Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja ? Ljubljani vsik torek, Četrtek tu soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4'80 K
Piukimm itnilka IB v.
Reklamacije so poštnine prose-Nefrankirana pisma se ne spro jemajo. Kokoplai se nei vračaj, laaerati: Enostopna pet t-vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin. večkrat po dogovora.
9. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 22. januarja 1910.
Leto XIII
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo >Rdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnifltvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Ljudski shod
zaradi
bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. dop. v »Mestnem Domu“.
Slavni knjaz črnogorski.
Med slovanskimi narodojaki, posebno pa Se ned slovenskimi navdušenci uživa črnogorski knez Nikola čudovito slavo kot vzor vseh vladarjev in neštetokrat se nam je pela pesem o nedosežni ljubezni, ki jo baje uživa v svoji deželi. Vsled zadnjih procesov je ta slava pač nekoliko poble-dela; vendar pa ne pozna svet izven Črnogore še dovolj prave slike krvoločaega divjaka, ki sedi na črnogorskem prestolu in si polni vse žepe z nepopisno bedo ubogega črnogorskega ljudstva, V kratkem se bo slavila petindvajsetletnica vladanja cetinjskega tirana in zato je posebno zanimivo, kaj pripoveduje srbski poslanec sodrug Triša K a c 1 e-rovič o bestialnosti in o kupčijah tega gospoda.
2e oče sedanjega knjaza, Mirko ter Mirkov btat Danilo, katerima je sledil sedanji Nikola, sta ropala in morila v deželi. Toda oba prekaša Nikola. Ko je prišel na prestol, je bilo njegavo prvo delo, da je dal osemdeset članov p'emeaa Kadil pomoriti, njihove hiše požgati, zem-ljišča je pa koufisciral,
Nikola sovraži šolo in vse ljudi, ki so se kaj učili. Samo zato je dal umoriti okrožnega pred-
stojnika Bogdana Hehdoviča, učitelja Bracanovida, Lazarja Škarovča, sodnika Kadimirja Tom ča, jurista Nikčeviča in še mnogo drugih, ene s pretvezo sodbe, druge pa iz zasede ali s strupom. Ljudstvu priljubljenega hrabrega Miloša Sanlica je dal z a-strupiti, njegovega prijatelja, sodnjskega predsednika Tom či pa od svojih perjanikov v ječi zlo-stavljati, politi s petrolejem in zažgati. Celo vrsto ljudi, ki so študirali na evropskih vseučiliščih, med njimi S. Kaludjeroviča, J. Tomiča, P. Lipovca, 1. Martinoviča in še mnogo drugih, je dal, ko so se vrnili v domovino, pograbiti ter pometati aa 10, 12, 14 let podzemeljske ječe.
Ko so se leta 1901 izvolili poslanci za prvo Narodno Skupštino, je dal M. Tomiča in Plamenca umoriti, osem drugih poslancev izgnati, vse druge poslance in pet ministrov pa pometati v ječe, kjer so še zdaj.
V knezovih ječah je sedaj 230 najboljših in najpoštenejših Črnogorcev. Iz političnih razlogov je dal Nikola celo gimnazijce okovati ia pometati v ječo. V dveh letih so njegovi perjaniki (telesna straža) razdejali dve tiskarni, dvajset domovanj, gostiln in trgovin so zažgali, v neki gostilni so umorili dvoje malih otrok.
V znani Vasojevidevi aferi so zaprli 940 oseb le zaradi njih političnih nazorov. V Kolašinu so po poročilih ustrelili pet oseb, v resnici pa deset in baje jim ima slediti še trideset Črnogorcev.
Ko je postal črnogorski knjaz, je bil Nikola Petrovič Njaguš siromak, danes je velik bogatin in ima milione vložene v evropskih bankah. Svoje bogastvo je dosegel na sledeči način:
1. Po pogodbi je dal srbski knez Mihajlo Gr-nigori večje vsote, ki so izginile v Nikolajevem žepu.
2. Ob času srbsko - turške vojne je dobil Nikola denarja od Srbije za vojne namene. Izginil je v njegovem žepu.
3. Za hercegovske ustaše je dobil od Rusije deset milionov rubljev, dve ladji živeža in obleke
ter drugih reči. U staši niso dobili prebitega vinarja, črnogoske čete pa so morale skrbeti same zase.
4. Ko so se hercegovski ustaši pri Trebinju udali, je dobil Nikola od Avstrije dva miliona goldinarjev za pomirjenje ustašev. Nikola ja s tem denarjem pomiril samega sebe.
5. Leta 1882 je pomagal Avstriji premagati ustajo v Krivošiji in preprečil beg ustašev; za to izdajstvo je dobil od Avstrije milion forintov.
6. Po berlinskem kongresu je dobil od Avstrije in Rusije denarja za podporo novesinjskih ustašev. Žrtve ustaje so morale iti s trebuhom za kruhom, denar je vtaknil Nikola v svoj — žep.
7. V beranski nahiji je Nikola skušal spuntati prebivalce; ko je Turčija potlačila ustajo, je knez zahteval denarja za žrtve in je dobil od Turčije 40.000 funtov. Beranci so smeli gledati skozi prste.
8. Nikola se je pozneje sprijaznil s Turčijo pod pogojem, da Beranci ne bodo več udirali na turška tla. Zato je dobival do odstavljenja Abdul Hamida plačo turškega velikega vezirja.
9. Ko je Nikola leta 1899. oženil svojega sina, je dobil od Abdul Hamida milion frankov posojila. Čez nekaj časa je obljubil, da ne bo več podpiral srbskih teženj v Macedoniji in je opustil pravico do črnogorskih konzulatov v Prištini in Prizrendu. Zato se mu je izbrisalo osebno posojilo, ki pa še vedno obremenjuje črnogorsko državno blagajno.
10. Leta 1896. je Rusija dovolila Črni gori letno podporo za vzdrževanje stalnih vojaških kadrov. Podpora se še vedno plačuje, hodi pa vedno v Nikolajevo privatno blagajno.
11. Črna gora dobiva od Rusije streljivo in druge vojaške potrebščine. Nikola jih prodaje svojim vojakom za gotov denar.
12. Pred sedmimi leti se je vpeljal tobačni monopol. Nikola se je dal od neke italijanske akcijske družbe podkupiti za pol miliona frankov
PODLISTEK.
Savičev pesimizem.	Da]je.
