V SREDIŠČU POZORNOSTI Leto XXXVIII Št. 6 CENA 23 din Glavni urednik Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek KRANJ, torek, 22. 1. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob' 35-letnici izhajanja odlikovan. z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Duplje: 2369 tekačev in tekačic na jubilejnem smučarskem teku — Čeprav je v nedeljo dopoldne na Gorenjskem rahlo snežilo, se je na jubilejnem, 10. smučarskem teku Po poteh Kokrškega odre-du, v spomin na zgodovinske dogodke v Udinborštu in v počastitev 40-letnice osvoboditve, zbralo 2369 tekačev in tekačic iz Slovenije in zamejstva. Na najdaljši progi (30 km) je med moškimi zma-90.1 Dušan Djuričič in med ženskami Milena Kordež ter med borci Ivan Jošt z Nakla. Domačini so se ponovno izkazali kot odlični organizatorji. (Več o dupljanskih tekih na športni strani) — Foto: F. Perdan Cene ostale brez zavor Ob pripravah na resolucijo za leto 1985 je bila jasno postavljena zahteva, da morajo oblikovanje cen, ki se b° začelo s 1. januarjem, spremljati Protiinflacijski ukrepi. Preiti na novi Jakon brez teh ukrepov, v razmerah, ko nimamo niti tržnih rezerv niti Možnosti intervencij iz uvoza, ko so carine ostale nespremenjene, je bilo večkrat poudarjeno v jugoslovanski gospodarski zbornici, bi bilo hazardi-ranje in veliko tveganje Vendar se je z novim letom zgodi-0 tisto, " javljena je bila sprostitev cen, niso česar so se najbolj bali. Uve- Pa bili sprejeti protiinflacijski ukrepa Zato se je treba bati, da se bo Uresničila napoved, da bo letos opra-YlJala jugoslovanska vlada izpit v boju Proti inflaciji prav iz,cen: Čas bo hitro pokazal, kako ga je opravila* saj že v začetku beži pred konkretnimi rešitvami s sprejetjem go-jega zakona o cenah, brez drugih posebnih ukrepov. Hkrati z njim pa j,e Pohitela s povišanjem najrazli-Cnejših prometnih davkov, da bi zapolnila luknje v zveznem proračunu, pr s povišanji cen moke, sladkorja električne energije, kar je k lanski 57-odstotni inflaciji primaknilo najmanj 5 odstotkov. Zve Ce /e?na Povišanja pa so le začetek. re^e oodo vnovič poskočile, ko bodo ivPublike in pokrajini sprejele za-e- se pravi zajamčene cene iz- s*itn -delkov posebnega družbenega pome na. Pravi plaz podražitev pa se bo usul, ko bo potekel 30-dnevni rok, v katerem morajo proizvajalci obvestiti partnerje o nameravanem povišanju cen. Pričakujejo, da nanj ne bo treba dolgo čakati, sprožil pa bo novega. Hkrati je zakon o cenah nedorečen, saj vrste zadev ni pravočasno uredil, aH pa jih ni uredil tako, da bi se odpravljala dosedanja cenovna neskladja. Predvidel je tudi prenehanje skupnosti za cene, odobravanje cen pa naj bi nadomestili samoupravni sporazumi. Skratka, v gospodarski zbornici menijo, da smo namesto premišljenih in celovitih rešitev za boj proti inflaciji dobili zakon, brez gospodarske logike, še manj pa se kažejo prizadevanja za korenite gospodarske ukrepe, s katerimi bi zanesljivo omilili inflacijo in rast cen. Obstaja bojazen, da se bo nadaljevala stara pot, ker je gospodarstvo takoj sprejelo psihozo zviševanja cen pri družbenopolitičnih skupnostih. Zato se je treba bati tri številčne inflacije in nadaljnjih pritiskov na cene ter nadaljnjega zaostrovanja socialnih problemov. Zlati zato, ker podražitve grozijo z vseh strani, visoki stroški proizvodnje pa bodo pustili malo prostora za prilagajanje osebnih dohodkov inflaciji. L. B. Ni volje za skupno pot V jeseniški občini so Kovin, Elim, Kovinoservis in druge n?Vl}e organizacije kovinskopredelovalne industrije, ki e kažejo interesa, da bi se dolgoročno povezovale z Železno ali s skupnimi razvojnimi programi prišle na tržišče ^ Jesenice — V jeseniški občini že vrsto let poskušajo rešiti pro-Dre"1 kovinskopredelovalne industrije, saj poleg Železarne nudi kruh in j°ej^nJemu številu jeseniških delavcev. Kovin, Kovinoservis, Elim p .ruS' so delovne organizacije, ki tako ali drugače zaključujejo svoja tev M-"a 'eta' nikakor pa nimajo trdnih dolgoročnih ciljev in usmeri-tur w^nova dejavnost je bolj ali manj uspešna in odvisna od konjunk-ali k P°Javov na tržiču in zato se zdaj ta zdaj oni pojavlja kot zgubar kot delovna organizacija v precejšnjih težavah, ^.•"av gotovo bi bila dolgoročna povezava z jeseniško Železarno zikIStNja-n smotrna» a kaj» ko ne najdejo skupnih poti in skupnega jetnik Načelne usmeritve že obstajajo, vendar se pri številnih konkre-" stališčih razhajajo. Nejasno ostaja predvsem vprašanje poveza- '°val en?tnet»a razvoja v občini. Delovne organizacije kovinskoprede-stic..nJ^ *ndustrije nimajo niti programov razvoja niti potrebnih inve-Žele sredstev za prehod ria rentabilnejše proizvodne programe, delo afna Pa ne kaže velikega interesa, da bi razvijala kovinskopre-potrv?'no dejavnost izven svojega okvira. Znotraj le toliko, kolikor je y u-za nemoten potek proizvodnje črne metalurgije, s p0v 0Dč»ni so celo ustanovili delovno skupino, ki naj bi se ukvarjala vi novZj°Van^eni m razvojem kovinskopredelovalne industrije na osno-re*ult t1 Pro'zv°dmh programov in izdelave rezervnih delov, a so bili yatl d°kaj pičli in sploh ne optimistični. PreDr-;'eseni^ki občini bo zatorej še naprej potrebno obilo napora in Za .,!.. Cevanja, dogovarjanja z zaposlenimi, da bi se končno le odločili tf.io razvojno pot, kajti združeni in dolgoročno usmerjeni imajo vec možnosti za boljše poslovne uspehe, trdnejšo ekonomsko D. Sedej [ f^Oovd-in premagovanje težav,"ki bi se pojavljale. Prostovoljni prispevki za bolnico Jesenice — Ko so v Splošni bolnici na Jesenicah načrtovali modernizacijo zastarelih aparatur, takih, ki jih sodobna medicina nujno potrebuje, so se med drugim odločili tudi za nabavo ultrazvočne rentgenske aparature. Z njo hitreje in učinkoviteje ugotavljajo diagnoze pri obolelosti srca in ožilja in je nadvse dobrodošla za vse gorenjske bolnike, ki se zdravijo v jeseniški bolnici. Aparature pa so nadvse drage in zanje zdravstvo ne zmore zbrati dovolj denarja. V Splošni bolnici Jesenice so pričakovali solidarno razumevanje vseh delovnih ljudi in občanov jeseniške in ostalih gorenjskih občin, zato so zaprosili za prostovoljne prispevke. Odzvale so se že številne delovne organizacije in kazale denar, še vedno pa se zbira na posebnem žiro računu. Da so za posodobitev zdravstvene opreme pripravljeni pomagati tudi posamezniki, kažejo številni prispevki delovnih ljudi in občanov, ki nakazujejo denar. Večinoma so iz jeseniške občine, ni jih pa malo, ki nakazujejo po 2.000 ali 3.000 dinarjev iz drugih slovenskih občin. Običaj-no v korist humanizma in nadaljnje pomoči sočloveku nakažejo vsoto, ki bi jo sicer namenili za rože in vence na grob pokojnih sorodnikov, znancev in prijateljev. Do zdaj se je na žiro računu bolnice za ultrazvočno rentgensko aparaturo zbrala že lepa vsota denarja. Posamezni darovalci so prispevali skupaj 383 tisoč dinarjev. D. Sedej Razpotja svobodne menjave dela Niti ni potrebno delati kakih velikih analiz, da bi ugotavljali, zakaj se vse pogosteje pojavlja nesklepčnost skupščin interesnih skupnosti, zakaj so delegati vedno bolj tiho, če že pridejo na seje. Prav gotovo na ta način hočejo povedati, da ne soglašajo s sedanjim položajem, ko v bistvu ne odločajo več o razporejanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih. Če pa že lahko odločajo, potem se to nanaša na nekaj pičlih odstotkov, toliko kot je obseg takoimenovane neposredne menjave dela. Zato tudi ni čudno, da v položaju, ko delavci ne morejo obvladovati delitve dela dohodka namenjenega družbenim dejavnostim, ostajajo še naprej stara nasprotja med negospodarstvom in gospodarstvom. Delež ustvarjene vrednosti namenjen za družbene dejavnosti se tja preliva ne po dogovorih o samoupravni menjavi dela, pač pa je določen z zakoni. Tisto malo manevrskega prostora namenjenega dejanskemu vplivu na porabo sredstev je zmanjšano na najmanjšo možno mero. Zato ni nekaj novega, v takšnih pogojih proračunskega razporejanja sredstev, odmaknjenega od delavskega odločanja, tudi ni potrebnega znanja. Koliko delavcev v tozdu pa natančno ve, kaj je svobodna menjava dela, ali se zavedajo, daje tudi za izdelavo čevlja potreben učitelj, zdravnik, raziskovalec itd. Če tega delavec ne ve, bo še naprej mislil, da pač mora nekaj dajati za to »potrošnjo«, ki mu je suhoparno predstavljena s temelji planov, vplivati na racionalno delitev tega deleža pa žal učinkovito še ne more. Do katere točke bo moral še zdrsniti osebni in družbeni standard, so se vprašali na gorenjskem posvetu o vprašanjih svobodne menjave dela, ki ga je pripravil Medobčinski svet SZDL, da bomo spoznali, da je ,treba sistem razporejanja sredstev za skupno porabo poenostaviti, če naj bo res delavec ne pa država ta, ki odloča o programu te ali one dejavnosti. Le tako bodo odpadle tudi nekatere sedanje oblike zajemanja akumulacije, ki se prav gotovo skrivajo pod plaščem svobodne menjave dela. Dokler pa bo proračunska miselnost krojila sporazume o svobodni menjavi dela za to ali drugo področje, le-ti ne bodo odraz volje delavcev materialne proizvodnje za tak in tak program, pač pa bojišče, kjer bitka za večje ali manjše odstotke od dohodka povzroča stresne situacije izvajalcem od januarja do decembra, porabniku pa pušča občutek pri-krajšanosti in nezadovoljstva. L. M. Modernejša banka v Kranjski gori V minulem letu je bilo v ekspozituri Ljubljanske banke v Kranjski gori odkupljenih za 18 milijonov dolarjev deviz Kranjska gora — Minuli petek so v'prostorih Garni hotela v Kranjski ,gori slovesno odprli razširjeno in adaptirano ekspozituro Temeljne banke Gorenjske, enote Ljubljanske banke na Jesenicah. V turističnem središču v Kranjski gori je Ljubljanska banka odprla svojo ekspozituro leta 1973, kajti banko so si želeli krajani, predvsem pa turistične in gostinske delovne organizacije kraja. Ko so začeli, se je turizem v Kranjski gori šele začel temeljito razvijati, prihajalo, je vedno več gostov in smuačrjev, Kranjska gora pa je imela dobro turistično sezono tudi poleti. Banka je imela vedno več dela, še bolj pa se je uveljavila tedaj, ko je prevzela posle menjalnic za delovne organizacije gostinstva in turizma ter obeh mejnih prehodov: Korenskega sedla in Rateč. Kot je povedal direktor Ljubljanske banke z Jesenic Vanjo Pleš, se je promet od leta 1974, ko so banko ustanovili, do danes veliko povečal. Promet je znašal pred desetimi leti 28 milijonov dinarjev, lani pa že 3,4 milijarde dinarjev. Samo od delovnih organizacij, menjalnic in mejnih prehodov so lani prevzeli ali odkupili za 18 milijonov dolarjev deviz, menjalniški posli pa se še znatno povečujejo. Razširitev in obnova banke je bila nujna, zanjo so namenili 12 milijonov dinarjev. Zdaj ej sodobna urejena, v njej dela osem zaposlenih, za- čeli pa so s tremi uslužbenci. Delajo na dve izmeni, banka pa je odprta vsak dan, razen nedelje od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. V kranjskogorski banki pravijo, da potreb za uvedbo dežurstva ob nedeljah in praznikih ni, saj imajo menjalnice vse delovne organizacije in vsi hoteli. Banka v Garni hotelu je za Kranjsko goro precejšnja pridobitev. Meri 90 kvadratnih metrov. Adaptacijska dela je opravilo gradbeno podjetje Gradbinec z Jesenic, opremo za prostore pa so naročili pri kamniškem Stolu. D. Sedej Pogrešanega našli mrtvega Krvavec — S petka na soboto, 19. januarja, so iz diskoteke v domu na Krvavcu sporočili, da pogrešajo 16-letnega Marka Florjančiča iz Kranja. Mladenič je nekaj minut pred polnočjo odšel na svež zrak in se ni več vrnil. Prijatelji so ga pogrešili in takoj obvestili milico. Miličniki in delavci RTC Krvavec, ki so to noč s teptalniki urejali smučišče, so ga do treh zjutraj iskali, a zaman. Ob zori so začeli z obsežno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo 50 ljudi: miličniki, gorski reševalci, delavci RTC Krvavec, smučarjev, vodniko s psi. Nedeljsko iskanje je bilo zaman. V ponedeljek okrog desetih dopoldne pa so pogrešanega našli mrtvega. Ponoči je bil zašel na plazovito območje, kjer je padel in zdrsnil v dolino. Truplo ponesrečenca so gorski reševalci prenesli s Krvavca v dolino Kokre. Nova banka v Kranjski gori — Kranjska gora je dobila adaptirano in razširjeno ekspozituro Temeljne banke Gorenjske, enote Ljubljanske banke z Jesenic. Banka je v minulih desetih letih zabeležila precejšnjo rast prometa. — Foto: D. Sedej O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 22. JANUARJA Igj PO JUGOSLAVIJI Višja poraba elektrike Po podatkih slovenskega elektrogospodarstva je bila tudi lanska decembrska poraba električne energije v Sloveniji veliko večja kot decembra 1983. Z 883 milioni kilovatnih ur je bila decembrska poraba za 6,8 odstotka višja kot decembra 1983. Lanska celoletna poraba električne energije v Sloveniji pa je bila za 4,1 odstotka višja kot leta 1983. Slovenski teden v Miinchnu Slovenski teden v Miinchnu ob desetletnici slovenskega kulturnega in športnega društva Triglav so začeli kegljači in keglja-Čice jugoslovanskih društev in klubov iz Bavarske in Slovenije. Na tekmovanju, ob katerem je ostalo še dovolj časa za krepitev prijateljskih vezi, sta zmagali vrsti Siemensa in Triglava, najboljše rezultate pa so izven konkurence dosegli kegljači kegljaške zveze iz Ljubljane. Pripravili so tudi Veseli tobogan, na katerem je sodelovalo 80 slovenskih otrok. Oddajo je pripravil Radio Ljubljana skupaj s slovenskimi izseljenskimi društvi. Uvod v slovenski teden, častni odbor vodita predsednik svobodne države Bavarske Josef Strauss in predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šini-goj, so bile še razne igre za otroke in mladino ter razna športna srečanja. Večja proizvodnja na Hrvatskem Po dveh letih upadanja se je proizvodnja v Hrvatski lani povečala za 6 odstotkov, kar je dvakrat več od porasta predvidenega v resoluciji. Proizvodnja se je povečala v 24 industrijskih panogah, ki so v skupni proizvodnji udeležene z več kot 82 odstotki. Celjski otroci v Pliberku Celjski otroci bodo ta teden letovali pri prijateljih v Pliberku na Koroškem. Dvajset celjskih šolarjev je na Koroško povabilo slovensko prosvetno društvo Edinost. Pripravili so smučanje na Peci, sankaške tekme, ogled smučarskih tekem in podobno. Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka ima že vrsto let zelo dobre stike z občinsko konferenco SZDL iz Celja. Celjani so za Pliberške otroke organizirali počitnice na morju. Mladinska politična šola Novi izobraževalni prijemi Kranj — Občinska konferenca ZSMS v Kranju bo februarja začela z mladinsko politično šolo za mladince, ki bodo v prihodnje aktivno delovali v predsedstvih in ostalih organih osnovnih mladinskih organizacij. V politični šoli bodo mlade slušatelje seznanili z osnovami marksistične misli, politične ekonomije, z družbenopolitičnim in ekonomskim sistemom SFRJ, zgodovino mladinskega gibanja in aktualnimi problemi v mladinski organizaciji. V prvem delu, ki bo trajal od 21. februarja od 25. aprila, bodo mladi slušatelji poslušali klasična predavanja o marksizmu, delegatskem sistemu, zgodovini mladinske organizacije, v drugem, intenzivnem delu, ki ga bodo priredili v dveh majskih koncih tedna, pa bodo v glavnem razgovori, tribune in okrogle mize. Mladi bodo lahklo razpravljali o tem, kako deluje pri nas delegatski sistem, o mladini v svetu in pri nas, o tem, kako deluje mladinska orga- Srečanje s predstavniki verskih skupnosti Radovljica — Danes se bodo v Radovljici sešli predstavniki verskih skupnosti. Na novoletnem srečanju se bodo s predstavniki družbenopolitičnega življenja občine pogovarjali o odnosih med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi ter o nekaterih problemih, ki tarejo slednje. C. R. J Delegati sprašujejo Čigavi so spomeniki v parku Jesenice - Na minuli seji zborov združenega dela jeseniške občine so delegati občinskega odbora ZZB NOV Jesenice vprašali, kdo bo prevzel skrb za varstvo spomenikov NOB na območju Triglavskega narodnega parka? Občinska konferenca Socialistične zveze je odgovorila, da spomeniki NOB v Triglavskem narodnem parku pripadajo pač tistim krajevnim skupnostim, na območju katerih stojijo. V jeseniški občini sta to krajevna skupnost Dovje-Mojstrana in Kranjska gora. Spomeniki NOB sicer niso označeni na karti Triglavskega narodnega parka, vendar so zajeti v popisu grobov in grobišč ter Spomenikov in spominskih obeležij. D. S. Milan Bajželj, direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa V začetku letošnjega leta je dolžnost direktorja Časopisnega podjetja Glas in glavnega urednika časopisa Gorenjski glas prevzel Milan Bajželj, rojen leta 1951, diplomirani ekonomist, prizadevni družbenopolitični delavec, doma iz Stražišča pri Kranju. Novi direktor in glavni urednik je doslej opravljal številne zahtevne delovne in družbenopolitične naloge. Med drugim je bil podpredsednik, nato pa predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, svetovalec glavnega direktorja Iskre Telematike in nazadnje pomočnik glavnega direktorja Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske. Bil je vsestransko družbenopolitično aktiven: v mladinski organizaciji krajevne skupnosti Stražišče, občinski organizaciji ZSMS in republiški konferenci ZSMS, v Zvezi komunistov, kjer je bil sekretar osnovne organizacije ZK v Stražiš-ču. v zborih občinske skupščine Kranj in republiški skupščini, v skupščini gorenjskih občin, krajevni konferenci SZDL Stražišče, samoupravni stanovanjski skupnosti kranjske občine in v svetu Ekonomske fakultete kot delegat republiške konference SZDL. So- deloval je pri organizaciaji številnih prireditev v Kranju. Med drugim je vodil organizacijski odbor festivala bratstva in enotnosti leta 1982 v Kranju in organizacijski odbor mednarodnega mladinskega prvenstva Jugoslavije v namiznem tenisu leta 1983. Aktiven je v enotah teritorialne obrambe in na področju družbenopolitičnega usposabljanja. Milan Bajželj je sedaj član predsedstva republiške konference SZDL, sekretar krajevne konference SZDL Stražišče, aktiven v organih Zveze komunistov v kranjski občini in na medobčinski ravni, član komisije za investicije pri medobčinski gospodarski zbornici in predsednik sveta za stabilizacijo, planiranje in družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL. Milan Bajželj je bil na novo delovno dolžnost v Časopisnem podjetju Glas imenovan za štiri leta. nizacija zlasti v Kranju, o aktualnem stanju v gospodarstvu občine Kranj ter o mladinski problematiki iz okolij, v katerih mladi slušatelji delajo. Privlačen bo torej zlasti drugi del politične šole, saj se bodo mladi z razgovori in izmenjavo mnenj najbolje naučili, kako naj v prihodnje delajo v svoji organizaciji in kako naj z argumentirano besedo zastopajo svoja stališča. Na mladinski politični šoli bo letos sodelovalo kakih 40 mladih. Ker še niso polnoštevilno prijavljeni, je še vedno nekaj prostora, zato so mladi, ki bi se radi pridružili, vabljeni, da se prijavijo na Občinsko konferenco ZSMS Kranj, Trg revolucije 1. D. Ž. Troje ekoloških tem Kranj — Mladi, ki sodelujejo v ekološki skupini na občinski konferenci ZSMS v Kranju, so nedavno razpisali troje nagradnih natečajev, ki zadevajo okolje. Na nagradni natečaj za najboljši otroški likovni izdelek lahko otroci od 1. do 4. razreda osnovne šole pošljejo risbe na temo »Kakšno bo naše okolje leta 2000«. Risbe, izdelane na risalne liste, na katerih naj bo upodobljena vizija sveta v prihodnjem stoletju, bodisi s čistim bodisi z onesnaženim okoljem, morajo tekmovalci poslati na občinsko konferenco ZSMS Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje do 31. marca. 