RESOLUCIJA DEMOKRISTJANSKEGA KONGRESA ZA fTRST IN ISTRO« JE TAKO kHRABRAs, DA JO LAHKO PODPIŠEJO TUDI VSI STARI IN NOVI FASISTI. Poštnina platana v gotovini Soedizione in abbon oost. 1 gr TRST, torek 9. februarja 1954 NOVA FAZA v REŠ H V AN JU ITALIJANSKE VlADNE K^IZE SCfilBA SESTAVLJA KOV« VLADO S SOOEMtVANJKH I*SDI IS l>LI VELIČASTNA PROSLAVA našega kulturnega praznika „Hew York Times“ o naročilih SZ Angliji NEW YORK, 8. — Današnji «New York Times* piše v svojem uvodniku, da so važna naročila Sovjetske zveze skupini britanskih poslovnih ljudi propagandna spletka. List pripominja, da bi sovjetska vlada lahko to ponudbo stavila po redni poti, in dodaja: «Toda sovjetska vlada je rajši povabila delegacijo poslovnih ljudi v Moskvo, kjer jo je zadrževala, dokler niso pogajanja v Berlinu prišla do kritične točke, in je nato stavila ta vabljivi predlog, da bi z njim dosegla kolikor mogoče večji propagandistični učinek.* --------- Ameriški parlamentarci proti vojaški pomoči arabskim državam W ASHINGTON, 8. — Sest republikanskih in demokratičnih senatorjev in 29 predstavnikov je podpisalo in poslalo državnemu tajniku Dullesu pismo, v katerem izjavljajo, da nasprotujejo pošiljanju ameriške pomoči arabskim državam ter predlagajo izvajanje programa gospodarske pomoči. Podpisniki poudarjajo, da so arabske države dejansko še vedno v vojnem stanju z Izraelom, in izražajo bojazen, da ne bt pošiljanje vojaške pomoči spravilo v nevarnost enotnost Srednjega vzhoda. Državnega tajnika pozivajo, naj to zadevo prouči ob svojem povratku iz Berlina. V popolnoma napolnjeni dvorani Avditorija je v nedeljo ob proslavi 105. obletnice rojstva našega največjega pesniko branceta Prešerna, ki jo je priredila SBtZ, sodelovalo devet pevskih zborov tradiciji pripravila Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, i Pred veliko množico, ki. se je za to priliko zbrala iz mesta ter posebno še iz bližnj« in tudi daljne okolice v Avditoriju, je po uvodnih, besedah podpredsednika SHPZ to. vaj-iša Gerdola spregovoril o pomenu 8. februarja, kot slo* venskega kulturnega praznika, načelnik za ljudsko prosvtio SHPZ tov. Miro Prešel Govornik je med drugim dejal: «Danes praznujemo duhovno p rerojenje in preoblikovanje lika slovenskega člov.eka, kakršnega nam 'je pokazal Prešeren in kakršnega je izoblikovala osvobodilna borba. Grenko je veliki pesnik občutil naše narodno hlapčevstvo in težo krivic. Prešernovo iskanje 'zhada iz obojega je kazalo Slovencem pot in rešitev v vseh težkih zgodovinskih trenutkih. Kmečki upori, boji s Turki in narodno osvobodilna borba so uresničili Prešernove ideale. Zato je Prešeren glasnik m predhodnik naše borbe za narodni obstanek, katerega trajnost pa je preroško videl v širokem okviru medsebojnega spoštovanja in sožitja različnih narodov, ko je zapel;)) «2ive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan da koder sonce hodi. prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak ,proi^ bp vsak. 'ne A‘ag, le sosed bo mejak. Madaljevanje z 2. strani) Švicarske ženske bodo glasovale o svoji volilni pravici BAZEL, 8. — Bazelske ženske bodo prvikrat šle na vo-ititve. Te dni bodo polnoletne ženske v kantonu Bazel-mesto morale namreč povedati svoje mnenje o ženski volilni pravici. Državni svet švicarske konfederacije je dolo6il. naj o tem glasujejo 20. in 21. februarja. Medtem se je začela velika kampanja tako na številnih javnih konferencah kakor tudi v tisku. Kot po vsei svobodni slo- j ramo boriti, Zato ima proslav-venski domovini, tako smo se I ljanje 8. februarja kot oblet-tudi na Tržaškem oddolžili nice Prešernove smrti in kot spominu največjega slovenske- slovenskega kulturnega prazni-ga pesnika Franceta Prešerna, ka za nas še toliko večji in Preroške napovedi tega velike- globlji pomeu. In prav v tem ga genija v njegovih nemin- smislu so zato nujno izzve-ljivih pesmih, ki so za veči- nele vse naše proslave vključ. no slovenskega naroda zažive- no s šolskimi, ki so bil" vče-le do kraja žele sto let po raj v vseh slovenski šolah na njegovi smrti po zaslugi Tržaškem, predvsem pa seve-vztrajne borbe našega ljud- da osrednja proslava v ne-stva, so za nas na Tržaškem deljo zvečer v Avditoriju, še vedno cilj, ki ga moramo združena z revijo