Oh, koliko jih ima. Narod, ki je do skrajnosti lanemarjen, potrebuje delavcev, ki ga povzdignejo, borilcev, ki mu priborč pravice; reveži, zaničevani koristni udje družbe, čakajo rešitve, pomoči, učiteljev, voditeljev; znanost išče učencev in pospeševalcev. Vse polno je dela — in on se hoče resno pripraviti, da bo lahko izvrševal svoje naloge.
Na Dunaju se je začelo za Pavla težko življenje. Ko je dospel v veliko mesto, si je poiskal malo •obico v predmestju Fflnfhau*. To je bilo sicer daleč od vseučilišča, a moral je jako strogo računati in »redi mesta so stanovanja draga. Potem je začel iskati instrukcije. To je bil pravi križevi pot. V desetih hišah je moral potrkati na vrata, preden ae mn je posrečilo, najti družino, ki mu je poverila snanstveno izobrazbo svojega poglavca za dve uri na teden, aeveda za tako odškodnino, da ga je bilo •koro aram. S težkim trudom je tako dobil nekoliko inatrukcij. Izračunal je, da bo izhajal z zaslužkom, kajpada bo moral jako vračno Siveti.
Kmalo se je pa moral prepričati, da je varčno tivljenje dokajšna umetnost. Njegovi gojenci so stanovali po najrazličnejših krajih mesta. Ako bi se hotel posluževati tramvaja, bi moral zavoziti precej In tega blagajna ni dopuščala. Hodil je torej vedno pel, t to ga je utrudilo zeld. Kaj rad bi si bil včasi privoščil požirek piva, toda premagal se je, ker je potreboval denar sa druge nujnejše reči.
— No, to se že izpremeni, je mislil; nekaj let se vse pretrpi in potem pride plačile za vse.
Toda leta se dolga. Marsikaj se je pač izpre-menilo, a ne na bolje. E len njegovih učencev je propadal na vsakem izpitu. Pavel mu ni mogel po sili vliti modrosti v glavo. Nadarjen ni bil, učiti ae ni hotel. Pavel je opozoril dečkove starše, da je vsak trud zaman, češ, morda ima fant zmožnost za kaj druzega, za kakšno pošteno rokodelstvo. Starši so bili zelo hudi, ne na svojega paglavca, temveč na inštruktorja, ki ni iz njihovega zlatega tepčeta znal narediti modrijana, ter so mu odpovedali, svojega ljubega ainčka ao pa vtaknili v vojaško šolo, češ, tam že kaj postane iz njega.
Pavel se je poslovil. To izgubo je občutil britko, ker je segala globoko v njegov žep.
Instrukcije so mu v obče precej presedale. Mučiti se je moral neskončno in kadar' se je moral sam učiti, je bil navadno že tako utrujen, da se je komaj zaglobil v tvarino. Cesto mu je primanjkovalo denarja za drage medicinske preparate. Tovariši so ga neprenehoma vablil v gostilne in kavarne in potreboval je mnogo duševne eneržije, da se jim je upiral. Včasi so mu prav pošteno prigovarjali in čutil je, da imajo prav.
— Saj se le skisaš v svojem brlogu, je dejal vrli Kremen, ko se je bil Pavel nekoč že pol ure branil a vsemi mogočimi izgovori. Človeški razum ni iz železa; nobena reč se ne sme preveč napeti, vae poči. Učiš ae in učiš, a končno — mislil mar, da postane! učen P Vraga t Zblazniš, zblaniš. Ali naj
ti povem nekoliko primerov? če hočeš, iz moje lastne družine jih vem.
— Ne, ne; ne maram poslušati takih primerov. Saj vem, da je vse mogoče, a doslej so še ne bojim, da zblaznim.
— Kaj P1 je odvrnil Zupan. Kaj! Zblazniti 1 če tudi ni le nevarnosti, vendar lahko postaneš hipohonder. Ali bi ne bila škoda P
— Pustite me, pustite. Saj veste kako je.
— Eh, kaj, veste, veste — se je kremžil Ra-kež. Tako je, da ni lepo, kakor živi*. Ali smo tvoji tovariši, ali ne P HePI Nihče ne sme tako zanemarjati svojih tovarišev. Tristo rogačev I Saj te človek niti ne vidi, če te ne poišče v tvojem brlogu 1 Ali ne pravi že sveto pismo, da človeku ni dobro, biti samemu P
— Da, da, da. A jas imam dela. Prosim vas, ne silite me.
Tovariši so godrnjali in odšli. Savič je ostal sam doma. Tako sami
Čutil je, da imajo prav v marsičem. Človek se res skisa ob takem življenju. In napredka ni pravzaprav nobenega. Uči se, uči, a ob večnem pomanjkanju denarja mu učenje le malo koristi.
S časom se je prepričal, da z medicino ne pojde. To je dolgotrajen študij; tako dolgo ne vzdrži.
To spoznanje ga je jako bolelo. Razbijal si je glavo, da bi si domislil kak način, kako bi povečal svoje dohodke, a bilo je vse zastonj. Končno se je s težkim srce m odpovedal medicini, ter je prešel v filozofijo. Tako pride prej do kruha.
.	Dalje	prih.
in je postal eden glavnih akcionarjev; dežela pa mora garantirati dividende.
13. Nikola ima $ svojimi sinovi devet gradov in štirinajst posestev, ki predstavljajo petino vse narodne posesti v Črni gori. Najboljše tovarne, travniki, njive, gozdovi, mlini, trgovine, najbogatejša jezera v Črni gori so knjazova, ljudstvo ima pa neplodno zemljo.
14. Črna gora ima dva miliona frankov proračuna; od tega se je 800.000 frankov porabilo za rešitev dinastije.
15. Šest milionov si izposoja Črna gora v Londonu; od teh mora Nikola dobiti dva miliona baje kot dolg dežele.
16. Z Avstrijo je Nikola sklenil tajno pogodbo, da je njpmu in njegovi družini zajamčena vlada v deželi; zato mora biti Črna gora nevtralna, kar se tiče Bosne' in Hercegovine. Zato je dobival Nikola od avstrijskega cesarja 50.000 kron na leto. Ko se je izrekla aneksija, je Nikola delal, kakor bi hotela Črna gora napovedati vojno. Pomiriti se je dal s tem, da se mu je apanaža zvišala na 200.000 kron.
Danes ima »dični knjaz* vlado in skupštino, v katerih je bil že vsak član obsojen radi tatvine, goljufije, umora i. t. d. V deželi je sama beda in strahovanje, ljudstvo se izseljuje v Ameriko, Nikola ima pa trideset milionov gotovega denarja ne glede na ogromne nepokretnine. Tak je »slavni* .slovanski* vladar 1
Jugoslovanski kongres v Amerili.