31. marec je tudi zadnji rok za oddajo literarnih prispevkov na temo Ekologija. Na najmanj tipkani strani in pol ali največ treh straneh naj mladi, ki veliko razmišljajo o okolju, napišejo svoja razglabljanja o njem. Najboljši prispevki, ki bodo do roka prispeli na natečaj, bodo nagrajeni in objavljeni v posebnem biltenu. Mesec dni časa več imajo mladi, ki se ukvarjajo s fotografijo. Črno-bele fotografije velikosti 30 krat 40 naj prikazujejo motive na temo »Naše okolje«. Najbolj uspele fotografije bodo deležne vabljivih nagrad, vse pa bodo objavili na javni razstavi in ekološki stojnici. Mladi literati, risarji in fotografi, pridružite se natečaju in pomagajte akciji za čistejše, lepše, bojj zdravo okolje! Zasedanja skupščin SIS Kranj — Do konca januarja se morajo v kranjski občini na rednih zasedanjih sestati skupščine vseh 11 samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg lastnih programov za letos in nekaterih drugih vprašanj s področja posameznih dejavnosti bodo na vseh sejah obravnavali tudi analizo dolgoročnih razvojnih možnosti družbenih dejavnosti v občini v obdobju od 1986 do 1995 in za nekatera vprašanja tudi do leta 2000. Druga skupna točka vseh zasedanj skupščin samoupravnih interesnih skupnosti bo predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih Jn odgovornostih med SIS in strokovno službo SIS. Kot tretje pa bodo na vseh sejah skupščin obravnavali tudi predlog dopolnitve delegatske mreže za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V sredo, 23. januarja, se bosta sestali skupščini skupnosti otroškega varstva in občinska skupnost za ceste, v četrtek, 24. januarja, pa skupnost socialnega skrbstva in samoupravna stanovanjska skupnost. V ponedeljek, 28. januarja, bosta zasedali skupnost socialnega varstva in občinska zdravstvena skupnost. Za torek, 29. januarja, je napovedano zasedanje skupščin kulturne skupnosti in raziskovalne skupnosti, za sredo, 30. januarja, pa izobraževalne skupnosti in samoupravne komunalne interesne skupnosti. Za četrtek, 31. januarja, pa je sklicana skupščina telesnokulturne skupnosti. Vse skupščine bodo zasedale v dvoranah stavbe občinske skupščine Kranj. Zasedanja skupščin občinske zdravstvene skupnosti, kulturne skupnosti, samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravne komunalne interesne skupnosti in občinske skupnosti za ceste se bodo začela ob 12. uri, zasedanja ostalih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa ob 13. uri. A. Ž. Duplje — Na nedeljski tekaški prireditvi Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah so razglasili rezultate natečaja »Narodnoosvobodilna borba in Kokrški odred« in avtorjem najboljših spisov in likovnih del — učencem nekaterih kranjskih in tržiških osnovnih šol in vrtcev, podelili knjižne nagrade. Prejeli so jih: med predšolskimi otroci Borut Hva-sti, Milan Frelih, Janez Martinek, Nina Šimenc in Petra Hudobivnik, med učenci do petega razreda osnovne šole Mateja Švegelj, Sandi Flander in Mateja Šmid ter med učenci višjih razredov Alenka Muri, Igor Šavs in Petra Naglic. — Na sliki: Janko Valant, predsednik aktiva Kokrškega odreda v Kranju, izroča nagrade učencem (od leve proti desni) Mateji Švegelj, Sandiju Flandru in Mateji Šmid. — Foto: F. Per-dan ______,_:__s Kmetje bodo obdavčeni po katastru Spremembe davčnega zakona ohranjajo obdavčitev kmetov P" katastrskem dohodku, davkov od racionalizacij ne bo, za stan0' vanja je predlagana davčna oprostitev za 120 kvadratnih metrov površine, predvidene so olajšave za vlaganja v gospodarske d«' javnosti — Nove oprostitve pri vlaganjih v gradnjo hiš in stai»0' vanj štorov. Pri davčnih obveznikih, ^ davčenih po pavšalu, se vlaganja J. osnovna sredstva upoštevajo v obli'" olajšave pri davku za dobo 5 let. , Spremembe so tudi pri davkih & daril. Oprostitev plačila davka na # rilo pri prvem dednem redu naj * bila pogojena s tem, da obdarjen^ ne bi prodal darila pred preteko1" treh let. S tem bi preprečili špekul* cije pri preprodaji premičnega P^ moženja oziroma izogibanje dav1' od dohodkov iz premoženja.. Stanovanjska površina, za kate1 vrednost se zniža davčna osnoV naj bi se povečala od 70 na 120 kvjj. dratnih metrov, kar je približno £ kvadratnih metrov več, kot zna''! povprečna površina stanovanjske Pjl še v Sloveniji. Od premičnega moženja, od katerega bi se plačeV* davek, so v predlogu sprememb ^ kona omenjeni samo plovni objeK* najmanj 8 metrov dolgi, pod pow, jem, da se ne uporabljajo za opr vijanje gospodarske dejavnosti. Predvidene so tudi spremembe P davkih na promet z nepremični^ mi. Izhodišče predlaganih sp^' memb je tudi z davčno politiko sy mulirati ljudi, da rešujejo svoje stanovanjske probleme in stanovanj s?, probleme ožjih sorodnikov z angaz( ranjem lastnega denarja. Zato V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah davčnega sistema, ki ga je prejšnji teden obravnaval slovenski izvršni svet, je predlagana oprostitev davka za vse oblike delavčeve ustvarjalnosti v organizacijah združenega dela, kamor spadajo tudi koristni predlogi in tehnične izboljšave. Tudi za del osebnega dohodka, ki ga delavci dajejo za odpravljanje posledic elementarnih nesreč, naj davka ne bi plačevali. Pri obdavčevanju dohodka iz kmetijstva se ohranja sistem obdavčevanja po katastrskem dohodku. Zaradi realnejšega obdavčevanja pa naj bi katastrski dohodek vsako leto valo-rilizirali. Po dejanskem dohodku naj bi bili obdavčeni le tisti kmetje, ki bodo presegli 4 milijone dinarjev celotnega prihodka iz živinorejske proizvodnje, 2 milijona dinarjev pa od druge proizvodnje oziroma 6 milijonov dinarjev za skupno proizvodnjo. Davčne olajšave za vlaganja denarja v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene se priznavajo ne glede na status vsem davčnim obveznikom, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Znižanje davčne osnove zaradi vlaganj je predvideno za vse gospodarske dejavnosti v višini 25 odstotkov, občinske skupščine pa lahko za deficitarne dejavnosti določijo višji odstotek znižanja davčne osnove. Razširjena je možnost vlaganja iz neobdavčenega dela v vsa osnovna sredstva, tudi na vlaganja za priddodbitev materialnih pravic ter vlaganja za obnovo poslovnih pro- predlaga razširitev oprostitve P^ metnega davka na kupnino, dos^ no s prodajo vseh nepremičnin, se " denar vloži v gradnjo stanovanj s^j. hiš ali nakup stanovanj. Za stimul ranje razvoja drobnega gospod9, stva pa se predlaga davčna opros ■ tev za kupnino od prodaje nepre^j čnin, ki jo občani vlagajo v nakup&. gradnjo poslovnih prostorov, \ opravljanje gospodarske ali poklic dejavnosti. Priprave na problemsko konferenco Slovenska mladina se pripravlja na problemsko konferenco preobrazbi višjega in visokega šolstva Z učenci usmerjenega izobraževanja so se na regijskih posvetih pogovarjali o štipendijski politiki in predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter o pravilniku o ocenjevanju učencev v srednjih šolah. Beseda je tekla o mreži srednjih šol in razumnosti posameznih vzgojno-izobraževalnih programov, o vključevanju mladih v šolsko samoupravo in preobrazbi višjega in visokega šolstva. Svet za vzgojo in izobraževanje pri Republiški konferenci ZSMS je obravnaval tudi merila za oblikovanje cen nastanitve v študentskih domovih. Omenili so visoke cene v kranjskem študentskem domu, ki so višje kot povprečje stanarin najdražjih študentskih domov v Sloveniji. Cena ja tolikšna zaradi visokih stroškov ogrevanja. Vse te razprave so priprava Vj problemsko konferenco o preobr^L višjega in visokega šolstva, ki jo ^ publiška konferenca ZSMS pr^ vlja za marec. Zajela bo družbe^ konomski položaj višjega in višega šolstva, vzgojno-izobraževa' programe in njihove .spremei*^ r S/l* prehodne pogoje iz srednjega .K* in visoko šolstvo, učno teh*1' > znanstveno raziskovalno delo s^ dentov, povezovanje z združeni^f, lom, obštudijske dejavnosti, P° Ji študentskih servisov pri načrtova^ proizvodne prakse der socialno e t nomski položaj študentov s P°Uu^ kom na štipendijski politiki. Pr°Ji matiko bodo pred problemsko k°^r renco pretehtali tudi mladi po 0 nah. D. Pap Žirovski Remont gre v stečaj Temeljno sodišče v Kranju bo začelo postopek za stečaj delovne 0rganizacije Remont-gradnje v Žireh — S tem se bo končala nekajletna agonija tridesetčlanskega kolektiva — Primer Remonta Je dobra izkušnja, kam privedeta neodločno ukrepanje in zavlačevanje in kaj se lahko uredi z odločnimi ukrepi Izvršni svet škofjeloške občinske vila, da so v Remontu v prvih šestih *Kupščine je priporočil temeljnemu so- mesecih leta 1982 izplačali večje do-đ'šču v Kranju, da takoj začne posto- hodke, kot bi jih smeli. Zato so 29. sep-Pek za stečaj delovne organizacije Re- tembra ponovno uvedli prisilno upravo motit — gradnje Žiri, zavodu za zapo kovanje v Škofji Loki pa, naj poskusi zaposliti delavce, ki so delali v adraini-praciji tega podjetja. Druge so namreč Ze zaposlili v škofjeloškem Tehniku in [^katerih drugih podjetjih. Do stečaja podo delavci dobivali osebne dohodke iz rezervnega sklada občinskega gozdarstva. Komisiji za družbeni nad-zor pri občinski skupščini pa so predlani, naj takoj začne postopek za ugo-^vljanje odgovornosti vodilnih delav-°ev v Remont-gradnjah. S tem se bo končala večletna agonija ^-članskega podjetja iz Žirov, ki je °Pravljal gradbena in komunalna dela v žirovski krajevni skupnosti. Kolekti-Va niso spravile na noge niti prisilne uPrave niti druga prizadevanja. Ni se m°goče znebiti občutka, da bi bilo tako °dločno kot sedaj treba ukrepati že Pred štirimi ali vsaj pred dvema leto-Zaradi zavlačevanj in poskusov rezanja podjetja je namreč nastala obrtna materialna škoda. . ^oročilo, ki ga je v torek obravnaval l2v''šni svet občinske skupščine, zajeda obdobje od leta 1980 dalje. Direktor ^0rnan Zor je namreč v obrazložitvi ^v°jega odstopa oktobra 1980 napisal, a je v dveh letih ugotovil nemogoče razrnere v podjetju, ki jih sam ni spo-soben odpraviti. Kadrovska sestava je Dl'a slaba, delovne discipline ni bilo in udi nikakršne delovne zavesti. Prihaja'0 je do množičnega popivanja med ejovnim časom. Čeprav si je prizade-a*. da bi razmere izboljšal, mu to ni uspel0. Ko so preverjali navedbe bivšega di-ijše raznu a delavci razumeli po Rektorja, so ugotovili še hujše razmere, samoupravo so delavci razumeli po ^v°je, niso imeli izdelanega programa ^a, samoupravni akti so bili pomanjkljivi itd. Zato je občinska skupščina novembra 1980 v podjetju uvedla prisil-n° upravo, prisilni upravitelj pa je po-stal domačin Janez Primožič. Ker je dobro poznal razmere in vse zaposlene, mu je v dobrem letu dni uspelo vzpostaviti kolikor toliko normalne razmere. Uredil je . samoupravno organiziranost in izdelal razvojni Program, ki so ga uskladili tudi v krajevni skupnosti Žiri. Vendar vodstva podjetja po ukinitvi prisilne uprave ni želel prevzeti. Zato je konec februarja 1982, ko je občinska skupščine Škofja Loka preklicala prisilno upravo, postal direktor Valentin Lukan, ki je obljubil, da bo o razmerah v kolektivu redno obveščal °bčinski izvršni svet. Vendar je Lukan Po dobrega pol leta obupal. Za vršilca oolžnosti je bil imenovan . . . Tavčar, ki I* po šestih mesecih prevzel direktorsko mesto. Ob obravnavi polletnih rezultatov, je škofjeloška občinska skupščina ugoto- s tem, da so jim omejili izplačila za osebne dohodke, hkrati pa so zahtevali, da v delovni organizaciji proučijo možnosti nadaljnjega razvoja ali pripravijo predlog za pripojitev k drugi delovni organizaciji. Najbolj smiselna bi bila priključitev k škofjeloškemu Tehniku. Vendar je koordinacijski odbor delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Žiri menil, da mora biti Remont tozd ali samostojna delovna organizacija s tem, da ji bo žirov- Lanska poraba elektrike večja za dobre 4 odstotke Po podatkih sestavljene organizacije slovenskega elektrogospodarstva smo lani porabili več elektrike kot leta 1983. Največ je h temu prispevavala decembrska poraba, ki je bila v primerjavi z decembrom leta 1983 večja za skoraj 7 odstotkov in celoletni primerjalni indeks dvignila na 4,1 odstotek. Lanske skupne potrebe porabnikov električne energije v Sloveniji so presegle 9 tisoč milijonov kilovatnih ur. Ker je šlo še dobrih 848 milijonov kilovatnih ur elektrike v druge republike in 582 milijonov kilovatnih ur v izvoz, so se dejansko skupne slovenske potrebe lani dvignile na 10.462 milijonov kilovatnih ur. Za popolnejšo sliko porabe elektrike v Sloveniji je treba povedati, da je naša republika lani prejela iz drugih delov Jugoslavije 770 milijonov kilovatnih ur elektrike in iz uvoza 148 milijonov kilovatnih ur. sko združeno delo in krajevna skupnost zagotavljalo delo. Hkrati naj bi Remontu pomagali tudi pri nakupu primerne opreme in materialne osnove dela. V Remontu so pripravili sanacijski program, v katerem so zapisali, da bodo več delali strojno in več gradili, da bodo sodelovali z drugimi gradbenimi in storitvenimi delovnimi organizacijami, zlasti s krajevno skupnostjo in ži-rovskimi tovarnami, da bodo bolje gospodarili z denarjem in dosegali boljšo likvidnost ter izpopolnjevali samoupravno organiziranost. Na podlagi omenjenega programa in usklajevanja stališč v krajevni skupno sti je občinska skupščina februarja 1983 ukinila prisilno upravo, v podjetju pa so imenovali direktorja, ki je moral o rezultatih vsake tri mesece poročati izvršnemu svetu. Gospodarski rezutati so bili tako predlani kot lani pozitivni. Vendar so zaradi blokiranega žiro računa, nevračanja kreditov in nepo-krivanja obveznosti na izvršnem svetu podvomili o točnosti podatkov, ki so tudi za lanskih devet mesecev prikazovali pozitivni rezultat. Takoj so se vključili v pregled razmer in ocenili, da naj - bi v Remontu imeli okoli 10 milijonov dinarjev izgube. Približno toliko naj bi bilo vredno tudi njihovo premoženje. Predlagali so, da bi Remont priključili k Tehniku, ki bi zaposlil tudi vse delavce. V preverjanje se je vključila tudi SDK. Ugotovili so, da imajo v Remontu kar 26,8 milijona dinarjev dolgov, kar je za približno 16 milijonov več, kot znaša skupno premoženje. Ker nimajo niti dinarja, ne morejo kupiti niti goriva za stroje. Pomeni, da ne morejo več delati. Hkrati pa to pomeni, da se bo večina upnikov za denar, ki so posodili Remontu, obrisala pod nosom. V takšnih razmerah seveda ni bilo več časa za razprave. Takoj so odstranili direktorja in za vršilca imenovali Gašperja Krajnika. Opravili so vse inventure, večino so zaposlili drugod in začeli postopek za stečaj. Prihodnji mesec naj bi bil stečaj opravljen. Problem bodo tako odstranili. Je pa izkušnja, iz katere bi si veljalo marsikaj zapomniti. Predvsem to, da se z neodločnim ukrepanjem zadeve le zavlačujejo in poslabšujejo, da pa se lahko hitro uredijo, če se jih lotijo pravilno in . če je volja za to. L. Bogataj Čakajoč na drva Pri jeseniškem Merkurju čaka na drva kar 470 občanov, ki so jih skupaj naročili 4.500 prostorninskih metrov Jesenice — Naši predniki, ki so živeli v podnožju gozdnate Pokljuke, Jelovice, Mežaklje, bi najbrž težko verjeli, da bo njihove potomce nekoč zeblo. Najbrž bi se nam čudili, da smo poslušali umne projektante, ki so pozabili na dimnike, vgradili mogočna okna, šipe in steklena vrata, za povrh vsega pa v alpskem svetu množično projektirali ravne strehe, ■ti t* K' i) i Č< ;it ! iti d' §e enkrat: Kmetje morajo imeti v zadrugi enake pravice kot delavci v tovarni Vse kaže, da bodo morali naši oblikovalci in korektor natakniti očala. Za intervju z nagrajencem občine Škofja Loka Vinkom Kržišnikom je namreč del teksta ostal na oblikovalski mizi, zato je bila objava nepopolna. Izmaknil se je tudi preteklik pri naštevanju funkcij in zadolžitev, ki jih je nagrajenec opravljal, zato se je prebralo, kot da ima sedaj t°liko zadolžitev. Vinku Kržišniku se zaradi napak opravi-CuJemo, objavljamo pa oba poudarka. Vsak mandat druga očala ^ Odnos do kmetijstva se je v zad-čefm Času korenito spremenil. Za-Str i,S° poslušati tudi kmetijske 2 °kovnjake in kmete, ki so vedne in eVali' da ne živi"10 od betona su.Vl'lakov' temveč od hrane, ki zru-rne ?d 7ernlJi- Tuch v občini odnosi ^ vodilnimi ljudmi in vodstvom Pre Uge niso bili vedno najboljši, fazi G* 'e teoretikov, ki so ni la^ali, kako naj bi bilo, nihče pa nikoli vprašal, kaj o predlogih m°n'.