pevskih zbo-doseči in za katerega se mo- rov, ki jo je po že ustaljeni no, da bo berlinska konferenca trajala vsaj še dva tedna, ker da je to minimalno raz dobje, v katerem se je mogočo lotiti vseh vprašanj Da dnevnem redu. Opozarjajo pa. da je trajanje konference v veliki meri odvisno od Dulle-sa, ki mora biti 1. marca v Caracasu na otvoritvi vseame-riške konference. Na današnji seji spodnje zbornice je državni minister Selwyn Lloyd zanikal, da bi bila Velika Britanija izključe. na od pogajanj med predstavniki ZSSR in ZDA o proceduri za uresničenje načrta o mednarodni atomski banki. V odgovor nekemu laburističnemu poslancu je Lloyd zagotovil, da je bila angleška vlada o tem »obveščena in vprašana za svets. Dodal pa je, da je v tem pripravljalnem in proceduralnem obdobju prikladneje, da se diskusija odvija neposredno med ZDA in ZSSR. Obširna pooblastila Plevenu ob njegovem potovanju v Indokino HRABR A"DEMOKRISTJANSKA RESOLUCIJA petorne konference in tudi v primeru sondiranj, ki bi jo nadomestile, ne sme italijanska vlada sprejeti teze, po kateri bi se konferenca ali drugi analogni diplomatski instrumenti omejili na razpravljanje o uresničenju osmooktobrskega sklepa, ki se ne more smatrati za dokončno rešitev; vsekakor pa uresničitev angloameriškega sklepa ne sme biti podrejena konferencam ali mednarodnim pogajanjem s sodelovanjem Jugoslavije.* Resolucija torej zahteva prav tisto, za kar se že vnaprej ve, da Jugoslavija ni bo pristala m če bi jo kdo na to silil, bomo zopet imeli priliko videti jugoslovanske divizije pri Fernetičih in pod Repentabrom, Od ostalih ((zunanjepolitičnih zahtev» naj povemo i to, da resolucija zahteva, naj se odpre promet z cono B, najbrž zato da bi demokri.it-jansUi oblastneii s tvojim «odborom za obrambo ital'-janstva» i* > svojim terori- Campidoglia proglasil z znanim falzifikatom Lincolnovega pisma bivii rimski predsednik vlade Pella. Nič ni torej demokristjanom — kakor tudi Pelli ne — pomagalo, da je bila tu že neka mednarodna komisija socialistov Druge internacionale (katerim tudi demokristjani nikoli ne očitajo, da niso demokratični), ki je pred vsem svetom povedala, da — danes kot danes — plebiscit za reševanje tržaškega vprašanja ne predstavijo, demokratične metode. Toda glejte, demokristjani niso tako trmasti ljudje kot bi si morda kdo mislil. Oni ne vztrajajo na plebiscitu! Pripravljeni so namreč sprejeti tudi takšen način rešitve tržaškega vprašanja — de. mokraticen seveda — ki bi vseeno imel za rezultat priključitev v glavnem obeh con STO k Italiji. V točki b) tega drugega zunanjepolitičnega dela resolucije takole nadaljujejo: «Ce pa bi se vprašanje STO Tudi ni nobenega dvoma o tem, kaj pomenijo besede Ksoluzione vitale ed unitaria per le zone A e B». To pomeni, da si demokristjani priključitev cone A in B zamišljajo kot začetek te svoje *miroljubne revizije» mirovne pogodbe — tako rekoč nekakšen prvj zalogaj s prvega krožnika te njihove njulijskei» in dalmatinske pojedine Sicer pa nam to razloži podrobneje drugi, dejali bi nekakšen detajlizirani del reso.ucije V tem delu zahtevajo predvsem plebiscit. Ta plebiscit naj bi bil mednarodno zajamčen, kajti to je zanje še vedno «velavni instrument za dosego pravične rešitve vprašanja«. Zato pozivajo rimsko vladv «naj nadaljuje začeto akcHo na medr'Prc-»-nem področju, da bi prišlo do uresničenja t demokratične metodp#. Kot vidimo zahtevajo trtaiki damo' ristjam adaljevanje tiste nesrečne Pellove politike, kt jo je tako slovesno pred meseci s moglo rešiti po drugih poteh. ne sme Italija v nobenem primeru sprejeti takšnih teritorialnih rešitev, ki ne bi upoštevale etničnega, geo-grafsko-ekonomskega položaja vsega ozemlja; ne samo torej samega mesta Trsta in njegove cone, temveč tudi cone B, kjer Italijani ne živijo samo v mestnih obalnih središči^)) Kot vidimo bi demokristjani mogoče vendarle bili pripravljeni pustiti — zaenkrat — Jugoslaviji od cone B kakšno «dolino ali zvonik», kot se je izrazil nekoč rajnki Sforza — Bog mu daj večni mir in pokoj/ Vendar pa tudi ni prao gotovo. Kaj pa osmooktobrgki sklep — boste vprašali. Vidite, v točki c) nam resolucija pove, da osmoohtobrski diktat niti zdaleč ne zadostuje nji-hovim tpravičnim zahtevam», kar je pač popolnoma logično, zlasti če pomislimo na prvi del resolucije o reviziji. 