Hrvatski sodrugi v Severni Ameriki so sklicali na 25. in 26. decembra konferenco v Chicago, Namen tej konferenci je bil, urediti notranje zadeve hrvatske soc. organizacije v Ameriki, obenem pa razmotrivati z zastopniki bratskih organizacij — slovenskih, srbskih in bolgarskih, vprašanje: Je li potrebno, da se skliče v najkrajši dobi kongres jugoslovanskih socialistov v Ameriki z namenom, da se yse jugoslovanske socialistične organizacije — slovenske, hrvatske, srbske in bolgarske združijo v jugoslovansko socialistično zvezo v Ameriki?
V nedeljo dopoldne so hrvatski sodrugi zaključili z delom za notranje zadeve svoje organizacije. Izreči moramo, da so hrvatsai sodrugi nastopali v debati povsem stvarno in resno; dokazali so, da imajo dobre govornike in parlamentarce in izborne organizatorične in gospodarske moči. Občudovati je bilo ta mali parlament organiziranih hrvatskih delavcev. Govorniki so nastopali mirno, brez vsake osebne strasti, dasi so LT v nekaterih tačkah različnega mišljenja. Niti ene besede ni bilo preveč. Konferenca je bila javna. Vsak sodrug je imel pravico prisostvovati kot slušatelj. Med poslušalci je bilo opaziti tudi več slovenskih sodrugov.
Popoldne je bil javen shod z dnevnim redom: Zakaj smo siromaki?
Na shodu so govorili hrvatski in srbski so-drugi. Za Slovence je govoril sodr. J. Zavertnik. Nu tem shodu se je dokazalo, kakšne krasne govorniške talente imajo hrvatski in srbski sodrugi. To niso bili navadni agitatorični govori, to je bila govorniška tekma. Izvzemši glavnega referenta aedr. Glumca je imel vsak govornik govoriti le deset minut z ozirom, da primanjkuje časa za kon-erenco. In tu se je pokazala dovršenost govornikov. Vsak goTornik nam je z druge strani kratko in jedrnato z logičnimi zaključki povedal: «Zakaj smo siromaki?* Občinstvo je prirejalo govornikom burne ovacije v dokaz, da jih razume.
Po dokončanem javnem shodu se je nada-jevalo a konferenco. Na razpravo je prišel jugoslovanski kongres. Vsi zastopniki so povdar-jali, da je nujno potrebno sklicati jugoslovanski kongres. Konferenca je zaključila:
1) Jugoslovanski kongres se ima sklicati v najkrajši dobi. Ta doba pa ne sme presegati 6 mesecev.
2) Vsaka socialistična organizacija: slovenska, hrvatska, srbska, bolgarska ima pravico poslati po enega delegata na kongres.
3) Vsak socialistični list — slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski ima pravico poslati po enega zastopnika na kongres, ki ima te posvetovalen glas. Zastopnik mora podati kongresu tudi poročilo o gospodarskem položaju lista.
4) Preddeio za kongres vrši pripravljavni odbor, ki sestoji iz 8 sodrugov in v katerega voli vsaka čikaška socialistična organizacija — slo-
venska, hrvatska, srbska in bolgarska po dva so-
druga. Ta odbor skliče kougres in izvrši vse potrebno delo do kongresa.
Strokovna konferenca v Ljubljani.
Popoldanska razprara,
Točno ob polu 2. uri popoldne otvori sodr. Sitter popoldansko razpravo ter podeli besedo sodrugu T o k a n u, ki poroča o ustanovitvi zveze nepolitičnih društev na slovenskem ozemlju.
Sodr. Tok a n obširno utemeljuje potrebo take zveze, prečita pravila ter predlaga, da jih konferenca odobri.
Kopač: Primorcev ne bo dobiti za zvezo, ker imajo močno zastopstvo v tržaški strokovni komisiji. Če se ponekod slovenski delavci zapostavljajo, so tega večinoma sami krivi, ker ne nastopajo dosti energično. Predlagal bom, da bo železničarska organizacija strokovne komisije podpirala. Dobro bi bilo, če bi bile na konferenco povabljene tudi sosednje strokovne komisije.
Pet e jan se peča z narodnostnimi razmerami na Goriškem. Organizacjje so večji del mešane, samo mizarji v Solkanu tvorijo popolno slovensko skupino. Goriška si osnuje lastno strok, komisijo.
A. Kristan pojasnjuje nekatera nesporaz-umljenja ter se podrobno peča z predloženimi pravili. Če se osredotočijo sile, se bo lažje delalo,
Ivan Mlinar: (tiskar, L-ubljana): Stik organizacij je potreben. Siliti se v zvezo nihče ne more. Kako se razpravlja na shodih, je stvar članov samih. Zveza se lahko sprejme brez vseh predsodkov.
J. Petrič: (drž. železnica, Ljubljana): Če bodo železničarji pristopili, danes ne morem povedati; gotovo pa je, da se redni prispevki ne bodo mogli uvesti. Centrala bo gotovo prispevala.
A. Kristan: Zveza bo velikega pomena zlasti v pravnih zadevah pri zavarovalnici zoper nezgode v Trstu. Danes nimamo tam nobenega rednega zastopnika. Še večjega pomena pa bo v kulturnem oziru, ker bo lahko prirejala cikle predavanj, kar je v sedanjih razmerah izključeno. Dunajska komisija na vposlano ji pismo ni odgovorila.
Bartl: Zveza je potrebna. Če se Goričani in Primorci absentirajo, je krivda v tem, ker se niso prej dogovorili.
Kopač upisuje narodnostne boje organizacij v Trstu. Meni, da se hoče imeti preobširen delokrog. Primorski delegatje nimajo pooblastila članov, vsled česar se ne morejo vezati s kakimi sklepi. Zahteva glasovanje po deželah.
Zupan: Kopač sodi samo po tržaških razmerah. Treba je misliti tudi na Koroško. Mahrer nas je svoj čas naravnost prosil, naj tam kaj ukrenemo. Na Štajerskam gre tudi le počasi naprej, ker primanjkuje moči.
Marica: Klesarji si ustanovimo lastno tajništvo ter glasilo, ki bo izhajalo v slovenskem in italijanskem jeziku. Glasovati za Zvezo nimamo pooblastila.
A. Kristan: Sodruga MtUler in Sirotka sta izjavila, da se je misel na tajništvo za delavce s kamnom že opustila.
Marica: Klesarji zahtevajo svoje tajništvo; če se napravi drugače, bo škodovalo.