|o km« Številna priznanja trnut letijski strokovnjaki in km ^plon Pa nu razprave 0 Vabl'll''MVU nuivečkrat niti niso bili van m' ^ zacm.jem času se sodelo-n0 i(> izboljšuje, kar je tudi potreb-!'oš SU' ^ kmetijstvo pomembna SkrP°^arska panoga v občini, dobi U' V vsakem mandatnem ob Uijji Se sPremeni odnos do kme-vji0Vu".'Včasih imamo občutek, pra-|j. P" zadrugi, kot da nismo dobi-Voo J()Vln U udi v občinski vrh, tem- • J V a smo se Uvi znašli v neki drugi Kmetijska zadruga Škofja Loka je za svoje delo prejela številna priznanja. Med njimi velja posebej omeniti najvišje, Jesenkovo priznanje, ki jim ga je leta 1978 podelila biotehnična fakulteta v Ljubljani, leta 1975 so dobili najvišje priznanje zadružne Zveze Slovenije in predlani najvišje priznanje kmetijskega inštituta Slovenije. Priznanje so dobili tudi od Zveze hranilnih služb Slovenije za dobro organizacijo zadružnega hraniini-štva, ob 20-letnici K/.K Gorenjske pa so dobili priznanje za dobro sodelovanje. Leta 1974 je Kmetijska zadruga dobila tudi najvišje občinsko priznanje — veliko plaketo občine Škofja Loka, letos so /. malo plaketo občine dali priznanj«' direktorju Vinku Kržišniku. Uredništvo Zavarovanje kmetov v Gorenjski kmetijski zadrugi Neizpolnjene obveznosti iz 117. člena Kranj — 117. člen novega republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da morajo del sredstev za obvezno zavarovanje kmetov prispevati tudi organizacije združenih kmetov. V primeru, ko kmet sodeluje z več organizacijami, mora vsaka izmed njih prispevati določen delež. Njihov prispevek mora biti tolikšen, da spodbuja združevanje kmetov oziroma zagotavlja združenemu kmetu prednost pred nezdruženim. Organizacije morajo denar za zavarovanje zagotoviti iz dveh virov: iz lastnega dohodka ter od organizacij, ki predelujejo kmetijske pridelke in les ali z njimi trgujejo. Gorenjska kmetijska zadruga je na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko pripravila predlog, po katerem naj bi predelovalna industrija in kupci kmetijskih pridelkov plačevali dodatek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov — 21 par za liter mleka, 14 par za kilogram krompirja, 24 par za kilogram pšenice, 1,40 dinarjev za kilogram goveda in 1,36 dinarja za kilogram prašiča. Na ta način bi na Gorenjskem zbrali 15 milijonov dinarjev, kar bi skupaj s prispevkom zadrug in gozdnih gospodarstev zadoščalo, da bi kmetom plačali tretjino letnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predelovalna industrija — le-ta se res ne nahaja v rožnatem položaju — predloga ni podprla. Le pri krompirju so se na ravni republike sporazumeli, da so že lani v prodajno ceno vračunali 14 par za obvezno zavarovanje kmetov. Gorenjska kmetijska zadruga je v dogovoru z gozdnim gospodarstvom izvedla postopek zavarovanja za vse kmete in gozdne posestnike iz kranjske in tržiške občine. Gozdno gospodarstvo bo kmefcm, ki na leto posekajo več kot sto kubičnih metrov lesa, v celoti plačalo tretjino letnega prispevka za zavarovanje, vsem ostalim pa glede na oddano količino lesa. Gorenjska kmetijska zadruga bo nekaj denarja za zavarovanje prispevala iz dohodka, koliko, bo znano po zaključnem računu. S škofjeloškimi Mesoizdelki in z jeseniško Klavnico se je že spra-zumela, da bosta prispevali glede na odkup mesa, ne pa tudi s kranjsko Mlekarno, ki se sklicuje na težaven gospodarski položaj. Nobenega dvoma ni, da je treba sprejeti zakon spoštovati; jasno pa je tudi, da celotno breme zavarovanja ne more pasti le na ramena kmetov, zadruge in gozdnega gospodarstva, marveč na vse, ki se ukvarjajo s pridelovanjem, predelovanjem in trgovanjem s kmetijskimi pridelki in z lesom. V Gorenjski kmetijski zadrugi se je po določilih novega republiškega zakona zavarovalo 1100 kmetov in njihovih družinskih članov. Tri četrtine se jih je odločilo za četrti razred — to je za najnižjo pokojninsko osnovo, ki jim še zagotavlja enake pravice kot delavcem v združenem delu. Za višje razrede so se odločili kmetje, ki se bodo kmalu upokojili, ter gospodarji in njihovi družinski člani z gmotno bolje stoječih kmetij, za nižje razrede pa kmetje, ki pogodbeno ne sodelujejo z zadrugo. Med kmeti, ki so lani stoodstotno izpolnili pogodbe, je 150 do 200 zavarovancev; tem bo tudi zadruga povrnila tretjino prispevka za zavarovanje. C. Zaplotnik ki vse po vrsti zamakajo, da je veselje. Svetovali bi nam, naj za vsak primer ohranimo in skrbno čuvamo čisto navadne »gašperčke«. Stoletje satelitov in računalnikov gor ali dol, nikoli se ne ve, kaj nas čaka. Iz peči in dimnikov bi se danes kljub vsesplošnemu varčevanju bolj veselo kadilo, ko bi nam trgovske delovne organizacije mogle prodati več premoga in — drv. Premog je slab in drag, nanj je treba dolgo čakati, drv pa v tem gozdnem območju dežele sploh ni mogoče kupiti. Če ni bližnjih znancev-kmetov, ki kubični meter prodajajo tja do 5.000 dinarjev ali še enkrat dražje kot Gozdna gospodarstva, lahko čepimo kar v mrazu. Vsesplošna republiška akcija, ko naj bi sami »napravljali« drva po družbenih gozdovih in obenem čistili gozd, ki je baje »neprehoden«, je bila že v samem začetku smešna: gozdarji so ob takih pobudah obupavali, češ da bo ob množičnih pohodih v naše gozdove zanesljivo več škode kot koristi, zasebni pohodniki pa so tudi izračunali, da se jim ne splača, kajti prevoz bi bil izredno drag. In tako smb ostali pri rednem pomanjkanju drv, čemur se — prav čudno —• nihče posebej ne posveti, nihče od »pristojnih« se ne razburja in zato ničesar ne ukrepa. Ko ne bi bilo zasebnih kmetov, bi nas res zeblo, kajti trgovina dviguje roke, češ da drv ne »proizvaja«, Gozdnim gospodarstvom pa se nerentabilna prodaja ne splača. Kako le, če dobavljajo les iglavcev za gradbene potrebe po taki ceni, da niti približno ne morejo zaiti v zgubarske križe in težave. Maloprodaja Merkurjevih trgovin je več kot borno založena z drvmi — ni jih ne poleti ne spomladi, še manj jeseni in pozimi. Včasih so jih pripeljali na dvorišče trgovine še zasebniki, danes jih raje dražje prodajajo sosedom in znancem. Trgovina pravi, da je popolnoma nemočna, kajti Gozdna gospodarstva se nočejo obvezati, da bi dostavila letno vsaj nekaj polen. Žalostno Je, da pri jeseniškem Merkurju čaka na drva kar 470 občanov, ki so jih naročili skupaj 4500 prostorninskih metrov. Gozdno gospodarstvo Jesenice pa je trgovini pripeljalo le 209 metrov drv, kar pomeni, da bodo čakajočim po vrstnem redu lahko prodali le po 2 prostorni nska metra, od nadaljnje dobave pa bo odvisno, če bodo vsi drva sploh lahko dobili. I). Sedej Nič več delavcev od drugod V jeseniški Železarni in v drugih delovnih organizacijah naj bi odslej zaposlili le toliko, kolikor je naravni prirastek — Višje cene v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu Jesenice — Ko ob koncu januarja prihaja na delegatske klopi vseh treh zborov skupščine občine Jesenice o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine za letos, komite za družbeno planiranje in razvoj opozarja na nekaj značilnosti in možnosti razvoja občine v prihodnjem obdobju. Ocenjujejo, da je 2,9 odstotna rast fizičnega obsega proizvodnje dokaj visoka, a jo tako načrtujejo delovne organizacije, ki so prepričane, da bo struktura proizvodnje boljša, kvaliteta večja in večja tudi produktivnost. Delovne organizacije predpostavljajo, da bo delež čistih porabljenih sredstev v celotnem prihodku ostal nespremenjen, predvidevajo tudi, da ne bo razkoraka med giba njem cen in tako prihajajo do predvidene rasti dohodka v gospodarstvu. Delovne organizacije so želele, da bi več zaposlovale, vendar so se v občini odločili, da bodo zaposlili le toliko, kolikor je naravni prirastek. Zdaj naj bi zaposlenost porasla v gospodarstvu /a 0,3 odstotka. Še naprej pa bo gospodarstvu močno primanjkovalo kvalitetnih investicijskih programov in denarja zanje, za to bodo nekatere nujne naložbe lahko uresničevali le z združevanjem sredstev. Problematiko komunalnega in sta novanjskega gospodarstva bodo tudi letos reševali /. višjimi cenami. Zavedajo se, da ne bodo tako kmalu prišli do ekonomskih stanarin, zato bodo iskali vse druge vire zbiranja sredstev. Pri komunalnem gospodarstvu so predvideli, naj bi se tudi razširjena reprodukcija vključevala v ceno komunalnih storitev. Tako so v občini že reševali probleme pri oskrbi s pitno vodo in delno na področju odvoza smeti. Zato samoupravna komunalna skupnost Jesenice v svojih planskih dokumentih načrtuje dodatne vire financiranja za razširjeno reprodukcijo. V občini se tudi zavedajo, da bodo imeli težave z zdravstvom, saj mu že nekaj let primanjkuje denarja. Združevanje amortizacijskih .sredstev za potrebno obnovo oziroma za menjavo osnovnih sredstev v zdravstvu bo potrebno tudi letos. To združevanje poteka na osnovi samo upravnih aktov posameznih temeljnih organizacij in v okviru sestavljene organizacije Gorenjski zdravstveni center. V jeseniški občini menijo, da je se danji izvoz tako visok, da ga ne morejo bistveno povečevati. Zavedajo pa se, da je bilo do zdaj precej takega izvoza, ki je prinašal cisto izgubo. V občini prevladuje črna metalurgi ja, ki proizvaja več moma polizdelke in ne končne izdelke, širša družbena usmeritev pa narekuje čim večji izvoz kontnih izdelkov Predvideni uvoz v tem letu pa je visok predvsem zaradi uvo/.a opremi1 za novo olek-trojeklarno. 1). Sedej OLAS4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 22. JANUARJA 1985 VASA PISMA ALI JE TO PRIKRITA PODRAŽITEV KRUHA? Po novem letu v tržiških trgovinah ni več mogoče dobiti 80 deka-gramskih štruc belega kruha, na katerega smo se potrošniki že navadili in ga že vsa leta kupujemo. Sedaj prodajajo štruce enake kvalitete, le da tehtajo en kilogram. Spominjam se, da sq se peki odločili za peko 80 dekagram-skih štruc zaradi več razlogov: to je primernejša količina za štiričlansko družino in manj kruha od takšne štruce je končalo v odpadkih. Zakaj potem takšna sprememba? Je bila to želja potrošnikov? Dvomim, saj nas o tem ni nihče vprašal. Najverjetneje je spremembi botrovala cena. 80 dekagramska štruca je stala 43 dinarjev, nova pa bi po logiki smela veljati največ 54 dinarjev, ne pa kar 68 dinarjev. Torej se je dejansko kruh podražil za dobro četrtino in to brez kakršnih koli obvestil. Ali smo tudi pri kruhu prišli tako daleč, da se 20 dekagramov težja štruca šteje kot nov proizvod s popolnoma novo ceno. Po tej logiki lahko začne pekarija spet peči 80 dekagramske štruce, ki bodo ponovno dražje, saj so spet nov proizvod . . . S. R., Slap, Tržič PRIJAZNI PROMETNIK Lani 29. decembra smo ob 5,32 na kranjski avtobusni postaji zaman čakali na avtobus za tovarno Planika. Prosili smo prometnika Srečka, naj nam preskrbi avtobus. Čeprav je imel proste avtobuse/prošnji ni hotel ustreči rekoč, da avtobus ni naročen in da ga ne briga, kako bomo prišli na delo. Potrpežljivo čakojoče nas je na koncu odslovil z besedami, da tudi avtobusa za nočno izmeno iz principa ne pošlje. Nič kaj primerno ponašanje za prometnika, mar ne? V imenu ogorčenih potnikov Rode, Debeljak, Spodnje Duplje SLOVENŠČINA ZA UPORABO UR Če kupiš uro (kar je v tem času že silna potrata, saj imamo komaj še za mleko in kruh), potem te poleg cene razveseli še garancijski list, ki ima tudi slovenski prevod. Pa si oglejmo: Interservis, ki zastopa v Jugoslaviji proizvajalca dotičnih ur znamke UM H Ruhla iz Nemške demokratične republike, takole prevaja v slovenščino »uputstva za upotrebu«. »Pomikanje skazalj na nasprotni smeri njihovega hoda (vnazaj) ni dovoljeno! Da bi izbegnili ke-rozijo, okvaro mehanizma in pristop nesnage, pokrovček čim-manj otpirajte. Pazite, da uro ne udarite in ne držite jo v žepu. Pri umivanju rok, uro je treba odstraniti. Kadar se zaustavi je trena baterijo takoj odstraniti iz ure na baterijo ...« Poleg humoristične slovenščine so humoristična tudi navodila. Lastnikom ur pač ni treba posebej priporočati, da ročnih urne bi tepli ali jih vlačili po žepih ter z njimi čofotali po vodi. Malo jih je tudi, ki bi nalašč kukali pod pokrovček in tako omogočili »pristop nesnage« ali vztrajno vrteli »skazalj« nazaj, najbrž pa je kar koristno tisto priporočilo, da je treba baterijo takoj odstraniti... Praznik pri Toporšu Frančiška in Jernej Toporš z Velikega hriba pri Kranju sta slavila zlati jubilej Kranj — »Kaj vem, kako bi rekla. Vsega po malem je bilo, dobrega in slabega. Med vojno predvsem veliko hudega in slabega. Sicer pa je zelo hitro, kar prehitro minilo.« Tako nam je pred dnevi razlagala Frančiška Toporš s Ceste JLA 42 oziroma z Velikega hriba pri Kranju. Z možem Jernejem sta 13. januarja namreč praznovala 50-letnico skupnega življenja. Bilo je to kar veliko slavje, saj se jih je zbralo kar blizu štirideset. Frančiška je bila rojena pred 78 leti v Črnučah, Jernej pa leto dni pozneje na Spodnji Beli (pri Čarmanovih po domače) pri Preddvoru. Spoznala pa sta se v Ljubljani. Tam blizu Šuštarskega mostu sta namreč obadva delala. Jernej je bil krojač, Frančiška pa je pri sestri pomagala kot šivilja. »Veliko sva včasih kolesarila. Celo Gorenjsko, v Bohinj in Zgornjesavsko dolino. Tri leta po poroki sva kupila zemljo in dobro leto zatem sva na Velikem hribu naredila hišo. Po dvakrat, trikrat na teden sem se takrat vozila s Srečanje -invalidov Kranj — Pred iztekom minulega leta so se v Domu upokojencev v Kranju zbrali člani kranjskega društva invalidov. Srečanje je bilo še toliko prijetneje, ker se med letom te/, ko udeležujejo različnih izletov in drugih srečam Tokrat pa pm je društvo pripravilo pogostitev, spregovoril pa jim je tudi predsednik društva Mirko Galičič. Za prijetno razpoloženje je poskrbel se harmonikar \'ace Ušlakar in nekateri so celo zaplesali. Z željo, da bi so letos čimprej ponovno dobili, je srečanje kar prehitro minilo. V. Račič, Kranj kolesom iz Ljubljane v Kranj, da sem stregla delavcem. Sina in hčerko imava in danes živimo blizu vsak sebi. Vnuki so tudi že odrasli. Kar dobro se imajo. Pa tudi nama ni nič hudega. Jaz sicer nimam pokojnine, mož jo pa ima. Nisva preveč razvajena oziroma zahtevna in kar shajava, je pripovedovala še vedno živahna Frančiška. Jernej je prvotno delal pri Jazbecu, potem pa je na svoje začel. Vedno je imel dosti dela. Še danes se ga spomnijo in marsikdo pripomni: škoda, da več ne šiva. »Ja, kakšnih 15 let bo že tega, odkar sem v pokoju. Za obleke še danes nisem v zadregi. Toliko sem si jih že naredil. Hlač pa bo kmalu zmanjkalo,« v šali pripomne še kar krepak, vendar zadnje čase malo bolehen Jernej. »Nič nama ni hudega. Najhuje je bilo med vojno. Še dobro, da sva obadva znala šivanko sakati.« Frančiška še vedno doma pogospodi-nji, Jernej pa v tem mrazu najraje malo pogleda televizijo. Saj bo kmalu spomlad pa bo spet bolj prijetno. Ob čestitki smo jima zaželeli, da bi bila še dolgo čila in zdrava. A. Žalar Pismo Franca Tomažiča Gorenjskemu glasu in bralcem Franc Tomažič, pri katerem smo bili v začetku tega leta, je še vedno zdrav in čil prekoračil devetdeseto leto. V zahvalo nam je poslal pismo, v katerem je lepo razložil, kaj je bilo vseskozi njegovo življenjsko vodilo. Spoznanja, nabrano v tolikih desetletjih, so modrost, ki jo Tomažič pripoveduje v nevezani in vezani besedi. Takole pravi: »Naj vam v naslednjih vrsticah razodenem, da to. ni nobeno čudo ali skrivnost, če si že v otroški dobi primoran doživljati za svoj razvoj do-brotljive udarce, ki te primorajo k samostojnemu razmišljanju in živo-tarjenju med dobrim in zlim. Miroljubni, resni, skromni in svobodoljubni duhovi so običajno sadovi revščine, zato niso scrkljanci, obloženi z vsemi dobrotami tega demoralizira-nega, sebičnega sveta, temveč so deležni tako fizičnih kot psihičnih udarcev, udarcev bede, ponižanj. Boječega to privede v obup, pogumnej-šemu pa je najboljša šola, da si sam najde srečo, mir, zadovoljstvo in za-doščanje.« Objavljamo tudi del njegovih verzov. Kdor želi zdravje ohraniti, visoko, mirno starost doživeti, mora v sebe samega prodreti, mesenega, časti lačnega divjaka v strogo vzgojo vzeti, nič več strastem telesa suženj biti. Telo je varljiva, nališpana obleka notranjega, duhovnega, neminljivega človeka. Mesena obleka se izrabi, odvisno, kako jo človek rabi. Kdor je sebe gospodar, ve, daje življenje stvarstva dar, če se ta preveč zlorablja, se v degeneracijo potaplja. Najhujši boj je boj s seboj, kdor sebe premaga, je resnični heroj. Človek ni lahko postati, če dvolično vlogo se mora igrati. Kdor pa resnično človek postane, nobena težava ga več ne zadane. Nikogar več ni žrtev, igrača, lastna pamet in vest sta. mu ščit — pomagača. Podpisal se je kot veseli, devetdesetletni Franc Tomažič Tečaj nege bolnika Kranj — Organizacija Rdečega križa Kranj po dveletnem premoru letos v začetku januarja ponovno organizira tečaj nege bolnika na domu. Tečaja se lahko udeleže odrasli, ki bi hoteli izpopolniti svoje znanje o negi za domačo rabo. Vsebina tečaja je podobna temam, ki so bile pred kratkim posredovane o domači negi preko televizijskega zaslona. Za brezplačni tečaj, ki bo trajal 18 ur, je v Kranju še nekaj prostora, prijaviti pa se je treba pri Občinskem odboru Rdečega križa, na Cesti .JLA 18. Prejeli smo Novoletni koncert V petkovi številki Gorenjskega glasa, 4. januarja, je Janez Jelene v članku »Novoletni koncert« pisal o Komornem zboru Loka iz Škofje Loke. Zelo lepo in prav. Med drugim je zapisal, da je zbor na radijskem tekmovanju »Amaterski zbori pred mikrofonom« svoji skupini zasedel drugo mesto. Zanima me, kje je dobil ta podatek. Z gotovostjo namreč lahko trdim, da ne drži. Če ste že pisali o tem tekmovanju, naj povem, da je iz škofjeloške občine doslej sodeloval le Loški ženski kvartet, in sicer v sezoni 1975/76. Koncert je bil na radiu predvajan 13. decembra 1976. Lojzka Hafner Šterova družina iz Predoselj: (od leve proti desni) Jože, Ivo, oče Jože, ma^ Antonija, Tone, Marija, Majda, Marko in Franci; manjkata Albin in Slavki — Foto: F. Perdan Pri Šterovih v Predosljah Devet otrok — sedem vojakov,trije alpinisti.« V premislek mladim družinam: Antonija in Jože Šter iz Predoj selj sta v skromnih razmerah spravila h kruhu devetero otrok« Predoslje — Danes, ko so pri nas v Sloveniji že redke družine s tremi ali štirimi otroki, je prav prijetno kramljati z Antonijo in Jožetom Šterom iz Predoselj. Odraščala sta v razmerah, ko kruha ni bilo v izobilju in ga ni bilo moč videti v smetnjakih kot dandanes. Pred drugo svetovno vojno sta se spoznala, Kovačev Joža iz Predoselj in Antonija iz Srednje vasi pri Šenčurju. Vojna vihra je Jožeta odnesla v partizane; bil je v Kokrškem in Gorenjskem odredu, v Prešernovi brigadi, v zapadnokoroškem odredu in ziljski četi. V svobodi sta se vzela. Jože je delal doma, v nekdanji brdski kovačiji, Antonija je služila kruh v tovarni, v današnjem Tekstilindu-su. Pred 36 leti je privekal na svet njun prvi otrok, za njim še deset, dva od njih sta umrla. Devetero sta jih v skromnih razmerah spravila h kruhu. Franci je najstarejši, po poklicu elektroinženir v Iskri Telernatika in se je dlje časa strokovno izpopolnjeval tudi v Moskvi. 35-letni Joža je programer na računalnikih v Iskri. Dve leti mlajši Ivo je strojni ključavničar v kranjskem Kovinsko obrtnem podjetju. 31-letna Marija je končala ekonomsko šolo v Kranju in se zaposlila kot tajnica v osnovni šoli Josipa Broza-Tita v Predosljah. Dve leti mlajši Tone je stjojni ključavničar; tako kot Ivo si je našel službo v Kovinsko obrtnem podjetju. 28-letni Slavko je končal šolo za av-tomehanika v Škof ji Loki in se zaposlil kot strojni ključavničar v Alpe-touru. Albin je bil sprva žičničar na Krvavcu, zdaj pa dela v Iskri Kiber-netika in hodi v tehnično strojno šolo. Majda je vzgojiteljica v vrtcu Mojca na Planini. 20-letni Marko je lani končal elektrotehnično iskrško šolo in se zaposlil v Iskri na Labo-rah. »V veliki družini ni bilo možnosti za razvajanje otrok in za življenje na veliki nogi. Vsak dinar smo morali pametno obrniti,« pravi Antonija. »Na domači njivici smo pridelali dovolj zelenjave, tudi kakega prašička smo uspeli zrediti. Pomagali smo prj kmetih, da smo zaslužili gajbo ali dve krompirja. Kruh smo pekli v domači peči. Meso je bilo le redko na krožniku, več je bilo krompirja. Veliko sem otrokom sama spletla ali se-šila, nekaj obutve in oblačil smo dobili tudi pri sorodnikih. Ni bilo tako, kot je marsikje danes, da ima vsak otrok svojo sobo. V začetku nas je pet spalo v eni sobi, šest v drugi; kasneje, ko smo hišo povečali, po dva ali trije. Pralni stroj smo kupili šele & daj, ko je starejši sin zaslužil. Pr6 smo prali v Belici — tudi pozimi, K" je zamrznila. O dopustu z možej11 nisva razmišljala, nekajkrat sva v hribe — na Storžič, na Veliko p no ...« Antonija se spominja, kako je I kala novo leto — s šivanjem v roKjj pa tudi dogodka iz časov, ko je 1» mož v bolnici. Sina je poslala v trg0, vino po pol margarine, pol kilogr* ma sladkorja ... Vse na pol. Za v# ni bilo denarja. Ko se je otrok vrnil* nakupovanja, so kmalu za njim po^j kali na vrata skromnega domka Predosljah moževi prijatelji. V trg", vini so videli, kako malo je fantič n* ložil v cekar za tako številno dru# no. Prinesli so več kosov margarin* več kilogram sladkorja, več kilogr* mov makaranov — vsega več. »Morebiti kdo misli, da sem bij' zaradi kopice otrok in skrbi zaty prikrajšana za druge radosti v življe nju. Nikakor! Otroke sem imela ra^ in še danes jih imam. Z veseljem p" pestujem osmero vnučkov, tudi soS? dove rada vzamem v naročje,« pra^1 Antonija. »Mlade družine se daril izgovarjajo, da otroci preveč stanejj da ne bi mogle spraviti h kruhu v* kot enega ali dva. Mislim, da tudi I so pripravljene na tolikšno odrek*' nje, kot smo bili mi.