1'akole pravijo dobesedno: qV primeru, da bi prišlo do b) «naj v osnovi poskrbi, da se poišče in doseže... življenjska in edinstvena rešitev za cono A m B.» To je prvi del — nekakšen splošni del — zunanjepolitičnega dela resolucije. Kot tidimo, zahtevajo tukajšnji demokristjani {če gornje bolj ah manj zavite izraze preveden o v navaden jezik) tal;šm. revizijo mirovne pogodbe, k’ bi jim vrnila vse, kar so «izgubili» v prid Jugoslavije, t. j. Istro, Slovensko Primorje, Reko in Zader. No, (jkrati resolucija prav v ničemer ne izključuje tolmačenja, da demokristjani zahtevajo tudi tisto, kar so zasedle po 6. aprilu 1941 Mussolinijeve razbojniške fašistične horde Seveda vse to na «miroljuben načinu. Take miroljubne načine pač zelo dobrr poznamo še iz Hitlerjevih časov. Tudi on je pred napadom na Češkoslovaško Avstrijo, noljeko itd najprej postavljal nvizijo miroune pogodba «na miroljuben način#. SPOMIM8K1 1>SEV1 Na današnji dan je bil leta 1871 rojen v Doslovičah F.S. Finžgar, slovenski pisatelj. m DANES, torek 9. februarja Ciril, Dobrana Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.22. Dolžina dneva 10.04. Lug* vzide ob 9.42 in zatone ob 24,00. JUTRI, sreda 1«. februarj* Skolastika, Zvonimir PRUSLflM SLOI/EHiSKEfifl KULTURNIM PRAZNIKA \l aiUlTOKIJL L‘0D UKR1UEM S HI* Z Obvestilo Kmečke zveze! MUHASTA I6RA LETOŠNJE HUDE ZIME PREŠEREN: TIH BOMO NRŠLI POT... Govor tov. Prešla o politični in obče-človeški vsebini Prešernove dediščine kot jedra načel in ciljev naše osvobodilne borbe - Nastop devetih pevskih zborov Pohvale in priznanja Slovensko-hrvatske prosvetne zveze zborom, prosvetnim društvom in posameznikom za uspešno kulturno-prosvetno delovanje v preteklem letu (Nadaljevanje na 1. strani) Prešernu pa je bila gotovo najbolj pri srcu usoda njegovega naroda, ki naj bi doživel svobodo, združen v samostojni državi. Ta njegova želja se je delno tudi izpolnila. To dejstvo le delne izpolnitve moramo z grenkobo poudariti zamejski Slovenci in zato nam še vedno velja njegova prerokba: «Tja bomo našli pot kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postave«... Govornik je zaključil svoje besede z zagotovilom, da bomo vedno znali varovati veliko Prešernovo dediščino s prav tako globoko hvaležnostjo kot bomo znali varovati vse pridobitve in napore našega naroda v kovanju in snovanju naše svobodne bodočnosti. Po govoru je zbor prosvetnega društva iz Baritovelj pod vodstvom pevovodje tov. Milana Pertota odpel najprej dve pesmi na Prešernovo besedilo in sicer Premrlovo »Zdravica« in Hubadovo ((Luna sije«, nato pa še dve: Ada. mičevo «V gozdu« in Borisa Papandopula ((Skoči kolo«. Za barkovljanskim zborom se je v pevski reviji zvrstilo še osem tfaših pevskih zborov in sicer: mladinski zbor Glasbene Matice (prof K. BoiLjan-čič), ki je odpel Grbčevo «Sne_ žinke« ter Vrabčevi «Pojdem rv Rute« in «Sem deklica mlada« (ob klavirski spremljavi Nore Jankovič); zbor iz Lo-njerja-Katinare (Just Lavrenčič), ki je odpel Jerebovo «Jaz prav vem« in Boštjančičevo «Prišel je ljubi«: zbor društva «Lipa» iz Bazovice (prof. K. Boštjančič), ki je odpel De-vovo «Dobil sem pisemce« in Bučarjevo ((Trnovska fara«; zbor društva Valentin Vodnik iz Doline (Cvetko Marc), ki je zapel Svetkovo «Pod noč« in Prelovčevo «Oj Doberdob«; zbor društva Slovenec iz Boršta (Drago Petaros), ki je zapel pesmi «Kam» in Gorenjski valček; zbor društva Igo Gruden iz Nabrežine (prof. K. Boštjančič), ki je odjjfi].. Pav-čičevo »Ženka mi v goste gre« zbor Ivan Cankar od Sv. Jakoba (Vlado Švara), ki je zapel «Vihar na V.olgi« in narodno «Jaz pa moj hvažek« ter konč. no zbor društva Ivan Vojko s Proseka-Kontovela (prof K. Boštjančič), Jri je zaključil revijo pevskih zborov z Gallus-Petelinovo «Glejte» in Gotovčevo ((Nove brazde«. Vsi nastopajoči zbori so želi za svoje petje od številnih poslušalcev zasluženo odobravanje, ki so si ga v resnici tudi zaslužili, posebno še ob upoštevanju dejstva, da se mora velika večina naših pevskih zborov še vedno boriti z neštevilnimi težavami. Ne bi hoteli in ni naš namen, da bi tukaj ocenjevali vsak zbor posebej, vendar ne moremo mimo ugotovitve, da je predvsem prijetno presenetil zbor društva «Ivan