Vičič apelira na primorske in goriške delegate, naj zadevo resno premislijo. Tudi zidarji imajo svoje okrožno načelstvo v Gradcu, pa so vseeno za zvezo.
Marn (juž. žel. Celje): Z zvezo bo poma-gano manjšim organizacijam, ki jih imamo dovolj. Treba je intenzivnejšega dela ria kulturnem polju.
Marica opisuje razmere klesarjev v Nabrežini ter zgodovino tajništva, ki je že obstojalo, pa je moralo ponehati radi nedostajanja sposobne moči.
Štravs (Idrija) se toplo zavzema za zvezo.
Petrič: Na pristop se nihče ne more siliti. Kdor hoče, naj pristopi, kdor ne, bo pa, kadar bo spoznal potrebo. Predlagem konec debate.
Odklonjeno.
Čobal govori za zvezo, katere pomanjkanje čutimo vsi. Pokazati je treba, da imamo dosti sposobnih organizacij.
Debate se udeleže še sodrugi Pete ja n,
Mlinar, Marica, Kopač.
Pravila se odobre z vsemi proti primorskim glasovom.
V komisijo za predlaganje kandidatov za bodočo strok, komisijo se izvolijo sodrugi: Bartl, Čolnar, Sajovic V., Štravs, Sitter, Ranzinger.
O tretji ločki dnevnega reda »Organizacija in taktika* poroča
sodr. Mlinar, ki se v poglavitnem peča z nalogami, ki jih imajo strokovne organizacije. Potrebno je skupno delovanje s stranko. Organizacije brez močne opore v politični stranki ne morejo imeti trajnih uspehov. V delavstvu je treba zbuditi razsodno zavest. Delovati je na dobro razmerje med posamezn mi organizacijami kakor tudi med člani samimi. Predlaga opra-vilnik, ki naj ga bodoča strok, komisija izpopolni ter predloži ustanovnemu občnemu zboru. Organizacijam, ki ne hodo poslale zastopnikov, naj se predloži pismeno, da se o njem izjavijo,
K formalnostim govorita še sodruga Zupan in To k a n, na kar se od sodr. Mlinarja predlagani poslovnik sprejme.
O četrti točki dnevnega reda: Tisk, poroča sodrug
Anton Kristan: K tej točki nimam dosti povedati. Vsi čutimo, da je naše časopisje pretesno, da ne odgovarja neprestano rastočim potrebam. Razmotriva, kako bi se dal tisk povečati in razširiti. Pred vsem je treba agilne agitacije, organizirane kolportaže ter stika z uredništvi.
Mlinar opozarja na težkoče, s katerimi se mora bojevati delavsko časopisje sploh. Delavski tisk dostikrat ni priljubljen samo zaradi tega, ker ne sme biti špekulativen in senzacijonalen. Mrzlost napram strankinemu tisku je znamenje, da politična zavest še ni na pravi višini.
Petcjan daje primerne nasvete za razširjenje tiska, upoštevajoč izkušnje pri svojem delovanju na Goriškem.
To kan graja neke nedostatke pri tisku in želi, da se jih odpravi.
Čobal se peča z nekaterimi izvajanji sodr. Petejana in Tokana ter priporoča večjo agitacijo za »Rdeči Prapor*.
V debato posežejo še sodrugi Štravs, Mliijar, Bizjak, Petejan in Kopač, ki vsi razmotrivajo, kako bi se povečalo in izboljšalo strankino in strokovno časopisje, nakar predlaga sodr. Štravs konec debate, ki se tudi sprejme,
V imenu volilne komisije poroča sodrug Sitter, na kar se v bodoče strok, komisijo izvolijo sodrugi: Bartl Franc, Čobal Mihael, Kisovec Ivan, Bizjak Jernej, Zupan Josip, Pajntar Ivan, Nedvžd Fani, Vičič Ivan, Mlinar Ivan, Slamnjak Josip, Petrič Josip, Udovč Josip st., Sitter Ignac in Laibacher Štefan.
Ob polu 7. zvečer zaključi predsednik konferenco z apelom na vztrajno delo. Temelj zvezi je torej položen in s tem napravljen korak, katerega uspehi ne bodo izostali.
Politični odsevi.
* Nemikl naolonalei na čeikem igrajo zelo
dvomljivo utogo. V češkem deželnem zboru so svojčas preprečili vsako delo brez vsakega stvarnega razloga, k večjemu zaradi povsem neznatnih malenkosti. Ker je nemogoče misliti o zrelih ljudeh, da bi ovirala vse deželno gospodarstvo, vse deželno zakonodajstvo in vse deželno delo sploh le zaradi tega, ker ni po njihovi volji nameščen majhen uradnik pri deželnem zboru, mora imeti nemška obstrukcija tehtnejše razloge. Ia ni jih težko najti. Nemško • nacionalna gospoda so boji volilne rt forme za češki deželni zbor, ker bi bilo vsako demokratiziranje nevarno nemški protiljudski politiki. Nemška obstrukcija v češkem deželnam zbora je mnogo kriva, da se je vgnezdila slovanska obstrukcija v državnem zboru, Navadna politična lojalnost bi pravzaprav zahtevala, da bi sedaj, ko je v parlamentu ustavljena slovanska obstrukcija, odnehali tudi Nemci s svojo obstrukcijo v deželnem zbotu. Toda take lojalnosti ne poznajo stranke, ki žive od samih privilegijev. Zs od novega leta so vrše pogajanja radi češkega deželnega zbora, že nekolikokrat se je javljalo, da je vse v najboljšem tiru, a sedaj se zopet zatrjuje, da nočejo Nemci na noben način odnehati, temveč da se pripravljajo na hrupno obstrukcijo. Lahko bi se zgodilo, da bi enkrat tudi ta gospoda pogorela. Seveda uživajo govpodje še Bienerthovo ljubezen, toda končno tudi ta ni v«egamogočno.
Dober tek! Zdrav želodec imamo in nič nas ne tišči v želodcu, nobenih bolečin, odkar jiiuijemo Felleije\e odvajajoče raUrbarne pražkez znamko •Elwpillen>. Pravimo Vam ii iskulnje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje in pospešujmo p robato. 6 škaUjic fraako 4 K, Izdeluje jih le lekarnar E, V, Fpller v jtubjci, Elsm tri It, 263, Hrvatsko.
