani. Tedaj pa se je dvignil v nočni zrak ta krik kot je netoč prevladoval krog Babela ko so se ljudem zmešali jeziki. Da poveča zmedo in nered med š[>anskim vojaštvom, je oddala Elizabeth celo stransko salvo, ko je jadrala hitro naprej. Ker je takoj spoznal, čeprav ni še vedel kako, da je bil zvoden za nos in da mu bo žrtev konečno vendar ušla. je admiral hitro ukazal, naj se povleče težke topove na njih prvotna mesta in medtem je dal topničarjem lahke artilerije ukaz, naj prično streljati. Ukradeno kolo. Učiteljici Gabrijeli Križman v med njeno njati Na dru je pa našel I nenavzoeno^tjo uKi-adel kolo, .sto-kup stolirskih bankovcev. Bilo jih j J™* v njenega stanovanja, je 00. Ko si jih je natančno ogle-^ w dal, je ugotovil, da so vsi ponnre NAZNANILO IN PRIPOROČILO. ---- --O— %> ------ - I - , vlomil \ nje ju je našel nekaj sad-1 s,'mPasu neznan tet med nj ja in gnjati Na dru je pa našel i nenavzočnostjo ukradel kolo, .< jeni. Ponarejen denar je seveda zaplenil, mladeniča pa spravil v zapor. Imenuje se Carmelo Bela-rino. star 22 let, is stare kraljevine. V Trstu se je mudil le mimogrede Pozneje je bil aretiran še Silvio Alegro, tudi doma iz stare kraljevine, Belarinov sokrivec. Ropot v gostilni; aretirana tatova. Gostilničar Ortensio Comisso je Trstu. Ko je dospel pred svojo gostilno, ki se nahaja v isti uLiei, je zasliŠnl sumljiv ropot, ki je prihajal iz njegovega lokala. Šel je nemudoma na bližnjo policijsko postajo in profil za pomoč. Ž njim je šlo šost kraljevih stražnikov. Trije stražniki so ostali zunaj pred go- Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih be obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Sloven ie Publishing Co. vanju. Tedaj mu pa res ni bilo več stilno ua straži, ostali pa so stopili za življenje. Pravzaprav je pravil j noter s samokresom v roka ter pre-svejim prijateljem, dani daleo več|Ukali vse kote in kraje. Fod eno 'oni dan, kc bo storil konee svoje- mizo, ki je stala v kotu. so našli mu nerednemu življenju. Nekega dva možakarja, ki sta se v strahu dne zvečer je prišel domov močno | tiščala skupaj. Moža sta namreč pijan vina. žpjosti poln še bolj. Ne-j-4obiskala" gostilno in ko sta za-navaduo potrt je jsedel na divan j slutila nevarnost, sta m? skrjja pod in se spustil v premišljevanje. Ne j mizo, misleč, da se bo vsa stvar j nadoma je pa planil kvišku :'n se dobro izstekla Stražniki so našli v gostilni dva velika omota, ki sta i že liila pripravljena za na 'rajžo'. j V njih so se nahajali namizni pr-ri. serviete, noži, žlice itd. v vred-) liosti nad 900 lir. Moža sta bila odpeljana na policijo m od tam v zapor. Imenujeta se: Josip Berno-vič, star 24 let, in Att lio Seder-fnič, star 22 let, oba Tržačana. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York, N. Y nato odpravil v peto nadstropje. Tam je odprl neko okno na stežaj m zlezel z veliko težavo nanj. O-pazoval ga ni nihče in ravno to n-godnost je uporabil ter se vrgel na uli co. Treščil je naravnost z glavo na tla :n si razbil crepirjo. Bil je v hipu mrtev. Kakor da bi trenil se je nabralo okoli mrliča mnogo radovednih meščanov Eni, bolj rahločutni so si ob prvem pogledu zal-ril i z rokami oči. globoko vzdihnili in šli nato svojo pot; dragi so pa še nadalje