Cankar« od Sv. Jakoba, ki je pod vodstvom tov. Vladimira Švare posebno lepo odpel narodno «Jaz pa moj hvažek«, ki jo je na splošno in dolgotrajno zahtevo mo. ral ponoviti. Kot solist se je tu uveljavil s svojim lepim žametnim glasom Danilo Gombač Res bi bilo želeti, da bi lahko ta zbor s tako bogatim glasovnim materialom iimprej slišali na celovečernem samostojnem koncertu. Zelo lepo sta pela tudi zbora «Ivan Vojko« pod vodstvom Karla Boštjančiča in barkovljanski zbor pod vodstvom Milana Pertota. (Podrobneje bomo o koncertnem delu proslave pisali posebej). Pred zaključnim nastopom zbora «Ivan Vojko« s Proseka-Kontovela je podpredsednik SHPZ tov, Gerdol v imenu Zveze izrekel priznanje in pohvalo vsem zborom, društvom in kulturnim delavcem, ki jih združuje in katerih delovanje je jamstvo, da bo slovenska beseda in slovenska pesem na tem ozemlju vedno živa. Izmed zborov je tov Gerdol na prvem mestu pohvalil in imenoval zbor «Marij Matjašič« iz Barkovelj, ki je v preteklem letu nastopil 24-krat. Po vrstnem redu so nato spreje- li pohvalo zbori «Ivan Vojko« s Proseka-Kontovela za 20 nastopov, zbor ((Valentin Vodnik« iz Doline za 19 nastopov. Zbor društva «Igo Gruden« iz Nabreižne za 19 nastopov, zbor P. d. ((Slovenec« iz Boršta za 18 nastopov, zbor P. d. «Lonjer-Katinara» za 17 nastopov, oktet iz Sempolaja za 12 nastopov itd. Skupno so vsi v SHPZ včlanjeni zbori v lanskem letu nastopili 160-krat v primeri z 90 nastopi v 1. 1952. Pohvalo so dalje sprejele dramske družine P. d, «Ivan-Vojko« za 20-kratno uprizoritev «Lojterce«, p. d. Lonjerja. Katinare in prosvetnega krožka z Opčin. Posebnega priznanja in pohvale je bil deležen vodja lutkovnega odra Marij Maršič, za nautrudno delovanje in ustvarjanje na glasbenem področju pa Ubald Vrabec in Karel Boštjančič. Dalje je tov, Gerdol izrekel pohvalo poimensko tudi vsem tistim odborom prosvetnih društev in njihovim odbornikom, ki nautrudno delujejo za procvit svojega društva in končno še našemu osemdesetletniku Podbrščku Antonu za njegovo neutrudno delo na prosvetnem področju, na katerem aktivno deluje nad petdeset let. Tov. Gerdol je zaključil svoje poročilo z željo SHPZ, da bi tudi vsi tisti, ki si pohvale tokrat niso priborili, v tekočem letu napeli vse sile, da bi naš prihodnji kulturni praznik bil še bogatejši na kulturnih prizadevanjih. Odobravanje, s katerim so prisotni sprejeli te besede se je primerno zlilo z zaključno pesmijo «Nove brazde«, s katero je bila zaključena ta lepa proslava slovenskega kultur- nega praznika. Pred zaključkom je predstavnik SHPZ sprejel v poklon šop rdečih nageljnov, dar Jugoslovanske ekonomske delegacije v Trstu. Osvobodilna fronta SESTANEK OF za Prosek _ Kontovel, Sv. Križ in zgoniško občino bo danes 9. t. m, ob 20.30 na Proseku. Na dnevnem redu razprava o poli-tično-organizacijskem delu OF. IV. OKRAJ OF V sredo 10. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora OF IV. okraja Skedenj. Priporočamo točnost, SEKTORSKI ODBOR OF IV. OKRAJA bo imel sejo v četrtek 11. t. m. ob 20. uri. vsem davkoplačevalcem Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo v smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31, marca letos prijaviti davčni upravi svoje dohodke v letu 1952. Ker so za izognitev te obveznosti v zakonu predvidevane kazni (kakor avtomatično zvišanje dosedanje davčne osnove za 10% ter denarna kazen od 5.000 do 10.000 lir in seveda vpis kazni v kazenski list), priporočamo da izvršijo prijave v omenjenem roku. Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo, da je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu. Mesto v belem do prvega sonca Nad 600 delavcev SELA0 je ves dan čistilo ulice v središču mesta - Nevarnost ooledi-ce Opozorilo županstva hišnim lastnikom Po ostrem mrazu in burji | toževala nad bolečinami na Koks po znižanih cenah Občina obvešča, da bodo od danes dalje razdeljavali v občinskih prodajalnah premoga in drv 35 kg koksa namesto 50 kg drv, kot so doslej dobivali vsi upravičenci. Cena ostane neizpremenjena, in sicer 465 lir za obrok. IZ NAKAZILA ZVU ZA TEROCE POLLETJE II. SKUPŠČINA BRANJEVCEV, KROŠNJARJEV IN PRODAJALCEV RIB PRISPEVKI KMETOVALCEM OD ENOTNEGA NASTOPA za izboljšanje in povečanje proizvodnjeODVISEN USPEH BORBE