* Pri ožji volitvi f Pragi je bil v sredo izvoljen državnopravni radikalec Sokol proti mla-dočeškemu kendidatu driu. Sokolu. Prvi je dobil 2391, drugi pa 2242 glasov. Sokola so podpirali staročehi, narodni sceialci in klet ikalci, ki so razvili najitrastnejšo agitacijo. Pre ti mladsčeškemu kandidatu so agitirali s frazo, da je Krami f, ko je vložil predlog o izprecaembi državnozborskega poslovnika, prodal češki narod. »Agitirali* so pa tudi z brahialno silo. Nikrga uradnika mladočeškega glasila «Den» so narodno-socialni agitatorji pretepli.
* Za aneksijako pomoč predlaga Nemčija svoji zaveznici Avstriji že račun. «Berliner Tag-blatt* poroča, da hoče Prusija vpeljati plovidbene pristojbine na reki Labi. To se ne bi moglo zgoditi drugače, kakor po mednarodnem dogovoru, kajti Prusija je doslej vezana po pogodbi o svobodni plovidbi na Lsbi in Renu, ki jo ima z Avstrijo in Nizozemsko. Avstrija pa baje prostovoljno odstopi od te pogodbe v zahvalo za diplomatičuo pomoč Nemčije na aneksiji Bosne in Hercegovine.
* 0 volilni pravici za bosenski sabor se poroča, da bo imel aktivno volilno pravico vsak, ki je star 24 let, in pasivno, kdor je dopolnil 30 let; vsak volilec mora dokazati, da je vsaj eno leto 2e v deželi. Deželni zbor bo ime! tri kurije: Veleposestvo, najvišji davkoplačevalci in inteligenca ter mestna in kmečka kurija. Mandati bodo razdeljeni po koefesijsb, in sicer bodo imeli mohame-danci 24, pravoslavni 31 in katoliki 16 mandatov, en mandat pa Židje. — Poslovnik je zelo strog. Obstrukcijo popolnoma izključuje. — Zborovalni in društveni zakon je baje zelo moderen.
* Čuden konflikt je nastal na Hrvatskem med vlado in družbanM ' prevažajo izseljence. Rauchova vlada je namreč -	1	a!a,	da morajo družbe za-
varovati vsakega i saljenca pri Kronfeldbvi banki za slučaj nesreče. O zavarovanju bi se dalo govoriti; da pa zahteva Rauch zavarovanje ravno pri KroDftfldovi banki, je sumljivo. Seveda pravijo, da je pri tej banki tudi Rauchova vlada interesi-rana. Družbe so takoj naložile svojim zastopnikom, naj posredujejo pri vladi, Rauch je bil pa popolnoma nepristopen in je odvzel vsem zunanjim družbam koncesije.
* Sfediki državni zbor se je v pondeljek otvoril. Prestolni govor omenja zadnjo veliko stavko, katero imenuje r e & n o, in naglaša, da je dala povod za zakonske načrte, ki imajo namen, v bodoče preprečiti take stavke. Prestolni govor obljubuje zakonski načrt o reviziji carinskega tarifa.
* Belgijski škofje pozdravljajo novega kralja Alberta na poseben način. Hvalijo namreč na vse pretege umrlega kralja Leopolda II. Izdali so pastirski list, v katerem pravijo o Leopoldu: •Cerkvena poroka ranjkega in njegova odkritosrčna izpoved in pripoznanje grehov nas navdajajo z trdnim zaupanjem, da mu je bil Vsemogočni v svoji neskončnosti ralostljiv. Nam ne preostaja drugega, kakor da se spominjamo mnogih zaslug, ki si jih je stekel tekom svojega vladanja. Ne sodimo, da ne bomo sojeni, pravi sv. Luka.* Kdor zna brati klerikalne spise, razume, da je to vse le migljaj novemu kialju, ki doslej katoličanom še nič kaj posebno ni všeč.
* Govorica o rnsko-japomki vojni se zde Japoncem preneumne. <Rusko Slovo* ima poročilo iz Vladivostok:), ki pravi: (Japonski listine morejo pojmiti, kako so sploh mogla nastati taka poročila in kako jim mnogi Rasi verujejo. Japonsko časopisje odločno zavrača te vesti in proglašujoč, da jim na Japonskem nikdo ne veruje in da ni nobenega povoda za vojno. Obe državi ste se nasprotno znatno približali in bodeta mirnim potom rešili medsebojne spore. Japonski listi pozivajo nemške časnikarje, da bi došll sami na Japonsko in se prepričali, da ne goje Japonci nobenega sovraštva do Rusije.*
* Bolgarska policija je zabranila nadaljnje izhajanje bolgarskega lista «Otečeitvo». «Ote-čestvo* je glasilo znanega bolgarskega vstaškega voditelja Sandanskega, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen tudi v turški parlament.
* Turška. Vlada je izdala ukaz trasiranje nove železnišne proge iz Bitolja preko Janjine v Avlono na Jadranskem morju. Ta železnica ima vezati Egejsko morje z Jadranskim.
Domače vesti.
., . ~ Proporčni Blateni aa deželni zbor se zdi
klerikalnemu deželnemu odborniku gospodu Lampetu nemogoč. Blagi mož, ki je sicer jako »brihten*, se zna delati tudi sila neumnega, če mu bolje kaže. Modrijan modruje tako: Za deželni zbor voli vsak okraj po enega poslanca ter ga pa ni mogoče razdeliti v proporcije. — Dalo bi se pa tudi o tem vprašanju kaj govoriti. Ali Je dr. Lampe tako prepričan, da je vsak po-"lanec en mož, cel mož? Toda ne zadržujmo se • to eventualnostjo. Dr. Lampe, ki je celo aka-^mičen, pozna menda toliko matematike, da bo [®*utnel tole:	Vsi okraji splošne kurije za
Kranjski deželni zbor štejejo 11 mandatov. V vseh teh okrajih so zastopane med volilci razne stranke, si so po celi deželi, kar se tiče prog* ramov, načel itd. enake. Klerikalci v Višnji gori menda niso po programu nič drugega, kakor klerikalci v Bohinjski Bistrici. Toliko političnega
življenja je že na Kranjskem, da glasujejo volilci bolj za stranke kakor za osebe. Če ne bi bilo tako, bi nekoliko sedanjih poslancev gotovo ne bilo v deželnem zboru. Če pa je tako, tedaj ni razloga, zakaj ne bi vsak voli'ec za deželni zbor glasoval za liste svoje stranke? In čim se to zgodi, je proporčna volitev mogoča. Za Ljubljano pravijo klerikalci, da je proporčni zistem najpravičnejši; to pravimo tudi mi. Če je pa naj pravičnejši za mestno občino, mora biti tudi najpravičnejši za kmečke občine in za deželni zbor. In če se nočejo klerikalci sami ugrizniti v jezik, morajo v deželnem zboru predlagati proporčni sistem za deželni zbor. Če tega ne store, dokažejo, da jim nič ni za pravičnost, ampak le za strankarsko korist.