« »Tudi družbi moram reči — hval* Kot borcu so mi dali socialno pomo1 ki je bila v naši družini v preteklo^ v veliko oporo,« pravi Jože, ki je delu v kovačiji in kasneje v Štanda' du ter ob skrbi za številno druži*1"; vedno našel čas še za druge dejavn"-sti. Delaven je bil v kraju in v kraj^ vni skupnosti, v kulturnoumetfl1' škem društvu, v borčevski organih ciji in socialistični zvezi, v gasilske*? D društvu, v organizaciji Rdečega kf' ža, v lovski družini Storžič in še P1 lahko naštevali. Prejel je vrsto Prl znanj — red zaslug za narod s srebj' no zvezdo, medaljo zaslug za naro^ medaljo za hrabrost, priznanje Zve' ze lovskih družin Gorenjske, prizfl3' nje Rdečega križa za 35 let dela . • | Otroci gredo po njegovih stop1] njah: Jože, Ivo, Tone in Majda so & lavni v kulturnoumetniškem dru' štvu, vsi so že nastopili na odrski'1 deskah v Predosljah. Vseh devet f pelo v pevskem zboru. Franci, Jo*6 VQ( in Albin so preplezali številne zah**' t(1 vne smeri v domačih in tujih g°ra^ Šesterica je že služila domovini Somborju, Beogradu, Prištini, BaflJ Luki, Ribnici, Požarevcu, sedmi P3 čaka na poziv. C. Zaplotnik Zi k je si ft P n k e li b P t< j< F b v 0] si b, P C( ( M in V. rr do je v'ria mi kr *n< U s V v So dfc Pr PRAVNIK SVETUJE ODŠKODNINA ZA STRAH B. M. iz Radovljice Zanima vas, kdaj lahko oškodovanec zahteva odškodnino za strah? Odgovor: Odškodnino za strah kot del nepremoženj-ske škode se oškodovancu lahko prizna v primeru, če je bil strah zek) intenziven in je pustii v duševnosti prizadetega trajnejše posledice. Odškodnina za strah se priznava tudi v primeru, da je intenziven strah tra jal dalj časa brez posledic. RAZDELITEV SKUPNEGA PREMOŽENJA L. K. iz Kamnika V pismu obširno pišete o problemih v vaši zakonski skupnosti. Za razvezo se ne morete odločiti, vseeno pa bi radi pravično uredili premoženjska vprašanja /. vašo ženo, da ne bi obstajalo toliko nesoglasij. Odgovor: Predlagamo vam razdelitev skupnega pre- moženja, ki je bil ustvarjen v času zakonske zveZč; Razdelitev premoženja lahko uredite sporazumno z ženo ali pa na vašo zahtevo. Pomembno pa je to, da sporazum o razdelitvi skupnega premoženja ovei*1 sodnik sodišča, kjer prebivate. ČIGAVA ODGOVORNOST T. L. iz Škofje Loke Moja hčerka hodi v srednjo šolo, v stavbo biv$e gimnazije v Kranju. Po zahtevi vodstva šole pušča' jo dijaki svoja vrhnja oblačila in obutev na hodn1' ku šole. Med poukom je bila moji hčerki ukradel*! bunda v vrednosti 9.000 din. Pravijo, da so podob' ne kraje na šoli več ali manj na tekočem traku' Sprašujem, kdo je odgovoren za ukradeno bund° iz hodnika, ali šola, ki je odredila mesto za odla£u nje obleke, ali dijaki, ki so med poukom v ia^rt> dih? In ali lahko od šole zahtevam povrnitev šk° de? Odgovor: Mnenja smo, da šola odgovarja l\ stvari, ki jih učenci prinesejo s seboj, če jih mt,r'1 jo obvezno oddati v hrambo v šolsko garderobo, ^ ko, da jih nimajo več pod svojim nadzorstvom- kt 0 Pi S( d, *da ^ v Iskrini srednji šoli, kjer go i f3.0 casopis Plus minus. Že mno-Sj .. et je mentorica Jožica Mihev, ki del« Vedno znala najti primerne so-Prib ue' zato Je njihovo glasilo tako ^bljeno pri dijakih. stran -nja prVa številka ima dvajset karjK1 clankov, ilustracij, fotografij, Ovit^V1"- Niti križanka ne manjka. Prof* Je opremljen s karikaturami s0 ri^PrJev >n treba je priznati, da d°stojnee ln Šale ° n]ih duhovite in di^^sopisu so članki o delu mlaci U£ e organizacije, odboru, poročilo o "^.uspehu iz prve konference, ledar *iitvi tren Vencev, šolski ko-1%7 .lanek iz Omladine iz leta misij o Vsebuje še danes zanimive deSe° Vzgoji in izobraževanju. Sle-. la*nitn » iz nalog pa klic ° P°moči vega ' sPort pa še marsikaj zanimi- št^Jjiubljajo, da bodo v prihodnji gra^j; 1 Pisali o novi šoli, ki jo zanje nestrtin na Zlatem polju. Nanjo že nev2dr^JakaJ°- sa3 zda3 etelaJ0 v Preseli,.nm razmerah. Ko se bodo lih Uspehi"10 gotovo brali ° še več* Zlata Volarič TOMŠIČEVA 44 V gledališču lutk v gradu Kieselstein bo v četrtek, 24. januarja, ob 15.30 in 16.30 gostovalo lutkovno gledališče Papilu iz Kopra z lutkovno igrico Papirnate zgodbe. v razstavni salon več kot 16.000 ljubiteljev kulture. Letos nameravajo organizirati devetnajst slikarskih razstav. Predstavili se bodo akademski slikarji, skupaj deset, trije ljubiteljski slikarji in šest bo skupinskih razstav. Organizirali bodo razstavo umetniške keramike, tapiserij, razstavo delavske ustvarjalnosti in tri razstave umetniške fotografije. Programski svet bi za uresničitev tega programa potreboval okoli mili-. jon dinarjev ali povprečno M0 tisoč dinarjev za razstavo. Od tega morajo skoraj tretjino denarja odšteti za stroške zavarovanja razstav, najemnino, ogrevanje. Sredstva za razstavno dejavnost predstavljajo skoraj petino vseh sredstev, predvidenih za ljubiteljsko kulturno dejavnost v občini. Vsega denarja od jeseniške kulturne skupnosti ne morejo pričakovati, zato bodo morali prizadevni organizatorji razstav zbrati nekaj denarja tudi iz drugih virov. ^ g ščuke pa ni v Podljubelju — Me'd najaktivnejšimi amaterskimi društvi v tržiški občini je nedvomno KUD Podljubelj, kije letos v začetku leta pripravil premiero komedije Ščuke pa ni Toneta Partljiča v režiji tržiškega režiserja Iva Kokalja. Jože Meglic kot direktor podružnice, Lenčka Polajnarjeva kot njegova žena, Simona Kavčič kot novinarka Helena, Renato Kavar kot Kadivec, Ivanka Novak kot napovedovalka Matilda, Vinko Jane v vlogi Klandra, Tončka Ahačič v vlogi njegove žene in Tomaž Ahačič kot praktikant Peter, so se domači publiki predstavili v nedeljo v Domu družbenih organizacij v Podljubelju. Predstavo so z režiserjem zasnovali še Darja Govekar, Jože Pogačar, Izidor Ahačič, Edi Slibar in Milka Ahačič, ki so poskrbeli za luč, sceno, glasbo, kostume in šminko. Predstavo bodo ponovili v Tržiču predvidoma l. februarja v okviru abonmaja kulturne skupnosti Tržič, nato pa na gostovanjih še v ostalih krajevnih skupnostih. — B. Kubarič Vsako leto bogatejši knjižni sklad Osrednja knjižnica v Kranju ima obsežen knjižni sklad prek 250 tisoč knjig, ki ga vsako leto obogati s 13 tisoč novimi — Knjižnica zajema blizu 150 tisoč članov, bralcev pa je nedvomno vsaj še enkrat več — Morebitne »bele lise« bi radi zapolnili z bibliobuson Kranj — Osrednja knjižnica v Kranju ima bogato založene knjižne police. Največ knjig, večinoma strokovnih, je zbranih v študijskem oddelku, kjer izposojajo pretežno v čitalnici. Splošna knjižnica, ki je menda največja knjižnica s prostim pristopom v Sloveniji, obsega slovensko, prevodno in tujejezično beletri-stiko, nekaj pa tudi stroke. Mladina in otroci imajo v pionirski knjižnici na voljo blizu 40 tisoč knjig. Pod okriljem kranjske osrednje knjižnice so tudi štiri podružnice, v Stražiš-ču, Naklem, Šenčurju in Preddvoru, ki imajo skupaj okoli 25 tisoč knjig. Hkrati v potujoči knjižnici kranjska osrednja knjižnica z literarnimi novostmi oskrbuje tudi 17 krajevnih, večinoma društvenih knjižnic. Poleg običajne dejavnosti, izposoje knjig na dom in v čitalnico, ima knjižnica tudi bogato spremno dejavnost. Vsi oddelki imajo v letnem programu srečanje z literarnim ustvarjalcem, prigodno razstavo ob kulturnem dogodku, pionirska pa tudi redne ure pravljic za predšolske otroke. Na policah vseh oddelkov kranjske osrednje knjižnice je torej prek 250 tisoč knjig. Vsako leto jih obogatijo s 13 tisoč novimi izvodi. Tako je v študijski knjižnici zdaj že sto tisoč knjig, v splošni 60 tisoč, v pionirski 40 tisoč, v potujoči in v podružnicah pa po 26 tisoč. Na srečo je v Kranju za knjigo še vedno dovolj denarja. Dve kulturni skupnosti namreč namenjata knjižnici sredstva za njeno dejavnost. Kulturna skupnost Slovenije je lani prispevala 1,6 miliona dinarjev, preostalo do skupnega zneska 7 milijonov pa domača, kranjska kulturna skupnost, ki je knjigo do zdaj vedno štela za prednostno kulturno vrednoto. Slovenski založniki izdajajo vsako leto manj knjig. Ko bi jim uspelo v celoti izpeljati izdajo vseh načrtovanih knjig, najbrž sredstva kulturne skupnosti ne bi več zadoščala za bogatitev knjižnih skladov. Toda pomanjkljiva realizacija založniških načrtov ima drugačne posledice. Izposoja v knjižnicah počasi pada, ker je na policah vse manj novosti. Manj je zlasti mladinske in prevodne literature, tako da je teže zadovoljiti predvsem zahtevnejšega bralca Na voljo je kakih 2800 naslovov, d v e tretjini od tega v slovenskem, ost« La tretjina pa v drugih Jugoslovan skih in v tujih jezikih. Dnevno se v knj&-nici izmenja 11 tisoč bralcev. Kranjska knjižnica* ima 140 tisoč članov, vendar ta statistična števila ne pove vsega. Bralcev je nedvomno še enkrat več, saj berejo tudi tisti, ki nimajo članske izkaznice. Z vss skromnejšim prirastom knjižnih novosti iz založb bo tej množici sčasoma tudi vse teže ugoditi in bodo tako še najbolj zadovoljni tisti, ki se na novo vpisujejo. Teh je v vsakem oddelku v Kranju (izvzemši podružnice in potujočo knjižnico) kakih 600, 700 vsako leto. Podružnične knjižnice in potujoča deloma pokrivajo tudi potrebe po knjigi na podeželju. Vendar vsem še ni zadoščeno, zato v kranjski knjižnici že dolga leta razmišljamo tudi o »bibliobusu«, avtobusu, ki bi razva-žal knjige po terenih, ki za zdaj ostajajo nepokriti. Zamisel je stara vsaj dve desetletji, intenzivno pa tak način širjenja bralske kulture načrtujejo zadnjih pet let. Ker ga sami najbrž ne bi zmogli, so se dogovarjali tudi s knjižnicami drugih gorenjskih občin. Vendar so stroški nakupa avtobusa, njegovo vzdrževanje in spremljajoči izdatki tolikšni, da se mu morajo za zdaj kar odreči. Bojijo se, da bo zaradi tega matična knjižnična dejavnost za dlje časa obtičala na mestu. D. Z. Žlebir JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, (187) Zdravstvena beseda »Po štiridesetletnem bivanju v tujini sem se vrnil v domovino. Začudil sem se, kako brez potrebe v govoru in pisavi uporabljajo tuji jezik. Vas pozdravlja J. I. iz Brežic« Priložen je posnetek napisa na škatlici za zdravila tovarne Lek iz Ljubljane, kjer je brati, da je zdravilo »Redergin® regulator cerebralne in periferne cirkulacije«. Naš Brežičan je upravičeno lahko začuden, pa seveda tudi še žalosten in jezen, ko se kot bolnik sprašuje, kaj da one iz latinščine prevzete besede pomenijo. Če že ime zdravila ne more biti slovensko (namreč Redergin: ali se v tistem -gin vendarle skriva kaj za ženske?),! pa bi vsebinski prikaz tega zdravila upravičeno lahko pričakovali v slovenščini (in na drugi strani morda še v srbohrvaščini, kolikor ciljamo tudi na ta trg). Nič težko ne bi bilo namreč povedati, da gre za uravnavalec možganskega in obrobnega krvnega obtoka. Kako preprosto bi to bilo! In bolniku bi bilo veliko bolj jasno, kaj mu dajejo v roke. fL Že vidimo, kako bodo zdravstveniki zahrumeli in nas popravljali: npr. da se ne reči obrobni (ali po SSKJ tudi obkrajni) krvni obtok, ker to ni isto kot periferni; da je morda tudi cirkulacija kaj več ali kaj drugega kot krvni obtok; in tudi regulator ... Skratka najbolje je, če smo kar prevzeti od prevzetega, kar ima še to prednost, da pacient (reci: bolnik) ne ve, kateri medikament (reci: zdravilo) je indiciran (reci: primeren) za njegovo bolezen. So sicer med zdravniki in v industriji, ki zdravstvu služi, tudi bele vrane, v glavnem pa se kar trdno okrepajo svoje latovščine. Kdo jih bo končno prepričal, da imajo tudi bolniki svoje pravice, pa seveda tudi pristni jezik slovenski?! Morda bodo tudi nam zabrusili s citatom iz knjige s FSPN, da zaradi domačega izrazja strokovne stvari niso nič bolj jasne. Mi pa bi si le še upali trditi, da je oddelek za bolezni ušes, nosa in grla pomensko bolj jasen kototorinolaringologija.in očesni zdravnik bolj kot oftamolog. Tudi v strokovnem izrazju bodimo zvesti materinščini, kjer to brez sile gre. Zakaj nam v tem ne bi mogli biti za zgled Čehi? Obnova knjižnice v gledališču Po tridesetih letih so končno temeljito obnovili prostore matične knjižnice na Trgu Toneta Čufarja — Dobro obiskana knjižnica na Plavžu Jesenice — V prostorih gledali šča Tone Čufar na Jesenicah je matična občinska knjižnica že trideset let. Vsa leta pa prostorov, v katerem je več tisoč knjig, niso nikoli prenovili. Prostori so bili že prav odbijajoči, kar je odvračalo številne ljubitelje dobre knjige. Knjižničarji niso imeli možnosti, da bi odprli tudi čitalnico, celo svojih delovnih prostorov niso imeli. Jeseniška knjižnica obsega matično knjižnico v gledališču, na Javor-niku v kulturnem domu, na Hrušici v kulturnem domu, nedavno pa so odprli tudi skromno knjižnico na Plavžu — na križišču Ceste na Golico in Bokalove ceste, v zasebni hiši. Videti je, da je bila plavška knjižnica zelo potrebna, saj jo obiskuje izredno veliko bralcev. Poleg matičnih knjižnic so še vaške v Ratečah, Podkorenu, Kranjski gori, Gozd Martuljku, na Dovjem, v Žirovnici, v Kranjski gori in Žirovnici pa sta večji izposojevališči. Republiška kulturna skupnost vsako leto nameni kar izdatna sredstva za nakup knjižnega fonda po občinskih knjižnicah. Jesenicam pri- pada okoli 7uu usoc dinarjev letno. S tem denarjem kupujejo vse knjige slovenskih založb in skupni jeseniški fond danes obsega že okoli 30.000 knjig. Knjižničarji pravijo, da število bralcev ne up; da, da pa pogrešajo več svetovnih uspešnic in prevodov. V naših založbah tiskajo manj tujih knjig, ker ne morejo zagotoviti dovolj deviz za odkup avtorskih pravic — celo priljubljenih »krimi« romanov ni več toliko kot pred letom dni. V jeseniški knjižnici je izposoje-valnina drugačna: za 45 izposojenih knjig je treba odšteti 300 dinarjev za odrasle, za mlade manj, Danes je matična knjižnica še zaprta, saj v njej obrtniki opravljajo zadnja adaptacijska dela. Vgradili so nova okna, zamenjali tla in namestili lepe knjižne police. Knjige, ki čakajo v shrambah in v zasilnih prostorih, bodo kmalu v znatno lepših prostorih na voljo bralcem, knjižničarjem pa se bo uresničila dolgoletna želja, da bodo na lepših policah in v kulturnem okolju bralcem lahko ponudili kar največ knjig domačih in tujih avtorjev. D. Sedej Radio Triglav v dvajsetem letu Radio Jesenice praznuje dvajsetletnico obstoja in dela — Zastarela oprema, a dober in kvaliteten program — Nadvse dobra glasba — Radio Triglav na valovih izredno poslušanega radia Carin-zia Jesenice — Pred dvajsetimi leti se je na Jesenicah zbrala skupina radioamaterjev, pobudnikov, da ustanovijo lastno radijsko postajo. Občinska konferenca je sprejela idejo in 5. januarja se je prvič oglasila pesem Oj, Triglav, moj dom. Pri prvem oddajanju so sodelovali France Gracer, Branko Stare, Jelena Jeraša, Aleš Soklič, Teo Lipicer, kot gostja pa Majda Rebernik. V začetku so oddajali trikrat tedensko, že leta 1972 so začeli oddajati vsak dan. Radio Triglav je prešel na UKW oddajanje, financirala pa ga je tudi občinska konferenca SZDL iz Radovljice. Z oddajniki na Brvogih nad Kranjsko goro, na Katarini, na Špa-novem vrhu in Voglu radio Triglav slišijo v jeseniški in v radovljiški občini, poslušalci jih slišijo v Medvodah in Ljubljani. Dvajsetletnico dela je jeseniški radio pričakal s prejšnjimi finančnimi in prostorskimi težavami, s staro studijsko tehniko, a vsi tisti, ki ga redno ali občasno poslušajo, so z vsebino in programom zadovoljni. Radio obvešča o najpomembnejših dogodkih ter uvaja številne oddaje, ki so pripravljene povsem profesionalno in prav nič ne zaostajajo za osrednjim radiom v Ljubljani. »Želimo si še mnogo več, kot smo kadrovsko in organizacijsko zmožni, pravi direktor in odgovorni urednik Slavko Humerca. »Dokaj čuden način financiranja nas sili v to, da so včasih naše vesti protokolarne, obenem pa ob skromni kadrovski zasedbi zmanjka časa za kritične prispevke, štirje novinarji »pokrivajo« območje od Rateč do Podnarta, oddajamo vsak dan in imamo letno 1250 ur samostojnega programa. Zamišljamo si drugačen način posredovanja problemov, ko naj bi se novinarji bolj oglašali s terena in vodili posamezne oddaje, a kaj ko naši tehniki niso stalno zaposleni pri nas, a tudi tehnična oprema je zastarela. Delamo s polprofesionalno opremo, ki je le prilagojena za radijsko produkcijo in dotrajana, nimamo pa nobene rezerve. Delovne možnosti so slabe in sploh ni primerjave z ostalimi modernimi radijskimi studii. Zdaj poskušamo urediti financiranje tako, da bi se pri kulturnih skupnostih obeh občin zbiral denar ostalih interesnih skupnosti, ki prispevajo za obveščanje. Vedno več denarja ustvarjamo sami, kar polovico, z reklamami in oglasi. V zadnjem času nas poslušajo ljudje v Kranju in celo v Ljubljani, saj nas večkrat pokličejo. Za mlade je ■M- Slavko Humerca, direktor in odgovorni urednik Radia Triglav zanimiva oddaja Stop zelena luč, saj predvaja obilo kvalitetne glasbe. Ko smo že pri glasbi: nekateri nam očitajo, da smo v tem kar preveč »moderni«, vendar menimo, da moramo z glasbo slediti pač glasbenim tokovom, ki se uveljavljajo na sosednjih radijskih postajah preko meje. Treba je vedeti, da ni malo poslušalcev jeseniške in radovljiške občine, ki redno poslušajo sosednje avstrijske in italijanske postaje in je zato njihov okus kar izbirčen. Od vsega začetka se je ohranila oddaja Mi pa nismo se uklonili, namenjena ljudem, ki so preživljali strahote druge svetovne vojne. In seveda domače novice so na naših valovih vseh dvajset let, nekoliko manj pa Športni spored, Oddaja za mlade, Naše zrcalo, Kulturna snovanja, Po domače za vas. Triglav Jesenice redno, vsako sredo, pripravi enourni skupni program za radio Carinzia v Beljaku. To je predvsem turistično-informativna oddaja o turistični ponudbi Bleda in Bohinja ter Kranjske gore, kadar pa teh informacij ni, posredujemo domačo slovensko glasbo. Na zelo poslušanih valovih radia Carinzia je torej vsak teden tudi enourni program jeseniškega Radia, kajpak v nemškem jeziku. Zdaj se dogovarjamo še z Radiom Koper in Maribor, da bi to sodelovanje razširili še na ostala slovenska področja. Naj menim, da poleg Carinzie, ki jo posluša okoli 200.000 ljudi, navezujemo stike še z redakcijo slovenskega programa regionalne radijske postaje v Celovcu«. Radio Jesenice je kvalitetno in vsebinsko med našimi najboljšimi radijskimi postajami, dobro opravlja poslanstvo, posluša ga širok krog poslušalcev. Radovljičani ga dobijo preko oddajnika na Katarini, na 96 MH, Jeseničani na 106 MH, Gornjesavska dolina na 103,9 MH, Bohinjci na 103.8 MH, pretvornik na Španovem vrhu pa je naravnan na 98,6 MH. A. Kerštan D. Sedej Novinarji Radia Triglav: Sonja Anderle, Slavko Humerca, Janka Pe-terca, Janko Rabič, Dušan Dragojevič (sedi) Smučarsko veselje za vse otroke K Prejšni teden je 23 otrok in mladostnikov v organizaciji Gorenjskega društva za cerebralno paralizo končalo že deveti smučarski tečaj — Nekateri invalidni otroci so na snegu že postali mojstri, drugim je bilo to prvo srečanje s snegom — Pred leti je bilo smučanje še novost, zdaj pa je posnemanja vredna dejavnost, ki sodi v skrb za rehabilitacijo otroka šola smučanja — Letos je Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo uspelo prepričati tudi nekatere svoje odrasle člane, da ni za učenje smučanje nikoli prepozno. To zdaj vedo tudi Renata, Srečo in drugi. Kranjska gora — Zavijanje na snegu je najtežavnejša stvar na svetu, če gre bolje desni zavoj, pa v levo noče. Takih začetniških težav se prav gotovo spominja vsak smučar, z njimi so se spopadali tudi tečajniki za Domača kromdioksidna kaseta na trziscu V založbi kaset in plošč RTV Ljubljana si prizadevajo hoditi v korak s svetovno kasetno tehnologijo. Konec oktobra leta 1984 je bila na Otočcu na Krki na desetem jubilejnem delovnem srečanju »Zlata kaseta 84« prvič predstavljena javnosti domača kromodioksidna kaseta, v začetku lanskega decembra pa se je že pojavila na prodajnih policah. Čeprav je kakovost glasbenega posnetka na ploščah