Prispevki se nanašajo na gradnje in preurejeuanje gospodarskih poslopij, na zemeljske spremembe, na nakup redkih kmetijskih strojev, na nakup valilnih jajc itd. Za tekoče polletje bo Zavezniška vojaška uprava odobrila potrebno vsoto, s katero bo Kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude nanašajoče se na izboljšanja in povečanje krajevne proizvodnje. V ta namen bodo dani: 1. Prispevki, ki lahko dosežejo največ 38 odst. za gospodarska izboljšanja (gradnje, razširitve in preureditve poslopij) in za zemeljske spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki mislijo izvesti omenjena dela in se po-služiti zakonitega prispevka, morajo vložiti prošnjo na Področno kmetijsko. nadzorni-štvo-oddelek za zemeljska izboljšanja — Trst — Ulica Ghega štev. 6, I., tel. 35-156. Rok za vlaganje prošenj zapade: 15. marca t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo za-interesiranca o možnosti prejema prispevka, nakar bo lahko predložil prošnjo s predpisanimi dokumenti; 2. Prispevki za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov kmetovalcem, ki se večinoma bavijo s cvetličarstvom, Rok za naročitev, najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov poteče 28. februarja t. 1. Ob naročitvi mora prosilec dati na račun 50.— lir za vsako vrtnico in 8.— lir za vsako čebulico. 3. Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev, v najvišjem znesku 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. (dana bo prednost tistim strojem, katere bo posebna komisija smatrala za bolj primerne za naše področje). 4. Prispevek za nakup odbranega semena večne detelje v najvišjem znesku 30 odst. Zadevna prednaročila se sprejemajo do vključno 10. marca t. 1. 5. Prispevek za nakup valilnih jajc in en dan starih pi-ščet odbranih pasem (bela li-vornška, Rhode Island, New Hampshire), v najvišjem znesku 50 odst.; naročila se sprejemajo do vključno Ul. marca t. 1. Prosilec mora naročiti najmanj 12 piščet ali valilnih jajc iste pasme in mora ob naročitvi plačati 100 l,r za vsako pišče in 50.— lir za vsako jajce. 6. Prispevek za nakup racionalnih panjev v najvišjem znesku 30 odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. Prošnje za prispevke, označenih pod točko 2. in naslednjimi je treba predložiti ravnateljstvu Področnega kmetij- skega nadzorništva — Trst — Ulica Ghega štev. 6, I. telefon 38-673. Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nadzorništva. DANES NA OBČINSKI SEJI Zaposlitev mladih in mogoče proračun Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Poleg raznih upravnih vprašanj bodo na seji razpravljali tudi o vprašanju zaposlitve mlade delovne sile na osnovi zaključkov, ki jih bo predložila posebna komisija občinskega sveta, ki je že več časa proučevala možnosti zaposlitve mladincev. Po nekaterih besedah dr. Pogas-sija na zadnji občinski seji se zdi, da niti v omenjeni komisiji niso bili soglasni in da niti to važno vprašanje za tržaško delovno mladino ni našlo med predstavniki različnih strank tiste enotnosti, ki je nujno potrebna, če se hoče kaj doseči. Dr. Pogassi je omenil, da sklepi komisije občinskega sveta, ki bodo danes predloženi v razpravo, ne odgovarjajo stališču in težnjam vseh članov komisije. Zupan pa je dejal, da bo imel vsakdo pravico predložiti občinskemu svetu «manjšinsko» resolucijo. Po teh izjavah se da sklepati, da so demokristjani in njihova žlahta, ki imajo v občinskem svetu večino svetovalcev, že izdelali svojo resolucijo, ne da bi upoštevali zahteve drugih predstavnikov strank. Pričakuje se tudi, da bo na današnji seji odbornik Bonet-ti, ki odgovarja za računovodstvo, predložil v razpravo letošnji proračun. SREČA V NESREČI Drveči vagoni preko železničarja Pravcata sreča je spremljala včeraj med delom 40-let-nega železničarja Santa Zelio, ki je priključeval nekaj tovornih vagonov k železniškemu konvoju. Med delom ga je vagon, ki se je pod pritiskom drugih začel premikati, močno sunil, pri čemer je železničar padel na tla in obležal sredi tračnic, medtem ko so vagoni drveli nad njim. Ko so zdrveli mimo se je mož dvignil le rahlo popraskan in seveda vesel, da se je tako srečno rešil iz položaja, ki bi bil lahko zanj usoden. BREG SE JE POSLOVIL OD TOV. MILKE TURKO V nedeljo