— Delitev deželnega šolskega sveta po narodnosti je v štajerskem deželnem zboru predlagal poslanec Kukovec. Razmere so danes na Štajerskem take, da je s stališča narodne enakopravnosti predlog simpatičen. Dokler ni izvedena narodna avtonomija, je taka delitev vsaj košček nadomestila.
— Občni zbor zveze okrajnih bolniških blagajn V Trata ne da miru narodnjakarjem tistih blagajn, ki so na škodo zavarovanim delavcem v krempljh te gospode. Opetovauo smo že morali ožigosati postopanje <pravičnih Slovanov* napram bolnim slovenskim in hrvatskim delavcem. Namesto da bi tukaj pokazali svojo «slovansko pravičnost*, se pa dična gospoda hvali, kako spretno se da opehariti bolne slovanske delavce. To svojo •prakso* bi sedaj radi vpeljali tudi pri zvezi. Pa ne bo šlol Pretečeni teden priobčil je «Narod* cela «Vahtarijada>, Jri jo je <požegnal> ljubljanski zaupnik omenjene narodnjakarske drhali. Te vrste ličt se namreč vedno po perju spozna, pa tudi po arogantni, peif dni hudobnosti, ki se zrcali iz <Na-rodove* notice. Dokazati se seveda ne more, da dela sedanji zvezin odbor slovenskim delavcem krivico, ampak zadostuje, da sedijo tudi Italijani v odboru. Da so ti Italijani zastopniki delavstva, to je seveda za birokratične buče nerazumljiva stvar, ker jim je »Španska vas*. Kar se kvasi o večini in manjšini, je seveda oslarija, istotako vse drugo sumničenje. Kaj napravijo narodnjakarji na občnem zboru, nas prav nič ne briga. Odposlanstvo ljubljanske bolniške blagajne bo napravilo sfoje, ne oziraje se na to, ali je narodnjakarjem prav ali ne. Basta.
— Štajerski deželni odbor je predložil deželnemu zboru resolucijo, v kateri se poziva vlado, naj bi deželnemu zbora zasigurala vsako leto vsaj 8tedensko zasedanje, a to samo v dveh dobah; polovica zasedanja bi se naj na vsak način izvršila jeseni za pravilno rešitev proračuna. Zbornica bi naj sklenila, da naj deželni odbor sporoči to rezo-lucijo vladi na znanje in v prihodnjem nasedanju o stvari poroča.
— Narodna dalavaka organizacija je izdala etak in piše, da se je preosnovala tako, da so od-borovi člani sami delavci, torej možje, ki iz svoje lastne življenske izkušnje poznajo želje in potrebe delavstva. Zaradi te izpremembe je postalo delo veliko in tenzivnejše (!) Organizacija bo od sedaj naprej delovala strogo le na strokovnem polju — za stavkokaze namreč kakor nam svedoči njen član Valentin Dovč, ki dela ob času stavke pri Weinlu.
— Shod kOBBomentov v Ljubljani. T torek
25. januarja se vrši shod konsumetov iz Ljubljane specielno iz obeh kolodvorskih okrajev. Namen tega shoda je razgovor o organisaciji ljubljanskih kon-sumentov. Shod bo zaupen po § 2. Vabila se dobe v gostilni ;. Boleta (Novakovv Sodmjski ulici, gospe M. Petrič (restavracija Internacional) na Resljevi cesti in v pisarni «Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* v Šelenburgovi ulici 6/11. Za tiste, ki jih poprej ne dobijo, bodo pripravljene vstopnice v Hafnerjevi pivnici na sv. Petra cesti, kjer se bo začel shod točno ob 8. uri. Pridite vsi, ki se zanimate za tol
Zadnje vesti.
Peneirefinl radarji. Gelsenkirchen, 21. januarja. V peti jasni .revirja <Holland* je pred-zadojo noč zasulo šest rudarjev, ko se je udrla skalnata stena. Najprej se je zdelo, da so se delavci rešili v neko izdoibino. Z reševalnim delom se je takoj začelo, a drugo noč se je podrla še ena skala. Od tistega časa ni od zasutih nobenega znamenja življenja. Poskuša se od druge strane priti do njih, a ker je treba prodreti 25 metrov skalovja, je treba 7 dni za to delo. Upanja, da bi našli rudarje, nimajo.
Žalezaifeka nesreča. Le M a n s, 20. januarja. Vsled povodnji, ki je poJgrizla železniški nasip, je padel lokalni vlak blizu postaje Dehault s tira. Dva uslužbenca sta mrtva, sedem osebje poškodovanih.
Ogrska kriza. Budimpešta, 21. januarja. Časopisi so polni vrst o pripravah strank za državnozborsko zasedanje, o konferencah, ad-resah itd, A še malokdaj so ljudje sami s seboj igrali tako komedijo kakor spričo pondeljkove seje. Menda tak teater tudi ni mogoč nikjer kakor na Ogrskem. Vsem razsodnim ljudem mora
biti jasno, da ostane ponedeljkova seja za sedaj edina, ki jo bo imel parlament. Kajti čeprav je v Khuenovem programu še mnogo nejasnega, je vendar povsem nedvomno, da prinaša sedanji večini boj. In gotovo je tudi, da bo nastopal, kakor zna še izza časa njegovega banovanja. Njegova manira bode elegantna, njegova taktika bo pa brezobzirna. Iz Justhove in Košutove stranke prihajata dva načrta. Prvič hočejo vložiti vzbornici nezau pnico KhuenHedervaryju. drugič hočejo zahtevati, da se takoj razpravlja o načrtu adresnega odseka, ki terja samostalno ogrsko banko z novim letom 1911. Razven tega letajo po zraku še glasovi o hrupnih prizorih, s katerim mislijo sprejeti Khuen Heder-varyja. Ministrski predsednik sam se dela tako, kakor da bi mu bili vsi podobni nameni neznani. Začel je vabiti različne politicarje k sebi, jih obiskavati in ž njimi konferirati. In če ga vpraša kakšen šmok, kako sodi o položaju, tedaj odgovarja salamonsko: Da ni izgubil upanja, da prihaja z najboljšimi nameni, da bodo stranke gotovo spoznale njegove dobre namene i. t. d. V svoji listnici ima pa vladarski reskript, s katerim lahko odgodi zasedanje državnega zbora, kadarkoli se mu poljubi. Bilo bi zelo čudno, če ga ne bi odgodil že v pondeljek.