boljša, kupci vendarle raje segajo po kasetah, saj so bolj priročne in cenejše. Kljub temu pa so na kaseti lahko tudi kakovostni posnetki, saj sodobna tehnologija uveljavlja nove in nove izboljšave. Zadnji dosežek na tem področju je kromdioksidna kaseta Cr02. Ta pa ni dosežek domačega znanja, temveč le uvedba nove tehnologije. Razlika med navadno kaseto, posneto na traku »low noise« in kaseto Cr02 je očitna. Kromdioksidna kaseta omogoča boljši tonski zapis kot navadna kaseta. Na navadni kaseti je zvok nekako kepast, brez visokih tonov. Na novi kaseti Cr02 dobimo precej več visokih frekvenc in širino prostora. To pomeni, da je zvok bolj odprt, šumov je manj, posnetek pa je zato boljši. Kromdioksidna kaseta zaradi izboljšav stane 100 dinarjev več kot navadna. To pa ni velika ra-1 zlika, če upoštevamo kakovost traku. Zato založba kaset in plošč RTV Ljubljana upravičeno pričakuje, da bo z novo kaseto CrO* prodrla na jugoslovanskem trgu. Med že posnetimi kromdioksidni-mi kasetami pa je založba kaset in plošč RTV Ljubljana uvrstila ansambel IMAGINATION SCANDALUS, med domačimi izvajalci pa priljubljeni slovenski ansambel RANDEZ-VOUS. Obe kaseti sta posneti z novo tehnologijo v DOLBY tehniki, kar zagotavlja še boljši stereo posnetek. A. Kerštan marsikaterega nenadejane, a zdaj že dolga leta uveljavljene šole smučanja pri nas. Gre za šolo smučanja, ki so jo pri nas prvi zastavili pri Gorenjskem društvu za cerebralno paralizo. Ko so pred devetimi leti prvikrat v Gorje pripeljali skupinico otrok, ki je zaradi cerebralne paralize prizadeta v gibanju, je le malo staršev verjelo, da bodo videli to, kar so lahko po enem tednu: njihov otrok se je smučal. Zdaj po devetih letih izkušenj — le-te so posredovali tudi drugim društvom v Novo mesto, Zagreb in drugam — se pravzaprav šola sama ni spremenila. Spremenili pa so se starši, ki zdaj otroke z veseljem pustijo na smučanje, ne da bi se bali, kako bodo otroci — največkrat dokaj odvisni od starševske pomoči — sami zmogli učenje smučanja, si pridobili samostojnost in neodvisnost, ki je za invalidnega otroka nujna. Zdaj so Andrej, Srečo, Toni, Blan-ka, Boštjan in še drugi — letos jih je bilo 23 v tečaju — že doma. Morda so smuči postavili v kot in sami ali s starši ne bodo upali na sneg. Raje bodo čakali na drugo leto, ko bodo noge in roke bolj ubogale, če jih bo spodbujala četica smučarskih vaditeljev pod vodstvom Nejca Črnilca. Nekateri, ki so bili prvič na snegu, pa bodo imeli veliko povedati svojim o veselju, ki se ga lahko doživi le na snegu, čeprav je za vsakega združeno tudi s padci, neubogljivimi smučkami, nerodnimi »pancarji« in podobno. Sicer njihovih vtisov. pa — tule je nekaj Renata Avsenik je bila tokrat p' vič na smučkah. Spoznala je sicer da je ta veščina nekaj zamotanega — hočeš eno, smučke pa po svoje, W da drugo leto bo spet prišla. Sodela|_ ke v Iskri Delti so komaj verjele, & gre Renata smučat, zdaj jim bo 1 ko povedala, kaj zmore. Padci presneti koli, ki se na tekmi, orgaflj zirani opb koncu tečaja, niso ho umikati, bodo pozabljeni, ostalo P' bo veselje, da se s trudom nekaj $ seže. Tudi Srečo Blagovič je bil lettj prvič. Dela v Iskri Telematiki $ elektromehanik in za tečaj je dobj posebej dopust. Sposodil si je sttm ke v strahu, kaj bo, toda izkušnje ^ krasne. Za* Andreja Mraka, 6-letitf ga učenca računalništva na kranjs^ srednji šoli, pa je bil to že deve" smučarski tečaj. Če za koga, pote"1 gotovo zanj velja, kot je rekel od smučarskih vaditeljev, da je p* . va čarovnija, kako se invalidni otro'1 privadijo smučanja, ko marsikater? mu že hoja dela težave. Za vse tečajnike, od najmlajših, "f tos je bila to sedemletna Petra ,l! Sv. Duha, pa do najstarejših, men1 je bil to Srečo, je veljalo, da so # morali na tečaj pripraviti. Imeli sC| »suhi« trening mesec dni poprej v m lovadnici, razen tega so vsak da" pred smučanjem potelovadili še ' hotelu. Niti smučanje pa občasni sprehod pa plavanje jih niso dovw utrudili, da bi se odpovedali plesu I družabnim igram. V hotelu Lek $ jim namreč z velikim razumevanje"* dali na voljo ne samo klubski stor za mlajšo skupino, pač pa s! vsako popoldne odprli disko, vrte', muziko s svetlobnimi efekti, kar P8 sodi zraven. Vrteli so se vsi od otro in mladine do vaditeljev in pedali gov. Večerne ure pa so bile zanje $\ veda mirnejše zgodaj odhod v poS#; lj0« , k Se en tečaj za invalidne otrok« "i mimo. Odveč je vedno znova prip* vedovati dobre strani takšne hab>" tacije za prizadete otroke. Spoz^ vajo jo starši, potem ko vidijo PoS^e te filme v poletni šoli za starše v Novigradu, spoznavajo jo tudi drugi« "j primer smučarji, ki se dričajo j* kranjskogorskih vlečnicah. Neredf se je sprostitvi in predahu namenr nim igram na smučanju povsej spontano pridružil zdrav otrok, ' ga je pritegnilo veselje in smeh sK* pine. Če se je prve dni morda k* čudil, da so bolj izkušeni že lah", prijeli za sidro vlečnice in se k| ostala množica smučarjev poteg*1",' tja do vrha strmine, se kmalu ni v* Veselje na snegu ni rezervirano S* mo za zdrave. Nič zato, če je zna™ treba nabirati več let in če ti otnr ne bodo smučali kot Križaj. Naj% je vredno to, da ne bodo samo sede( doma in gledali skozi okno drug* občutkom, da so za nekaj prikraFJ ni. Prav ta šola jim te občutke ie prvih dneh izbije iz glave. L. M R. jer in » cen sen "ju dor ven ma na jo ; «W Prii 90] rej, zer sto mi] šli. \ je ] vic nal in Utrujeni, a zadovoljni — Teden je minil v smučanju, plavanju, družO-g igrah, plesu, kdo ne bi bil utrujen od vsega tega. Toda mladost prenese sikaj. Foto: L. M. Arhitekturne izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala, Državna založba Slovenija pa založila kulturnozgodovinski in etnološki oris »Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem,« v katerem avtor Tone Cevc ugotavlja značilnosti pastirskih, drvarskih in oglarskih naselij predvsem v Kamniških in Julijskih Alpah, raziskuje gradnjo teh naselij in posameznih stavb, uporabnost prostorov ter zunanjo in notranjo opremo. »Če S'e poskušamo vživeti v razmere človo ka pred ver kot dva tisoč petsto leti, potem si smemo predstavljati rudarja, ki je nabiral rudo približno 1500 metrov visoko na gozdni meji. Najbrž se ni vsak dan vračal v dolino, kjer je imel dom in topilnico^ železa. Domhevam, da je jemal s seboj v gon; tudi nekaj živine, da se je lahko ob rudarjenju preživljal z mlekom in mlečnimi izdelki. Zase in verjetno tudi za živino je napravil zavetišča . . . V kar največji zvezi /. želearstvom je bilo gozdno gospodarstvo. Udarci sekir in klici dr- varjev — »holcarjev« so stoletja odmevali v gozdni tihoti. Ker je sečnja največkrat potekala daleč od poti, so gozdni delavci živeli čez teden v preprosto zgrajenih kočah in zasilnih zavetiščih . . . Poleg drvarjev so delali v gozdovih še oglarji. Tudi ti so živeli globoko v gozdovih, daleč od stalnih bivališč . . .« je nastanek planinskih, drvarskih in oglarskih naselij opisal Tone Cevc. Za občasna naselja je značilno — ugotavlja — da se ne oskrbujejo sama. Pastirje vsak teden obiskujejo družine, drvarji so navadno za konec tedna odšli domov, medtem ko so oglarjem, ko so bili pri kopah, prinašali potreben živež od doma. Pastirska, drvarska in oglarska zavetišča, koče in gospodarska poslopja so na posamičnih območjih skoraj po pravilu zgrajena iz enakega gradiva. Precejšnjo, enotnost kažejo tudi v načinu gradnje, v velikosti in notranji opremljenosti. Na teh stavbah so manj zaznavne socialne razlike kot pri stavbah v vaseh. Pastirske koče premožnejših kmetov še niso bistveno razlikovale od koč malih kmetov. Čeprav imajo te stavbe precej skupnih značilnosti, so med njimi tudi veliki razločki — predvsem pri vezavi (konstrukciji) posameznih delov stavb in pri stavbni opremi. Avtor raziskuje značilnosti vrat, vratnih kril in kljuk, oken in lin, stopnic, pomolov in balkonov, nadstrešnikov, ognjišč, vodnjakov, korit ter ograj. Ugotavlja podobnosti in razlike med bivalnimi prostori, v katerih so pastirji, drvarji in oglarji prebivali, kuhali, spali in opravljali hišna dela, ter v opremi teh prostorov. Čeprav so občasni naseljenci vedno gradili svoje stavbe v časovni stiski, so jih poskušali vedno tudi skromno li- kovno olepšati — z napisi, okrasi, s kri#J strehah bajt, z verskimi znamenji na skuP planinah. t Spremenjene življenjske razmere v p°v0u nem času so se odražale tudi v arhitektur' (l( časnih naselij. »Ker je bilo vse manj PaS ,i jev, so začele pastirsko stavbe propad3*1^, danes kažejo nekatere planine žalostno P^i bo opuščenosti, posebno v Bohinju (npr- P .J na Pri jezeru). Gradnja cest in žičnic je 5 f{ ponekod pospešila posodobitev stavb i"1 ™J minjanje prostorske namenskosti, poseb/Vjjl v turistične namene (npr. na Belski pla"1'11^ Pokljuki), vendar počasnega izumiranj'1 £| ninskih naselij ni zaustavila. Drugače s° J ljenjske razmere vplivale na življenje nih delavcev v gozdovih. Danes skoraj ^e ' (i mo več oglarskih-in drvarskih naselij, so več potrebna, saj se gozdni delavci j pripeljejo po cesti do delovnega mesta." J tavlja avtor vpoglavju o varstvu arhitek ^ dediščine in poudarja, da so takšne oko«1 tjl spodbudile spomeniško službo, da se Je tudi varovanja stavb v občasnih naselji'1' Kava kot plačilo delavcpm Radulj je sredi preteklega leta dvakrat skušal prepeljati v svojem avtomobilu skupno 150 kg kave — Pogojna zaporna kazen ,n plačilo denarne kazni v višini 120.000 novih din Kranj — »S kavo bi plačal delav- Cem, ki somi zidali hišo,« se je pred temeljnega sodišča v Kra- Jjju zagovarjal Rajko Radulj iz Prije- a°ra. Zaposlen je sicer v Avstriji, vendar pa doma zida hišo. Brez dvo- 016 je dobro vedel, kakšno ceno ima !*a jugoslovanskem trgu kava in da J° je zato ceneje možno kupiti čez meJo. Lani junija je zato poskušal Popeljati z osebnim avtomobilom kg kave. Skri 1 jo je v posebej prižene bunkerje v blatnikih ter v re- 2ervnem kolesu. Potem ko je že pre-topil mejo, so ga na cesti ustavili ??lličniki ter kavo v avtomobilu našli. . Vendar pa je bil Rudalj vztrajen in te kavo pač poskušal prepeljati vno- lc- Zato je konec julija lani znova naložii tokrat 60 kg kave v avtomobil n sicer skrito na istih krajih kot pr- r Nesreča Neprevidnega sankača škofja Loka — V Frankovem na-s^3u v Škofji Loki se je četrtek, . • januarja, ponesrečil 10-letni De-Pn Bogovič. S sanmi je prečkal totalno cesto, po kateri je prav tedaj priPeljal osebni avto s Francem Po-pčnikom, starim 46 let, doma iz Do-lenJe vasi, za volanom. V trčenju je otr°k utrpel lažje telesne poškodbe. D. Ž. Nevaren padec s*uučarja Jesenice — V jeseniško bolnišnico so v petek, 18. januarja, pripeljali nuje ranjenega Jerneja Klinarja, starega 14 let. ki se je ponesrečil na Srnučišču na Španovem vrhu. Ko se te s smučmi spuščal s Španovega Proti Črnemu vrhu, se mu je v ovinku odpela smučka, zaradi česar ga je Jjrglo v neteptan sneg, kjer je trčil v Qrevo in obležal huje ranjen. Do spodnje postaje žičnice so ga v reše-vaicfm čomu Popeljali gorski reše- D. Ž. vikrat. Na mejnem prehodu pa so cariniki kavo našli. Radulj se je sicer zagovarjal, da je le 1 kg "kave njegove, ostala kava pa naj bi bila last sopotnikov v avtomobilu. Svojo kavo je nameraval porabiti kot plačilo delavcem, ki jih je imel pri gradnji hiše in sicer tri kilograme za dan dela vsakemu, del kave pa naj bi dal sorodnikom. Takšnemu zagovoru pa sodišče ni verjelo. Radulj je namreč povedal, da so bili sopotniki v njegovem avtomobilu tako vinjeni, da na meji carinikom niso mogli povedati, da je bilo pretežni del skritega kavnega tovora njihov. Sodišču se je zdelo bolj verjetno, da je bila vsa kava last Radu-lja, saj jo je potreboval kot plačil6 za delavce. Vsega skupaj je Radulj skušal prepeljati in potem vnovčiti okoli 150 kg nepražene kave vredne najmanj 75 tisoč din. Sodišče ga je spoznalo za krivega obeh očitanih mu kaznivih dejanj in sicer kršitve carinskega zakona in kaznivega dejanja nedovoljene trgovine. Obsodilo ga je na enotno kazen 6 mesecev zapora pogojno za tri leta, izreklo pa mu je tudi nepogojno denarno kazen v višini 120 tisoč novih din. V denarno kazen pa se Radulju všteva denarna kazen, ki jo je v višini 110 tisoč din že plačal po odločbi Carinarnice Jesenice. L. M. Povodenj v Pekovem skladišču Tržič — V Pekovem skladišču končnih izdelkov je v četrtek, 17. januarja, počila vodovodna cev. Voda, ki je s curkom lila iz stene, je hipoma zalila prostor, v katerem je bilo v kartonskih škatlah shranjenih kakih tisoč parov čevljev. Cev hidranta v tretjem nadstropju je bržkone počila zaradi hudega mraza, zaradi katerega je v cevi zamrznila voda. Skozi strop je voda pronicala tudi v drugo in prvo nadstropje na stojala z izdelanimi čevlji. Gasilci iz delovne organizacije so zaprli ventile in poškodovano cev zamašili. Po strokovni oceni znaša nastala škoda 3 milijone dinarjev. 'S ;i<* Rdeči petelin pustošil kot že dolgo ne Januarja je na Gorenjskem skoraj vsak dan gorelo — Nizke emperature so silile k prekomernemu kurjenju in marsikje se je zaradi pregretja vnelo — Na dan so prišle tudi napake v kurilnih in dimnih napravah Januar se še ni iztekel, pa na Gorenjskem že beležimo toliko požarov, kolikor je minilo dni v tem letu. Skoraj vsak dan je kje gorelo. aksne bilance gasilci verjetno ne pomnijo že več let. Tudi škoda, ki so jo povzročili januarski požari, presega razumno mejo. Skoraj povsod j., ?§enJ napravil za vsaj 200 tisočakov škode, dva požara pa sta bila to-Ksna, da njuna skupna gmotna škoda dosega 10 milijonov. Vzrok je ecinoma v malomarnosti in prav čudno je, da nas milijonske škode e streznijo. V teh hladnih januarskih dneh pa je rdečemu petelinu otroval še en vzrok, pregretje kurilnih naprav ali dimnikov, zaradi esar smo prav tako lahko zaskrbljeni. Pravijo, da so nas v stanovanjih vsako leto dolžni obiskati gasilci in dimnikarji (pristojnost pa si • rzkone delijo še s kom) in preveriti, ali nam te naprave v redu deluje-g?pSodeč po vzrokih januarskih požarov so mnoge nepravilnosti spre-knl/ « pa moi'da naše peči in dimniki niso narejeni za kurjenje, v ^krsnega smo bili prisiljeni to zimo? 0 začelo se je že s prvim januarjem, ko je Kranjčanka cigaretni novFe vrg*a v koš s papirjem. Tleči ogorek je zanetil požar, ki je v sta* vanju napravil za 500 tisoč dinarjev škode. ne * V stanovanju Tončke Mrgole v Kranju se je zaradi prekomer-n^a kurjenja pregrela neobzidana salonitna cev, ki je služila za dim-tQ uSenj je nastal v stranišču, skozi katerega vodi dimnik, in zanetil aietni papir. Škode je bilo za 200 tisočakov. stj. * V kuhinji Terezije Švegelj v Tržiču je bil ogenj, ki je uničil planik n° s*ensko oblogo, večje škode pa ni napravil, kriv pregret štedil- tališ*' r?Va avtomob'la- Žitov tovornjak in parkirani osebni avto na le-la e,Cu_ Brnik, sta zgorela v začetku meseca. V tovornjaku je odpoveda-Žamft a napeljava. V osebnem avtu pa je lastnik na motor položil ^no kapo, da bi ga ogrel, pa se je vnela in uničila napeljavo. je * Zireh je 3-letni otrok zakuril podstrešno stanovanje, ker se ska na^ZOrovano igral z očetovim vžigalnikom. Škoda je bila milijon- • a k sreči so vsi ostali nepoškodovani, ftado r—an' srece Je imel Mujo S., ki je v prijateljevem stanovanju v žaru v|J*ei tako podnetil ogenj v peči, da je drva polil z bencinom. V po- 3a Je močno opeklo po obrazu in rokah, kriv požara v turističnem servisu na Korenskem sedlu je bila koga m?'omarnost. V kuhinji se je segrelo olje na štedilniku in ker rti; • n\t>-1° zraven- se Je vžgalo. Župa v\?aJveč škode sta napravila požara, ki sta izbruhnila v bloku na kriv ClCev'. cesti v Kranju in v župnišču v Srednji vasi. Prvega je bil je bij fprav'm° sezidan dimnik iz peči etažne kurjave, okoli katerega več „• e'Sen °Paž. Ta napaka je veljala 4 milijone dinarjev. Za milion d.elavnjl€ z6°relo. v nekdanjem župnišču v Srednji vasi, kjer je imelo lrai«„ 1jG Gradbeno podjetje iz Bohinjske Bistrice. Ognja je kriv do-a'dn dimnik. ki p0 Vet Požarov so zabeležili že decembra, le da vzroki in številke, ^°voli°re °- skodi, niso tako drastični. Januarski požari pa bodo najbrž nje. poucni za vse, ki so jih zakrivili, kako je treba ravnati vprihod- A * Gorenjska nočna kronika D. Z. Zlebir RAD BI SE ODDOLŽIL Nočni čuvaj v KŽK Hrastje je zalotil tatu. Videl je namreč, kako je pri razkladanju premoga kurjač polno vrečo odnesel v svoj avto. Ko so ga trdo prijeli, se je izgovoril, da sta mu pomagala razkladati dva prijatelja, pa se jima je hotel nekako oddolžiti. Z ukradenim premogom se jima zdaj ne bo mogel, ker so mu ga zasegli. PREVEČ SVOBODE ŠKODI O tem se je zadnjič prepričala A. M., snažilka v puštalskem discu. Pes nekega Acija iz Puštala, ki se je povsem svobodno sprehajal okoli, jo je popadel in ji pomeril plašč. Ženska ni zagovornica takšne svobode. Zato terja, naj mrcino privežejo, da ne bo več norela okoli in napadala poštene ljudi. DEŽUJE ... Otroci iz Radovljice so se zadnjič imenitno zabavali. Na mimoidoče so z oken iz plastičnih vrečk zlivali vodo. Tej zabavi so napravili konec miličniki. Nekdo, ki ga je nenaravni dež preveč namočil, je objestno mladež hitro prijavil možem postave. FRČALA JE IZ STANOVANJA Blejka se ga je zadnjič spet preveč nalezla. Tega pa njen življenjski tovariš očitno ne trpi, saj jo je meni nič tebi nič vrgel iz stanovanja. Ženska bi dogodek športno prenesla, saj je imel ljubimec prav, vendar se ji je zdelo krivično. Stanovanje je namreč »na njeno ime«. KDO POGREŠA PET MILIJONOV? Pred Ljubljansko banko v Škofji Loki je M. K. našla pet starih milijonov. Za zdaj jih je še mogoče dobiti pri najditeljici, ker lastnika še niso našli. Očitno je denar premalo vreden, da bi se lastniku splačalo priti ponj. S PEPELNIKOM PO GLAVI V gostišču Turist na Bledu se je ondan vnel hud spopad, ki se je krvavo končal. Izzivalec jo je od napadalca dobil s pepelnikom po glavi. Od bolečine se je onesvestil. Drugemu je postalo slabo, ko je ugledal kri. ZASTAVA JE ZMANJKALA Praznični dan v Škofji Loki. Z vseh balkonov vihrajo zastave. Le z občinske stavbe ne, ker jo je nekdo ukradel. Verjetno je nekega občana peklilo, da ima najuglednejša stavba v mestu razo-bešeno tako sramotno dotrajano zastavo, pa jo je rešil sramote PREVEČ JE BIL DOMAČ Na avtobusni postaji v Kranju je nekdanji natakar vinjen razbijal kozarce. Osebju ni bilo prav, čeprav so fanta poznali. Poklicali so miličnike, da naredijo konec preveliki domačnosti. Ker so možje v modrem utemeljeno sumili, da se razgrajač še ne bo pomiril, so ga za vse popoldne varno zaklenili v ustrezen prostor. JUTRANJI DIRENDAJ Pet zjutraj je bilo. Tržičanki sije kot vsako jutro mudilo na delo. Možu pa je hodilo po glavi čifto nekaj drugega. Ker je žena odklonila nežnostiposteljejo je nujprej napadel z očitki. naw pa še z železno grebljico za štedilnik. \'sa krvava mu jc komuj ušlu. Za večjo prometno varnost Otroci v prometu Lani je na gorenjskih cestah v prometnih nesrečah umrlo kar šest otrok. Od tega je bilo pet otrok sopotnikov, eden pa je bil kolesar. Kljub tolikšnemu številu prometnih žrtev med otroki pa je treba povedati, da otroci niso bili povzročitelji teh prometnih nezgod. To pa bi lahko pomenilo tudi, da vzgoja v šolah in tudi vpliv staršev na prometno obnašanje otrok vendarle nekaj zaleže. S prometno vzgojo otrok je kajpak treba začeti kar najbolj zgodaj, najprej z vzgledom staršev, velik vpliv pa ima tudi vzgoja v vrtcu. Prometna vzgoja otrok se potem nadaljuje v osnovni šoli, kasneje v srednjem usmerjenem izobraževanju pa"se na žalost skoraj povsem prekine. Pravega odgovora zakaj tako, še ni, to, da je učni program prenatrpan, pa je stalen, že dokaj oguljen odgovor. Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se zavzemajo za kontinuirano prometno vzgojo raznih oblik za vse starostne skupine. Od otrok ni mogoče vedno pričakovati, da se bodo na cesti obnašali tako kot odrasli. Zato morajo biti vozniki toliko bolj pazljivi, kadar so ob cesti otroci. Mrak Izginile kupljene devize Komaj kupljenih 2200 nemških mark naenkrat ni bilo več, zato je kupec prijavil prodajalca zaradi suma tatvine — S tem pa je seveda oba posredno obtožil zaradi kupčevanja z devizami — Za oba pogojna kazen Kranj — Prav gotovo si V. Š. iz Medvod ni mislil, da se bo njegova namera, da »na črno« kupi devize, končala pred sodiščem. Za to, da se je kočalo prav tam, pa je po svoje poskrbel celo sam. V. Š. je potreboval devize, ker je nameraval kupiti ribiško opremo. Od znanca, ki dela na bencinski črpalki je zvedel, da je možno kar tam na črpalki od zdomcev kupiti devize. Zato se je sredi januarja lani zapeljal na eno od kranjskih črpalk, njegov znanec pa je zdomcu, ki se je ustavil, da bi dotočil gorivo, omenil, kaj njegov znanec želi. R. M. iz Banja Luke, ki se je prav tedaj vračal domov iz Zah. Nemčije, je bil pripravljen prodati marke, saj je menda dinarje potreboval za poravnavo nekega svojega dolga. Dogovorila sta se za prodajo 2200 nemških mark po 5000 din, kar je zneslo 110 tisoč din, po uradnem tečaju pa so bile marke vredne 99.440. Kupčija je bila torej sklenjena, oba očitno zadovoljna, — toda samo kratek čas. Kupec in prodajalec, ki sta izmenjala tudi števil- ke telefona, da bi — po vsej verjetnosti — še kdaj kasneje trgovala. Ko pa se je R. M. že odpeljal naprej proti Ljubljani, je V. S. zgrožen opazil, da nima dveh denarnic, v katerih je imel kupljene devize. To ga je tako razjezilo, da je tatvino, vsaj posumil je, da gre za tatvino, prijavil na postaji milice, četudi je seveda pri tem tvegal, da bo kaznovan zaradi kaznivega dejanja kupčevanja z zlatim denarjem, tujo valuto in devizami po členu 167/1 Kazenskega zakonika. Senat temeljnega sodišča v Kranju seveda ni mogel ugotavljati, kje je V. Š. izgubil denarnici, ali sta izpadli iz vozila ali mu jih je morda vzel prodajalec deviz ali kdo drug. Pač pa je sodišče obema zaradi kupčevanja z devizami izreklo pogojno zaporno kazen treh mesecev za dobo dveh let. Razen tega je sodišče R. M. odvzelo premoženjsko korist v višini 10.560 din, to je znesek za prodane devize nad uradnim tečajem, oba pa morata plačati tudi po 2000 din stroškov kazenskega postopka. L. M. L Jffl M Nesreče pri delu Večja skrb varnostnim ukrepom Nesreč pri delu je zaradi modernejše tehnologije vse manj, a posledice so še vedno grozljive — Na Gorenjskem se je lani zgodilo 56 nesreč pri delu Kranj — Na Gorenjskem se je lani pripetilo 56 obratnih nezgod. 54 delavcev je bilo v njih huje in laže ranjenih, trije so umrli. Lani se je največ nesreč pri delu zgodilo v škofjeloški občini, kar 20, vsaj dve tretjini se jih je končalo s hujšimi poškodbami. V Kranju je bilo lani 17 delovnih nezgod, en delavec je izgubil življenje (na gradbišču nove avtoceste na Brniku), 11 pa jih je bilo na Jesenicah, 2 sta se končali s smrtjo. Drugje ni bilo tako hudo. Prejšnje leto je bilo v 40 delovnih nesrečah 36 laže in huje ranjenih, 6 jih je umrlo. Največ nesreč se je lani dogodilo v jeseniški Železarni, med njimi sta tudi 2 smrtni žrtvi. Tudi v drugih delovnih organizacijah, kjer vladajo težke delovne razmere, je bilo več nesreč kot drugje. Po 3 so se zgodile v Lipu Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici, škofjeloški Termiki, Savi v Kranju in Rudniku urana v Žirov-skem vrhu; po dve pa v LTH v Škofji Loki, Niku Železniki, Jelovici in na gradbišču hidroelektrarne v Mavčičah. Štiri nesreče so se zgodile na železnici. Temeljitejši pregled vzrokov za nesreče pri delu navadno odkrije, da so nesreč krivi delavci sami. »Vsak delavec danes opravlja preizkus znanja iz varstva pri delu, torej je prav vsak poučen tudi o nevarnostih, ki mu prete pri delu,« pravi Milan Porenta, inšpektor dela pri Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko. »Inšpektorji se pogosto srečujemo s primeri, ko delavci kršijo varnostne predpise. Če nimajo zaščitnih očal, maske ali če pri delu na višini niso privezani, so prepričani, da laže dosegajo normo. V svoji 25-letni inšpektorski praksi sem bil že veli kokrat. priča hudim nesrečam pri de lu, ki so se večkrat končale s smrtjo. Šele nesreča ljudi običajno izuči, da se je treba držati predpisov. Nesreče lahko preprečimo, če nenehno nadziramo, kako na delu spoštujejo vur nostne ukrepe. To, da kršitelj mora odšteti kazen ali da ga zaradi krivde v nesreči obravnava javni tožilec, je očitno še vedno najučinkovitejša preventiva. Gorenjske inspekcijske službe imamo od sprejetja republiškega za- kona 1972. leta zožene pristojnosti glede nadzora različnih gospodarskih in negospodarskih vej. Zdaj nadzorujemo trgovino, gostinstvo, obrt, stanovanjsko komunalno dejavnost in še nekatere podobne dejavnosti, industrija pa je v republiški pristojnosti. Tako se veliko ukvarjamo z zasebno obrtjo, kjer je največ nepravilnosti. Naše delo je oteženo, saj mnogi obrtniki ne prijavljajo delovišč, o morebitnih nesrečah pa nas pozno obveščajo.« Kjer vladajo težje delovne razmere, je prej pričakovati nesrečo. Milan Porenta med najnevarnejšimi stroji omenja lesno obdelovalne stroje, stiskalnice, krožne žage, rez-karje, skobelnike, vendar je tudi tod manj nesreč, odkar Iskra izdeluje varna ročna orodja. »Napredek tehnike je prispeval tudi k varnosti pri delu,« pravi Milan Porenta. »Novi stroji so bolj opremljeni z varnostnimi napravami. Delavci so bolj poučeni o varnem delu. Izjemoma so napake na strojih krive delovnih nezgod. Tu kaže poudariti, da bi jih bilo manj, ko bi nove, brezhibno varne stroje, kupovali tehnologi in ne komercialisti. Tako pa včasih pri nakupu stroja odloča cena, saj je pri tistih, ki so dobro opremljeni z varnostnimi napravami, kajpak višja. Cena res ne bi smela odločati. Sicer pa nam danes bolj kot nesreče pri delu grozijo poklicne bolezni, zaradi katerih nastane veliko delovnih invalidov.« D. Z. Žlebir GLAS8 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 22. JANUARJA 198$ Jubilejni tek Po poteh Kokrškega odreda Četica je prerasla v krepak bataljon Na 10. množičnem smučarskem teku Po poteh Kokrškega odreda v Dupljah je sodelovalo 2369 tekačev in tekačic iz Slovenije in zamejstva. Domačini so se znova izkazali kot odlični prireditelji. jam, ki so gmotno ali kako drugače podprle dupljansko prireditev. Sedme-:y rica krajanov — Danilo Vrtač, Polde Jeruc, Filip Grašič, Franc Rakovec, Rajko Konjar, Janez Benegalija in Tone Fende — je prejela priznanje za pomoč pri prvi in vseh naslednjih dupljanskih tekih. Ob pol desetih je pisana mri*ožica tekačev z enotnimi kapicami, darilom pokrovitelja Slovenijalesa iz Ljubljane, krenila na 15 in 30 kilometrov dolgo pot do cilja, nekaj minut za njimi še pionirji, borci, vojaki, miličniki in udeleženci trimskega teka na 7 kilometrov. Med tekači so bili tudi znani Slovenci: Andrej Marine, predsednik Dušan Djuričič — zmagovalec teka na 30 kilometrov. Duplje — Podobno kot je iz majhnih skupin nastajalo partizansko gibanje in z njim tudi Kokrški odred, tako se je rojevala in uveljavljala dupljanska množična smučarska prireditev, posvečena zgodovinskim dogodkom v Udin-borštu. V desetih letih je število tekačev iz četice preraslo v krepak bataljon. Na prvem teku Po poteh Kokrškega odreda je v smučine krenilo 77 tekačev. Že drugo leto je bilo treba število udeležencev zapisati s trimestnim številom. Četrto leto se je številka prvič povzpela tisoč, naslednje leto se je že podvojila. Pred tremi leti jih je bilo doslej največ — 2863. Na letošnjih jubilejnih 10. tekih Po poteh Kokrškega odreda se je zbralo 2369 tekačev in tekačic iz Slovenije in zamejstva ali 557 več kot lani. Število udeležencev ni edino merilo za ocenjevanje dupljanskih tekov, saj le-ti že vrsto let veljajo za najbolje organizirano množično smučarsko prireditev v Sloveniji. Nedeljska preskušnja zmogljivosti občanov je to samo še potrdila. Častni odbor z Martinom Koširjem na čelu in organizacijski komite —• vodi ga Stane Božič — sta s skupino izkušenih pomagačev odlično opravila svoje delo. Duplje in vasi, skozi katere poteka proga, so že dlje časa živele za jubilejno prireditev. V zadnjih pripravah in pri izvedbi tekov je sodelovalo prek 300 krajanov. Skrbno so uredili parkirišča, dobro speljali in zavarovali proge, okrasili štartni in ciljni prostor ter poskrbeli za vse drugo. Gasilci so že ob treh zjutraj začeli kuhati dva tisoč litrov čaja, 71-letni Peter Šparovec je s sobote na nedeljo »stražil« prireditveni prostor, dupljanski kmet Ivan Meglic je napregel svojega konjiča in z njim odpeljal okrepčila na eno izmed težje dostopnih okrepčevalnic, borci Kokrškega odreda so za popestritev prireditve odprli v šoli razstavo o vlogi odreda v narodnoosvobodilnem boju. Prizadevni prireditelji, člani TVD Partizan Duplje, so za uspešno izvedbo dosedanjih prireditev prejeli v nedeljo zjutraj, na seji častnega odbora, veliko plaketo mesta Kranj. Prireditelji so se ob jubileju s skromnimi priznanji oddolžili delovnim in drugim organizaci- Angelca Šmid, edina ženska med borci. Z avtobusom na bloške teke Kranj — Športno društvo Kokrica organizira v nedeljo, 27. januarja, avtobusni prevoz na bloške teke. Prijave sprejema ZTKO Kranj, C. Staneta Žagarja 27, telefon 21-176. Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina ob šestih zjutraj. Jeseničan Franc Smolej, udeleženec olimpijskih iger leta 1936 v Gar-misch-Partenkirchnu, hiti cilju naproti. Štartna številka 1405: Andrej Marine, predsednik predsedstva CK ZKS. predsedstva CK ZKS, Stane Konstantin iz Škofje Loke, ki je za razliko od ostalih borcev tekel na 30 kilometrov, Peter Jošt, naš tekmovalec v nordijski kombinaciji, Avsenikov trobentač Franc Košir, Franc Smolej z Jesenic, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Garmisch-Partenkirchnu leta 1936 dosegel z desetim mestom v teku na 50 kilometrov doslej najboljšo jugoslovansko uvrstitev v tekih, olimpijka Milena Kordež. Rezultat — borci (7 km): 1. Ivan Jošt 31.00, 2. Jože Žvan 33.00, 3. Srečko Štern 33.05; vojaki, miličniki (15 km): 1. Branko Velikonja 1.15,00, 2. Vlado Žehelj 1.15,20, 3. Franc Rozman 1.16,20; pionirke (7 km): 1. Andreja Grašič 24.52, 2. Marija Naglic 26.15, 3. Andreja Vodnik 26.19; pionirji (7 km): 1. Borut Nunar 21.59, 2. Lado Smrekar 23.17, 3. Jure Šorli 23.20; trimski tek (7 km) — članice: 1. Polona Novak 49.11, 2. Magda Menegalija 54.36, 3. Polona Pesjak 54,42; člani: 1. Grega Vaupotič 27.02, 2. Srečko Kavčič 27.27, 3. Boštjan Novak 27.43; tek na 15 km — ženske: 1. Vida Bertoncelj 1.03,43, 2. Ivi Bešter 1.04,26, 3. Katra Kaučič 1.04,48; moški: 1. Uroš Velepec 52.20, 2. Mitja Kolman 52.34, 3. Jožko Rupnik 52.36; tek na 30 km — ženske: 1. Milena Kordež 2.07,29, 2. Metka Jošt 2.18,20, 3. Judita Sovan 2.22,05; moški: 1. Dušan Djuričič 1.32,03, 2. Jani Pustovrh 1.36,22, 3. Izidor Kofler 1.36,32; kmetje (30 km): 1. Tomaž Kalan 1.42,38, 2. David Rupnik 1.55,17, 3. Vinko Zupane 2.06,33. C. Zaplotnik Mazanje smuči je v nedeljo, ko je rahlo naletaval sneg, marsikomu delalo preglavice. Izjave udeležencev: Ludvik Tepina s Kokriee, udeleženec vseh desetih dupljanskih tekov: »Na prvem teku nas je bilo malo in nihče se ni jezil, če se je zmotil pri mazanju smuči; nihče jih tudi ni tako skrbno pripravljal kot dandanas, ko je mazanje tudi na množičnih tekih postalo prava znanost Na progah slišim tekače, kako se jezijo, ker jim ne gre najbolje, ker jih drugi prehitevajo. Množične prireditve so dobile prevelik tekmovalni značaj in bojim se, da se bodo izjalovile.« Ivan Jošt iz Nakla, zmagovalec med borci: »Pred desetimi leti sem tehtal 102 kilograma in če se takrat ne bi začel ukvarjati z rekreacijo, je vprašljivo, kako bi bilo z mojim zdravjem. Danes imam 83 kilogramov in odlično se počutim. Tečem po suhem in na smučeh, kolesarim in hodim v hribe.« Ivan Štular-Čiro iz Podnarta, 90-odstotni vojni invalid, borec Prešernove brigade in Kokrškega odreda: »»Vesei sem, da sploh lahko tečem na smučeh in se udeležujem dupljanskih in ostalih množičnih prireditev, posebej če pomislim na vojno, ki mi je razmesarila nogo, da sem še tri leta v svobodi lahko hodil le s pomočjo opornic. « Ivana Valjavec z Golnika (15 km): Preslabo sem bila špripravlje-na — le 20 kilometrov sem pred tem pretekla na smučeh — da bi si upala na najdaljšo progo. V službi precej časa presedim; takšni teki, kot so dupljanski, pa so priložnost za razvedrilo in razgibavanje.« Cveto Podlogar, nekdanji tekmovalec z Bleda (30 km): »Med vsemi udeleženci dupljanskih tekov sem verjetno pretekel največ kilometrov. Zgrešil sem progo za 30 kilometrov in pritekel v cilj 15-kilome-trskega teka. Ponovno sem štartal, se pridružil dolgoprogašem in z njimi nadaljeval do cilja. « Zdravko Šporn, 73-letni kmet z Brega pri Žirovnici in borec Kok-škega odreda: »Na kmetiji je vedno dovolj dela in tudi priložnosti za krepitev organizma. Z lahkoto sem zmogel sedem kilometrov.« Mario Kocijančič, dežurni zdravnik: »Tekači so bili tokrat slabše pripravljeni, kot so običajno, ker je šele pred kratkim zapadel sneg in je bilo malo možnosti za vadbo. Trije mladi tekači so pritekli na cilj povsem izčrpani. Starejši so previdnejši: dobro se pripravijo za tek in tudi potem nočejo tvegati.« Petintrideseto svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah Odličen jugoslovanski skakalni uspeh SEEFELD - V tem avstrijskem smučarskem središču se je v četrtek s tekom moških na trideset kilometrov začelo petintrideseto svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Med to svetovno nordijsko druščino so tudi jugoslovanski smučarski tekači in skakalci, ki so imeli že tri nastope. V smučarskem teku sta nastopila Ivo Čar-man in Jože Klemenčič, pri dekletih pa je na petnajst kilometrov startala tudi Andreja Smrekar, medtem ko Jana Mlakar v tej disciplini zaradi angine ni startala. V nedeljo so svoj prvi nastop imeli tudi naši skakalci na prenovljeni devetdesetmetrski skakalnici na Berg-islu v Innsbrucku. Primož Ulaga, Miran Tepeš, Vasja Baje in Robert Ka-štrun so med triinšestdesetimi skakalci dosegli izreden uspeh. Še ne triindvajsetletni Ljubljančan, član ljubljanske Ilirije, Primož Ulaga je dosegel s šestim mestom izreden jugoslovanski skakalni uspeh. Še nikoli v zgodovini svetovnih prvenstev in olimpijskih iger naši skakalci niso imeli takega dosežka, čeprav je zdajšnji poklicni trener naše skakalne reprezentance Danilo Pudgar leta 1972 na olimpiadi v Sapporu na veliki skakalnici dosegel osmo mesto. Tokrat ga je v Innsbrucku prehitel Primož Ulaga, ki je s tem dokazal, da so bili njegovi dosedanji rezultati v skokih za svetovni skakalni pokal le plod premajhne zbranosti. Tokrat je le dokazal, da je v samem vrhu mednarodnega skakalnega športa. V prvi seriji je bil na devetem mestu, v drugi pa je z res odličnim skokom in dolgi daljavi prekosil ostale, ki so hoteli letošnje svetovno zlato, srebro in bron. Od naših se je na dobro štirinajsto mesto uvrstil Miran Tepeš. Nekoliko je razočaral Vasja Baje, saj smo od njega pričakovali več, medtem ko je Robert Kaštrun dosegel tisto mesto, ki mu pripada. Prvo zlato svetovno odličje si je | uspešnima dvema skokoma pribori' Norvežan Peer Bergerud, ki je bil bol]' ši od srebrnega Finca Puikkonena i" njegovega reprezentančnega kolega i" lanskega olimpijskega zmagovalca v Sarajevu Nvkaenena. Razočarani s° bili Avstrijci, saj je njihov reprezeji' tant Vettori zasedel nehvaležno četrto mesto. Iskrene čestitke našim! . Vrstni red — 1. Bergerud (Norveška) 224,2 (110-106), 2. Puikkonen 223,« (108-107,5), 3. Nvkaenen (oba Finska) 221,7 (108-108), 6. Ulaga 216,9 (106-108)' 14. Tepeš 198,9 (101,5-104), 32. KaštrU"' 36. Baje (vsi Jugoslavija). Dober start Čarmana in Klemenčiča SEEFELD — Smučarski tekači so P° slovesni otvoritvi svetovnega prvefl' stva v klasičnih disciplinah v četrte" imeli že prvi nastop na 30 kilometr0v: dolgi smučini. Za najboljše tri naj bis* potegovali tekači Norveške, Finski Sovjetske zveze, Švedske in še nekate* ri. Sam tek je pokazal drugače. Še p^ sebno so bili razočarani v taboru SZ» saj je bil njihov najboljši »šele« na Š*1'; rinajstem mestu. Prav tekači SZ so bm tisti, ki niso ponovili uspeha z lanski ga Sarajeva,, ko so osvojili zlato in srebro pred severnjaki. Tokrat so bili prav severnjaki tist* ki so osvajali medalje. Najboljši Škaf j dinavec je bil Šved Svan, ki je prehiti drugega Norvežana Aunlia in tretjeg* Finca Kirvesniena. Med vsemi sta na> stopila tudi Jugoslovana Ivo Čarma^j in Jože Klemenčič, ki sta za najboljs'% mi zaostala manj kot v Sarajevu. Bil* sta »počasnejša« le za nekaj več kot dem minut. , Vrstni red - 1. Svan (Švedska! 1:18,24, 2. Aunli (Norveška) 1:18,49, 1 Kirvesnieni (Finska) 1:19,00,... 3'* Klemenčič 1:24,27, 40. Čarman (ob* Jugoslavija) 1:25,15. Svoj nastop na 15 kilometrov so v s°' boto imeli tudi ženske. V dokaj težki i" raznoliki smučini so največ uspeh8 imele spet severnjakinje. Zlato si ie pritekla Norvežanka Anna Bole, sr^ bro Finka Kirvenie, bron pa spet Nof' vežanka Nvkkelmo. Od naših dveh Je nastopila le Andreja Smrekar, ki je p1' la enainpetdeseta. , Vrstni red - 1. Bole (Norveška) 30:54,8, 2. Kirvenien (Finska) 30:56,2, 1 Nvkkelmo (Norveška) 30:58,0. ( Včeraj so ženske imele nastop na Pe kilometrov, danes je skakalni nastop moštev v Innsbrucku, jutri so štefe"1 teki 4x5 km za ženske, v četrtek P* bodo v štafetnem teku 4x10 km nast"" pili moški. D. Humer 150 udeležencev teka na kronometef Hrastje — Športno društvo Jakob Štucin Hrastje pri Kranju je v soboto popoldne pripravilo pod pokroviteljstvom KŽK Agromehanike in Tekstilne tovarne Zvezda četrti Štucinov kro-nometer v smučarskih tekih na 1200 metrov dolgi progi. Uspelega tekmovanja se je udeležilo 150 tekačev in tekačic. Razvrščeni so bili v osem kategorij: pionirji, pionirke, mladinci, člani do 35 let, članice do 35 let, člani od 35 do 50 let, članice nad 35 let in veterani. Rezultati — pionirji: 1. Andrej Zupan (Mošnje) 5:05, 2. Matej Ažbe (Triglav) 5:05,3, 3. Anrej Gregorič (Kranj) 6:16,5; pionirke: 1. Janja Polajnar (Štucin) 7:18,1, 2. Tanja Oven (Štucin) 8:05,1, 3. Maja Polajnar (Štucin) 8:14,7; mladinci: 1. Mitja Kolman (Triglav) 4:11,5, 2. Robert Kerštajn (Rateče) 4:26,9, 3. Matej Kordež (Triglav) 4:29,8; člani do 35 let: 1. Dušan Djuričič (Mojstrana) 4:22,7, 2. Miro Lebar (Kr. gora) ALPSKO SMUČANJE V Podkorenu skoraj ves svetovni vrh KRANJSKA GORA - Podkorenski snežni poligon bo v petek in soboto prizorišče mednarodnega moškega vele slaloma in slaloma, ki šteje za balkanski pokal. Na tem podkorenskem smučišču je že vse nared za to mednarodno moško alpsko prireditev. Organizatorji namreč pričakujejo, da se bodo tega balkanskega pokala udeležili skoraj vsi, ki sodijo v svetovni alpski vrh v teh dveh disciplinah. Poleg veleslalo-mistov in slalomistov, ki imajo od 1. februarja v Bormiu svetovno prvenstvo, bodo v petek in soboto nastopili tudi vsi naši najboljši tekmovalci s Križa-jem na čelu. Organizacijski odbor Vitranc je že pred novimi snežnimi padavinami s topovi prekril podkorenski smučarski poligon tako, da so s treningi lahko začeli vsi, ki so si to želeli. Pri tem delu so jim priskočili na pomoč tudi žični-čarji in smučarji smučarskega kluba Kranjska gora. Za konec tedna se torej v Podkorenu res obeta izredna moška alpska mednarodna predstava. -dh 4:22,9, 3. Marko Hafner (Triglav) 4:25,3: članice do 35 let: 1. Tatjana Mlina' (Rateče) 5:50,5, 2. Špela Ahačič (Trži* 6:10,4, 3. Milena Klemene (Kamnik)! 