popoldne so se Brežani poslovili od svoje drage učiteljice Milke Turko- okoli odprtega groba, se je v imenu stanovskih tovarišev, prijateljev, znancev in sorod- ve. Ležala je na mrtvaškem \ nikov poslovil od pokojne Mil-odru v veži ricmanjske šole. Ifee učitelj Gerdol. Najprej je okoli katere se je popoldne1 v kratkih besedah orisal po-kljub snežnemu metežu in | kojničino življenje, potem pa mrazu zbrala vsa vas in Ste- 'je nadaljeval: Vilni kolegi iz bližnje in dalj- t(Draga čeprav Te je ne okolice. Prav gotovo g prezgodnja smrt iztrgala iz že dolga leta ni videl tako veličastnega pogreba. Ko so pokojnico prinesli domači fantje pred šolo, sta ricmanjski pevski zbor in oni iz Boršta zapela žalostinke, ob katerih se je marsikatero oko orosilo. V sprevodu, ki se je nato razvil na domače pokopališče, je bilo dosti cvetja in vencev, med njimi venec učiteljev,, vaščanov in žena. Na vsej poti do pokopališča je ricmanj-ska godba igrala žalne koračnice. Ko se je množica zgrnila naše sre de, vedi, da Te bomo ohranili v trajnem spominu vsi, ki poznamo in visoko cenimo Tvoje neutrudno in požrtvovalno delo, ki si ga dala svojemu narodu kot vzorna učiteljica in vzgojiteljica-Vzgojila si tri generacije in ni je hiše v Ricmanjih, kamor ne bi segla Tvoja roka z enim ali drugim delom. Bila si režiserka, imela si vse mogoče tečaje, ženam in dekletom si pomagala pri ročnih delih, dajala si jim nasvete, skratka bila si povsod, kjer so potrebovali Tvojo pomoč in nobenemu je nisi odrekla. Morda si pri tem nenehnem, trudapolnem delu pozabila nase m na svoje zdravje ter si si nakopala zavratno bolezen, ki je povzročila Tvojo prerano smrt. Svoje učiteljsko poslanstvo si popolnoma dovršila. Za zgled si nam, draga Milka, in dokler bo naš narod imel takšne učitelje, kot si bila Ti, ne bo podlegel tujčevi peti. Počivaj v miru in lahka Ti bodi slovenska primorska zemlja, za katero je vedno tako gorelo Tvoje srce.« Pevska zbora sta zopet napela žalostinki, po opravljenih verskih obredih pa se'je nad krsto zgrinjala zemlja, ki so jo spuščale roke vaščanov kot poslednji pozdrav svoji dragi učiteljici. Poročilo delegacije o stikih z oblastmi in prvih uspehih glede olajšav pri plačevanju pristojbin V nedeljo je bila II. skupščina krošnjarjev, branjevcev in prodajalcev rib na drobno, na kateri je delegacija, ki so jo krošnjarji in branjevci izvolili na svoji prvi letošnji skupščini 17. januarja, poročala o dosedanjem delu glede zahtev po znižanju davkov in pristojbin. Posamezni člani delegacije so povedali, da so imeli z oblastmi že tri sestanke. Na vseh treh sestankih so postavili na dnevni red ukinitev povišanja pristojbine na zasedbo javnih prostorov, ki znaša za nekatere prodajalce celo do 300 odstotkov več kot lanska pristojbina. Po. leg tega so na teh sestankih zahtevali revizijo dohodninskega davka ter blokiranje nadaljnjega izdajanja novih licenc za krošnjarje in branjevce. Po poročilih na nedeljski skupščini se lahko sklepa, da so krošnjarji, branjevci in prodajalci rib na drobno dosegli prve uspehe, ki pa jih ne morejo zadovoljiti, ker ne predstavljajo niti 10 odstotkov tega, kar zahtevajo. Pooblaščena delegacija je uspela doseči pri oblastvenih organih, da so za sedaj obljubili revizijo povišanja pri- stojbine na zasedbo javnih hteve prostorov. Na osnovi teh zahtev je bilo že uradno sporočeno, da se branjevcem in krošnjarjem dovoli, da poravnajo letošnjo pristojbino do 28. t, m., v višini lanskoletne pristojbine. Prodajalcem rib na drobno, ki imajo stojnice v glavni ribarnici, pa se rok plačevanja pristojbine na zasedbo javnega prostora podaljša do 30. aprila. Pristojni uradi opozarjajo, da predstav, lja poravnava pristojbine krošnjarjev in branjevcev za letos v višini lanskoletne pristojbine samo akontacijo na letošnjo pristojbino, o kateri bodo še razpravljali. Kot vidimo, so krošnjarji, branjevci in prodajalci rib na drobno dosegli z enotnim nastopom prvi, četAdi mali u-speh, ki pa dokazuje, da so predstavniki teh malih trgovcev uspeli priti v stik z višjimi organi oblasti in jih prisiliti na razpravo o vprašanjih, ki najbolj pritiskajo na življenje 2000 malih prodajalcev. Na nedeljski skupščini pa je bil ponovljen poziv vsem branjevcem, krošnjarjem in prodajalcem