Predsednik zbornice G d 1 je za danos sklical sejo klubskih načelnikov, na kateri so Justhovci predlagali nezaupnico Khuenovi vladi. Grof An-draši je odgovoril, da nima od ustavne stranke nobenega pooblastila v tem oziru, ker njegova stranka sploh ni razpravljala o takem vprašanju. Na to so člani Justhove stranke s svojim predsednikov ustali in ndsii.
Baron Ranch. Budimpešta, 21. januarja. Hrvstski ban baron Rauch je Khuenu ponudil svojo deraisijo. Khuen Hedervary ga je naprosil, da nuj še ostane na svojem mestu. Zdi se, da črpa Rauch iz tega upanje, da ga bo Khuen Hedervary sploh držal; poroča se, da misli celo na preosnovo svoje vlade. Podban bi imel postati znani Kr šn j a vi, naučni predstojnik pa profesor dr. Spevec. Kršnjavi in Khuen sta se nekoč razšla kot sovražnika. Sploh pa ni verjetno, da bi se Khuen sprijaznil z Rauchom, kajti hrvatsko-srbska koalicija mu dela tako prijazno lice, da bi moral popolnoma izgubiti svojo nekdanjo zvijačnost, če si ne bi kupil koalicijske podpore, ko mu ni treba plačati druge cene, kakor odsloviti Raucha. Seveda mora še počakati na razvoj na Ogrskem in na končni sporazum s hrvatsko-srbsko koalicijo. Novih volitev na Hrvatskem skoraj gotovo ne bo več vodil Rauch.
Angleške volitve. London, 21. januarja. Konservativci imajo doslej mnogo sreče. Po rezultatih, ki so do danes znani, je izvoljenih 163 konservativcev, 137 liberalcev, 29 članov delavske stranke in 53 nacionalistov. Največ novih mandatov so pridobili komervativci, namreč 72, liberalci pa le 9 in delavska stranka 1.
Nemško-tnska pogodba? Peterburg, 21. januarja. Časopisi javljajo, da sta Nemčija in Rusija sklenili važno pogodbo. Uradno se to zanikuje.
Rusi ob avstrijski meji. Lvov, 21. januarja. Oi meje prihajajo poročila, da Rusija zelo po-množuje svoje čete v posadkah ob avstrijski meji.
Naznanilo.
Z ozirom na to, da st m z delom preobloženi odložil sem pri seji strokovne komisije dne 15. januarja 1909 mesto strokovnega tajnika «Zveze delavskih organizacij za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko* s sedežem v Ljubljani, ki je v zmislu sklepov zadnje strokovne konference i dne 9. januarja 1909 prevzela agende strokovnega tajništva, je na moje mesto imenovala za tajnika sodruga I. Tok a n a, ki me je že sedaj od maja 1909 zastopal v tajništvu. Prosim, da se organi-;acije v strokovnih ozirih obračajo odslej na sodruga I. Toka n a, Ljubljana, Šalenburgova ulica 6 /II. Zahvaljujem se vsem, ki so me v mojem tajniškem poslovanju podpirali ter jih prosim, naj so enako naklonjeni sodr. Tokanu.
S soc.-dem. pozdravom
Anton Kristan predsednik Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, r. z. z o. z.
Umetnost in književnost.
: »Naši Zapiski* izidejo prve dni prihodnjega meseca, in sicer kot dvojna številka na 64 straneh z najrazličnejo, zanimivo vsebino.
Shodi.
8ovodn)e. V nedeljo, 15. L m. je bil pri nas jako dobro obiskan shod, na katerem je sodrug dr. Tuma poročal o potrebi delavske hranilnice in posojilnice. Razložil je najvažnejše točke pravil. Na to je bila debata, v katero je poseglo več so* diugnv, ki so priporočali delavcem pristop.
Štandraž. Pri nas so vsako nedeljo važna posvetovanja o ustanovitvi konsumnega društva. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki pridno nabira člane. Članske prispevke sprejema sodrug Batista. Vse, ki žele pristopiti, vabimo, naj se vpišejo takoj. Cim bo dovolj članov, se otvori prodajalna.
Cel|«. V nedeljo je bil tnkaj javen ljudski ahod; ki se je bavil z nameravanim zvišanjem davščin na Štajerskem. Na obilno obiskanem shodu je poročal sodrug To kan iz Ljubljane v slovenskem in nemškem jeziku ob živahaem pritrjevanju poslušalcev. Govorili so še nekateri domači sodrogu Shod je odločno protestiral proti namenu nemških nacionalcev in slovenskih klerikalcev, ki hočejo nova bremena navaliti ljudstvu na rame.
Raznoterosti.
* Požar v turškem parlamenta. Včeraj je nastal v palači Čiragan vsled eksplozije v kurilnici v senatnem poslopju velikanski požar. Radi silnega vetra se je požar razširil čez celo poslopje. Zborovalne dvorane parlamenta in senata so popolnoma uničene. Trije delavci pri elektrarni so se ponesrečili. Zgorelo je prav vse, samo pusti zidovi mole v zrak. Rešilo se ni skoraj ničesar. Škoda se ceni na 10,000.000 turških funtov.
* Jezuiti v Hacedoal)!. Srbski listi javljajo, da se nastanijo v Skoplju jezuitje. Kupili so v mestu dve hiši. Jezuitje so baje poklicani, da opravljajo dušno pastirstvo med katoliškimi Ar-navti, v resnici pa jih je poslala tjakaj avstrijska vlada v svrho, da delajo med Albanci propagando za Avstrijo. — Če imajo srbski listi prav ali ne, nam ni znano. Gotovo je pa, da ne hodijo jezuiti v »brezverske* ali »krivoverske* kraje nikdar drugače, kakor z namenom, delati katoliško-klerikalno propagando.
t Grof Sternberg v Indiji. Državnozborski poslanec grof Adalbert Sternberg, ki je v prejšnjih časih Cesto razveseljeval ves parlament s svojo robato «dubovitostjo>, zadnji čas pa mnogo molčal, gre baje za več mesecev v Indijo.
t Cook f sanatorija. O znanem dr. Cooku, ki se je bahal, da je bil na severnem tečaju, potem pa hotel svojo trditev dokazati s takimi •dokumenti*, da ga je znanstveni svet razglasil za sleparja, javlja «Frankfurter Zeitung-, da je težko bolan v nekem sanatoriju blizu Ncrimbarka. Cook je pred tedni izginil, kakor da ga je zemlja požrla.