6:24,0; člani od 35 do 50 let: 1 Nik° Svoljšak (Šk. Loka) 4:56,7, 2. Jane* Gorjanc (Sava Kranj) 5:16,1; 3. Jane* Sitar (Gorje) 5:19,8; članice nad 35 1. Greta Rozman (Kranj) 7:07,6, 2. W \ lena Zaplotnik (Naklo) 7:15,2, 3. Jasn3 Neubauer (Ljubljana) 7:39,8; veteran« 1. Ivan Jošt (Kokrica) 5:49,5, 2. Vink° Šink (Štucin) 6:11,6, 3. Henrik Neubauer (Ljubljana) 6:47,3. Najboljšim tekmovalcem in tekfl1?' valkam so podelili priznanja. Najh1^ trejšemu udeležencu teka na kronom? ter Dušanu Djuričiču (4:22,7) so pode'1' li.v trajno last pokal športnega društ^9 Jakob Štucin, najhitrejšemu domač"111 Bojanu Kožuhu (5:26,7) pa plaket športnega društva. A. Ž- Smučarski teki Državno prvenstvo na Jezerskem Jezersko — Jubilejno, 40. držav«^ prvenstvo v smučarskih tekih bo v s° boto in nedeljo, 26. in 27. januarja, n Jezerskem. Starejši mladinci bodo te' kli na 10 kilometrov in v štafeti 3 * \ km, mlajši mladinci prav tako na 10 lometrov in v štafeti 3x5 km, mlajšeiV starejše mladinke pa na 5 kilometr0 in v štafeti 3x5 km. Posamično tekrfljjj vanje bo v soboto, z začetkom ob 9^ in z razglasitvijo rezultatov ob l7;3£ tekmovanja štafet pa v nedeljo z za^fa, kom ob 9. uri in z razglasitvijo rezu"8 tov pol ure po končanih tekih. NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. Tekstilna industrija TE KSTILINDUS razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Tkalnica naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELKA ENOČOLNIČNIH IN BREZČOLNIČNIH STROJEV — 4 delavci 2. VODENJE IN VZDRŽEVANJE NAVIJALNIH STROJEV 3. POMOČ PRI VODENJU IN VZDRŽEVANJU TKALSKEGA ODDELKA ENOČOLNIČNIH IN BREZČOLNIČNIH STROJEV - 3 delavci Pogoji: Pod 1. in 2. — tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih strojev) in 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkalskih strojev, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, — osebnostne in moralno politične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo na tem delu oziroma nalogi, — poskusno delo traja dva meseca Opomba: Pod 1. in 2. se lahko prijavijo kandidati, kateri ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev, vendar s pogojem, da so predhodno dokončali poklicno šolo kovinarske stroke Pod 3. — tekstilni mehaniki (strojni tkalec II) in 2 leti delovnih izkušenj na področju tkanja, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo dva meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisme-ne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni °d dneva objave. ABC POMURKA, LOKA, Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge v TOZD Peks — Proizvodnja 1. DELAVCA V SKLADIŠČU TOZD Prodaja na debelo 2. SKLADIŠČNIKA Pogoj: — KV prodajalec TOZD Jelen — Gostinstvo 3. TOČAJKE oziroma TOČAJA za restavracijo Podlubnik . Pogoj: - KV ali PKV natakar 4. NATAKARJA ZA OBRAT HOMAN Pogoj: — KV. natakar 5. ČISTILKE ZA OBRAT HOMAN 6. 2 NATAKARJEV ZA STARI MAYR Pogoj: — KV natakar 7. RECEPTORJA Pogoji: — VKV ali KV gostinski delavec, znanje enega jezika (angleški, nemški). Poskusno delo 45 koledarskih dni TOZD Prodaja na drobno 8. NATAKARJA OZIROMA NATAKARICE ZA BIFE SOVO-DENJ V POLJANSKI DOLINI Pogoj: — KV ali PKV trgovski ali gostinski delavec ali delavec s kakšnim drugim poklicem, ki ima veselje do dela v gostinstvu 9. VEČ PRODAJALCEV za delo v prodajalnah na območju Ljubljane-Šiške in Medvod Pogoj: — KV prodajalec DS Skupnih služb 10. ČISTILKE ^.0skusno delo za delavce v skladišču traja 60 koledarskih dni, za ^stilko 30 koledarskih dni, in za vsa ostala dela 45 koledarskih Pr & osnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa ^Urovski službi podjetja ABC POMURK/i Loka, DSSS, Kidi °4, Sk iriceva ofja Loka. ALPETOUR ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Remont Kranj Objavlja na podlagi sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge . 1. PRALCA VOZIL — 2 delavca 2. AVTO MEHANI KA — 4 delavci Noji; p°d i. _ pK deiaveq (n i ieto delovnih izkušenj. Poskusno delo dva meseca poklicna šola avtomehanske stroke in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca plovno razmerje se sklene z« nedoločen čas s polnim delovnim 8 H0171- P^ne ponudbe /. dokazili O izpolnjevanju pogojev sprejema K> ni Po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. «ndidaU. bomo O izidu obvestili v roku 60 dni po izteku prijav ne-w r«ka. POrl 2. KOMPAS TOZD KOMPAS HOTELI KRANJSKA GORA KOMPAS JiJGOSl AVIJA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJO STREŽBE HOTELA KOMPAS (za nedoločen čas) Pogoji: — višja ali srednja šola gostinske smeri, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, in pasivno znanje dveh tujih jezikov ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj Posebni pogoji: — uglajen nastop, komunikativnost, organizacijske sposobnosti, poskusno delo tri mesece, OD preko 42.000 din, brez dodatkov VODJO KUHINJE HOTELA ALPINA (za nedoločen čas) Pogoji: — srednja ali višja izobrazba gostinske smeri ali izpit za VKV kuKarja ter izpit iz higienskega minimuma, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo tri mesece, OD preko 43.000 din, brez dodatkov VODJO RECEPCIJE HOTELA KOMPAS (za nedoločen čas) Pogoji: — srednja ali višja izobrazba gostinske smeri, aktivno znanje dveh tujih jezikov in pasivno znanje dveh tujih jezikov, tri leta ustreznih delovnih izkušenj v recepcijski službi, poskusno delo tri mesece, OD brez dodatkov preko 42.000 din. VEČ NATAKARJEV I (za nedoločen čas) Pogoji: — gostinska šola, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj Posebni pogoji: — uglajen nastop, lahkotnost verbalnega izražanja, —- obvladanje banketne strežbe, OD brez dodatkov preko 29.000 din Rok prijave 8 dni po objavi. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska go- SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Razpisuje v skladu s sklepom Odbora za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini z dne 15. 11. 1984 in na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami JAVNI NATEČAJ z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo podstrešnega stanovanja v Tavčarjevi 39, v Kranju v skupni izmeri 87,10 kv. m. Stanovanjski prostori, ki se prodajajo, predstavljajo funkcionalno zaključeno stanovanjsko enoto in so zasedeni in imetnik stanovanjske pravice na teh prostorih ima na le-tem predkupno pravico. Pogoji prodaje: — izklicna cena je 1.367.158,00 din, — kupec mora poravnati kupnino v enkratnem znesku v 15 dneh po podpisu pogodbe, — prometni davek, stroške cenitve, stroške postopka prodaje ter stroške prenosa lastništva plača kupec Ob oddaji ponudbe je treba vplačati varščino v višini 136.715,00 din na žiro račun Samoupravne stanovanjske skupnosti št. 51500 662-543005. Obrazec ponudbe dobite v recepciji DO Domplan Kranj, Cesta JLA 14, Kranj. Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Glas. Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: DO DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14, Kranj, v zaprti ovojnici z oznako »Natečaj za prodajo podstrešnega stanovanja«. Ponudba mora vsebovati ime in priimek ponudnika ter naslov ponudnika in ponuđeno ceno za nepremičnino. Kovinarsko podjetje ŽELEZNIKI, Otoki 18 Po sklepu delavskega sveta z dne 19. 12. 1984 objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: L Kombi IMV, tip 2200 I) — furgon, letnik 1977, nosilnost 1.750 kg, izklicna cena 250.000,00 din, registriran do januarja 1986, prevoženih 70.000 km. 2. Računski stroj DIGITRON 213, izklicna cena 500,00 din 3. Tehtnica 10 kg, izklicna cena 500,00 din 4. Tehtnica 100 kg, izklicna cena 1.000,00 din 5. Odprodaja raznega nekurantnega materiala po 10,00 din/ kg Licitacija bo dne 25. 1. 1985 ob 11. uri v skladišču delovne organi/a ci.je. Udeleženci licitacije Vplačajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicni' cene. Kupec plača tudi prometni davek. Licitirani predmeti bodo na Ogled dve! uri pred licitacijo. Na licitaciji enakopravno nastopajo civilne in pravne osebe. Prevzem je možen takoj po vplačilu l/klicne cene. ISKRA COMMERCE LJUBIJANA TOZD Zunanji trg, Trg revolucije 3 Vabi k sodelovanju DELAVCA ZA OPRAVLJANJE naslednjih del in nalog za določen čas 8 mesecev: INOKORESPONDENTA Pogoji: — administrativni tehnik, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega jezika, — dvomesečno poskusno delo. SREDNJA GRADBENA ŠOIA KRANJ Objavlja prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: — končana osnovna šola Poskusno delo je 90 dni. Nastop dela 22. 2. 1985. OD je 21.500,00 din. Brez delovne dobe. Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Srednja gradbena šola, Kranj, Cankarjeva 2. Kandidate bomo pisno obvestili v roku 8 dni. PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge OSKRBNIKA Doma Borisa Ziherla na Lubniku s sposobnostjo opravljanja gostinskih storitev, priprave hrane in vzdrževanje objekta. Delo je primerno za zakonski par. Zaposlitev je sezonska od 1. marca 1985 do 3. januarja 1986. Osebni dohodek po dogovoru in prometu. Prijave pošljite v roku 10 dni po objavi na Planinsko društvo Škofja Loka, p. p. 65. PODJETJE ZA ITT PROMET KRANJ Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge TEHNIŠKO RISANJE (za določen čas) Kandidati naj naslovijo prošnje za sprejem z dokazili o zahtevani izobrazbi na komisijo za delovna razmerja pri DSSS Podjetja za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. Komisija bo sprejemala prošnje 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA KRANJ Benedikova 1 razpisuje po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — KV ključavničar 2 TEHTNIČARJEV Pogoji: — KV kovinarski delavec Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim rokom. Prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov Tehtnica Kranj. Benedikova 1.0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. OLrAS 10. STRAN OGLASI, OBJAVE TOREK, 22. JANUARJA 198^ nama od 21. januarja do 2. februarja velika posezonska razprodaja do 40% ceneje za vso družino • konfekcije • pletenin • bluz in srajc • čevljev MERKUR kranj OPREMITE VAŠ AVTO S KAKOVOSTNIMI, PRVOVRSTNIMI SNEŽNIMI VERIGAMI RIVAL DOBITE JIH V PRODAJALNAH: VERIGA — LESCE, Šobčeva ulica ELEKTRO — MOTO RADOVLJICA GLOBUS — Veleblagovnica, KRANJ preprosta montaža • varna vožnja SUKNO Industrija volnenih izdelkov ZAPUŽE, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja pri Delovni skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: VODENJE KONTROLE KVALITETE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višješolska izobrazba tekstilne tehnologije, — 3 leta delovnih izkušenj, — aktivno znanje tujega jezika, — sposobnosti vodenja in organiziranja Delovno razmerje bo kandidat sklenil za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor Sukno Zapu-že, Zapuže 10 a, Begunje, v roku 8 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. in v vseh osialih prodajalnah Kokre Kranj JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA TOZD Proizvodnja stavbnega pohištva vabi k sodelovanju delavce za dela in naloge: KURJENJE VT KOTLA (delo je v obratu Preddvor in v Škofji Loki) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo IV. stopnjo zahtevnosti v kovinarski usmeritvi, — izpit«za kurjenje VT kotla in 2 leti delovnih izkušenj Za objavljena prosta dela in naloge je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni, delovno razmerje pa se sklepa za nedoločen čas. Vabimo tudi kandidate, ki imajo poklicno šolo kovinske smeri, nimajo pa izpita za kurjača VT kotla, pa so se pripravljeni za ta dela in naloge izobraževati. Kandidatom nudimo dobre delovne pogoje in stimulativne osebne dohodke. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Jelovica, Lesna industrija Škofja Loka, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA, Stara loka 31, p. o. razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. TEHNlCNO-KOMERCTALNEGA VODJO MIZARSKE IN KLASIČNIH DELAVNIC 2. VODJE OSKRBNEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. — lesno industrijski inženir I. stopnje in 5 let delovnih izkušenj, — komercialni tehnik in 5 let delovnih izkušenj pod 2. — višja šola za socialne delavce in 5 let delovnih izkušenj Kandidati morajo imeti aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, human odnos pri delu z ljudmi in organizacijske sposobnosti ter da uživajo ugled in zaupanje v svojem življenjskem m delovnem okolju. Izbrana kandidata bosta imenovana za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako ustrezne razpisne komisije. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po izbiri. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE Razpisuje sprejem pripravnika STROKOVNEGA SODELAVCA — PRIPRAVNIKA (1 izvajalec) Poleg splošnih pogojev predvidenih z zakonom, je potrebno, da kandidat izpolnjuje naslednje posebne pogoje: — ekonomska, pravna, strojna, tehnološka, elektrotehnična fakulteta, znanje enega svetovnega jezika, — v poštev pridejo samo moški, ki morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, bodo psihološko testirani. Prijave z življenjepisom, kolkovune s 16,00 din administrativne takse, dostavite v roku 15 dni po objavi na naslov: Carinarnica Jesenice, Cesta maršala Tita 37, Jesenice. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEBNEGA SEKTORJA, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ (tri delovna mesta) v zastopih: - TRŽIČ - DOLINA - BOHINJSKA BEIJ\ - JESENICE Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: — da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo, — da imajo dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 00 dni. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalni* skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhan1' ska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življe* njepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandi' dati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka- torek, 22. januarja 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN O L,A8 Mali oglasi jg/.: 27-960 prodam „Prodam 20 do 70 kg težke PRAŠIČJE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 348 , Prodam dva meseca stare rjave ?ARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Lo- 349 p prodam 2 kub. m suhih hrastovih ^HOV. Naslov v oglasnem oddelku. , 486 renske DRSALKE št. 36, dve ZIM-?KI GUMI, rabljeni, 165 x 13 prodam. [°2e Miklavčič, Virmaše 91, Škofja Lo-*a 487 , Prodam PRAŠIČA za zakol. Hrastje 05-Kranj 488 in t?Ceni Proda™ več moških OBLEK q PLAŠČEV št. 52 in moderno žensko 8LEKO št. 42. Naslov v oglasnem od-đeJku. 489 ^odam TELIČKO, brejo devet me-*J*v. Zalog 8, Cerklje 490 .Prodam i5 kv m naravnega MAR-^ORJA za oblaganje za 25 odstotkov *geje. Telefon 24-414 491 l Vodarn dva nova FOTELJA. Weit-guser Ljubo, C. talcev 23, Kranj, tel. V4 492 0UAOdam KAVČ, FOTELJA, 5-delno JJARO in PSIHO. Naslov v oglasnem ^delku 493 s, fjrodam STROJ za izdelavo betonih zidakov, ali zamenjam za avto z °PlaČilom. Ivo Madžo, Tončka Dežma-nal0, Kranj 494 7rmrodam novo PLINSKO PEČ, cena •u°0 din. Kranc, Planina 35, tel. 25-210 495 &RSALKE, ženske, št. 37, dobro ^ranjene in VARNOSTNA PASOVA 99 »?*750, ugodno prodam. Telefon *354 496 Poceni prodam MOTOR M-14, star eno leto. Magd Pivk, Kranj, Lojzeta Hrovata 9, tel. 49-017 368 Za ZASTAVO 101 prodam MOTOR z menjalnikom in ostale dele. Črnivec 7, Radovljica 369 Prodam nov osebni avto VISSA 11 RE model 85. Senično 9, Tržič 512 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. Peter Škrjanc, Šutna 56, Žabnica, tel. 44-643 513 VARNOSTNA PASOVA, znamke geypa, klasična, prodam za 4.000 din. Pavle Jenko, Zasavska 40, Kranj, Ore-hek ' 514 Prodam starejšo, registrirano ZASTAVO 101. Pot za krajem 18, Kranj, Orehek 515 Ugodno prodam športno opremljeno ZASTAVO 750. Jože Felicijan, Podnart 19 516 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do konca leta 1985. Telefon 50-457 - Tržič 517 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 49-040 518 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, nevozno, letnik 1977. Telefon 77-319 519 PEUGEOT 204, prodam (za dele). Telefon 28-427 252 Prodam 126-P, letnik 1979 in nevoznega VW. Salko Bačič, C. železarjev 19, Jesenice 533 stanovanja Mlado, samsko dekle išče SOBO v Kranju. Ponudbe oddajte pod: DEKLE v stiski 520 Iščem SOBO, po možnosti s kopalnico. Sem redna plačnica. Kličite po tel. 23-160, Čauševič, popoldan 521 Mlad par, brez otrok, išče STANOVANJE na Jesenicah ali okolici. Tor-kar, C. revolucije 8, Jesenice, tel. 82-352 522 posesti Kupim KMETIJO na ravnini, do 10 km iz Kranja. Ponudbe pod šifro: Kmetija 382 zaposlitve Takoj zaposlim KV ELEKTROIN-STALATERJA. Ponudbe pod šifro: Dobro delo, dobro plačilo 384 Dober zaslužek nudimo za PRODAJO KNJIG. Šifra: Honorarno delo 523 MIZARSTVO STARE, Zg. Bitnje 186, zaposli KV MIZARJA in DELAVCA 524 FRIZERSKO POMOČNICO (moško-žensko), sprejmemo. Božena Černe, Bled, tel. 77-547 525 Sem študentka in sprejmem kakršnokoli HONORARNO ZAPOSLTIEV. Šifra: Dopoldan 526 GOSTILNA ČERNIVEC TURK MARTIN, 64243 Brezje, takoj sprejme v redno delovno razmerje KV NATAKARICO, priučeno, ali dekle, ki ima veselje do gostinstva. OD po dogovoru. Stanovanje zagotovljeno. Oglasite se osebno ali pismeno 527 ugodno prodam skoraj nov črnobel iiEVlZOR minirama TRIM. Telefon i3 497 Cft7>odam deset mesecev starega y/NA in OVCO za pleme ali zakol. Naštel. 47-367 498 Prodam manjši KOMPRESOR do 6 ^mosfer in gradbeno DVIGALO. Tele-fo,j28-646 499 vo °dam 120 kv. m klasičnega jesenoma PARKETA. Telefon 78-068 500 tvProdam otroško POSTELJICO. Lado -jjar, Tuga Vidmarja 2, Kranj 501 A, . °dam 6 mesecev brejo TELIČKO. 