rib na drobno, naj se včlanijo v združenje malih trgovcev in naj se zdru. žijo v borbi za pravične za- je v nedeljo ves dan padal sneg in 4 cm na debelo pobelil v mestu ulice, ki so zaradi tega postale zelo opol-zle in povzročile mnogo padcev pešcev z zlomi rok in nog. Zaradi snega je trpel tudi avtomobilski promet, saj je bila v nedeljo na primer zaprta tudi trbiška cesta, ki služi v glavnem za tovorne avtomobile. Kot vsaka stvar, pa tudi ta novi sneg ni imel samo slabe strani, ker je nudil brezposelnim možnost dela. Tako so delavci SELAD, ki so bili zaradi mraza in burje ves pretekli teden doma ter so zato dobivali ':e 320 lir na dan, včeraj kidali v mestu sneg ter po tednu dni zopet prvič delali. Zjutraj je čistilo pločnike in ulice okoli 570 delavcev SELAD, popoldne pa so njih število še okrepili. Delavci so mestno središče v glavnem očistili, čeprav je bilo po ulicah ponekod še precej brozge zaradi zvišanja temperature :n sonca. Zvečer pa so ulice zopet poledenele, tako da je bila hoja nevarna. Ustanova SELAD je poskrbela za čiščenje ulic v mestu, glede predmestij in bližnje okolice pa je bila stvar drugačna. Na avtobusni progi za Lonjer, kjer je bila vožnja težka in nevarna, so morali za primer sami uslužbenci avtobusnih podjetij vzeti lopato v roke in na nevarnih mestih očistiti snega. Županstvo pa je izdalo obvestilo, v katerem spominja na člen 27 pravilnika o mestnem prometu, po katerem se morata med sneženjem in po njem očistiti sneg in led s pločnikov. Po tem pravilniku morajo očistiti pločnike pred poslopji, kjer ni trgovin in skladišč, hišni lastniki; kjer pa so trgovine in skladišča morajo poskrbeti za čiščenje pločnikov lastniki teh trgovin in skladišč. Iste obveznosti veljalo za lastnike zemljišč ob javnih ulicah. Lastniki hiš in trgovin si morajo tudi preskrbeti zalogo žaganja, peska ali pepela, da potresejo z njim pločnike, če pride nenadna zmrzal. Hišni lastniki morajo razen tega imeti v vežah ali drugih prostorih kramp in lopato za razbijanje ledu. Kršilci teh predpisov se kaznujejo z globo od 250 do 1.000 lir, ali pa 100 lir, Ce plačajo globo takoj. Trije nerodni padci Včeraj zjutraj se je v spremstvu policijskih agentov zatekla v bolnišnico 46-letna Santina Petronio por. Barani iz Ul, Capitelli, ki se je pri- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA | VARLJIVA TRGOVCA Z JUGA V KREMPLJIH ODERUHOV Zaradi nesolidnega poslovanja obsojena trgovca na 3 leta zapora, oderuški posojevalci denarja pa delno na 1 leto, delno pa oproščeni Da sta imela 44-letni Mauro Cassanella, rojen v Barletti, stanujoč v naiem mestu v Drevoredu Sonnino in 54-letni dr. komercialnih ved France-sco Casalanguida pravtako rojen v Italiji in sedaj bivajoč na Trgu Dalmazia ob ustanovitvi trgovskega podjetja «ASTRA» poštene namene, o tem nočemo dvomiti. Dejstvo je le, da je njuno nadaljnje delovanje postalo sčasoma takšno, da ju je privedlo po 4 letih razprav pred sodiščem naravnost v zapor. Oba moža sta namreč ustanovila podjetja z začatnim kapitalom v višini 50.000 lir. Do potrebnega blaga za razprodajo sta kmalu prišla: razna podjetja na debelo so jima zaupala blago vseh vrst in tako sta imela spretna trgovca v svojem skladišču v kratkem času kar za 50.000,000 lir vrednosti. Toda prišel je čas plačila in trgovca nista imela s čim poravnati dolgove. Kaj storiti? Komu od njiju je šinila v glavo ideja ni znano, vendar je začelo blago kmalu romati iz skladišča v zastavljal, nico. Toda namesto da bi z dobljenim denarjem začela vsaj delno izplačevati dolgove, sta trgovca kupila novo blago. Tudi s tem ni bilo bolje: kančalo je v zastav- ljalnici kakor prvo. Toda upni. ki so tedaj začeli zahtevati poravnavo dolgov in oba trgovca prisilili, da sta začela končno le misliti, da se zadeva ne bo mogla vleči v nedogled. Začela sta iskati denarna posojila in sta jih tudi dobila. Toda posojila so jima prinesla ogromne težkoče. Posojevalci denarja so hoteli imeti naravnst ogromne obresti, še posebno ker so vedeli v kakšni stiski sta trgovca. Vedeli so namreč, da bosta trgovca sprejela vsakršno ponudbo irt zato je bilo delo lahko, zaslužek pa ogromen. Iz policijskega poročila sledi, da je 69-letni James Kutsukian, sedaj že bivajoč nekje v Ameriki, posodil podjetju 749.000 lir proti 5-odst. mesečnim obrestim ter sj je celo izposloval 49 polic zastavljalnice z nominalno vrednostjo bla- ga v višini 2.672.000 lir a z efektivno vrednostjo 8.000.000 lir. Ta pa ni bil edini h kateremu sta se trgovca obrnila po denarno pomoč. 