f Sir Eraeit Shackleton, pogumni raziskovalec južnega tečaja, predava v ponedeljek zvečer ra Dunaju o svoji zadnji ekspediciji. Dae 6. avg. 1907. je zapustil Sbackleton na ladji cNimrod» Angleško. 1. jan. 1908. je zapustila ta ladja Novo Zelandijo, od koder se je začelo pravo potovanje proti tečaju. Na ladji je bilo 37 ljudi, 9 psov, ki so se tekom zime pomnožili na 22, 10 ponijev za sani in avtomobil. Največji mraz, katerega je ekspedicija doživela, je dosegel 50° C pod ničlo. Od 22. aprila do 22. avgusta (v tem času je polarna noč) so pisali, risali in preiskovali. Pozneje so se napotiti proti južnemu tečaju, od katerega so bili oddaljeni le še 176 km; od tud so se pa morali vrniti dne 9. jan. 1909., ker bi jim bilo drugače zmanjkalo živeža. Dragi del ekspedicije je tačas dobil magnetični tečaj. Obe ekspediciji sta napravili po ledu 4808 km. Okrog južnega tečaja so dobili do 100 novih hribov, nadalje oglje in oka-menine gozdnih dreves, kar kaže, da je bilo svoj Ca« na tem kraju vse drugo podnebje. Po 449 dneh odsotnosti se je vrnila ekspedicija v Novo Zelandijo. Najhujši sovražnik je bil grozen veter, blicard imenovan. Na tem svojem potvanju je Sbackleton kinematografiral mnogo zanimivih stvari in te podobe spremljajo njegova predavanja. Z Dunaja pojde predavat v Budimpešto.
Kjef sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava!
Torej i Da ne boš bolan, Vžlvaj pravi „FLORIAN“.
Želodčni liker
i
]e’pripravil tek In prebavo marslkdmti, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost	liter	K	2*40.
Kabinetna kakovost	,	*	4'80.
Naslov za naročila:^FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
H. Suttner
Llnbllana n mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj.
Novost: Ploščnata, tanka, prava nlkelnaata Anker - Roskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4 50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nlkelnasta K 1*20, srebrna E 5'—. 50
Ato že-flistt, pošljite naročnino!
50 % prihranka
na stroških v gospodinjstvu in vobče trdno zdravje dosežejo v rodovini tiste gospodinje, ki kupujejo namesto kave, čaja, sladnega čaja i. t. d najboljše in najcenejše hranivo, imenovano	52-23
— Sladiti ■ ,
t. j. dr. Tmkoczyja sladni čaj. Sladinu je treba dodajati malo mleka in sladkorja, zaradi tega se pri njem mnogo prihrani. En zavoj */* kg velja 50 vinarjev. Po pošti pošiljamo najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v Ljubljani, lekarna Trnkoczy
'f
S;:	Našim	rodbinam	priporočamo	::
Kolinsko cikorijo.
1! i v i k: i- n i v r n i
laamgHBSjag
ca
Kavarna
,Unione' v Trstu
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
(it i :t f :i i :i i i f it ' M * it 'f H • •
Če kašljate I
če ste hripavi, če težko dihate,	3
če se ponoči potite, če ste zaslizen, če ste naboden, če čutite bolečine
a
v prsih, potem je to znak, da ste se prehladili ali si nakopalHnfluenco, vendar je to lahko tudi resnejšega pomena.*Priporoča se torej, da Be take pojave pravočasno omeji. V to svrho se rabi od mnogih zdravnikov priporočeno domače zdravilo Orkenyev sirup iz ilpoveitaltnedu. Steklenica Oerkenjrevega Birupa iz lipovega medu za po-1 skušnjo stane K 8‘—, velika steklenica K 6-—, 3 ste-| klenice se dobi za K 15'— franko po povzetju samo od »Lekarne apostolov v Budim-pe5ti“, Joselsring ©4, depot 31.
za leto 1910 je izšel.
Cena 80 vin., po poiti 10 vin. več.
Naročila in denar je poslati
Upravi »Rdečega prapora" v Cjubljani.
Vino naprodaj
ima
„Gospodarska zadruga"
v Vrtojbi.
Kvaliteta med vipavskim in briškim. Na zahtevo se pošiljajo vzorci. — Cene smerne. — Zasebnikom in konsumnim društvom se priporoča 10- 8	odbor.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
52"16	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že tso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist Tsaki družini er se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik In premlranl medvtdjl loveo v Korltnloah, poftta Knežak ppl 6l. Petru na Krasu.
Ceno posteljno perje in publ
1 kilogram sivega, oskubljenega K 2—, polbelega K 2‘80, belega K 4’—, prima puhastega K 6*—, izredno finega skub-ljenega K 8'—, sivega puha K 6‘—, belega K 10'—, izredno fini prsni puh K 12-—, od 6 kg nabrej franko.
raBlfT~'Tr Gotove postelje	—"
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter 2 blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napoljeoe z novim, očiščenim puhastim, trpeinim, sivim perjem 16 K, s polpuhom K 20'—, s puhom K 24'—. Pernica sama 12 K, K 14’—, K 16-—, blazinice K 8‘—, E 8-60, K 4'—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 16, 18, 20. Blazinice, 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke, K 4'50, 5'—, 5-50. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 18-—, 15'—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10’— naprej franko	52—5
Maks Berger, Deschenitz št. 678, Bohmervald. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. Ce ne dopade, ae zameni ali denar nazaf.
Ustanovljena 1847.	62-7	Ustanovljena	1847
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg Št. 7 n LJUBLJANA » TurjašUcfi trg št. 7
Največja *aloga pohištva sa spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modrooi na imeti, iimnati modrooi, otro&ki yo*i6ki i, t. d.
Najnišje cene.	Naj*ollan«|i« blago.
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje ::	pošta	sv.	Križ,	Goriško	::	Dobravlje
TTW~
priporoča ivojo
bogato zalogo Izbornih vin.
V Ljnbljanl Ima zalogo v Vodmatn ..pri Mrakn“, Po cenah le vprašati v prodajalni „Kongnmaeaa društva H Ljnbiiano ln gsssjiErr; okolico**, Vodmat, Bohoričeva nlloa.
Izdajatelj in odgovorni uradnik Fvaa lartl
liska It. Pr. Lamprot t Krate.