gledal:, dokler niso prišli mestni stražniki in jih razgnal Mrliča so prenesli v mrtvašnico mestne bolnišnice. Strupene gobe; štirje bolniki Zasebnica Angela Go-mveek v j nikakor ne niisl: Trstu je kupila od neke neznane tu v T'rstu kake Po izgubi par dragocenih trenutkov je oddal fort svoj prvi strel Odgovorila mu je strašna salva z Arabelle, ki je prišla tedajjžonske nekoliko grob. Skuhala jih v isto črto s fortom ter natikala še nadaljna jadra. Razkačeni ^ svoJi družini za večerjo. Kake Španci so jo videli, ko je oddala salvo, a nato ničesar več. Pogrez- '\VP nri po ve6orji * Je začel dru-njene v prijateljsko temo. katero so skušali premotriti Španci, ni-žinski P^l^ar pritoževati, da so oddale bežeče ladje niti enega strela več, ki bi pomagal njih ima neprenesljive bolečine v že- Zveza italjanskih sen proti Slo. vanom. Tržaška Edinost" poroča: V Trstu se je vršil shod ;taljanskih žen To je ne vemo več kateri po vrsti, toda vsekakor je bilo teh shodov iu zborovanj v našem mestu že lepo število, tako da so za- j čeli že presedat;. Citatelj pa naj si da so se zbrale zare.s poklicane zastopnice Širokih islojev italijanskega ženstva Ne! Predsednica je' grofica in v odboru so še druge grofice Vsled tega bi se mi na to zborovanje niti ne ozrli, ko bi ne Velika Blaznikova Pratika (s treai Blatiti.) Cena s poštnino ... 20c _ 25 pratik ......$3.75 50 pratik ....... 6.50 100 pratik ......12.00 Slovenic Publishing Co. Gortliidt Stmt New York Kretanje parnikov - Shipping News Scythlm. Dubrov- 25. novembra: Majestic, Cherbourg; nilc in Tnt 28 novembra: Georg Washington, Bremen. Mauretania, Cherbourg. 29 novembra: Saxonia, Cherbourg In Hamburg. 2 decembra: La Savoie. Havre: Noordam. Boulogne. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: Aquttania, Cherbourg, decembra: Taormina, Genoa. President Wilson. Trat. 6 decembra: Torek, Bremen. Tuscan ta, Dubrovnik In Trat. 9 decembra: Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America. Genoa. 11 decembra: Roussillon. Havre. 12 decembra: Berengaxia. Cherbourg. 13 decembra: Paris. Havre. 16 decembra: Majestic, Cherbourg 18 decembra: Mauretania. Cherbourg. 20 decembra: Seydlitz, Bremen. 21 decembra: Antonia. Cherbourg in Hamburg. 23 decembra: L Ryndam. Boulogne. [ 28 decembra: Colombo. Genoa. 30 decembra: La Sdvoie, Havre; Olympic, Cherbourg. 2 januarja: Berengaxia, Cherbourg. 11 Januarja: Argentina. Trst. CUNARP & ANCHOR Dva velikanska parnika, kurjena z joljenr »ooo NARAVNOST V TRST ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2. 4 in 6 i>oste- ljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivališča-Zaprt krov z a.šetanje. DomaČa kuhinja. Vino brezplačno. Domača udobnost. Brezskrbnost. Ugodno potovanje. Istotako preo Cherbourga v osmih dneh v Jugoslavijo odplujejo vsak torek. AQUITANIA MAURETANIA BERENGARIA 17.000 k ton scVps Za karte ln Informacije vprašajte pri najbližjem agentu. i Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški depar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda mesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200. V Italiji in Zasedenem ozemljn pa iahko izplačamo brez izjeme vsakem a poljubne zneske v aine- risl ^.xlolarj ih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do {»50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Frank Sakser Stat Bank, 12 Cortlandt St., New York, N. 7. V JUGOSLAVIJO Reb Star Line I* New Yorka v Cherbourg ln Antwerpen Zeeland 25 nov. — Lapland 9. dec. Finland 2. dec. — Krooland 23. dec. Gothland (3. razred) 16. december, aamo v Antwerpen. American Line* Iz Xew Yorka v Cherbourg in Hamburg 'Manchuria 30. nov.