'OJz Zerovec, Prešernova 56, Bled 502 .Poceni prodam staro SPALNICO, Pw<.Stari omari in termoakumulacijsko 2rq Telefon 74-708 popoldan ali °"8°1 - int 22-72 doDoldan 503 ROLETARSTVO NOGRA- §EK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. obvestila ELEKTROINSTALACIJE napeljujem. Kličite po tel. 60-584 po 20. uri 172 GRADITELJI! Kompletne načrte za prizidke, delavnice, gospodarska poslopja, adaptacije, nadzidave, izdelujemo po naročilu ali pa lahko izberete tipske načrte. Telefon 061/322-502 304 HITRO, KVALITETNO in po ZMERNIH CENAH! Slikopleskarstvo, polaganje toplih podov, montaža knin gips plošč ter ladijskih stropov. Jure Gor-jup, Milje 15, Šenčur, tel. 50-228 528 Prodam TRAKTOR štore 404 super z ^težmi in kompresorjem, 230 delovnih rr" uin„ 100-htrsko litoželezni KOTEL. Urh, Suha 20, Kranj, tel. 064/43-158 504 Prodam barvni TELEVIZOR gorele Silvo Babic, Zelenica 10, Bistrica Pri Tržiču 505 , Prodam PRALNI STROJ candy, te-*&ske SMUČI, dolžine 160 cm in bele "RSALKE št. 33. Legat, Naklo, C. 26. Mija 45 506 . Prodam REZILKO - BRUSILKO b°seh. Telefon 24-377 507 ,prodam mlado KRAVO z drugim te-et°m ali brez. Reteče 23, Škofja Loka 508 v Prodam BIKCA, starega 13 mesecev, vester 16, Škofja Loka 509 Prodam več SANK. Zg. Bitnje 43 510 Prodam OVCO. Dvorje 41, Cerklje 529 Prodam mirno ŽREBICO pramo, :*aro 10 mesecev. Janša, Zasip, Blej-Skac 2, Bled 530 j Prodam SMUČI CR 130, z OKOVOM tvrolia, »pancarje«, palice in HI-vl gramofon alac. Drolčevo naselje 25, *r*nj 531 .Prodam 4 komplet AVTOKOLESA Dr*4 lukne). AVTOPLAŠČE, nekaj r^A ktirano in veliko zračnic; ter ba-2*«o, stoječo URO in PREDALNIK, ^er, LeSce Koroška 4 532 forTŠ^110 Prodam SANSUI stolp. Tele-t0n 27-541 Kranj 534 nik ft°iam 2 leti starega VOLA. Kuplje-Boh. Bela, Bled 5^5 *$upim_ 23K&Pim SENO. Dare Bokal. Zminec '^ofjaLoka 511 zožila 24-94°dam DlANO, letnik 1977. Tel. Žalostni sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, nona in sestra ^ HEDA ŠIMUNAC roj. DOMES Pogreb bo v sredo, 23. januarja 1985, ob 15. uri na pokopališču v Kranju ŽALUJOČI: sin, hčerka z družino, sestra in brat z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Kamnik, Laško, 20. januarja 1985 V 81. letu je umrl naš dolgoletni direktor in upokojenec TONE STRAJNAR Pogreb bo v sredo, 23. januarja breznici iz Zabreznice 55 1985 ob 15.30 na pokopališču v Za- OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! KOLEKTIV TDO GOLICA - TOZD DELIKATESA JESENICE Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustil naš oče, stari oče, brat, stric in tast IGNAC MURKO roj. 1909, upokojenec Od njega se bomo poslovili danes, v torek 22. januarja 1985 ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, Šenčur, Kropa, Pristava — Podčetrtek, 20. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega ljubljenega sina, bratca in vnučka TOMAŽA OSTERMANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, ki ste naih ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, podarili cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravniškemu osebju, sodelavcem iz Iskre Telematike — TOZD TIV in DS Ko-"^erciala, fantom iz Luž, ki so ponesli Tomaža na zadnji poti in gospodu župniku za pogrebni obred. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVAI.A! VSI NJEGOVI Luže, 16. januarja 1985 ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug NARODNA BANKA SLOVENIJE Ljubljana, Titova 11 razpisuje dela in naloge VODENJE DEVIZNE DOKUMENTARNE KONTROLE KRANJ Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — dokončana visoka šola ali druga stopnja fakultete ekonomske ali pravne smeri Pri razpisanih delih in nalogah imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti, zato bodo kandidati za opravljanje omenjenih del in nalog izbrani za štiri leta. Kandidate, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o razpisanih delih in nalogah, vabimo, da se oglasijo v kadrovskem odseku Narodne banke Slovenije, Ljubljana, Titova 11. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko prinesete osebno ali pa jih pošljete v 8 dneh po objavi v kadrovski odsek. V 55. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, dedek, brat in sin MIRO MLAKAR Na zadnji poti ga bomo pospremili v torek, 22. januarja 1985, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Marija, hčerka Helena z družino, sin Miro z družino in drugo sorodstvo Kranj, 20. januarja 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerkice, sestrice, vnukinje, nečakinje in sestrične ANDREJKE TIČAR se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sorodnikom, deklicam iz Prebačevega, še posebno pa dobrim sosedom, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, znancem, sodelavcem Iskre — TOZD Elementi, Merkurja Kranj — TOZD Transport in Trgovine Gradbinka. Hvala gospodoma župnikoma iz Hrastja in Šenčurja za tolažilne besede in opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste našo Andrej ko pospremili v zadnji grob. ŽALUJOČI: mami, ati, bratec Primož, obe stari mami, stari ata, Franci, Marta, Milena in Vilma z družinami Prebačevo, 15. januarja 1985 23. januarja bo minilo 10 let. mož in oče V SPOMIN odkar je omahnil v smrt naš n oče FRANC MIKLAVCIC z Dobravšc Dolgo te že ni, toda še je živ tvoj glas, še čutimo tvojo toplo delavno roko, tvoj topel nasmeh, pogled tvojih sivih oči. Solze so se posušile, toda srca še niso doumela resnice, da si nenadoma odšel in da te ne bo več. Da si nas zapustil, da je tvoje življenje ugasnilo kot sveča v vrtu. Žena Marija, sin Franci in hčerka Marica Gorenjsko vodno gospodarstvo do leta 2000 Vsaj takšen razvoj kot zadnja leta Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je sprejela analizo dolgoročnih razvojnih možnosti vodnega gospodarstva Gorenjske do leta 2000 — Inž. Jože Ahačič, direktor Vodnogospodarskega podjetja Kranj: »Glavna skrb v prihodnje bo morala biti varstvo voda — Ob dosedanjih pičlih rezultatih bodo nujna pospešena vlaganja v čistilne naprave — Skrbi nas tudi spremenjen način zbiranja sredstev.« Kranj — Na zadnji seji konec decembra je skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske sprejela analizo dolgoročnih razvojnih možnosti vodnega gospodarstva Gorenjske za obdobje od 1986. do 2000. Avtor in predlagatelj analize je bila delovna prganizacija Vodnogospodarskega podjetja Kranj. Pred sprejetjem v skupščini je bila analiza obravnavana, ocenjena in usklajena tudi v posameznih organih v vseh petih gorenjskih občinah. Direktorja Vodnogospodarskega podjetja Kranj inž. Jožeta Ahačiča smo kot predstavnika izdelovalca in predlagatelja analize zaprosili, da nam nekaj več pove o razvojnih možnostih vodnega gospodarstva na Gorenjskem v prihodnjem dolgoročnem obdobju. »Pri izdelavi analize smo izhajali iz prispevka, ki je veljal leta 1983. Takrat je znašal 0,56 odstotka od družbenega produkta, Vendar se je ta prispevek lani močno zmanjšal. Ne glede na to smo pri ocenah, in izhodiščih izhajali iz te startne osnove, saj menimo, da bodo v prihodnjem dolgoročnem obdobju potrebna precejšnja vlaganja v vodno gospodarstvo. Za primer naj povem, da na primer v Zvezni republiki Nemčiji namenjajo kar 2 odstotka od družbenega produkta za to' dejavnost, Kar zadeva varstvo pred vodami in s tem v zvezi redno vzdrževanje naravnih vodotokov in objektov ter naprav, moram povedati, da predvidevamo na leto dohodek v višini'2 odstotkov od njihove vrednosti. ,Na območju vseh petih občin bi na leto tako zbrali 51,4 milijona dinarjev, do leta 2000 pa 771 milijonov. Za vzdrževanje naravnih vodotokov bi na leto dobili 52 milijonov dinarjev, do leta 2000 pa bi imeli na voljo 780 milijonov dinarjev. Izračuni temeljijo na prispevkih v'letu 1983 in veljajo samo za nižinske vodotoke. K temu denarju je treba podati še 10 odstotkov od sredstev za redno vzdrževanje. Ta denar je namenjen za javno službo in znaša na leto 8,2 milijona dinarjev, do leta 2000 pa okrog 123 milijonov.« »Bi lahko malo podrobneje obrazložili razporeditev sredstev za vzdrževanje?« »V jeseniški občini so predvidena regulacijska dela na območju Kranjske gore. V radovljiški občini je na Savi Bohinjki predvidena varovalna regulacija od bohinjskega jeza do sotočja obeh Sav. Prav tako tudi regulacija na Lipnici in Kroparščici. V tržiški občini so predvidene regulacije od sotočja s Savo do industrijske cone, v kranjski pa regulacija odseka od izliva Kokre do Tekstilindusa, regulacija Parovnice iz Milke z izsuševalnimi deli ter sanacija jeza Črnava v Preddvoru in izgradnja pregrade. V škofjeloški občini je na Selški Sori predvidena regulacija v sklopu Alplesa in tovarn Iskre ter Ni-ko. Na Poljanski Sori od Fužin do Žirovnice in na skupni Sori regulacija pod Godeščami.« »V vseh naštetih primerih gre za redno vzdrževanje. Kaj pa investicije oziroma novogradnje?« »Novogradnje bodo vsekakor odvisne od ekonomske sposobnosti združenega dela na Gorenjskem. S tem v zve- Jeseniška komunala je trdno prepričana, da »kar je nebo dalo, bo tudi vzelo.« Zato prihaja na že tako ozkih križiščih lokalnih cest, kjer se prevaža težka cestna mehanizacija in ki nikakor niso zadovoljivo splužena, do čelnih srečanj, ki nikakor niso prijetna. — Foto: D. Sedej • Kar je nebo dalo, bo tudi vzelo Jeseničani so se že novembra pritoževali, da je čiščenje snega več kot nezadovoljivo, a komunala je odgovorila, da sneg, če pade novembra, hitro tudi skopni — Zadnje pluženje ni bilo boljše Jesenice — Skorajda te mine volja, da bi leto za letom, zimo za zimo naglas in potihem tarnal nad cestami, ulicami in pločniki, ki niso spluženi in ki nikoli tudi ne bodo. Ob vsej prizanesljivosti do praznih ali vse bolj praznih blagajn cestnih podjetij in komunalnih služb ter še bolj praznih mošnjičkov krajevnih skupnosti, ki se tudi ukvarjajo s komunalo te vrste, vendarle občani ne morejo »požreti« prav vseh malomarnosti zimskega čiščenja. Tu ne gre le za sprehode po pločnikih in pohajkovanje naveličanih občanov po cestah, temveč za varnost. Varnost tistih udeležencev v cestnem prometu, ki enostavno morajo biti na cesti in ne nazadnje tudi občanov, ki si na spolzkih pločnikih lomijo kosti. V letošnji zimi je prvič obilneje snežilo že novembra in ker v jeseniški občini komunalna služba čiščenja nikakor ni prišla tudi na stranske ulice in ceste, so krajani zagnali vik in krik. Zahtevali so jasno in temeljito pojasnilo in ga tudi dobili. Komunala je gladko in nedvoumno odgovorila, da po pogodbi plužijo natančno s ?5. novembrom in niti dneva prej. Če se že zgodi, da nebo suhim blagajnam ni naklonjeno in prej pošilja obilo snega, potem plužijo le za varnost, se pravi lokalne ceste, pred trgovinami, bolnico, pred vrtci in tako dalje. Če pa sneg pade novembra, je njegova stvar, saj so smatrali za dejstvo, »da je ta sneg padel neobičajno zgodaj in da zagotovo še skopne...« Neodgovorno bi se jim zdelo plu-žiti vse prometne površine in trošiti velika sredstva, ne nazadnje pa so ugotovili, da je bila njihova odločitev povsem pravilna, saj so se »uresničila naša predvidevanja, saj je sneg na hitro izginil.. .« Tem veselim ugotovitvam se je pridružila še komunalna skupnost, ki je tečne občane opozorila, da niso čistili zato, ker so »bile predčasno večje padavine in vremenske napovedi, da bo sneženje v nižjih legah prešlo v dež, zato se je izvajalo pluženje samo na cestah* po katerih se odvija lokalni avtobusni promet...« Ob zadnjem obilnem januarskem sneženju se pluženje spet ni »izvajalo« tako, kot bi bilo treba, saj so še danes številni parkirni prostori pokritiu z debelo'snežno odejo. Občani preskakujejo preko snežnih kupov kolikor in kakor jih je volja, na Hrušici pa se je tudi zaradi zanikrnega pluženja prevrnil dostavni avtomobil, veliki kamioni se na Beli pred železarno komaj srečujejo in zaletavajo eden v drugega . . . Komunalo bržkone ni treba več spraševati in sitnariti z delegatskimi vprašanji na sejah zborov. Oni predvidevajo in če oni predvidevajo, da bo sneg izginil,, bo tudi zanesljivo izginil... d. Sedej zi pa nas skrbi tudi spremenjen način zbiranja sredstev. Od sedanjega vodnega prispevka naj bi namreč že prihodnje leto prešli na tako imenovana povračila na posameznih območjih. To pomeni, da bi občine, ki bi želele vlagati v vodno gospodarstvo, morale same zbrati tudi denar. Tako bi z obsežnimi deli v Žirovski kotlini, kjer se zdaj sredstva zbirajo solidarnostno, lahko nadaljevali le, če bo škofjeloška občina zagotovila tudi denar. Ne glede na to ocenjujemo, da bi bilo v jeseniški občini na območju Zelencev treba zgraditi zadrževalnik za bogatenje nizkih voda Save. V radovljiški občini naj bi v te namene zgradili mehki jez pri Sv. Janezu v Bohinju. V kranjski občini so predvideni, regulacija in zadrževalnik na Olševnici, nov jez pri Oljarici in nadaljevanje regulacijskih del od Žabnice proti Zgornjim Bit-njam. V škofjeloški občini so predvidena obsežna regulacijska Bela^ na območju Žirovske kotline in* celovita obnova puštalskega jezu. Ob tem naj dodam, da naj bi po programu na Gorenjskem do leta 2000 s hidro in agromelioracijami pridobili 10.500 hektarov obdelovalnih površin. Predvidena so vlaganja za hidroelektrarne in vlaganja za ribogojstvo, rekreacijo ter vodni šport.« »Kaj pa varstvo voda?« »Doslej je vodno gospodarstvo namenjalo za varstvo voda na Gorenjskem 12 odstotkov vseh zbranih sredstev (v Sloveniji 10 odstotkov). Denar je bil porabljen za varstvo vodnih količin in za čiščenje onesnaženih voda. Uspehi so skromni. Za to obdobje načrtovanih čistilnih naprav v Kranju in na Jesenicah še ni. Le v škofjeloški občini je praktično izpolnjen program. V prihodnjem obdobju bo treba povečati sedanji delež od 12 na 16 odstotkov. Del sredstev bi bilo treba prispevati tudi za izgradnjo industrijskih čistilnih naprav. S tem bomo skušali spodbuditi delovne organizacije, da bodo tudi same vlagale sredstva vanje. Doslej smo namreč sofinancirali samo komunalne čistilne naprave. V prihodnje bi bilo treba zgraditi čistilne naprave v Kranjski gori, na Bledu, v Tržiču, Radovljici, Mojstrani in povečati sedanje čistilne naprave v škofjeloški občini. Čistilno napravo so v Kranju že začeli graditi, na Jesenicah pa naj bi jo letos.« »Ali lahko na kratko razložite še program, ki zadeva hudournike?« »Za redno vzdrževanje naprav se namenja vsako leto 3 odstotke od vrednosti objektov. Na leto to znese 37,8 milijona dinarjev, do leta 2000 pa 568 milijonov. Za vzdrževanje hudournikov bo letos zbranih 55 milijonov dinarjev, do leta 2000 pa 826 milijonov. Sredstva bodo porabljena za tako imenovano vzdrževanje ravnovesnih razmer v povirjih voda in v naravnih hudourniških strugah. Kar pa zadeva investicije, so predvidena večja vlaganja v jeseniški občini na območju Pišnice. V radovljiški je predvidena regulacija nad Bohinjsko Češnjico, v kranjski regulacija Jezerni-ce s prodnim zadrževalnikom nad Planšarskim jezerom. V tržiški občini je načrtovana sanacija pobočij v Dov-žanovi soteski. V škofjeloški občini so predvidena regulacijska dela na spodnjih tokovih hudournikov na območju Žirovske kotline.« A. Žalar Bled popestril ponudbo Naturistično kopanje v hotelskih bazenih ni danes v svetu nič novega. Spada v splošno ponudbo hotelov. Blejski hotel Park je že več let razmišljal o taki ponudbi v svojem bazenu. Zdaj se je dogovoril z Društvom naturistov Gorenjske in bo za naturizem vnete kopalce odprl bazen vsako drugo soboto v mesecu ob 19. uri. Poleg domačih naturistov bodo na kopanje hodili tudi gostje blejskih hotelov. Če pa bo interes za kopanje ob sobotah velik, bodo naturi-stom v Parku odprli bazen vsako soboto. Naturistično kopanje se bo v hotelu Park začelo že to soboto, 26. januarja in potem vsako drugo soboto. Kopalcem bo na voljo tudi sauna. dd GLASOVA ANKETA Zasneženi Mestni trg Pred leti so na seji izvršnega sveta občinske skupščine dejali, da bi bilo treba sneg obravnavati kot naravno katastrofo. Vsako leto je namreč sila problemov z oranjem cest, čiščenjem pločnikov in mestnih ulic. V Škofji Loki so zadevo tako uredili, da denar za čiščenje dobijo krajevne skupnosti, ki potem zadolžijo komunalo ali koga drugega, da poskrbi za prevoznost ulic in očisti pločnike. Letošnja snežna odeja, ki je nasledila hud mraz, je sodeč po loškem Mestnem trgu in neočiščenih parkiriščih, celo tisti pred občinsko stavbo je zameten, res naravna katastrofa. prevozne. Tudi sedaj sneg, ki ga čez dan zmehča sol, sproti vsako noč splužijo. Ker je dobro delala komunala, smo tudi stanovalci naredili svoje. Očistili smo pločnike in parkirišča, tako da menim, da se nobenemu ni treba pritoževati.« • Marta Dekleva z Mestnega trga: »Naročeno je bilo, da moramo trg sami očistiti. Vsi, ki imajo lokale, so to naredili in so odmetali sneg pred vhodi. Toda, ker ga je veliko, so po vsem Mestnem trgu snežni kupi, ki ovirajo promet. Sneg bi bilo treba odpeljati. Kamioni, ki dovažajo blago v trgovine, se nimajo kam umikati. Se slabše pa je, odkar so cestišče posolili. Prej je bil sneg lepo stlačen in se je lahko hodilo po njem, sol pa je povzročila plundro, po kateri se težko hodi, hkrati pa se umazanija nosi v lokale. Skratka, nismo zadovoljni.« Jože Strel iz Frankovega naselja:« »V Frankovem naselju so ulice dobro splužene in pločniki očiščeni. Krajevna skupnost je poskrbela, da so bile ceste vedno • Miro Lapajna iz Podlubni- ka: »V Podlubniku so zorali le glavne ulice, drugo morajo stanovalci, narediti sami. Neumno je, da stroji stojijo, mi pa čistimo z lopatami. Vsaj glavne poti do hiš bi morali'očistiti s plugi. Mislim, da je bilo prejšnja leta bolje in da so manj čakali na sonce in odjugo. Sploh pa bi morali v Loki bolje poskrbeti za parkirišča, zlasti okoli občine, saj sem prihaja veliko ljudi po opravkih, pa nimajo kje parkirati.« L. Bogataj ( Ž. n (1, Živahna dejavnost naklanskih kinologov Naklo — Kinološko društvo iz Naklega je lani delovalo uspešno. Spomladi sta se dva člana udeležila tečaja za mlade inštruktorje in mar-kerje v Podutiku, kjer je kinološki sedež RSNZ. Februarja so pripravili predavanje o vzgoji in šolanju psov. Namenjeno je bilo zlasti mladim vodnikom začetnikom. Na začetnem tečaju se je zbralo 24 kandidatov, k nadaljevalnemu tečaju pa se je prijavilo 12 vodnikov psov. Julija so bili izpiti, ki jih je uspešno opravilo 19 vodnikov A in B TUDI TO SE ZGODI Kranj — »Zaradi težav v svobodni menjavi me že tako glava boli, pa naj tvegam potem še pljučnico?« se je v petek dopoldne hudoval eden od udeležencev regijskega posveta o delovanju svobodne menjave dela in odkorakal iz hladne, komaj na okoli 15 stopenj ogrete skupščinske dvorane. Ostali so zaviti v plašče vztrajali in z dokaj vročo diskusijo menda za celo stopinjo ogreli ledeno dvorano. Takšnemu receptu bi za varčevanje vnetim morda prisluhnili tudi v drugih gorenjskih občinah. — L. M. programa, v nadaljevalni vrsti pa eden ni uspel. Vse leto so se nakla11 ski kinologi s svojimi štirinožci ud? leževali tudi lepotnih tekmovanj 1 razstav, kjer so poželi lepe uspel1* Nekajkrat so tudi propagandno izstopali; na tek štafet 88 kilometri na Brdu so najbolj ponosni. J Letos jih čaka veliko nalog. P°'e!j rednega šolanja bodo pse urili tud. za reševanje izpod ruševin (enota vključena v štab CZ v Kranju), p^! na Gorenjskem pa bodo priprav^ tudi mednarodno CACIB razstaf" psov vseh pasem. Prireditev bo Gorenjskem sejmu. Poseben pou' rek bodo dali nemškim ovčarjem r bernardincem. O delu in načrtih bo beseda tu1 na petkovem letnem srečanju klanskih kinologov. Ob tem st»! člane vabijo, naj poravnajo člana' no, k sodelovanju pa vabijo tU1 nove. Novo priznanje blejskemu veslanju RIM - V Rimu je bil medna' rodni kongres veslaške zveze. Na tem kongresu je Bled dobil nov priznanje. Mednarodna veslašk* zveza mu je spet soglasno daj* priložnost, da bi leta 1989 prirej svetovno prvenstvo v veslanju ^ moške in ženske. Blejci so to svetovno prvenstvi dobili pogojno. To pomeni, da P° trebujejo še uradno podporo vs^p tistih v republiki in državi, ki da jejo soglasje za take in podob"1 svetovne prireditve. Za organih cijo svetovnega prvenstva so ka*1 didirali še Italijani, Španci 1 Danci. g Člani mednarodne veslaš^ zveze so si bili edini, da ima Bjf res prav vse možnosti, da brez d^ datnih investicij organizira PQ venstvo. Na tem kongresu s^ sklenili, da bodo tudi ženske . prihodnje veslale na dva tis metrov dolgi razdalji in ne v . kot doslej, ko so veslale samo soč metrov dolgo progo. . -dh 1 Ledene sveče — Foto: F. Perdan