—»Mongolia 11.dec. Minnekahda (3. razred) 21. decembra • Novi prostori tretjega razreda. White Star Line Is New lorka v Cherbourg In Southampton Majestic 25. nov.: 16. dec.: €. Jan. CXajveCJt parnik na. svetu.) Olympic — 2. dec.; 30. dec.; 20. Jan. Homeric — 9. decembra. ■Dobra hrana. Zaprti proatorl. Ugodna. voinja v Ameriko sa vaS« prijatelje. Oglasite se pri krajevnem agentu ali Prt POTNIŠKEM ODDELKU No. 1 Bro#Jway, New York. presenečenim sovražnikom ugotoviti njih položaj. flodcu Tudi njegova žena m dva bil pokazal že prvi dan razprav. Brodovje Blood, je trpelo nekaj malo ikode.'a še predno so se^ ^ «tar,ida im Spanci pomirili ter pričeli resno misliti na boj, so bile njegove ladje že izven kanala ter na prostem morju. (Dalje prihodnjič.) so se začeli pritoževati, da imajo bolečine v želodcu. Ker fut so vtem {Štirim holey in e čez dalje naraščajte so poklicali na dom zdravnika 'rešilne postaje, ki je dal bolnikom tudi laški nežni srol roparske narodno-pelitične apetateJ Xeka Brol iz Trsta je naglačala v. svojem poročilu o lovanju trža-, ške podružnice, da je njena naloga i med drugim tudi borba proti Slo- UKIKRKBKBKISK UTHOUB JE BiLa NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA ICNJI6A Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2— SLOVENIC PUBUSHUCG GO* 82 Cortlandt Strast, Mew York City, V. T. Kje je moja žena ANTONIJA SAMSA? Doma je iz Loškega Potoka. Cul scan, da je prišla v Ameriko in da se nahaja pri inojcm bratu nekje v Clovela.ii du, Ohio. Prosim rojake, če kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj *»c! sama javi svojemu možu: Joc Sam>a, 306 Stepheusou Avenue, Kscanaba. Mich. (2*i-23—11) Želim izvedeti za naslov svojega brala TONETA KRANJC. doom iz Iiegunj pri Cerknici. Svo-ječasnft je bival v Richwoodu, V/. Va. Rojake prosimt če kateri ve zauj, da mi naznani njegov sedanji naslov, ali pa če sani či-ta ta ojjlas, naj se mi oglasi, ker sem pred kratkim prišla iz starega kraja in bi mu rada povedala marsikaj važnega od doma. Moj naslov je: Rezi Kranjc, 1101 Norwood Rd., Cleveland. Ohio. (22-23—11) KATAR MEHURJA MOŠKI! Zaščitite se Prsti nia kmin ultutini vedno uporabljajte (Suitarr Kit) Frmncetko Preprečeni« Tola 35c. Kit U» <1 Vsi lekarnarji ali Sao-Y-KitCo r,2 Beekmtn St.. New York Kje je J ULICA. ŠMIT? Leta VJ1'2. jc šla i? Oradkorna pri Gradcu v Canado, kjer se je poročila, a nje sedanje im« mi ni zna.n»», kakor tudi ne bivališče. Prosim cenjene rojnke če kdo ve, dri mi jav., ali naj se pa sanin oglasi Antonu Sitar, Invalidski Dom, Celje, Slovenia, Jugoslavia. (22-23—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co Praktični Priročna iepna knjižica, ki ima YM kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračunjeno, kakor tudi m izračunjenje obresti. Knjižica je trdo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York