52-let-ni Mohamed Junuzovič iz Ul. Machiavelli jima je posodil 300 in kasneje še 200.000 lir ter zahteval 10-odst. mesečne obresti in 48 polic z nominalno vrednostjo blaga 1.400.000 z efektivno vrednostjo 3 milijonov 500.000 lir; 51-letna Maria Lips vd. Dittlof-Tjassens sedaj na Holandskem, kjer se je rodila, je posodila proti 10-odst obrestim in 2 policama (nom. vred 440.000, efek. vred. nost 1.500.000 lir) 200000 lir. Ta denar pa seveda trgovcema ni zadostoval in sta se obrnila še k drugim posojevalcem, ki so seveda zahtevali precejšnje obresti in tudi police: 57-letni trgovec Giuseppe Cal. za iz Ul. Ruggero Manna je posodil 450.000 lir, zahteval pa je 10-odst. obresti in 78 polic z nominalno vrednostjo blaga 2.881.500 a z efektivno vrednostjo 8.400.000 lir, 46-letni Ivan Milanovič, sedaj v Južni Afriki pa je za 200.000 lir zahteval nič manj kot 20 odst. obresti in 1 polico vredno 275.000 lir a z efektivno vrednostjo zastavljenega blaga 480 tisoč lir. Končno sta se trgovca obrnila k 50-letnemu uradniku Luigiju Madieriju, stanujočemu v Silosu, ki je zahteval anticipacijo obresti v višini 69.000 lir za posojilo 291.000 lir. Nadalje je hotel 4 police (nom. vredn. 96.000, efektivna pa 240.000 lir) ter izročitev blaga za 331.370 lir. Ker jima upniki niso dali miru, sta oba trgovca šla tako daleč, da sta zahtevala nadzorstveno upravo in to seveda z edinim namenom, da se rešita stečaja. Toda zadevo so vzele v roke sodne oblasti in z obsodbo dekretirale stečaj in za kuratorja podjetji imenovale odv. Venezia-nija. Končno je policija uvedla strogo preiskavo po kateri je prijavila celo vrsto ljudi sodišču. Cassanello in Casalan-guido so prijavili pod obtožbo varljivega denarnega poloma, izdajanja nepokritih menic in da sta s svojo dejav- nostjo še poslabšala stanje tvrdke. Oba so skupno z njuno 29-letno uradnico*'obtožili, da so si vsi trije prisvojili zaplenjeno blago, ki so ga nato razprodajali. Cassanello, pri katerem so našli samokres «Berretta», so obtožili tudi posesti orožja. Calzo, Kutsukiana, Juzunovi-ča, Milanoviča, Lipsovo in Madierija so prijavili zaradi oderuštva in nakupa ukradenega blaga. Pod zadnjo obtož. bo so prijavili sodišču tudi 34-letnega Armanda Giglia iz Ul. Paduina, sedaj v umobolnici, in 43-letnega Antonia Ca_ storino iz Ul Ginnastica. Razprava, kakor smo že o-menili, je trajala več let in •se je končno sedaj zaključila. Nekateri obtoženci so bili odsotni, medtem ko je Giglia pripeljal na razpravo in pazil nanj bolničar tržaške u-mobolnice. Med razpravo je Cassanella mirno poslušal, Casalanguida pa se je branil na vse mogoče načine in večkrat prekinjal bodisi tožilca, bodisi odvetnike. Na vsak na-čin pa mu ni nič pomagalo, kajti sodišče je po dolgem proučevanju v sejni dvorani, ki je trajalo 8 ur in pol, izreklo obsodbo, po kateri bosta morala Cassanella in Casalanguida presedeti vsak po 3 leta v zaporu. Nadalje so jima za dobo 5 letih prepovedali vstop v kakršno koli javno službo, za dobo 10 let pa izvrševanje trgovskega poklica. Oba bosta morala nadalje izplačati škodo, katero bo ocenilo civilno sodišče, vendar bosta morala na račun tega plačati 3.000.000 lir in 283.580 za stroške odvetnika zasebne stranke. Sodišče je nadalje obsodilo za oderu-štvo Calzo, Kutsukiana in Ju zunoviča na leto dni ter Giglia za nakup ukradenega blaga na fi mesecev zapora. Milanoviča, Lipsovo, Madierija in Castorina so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Za. porna kazen je bila zadnjim oproščena. Kočno je sodišče ustavilo postopek proti Bel-lottijevi kakor je tudi preklicalo razne obtožbe, ki spadajo v seznam odpuščenih zaradi amnestije. desni roki, katere so ji preprečevale gibanje uda. Zdravniki so ji po pregledu ugotovili verjetno kostno poškodbo, vendar je niso pridržali in so jo poslali domov s priporočilom počitka. Zenska, ki bo okrevala v 5 ali v naj-slabšem primeru v 30 dneh, se ne spominja, kako se je poškodovala. Agenti, ki so jo spremili, pa so izjavili, da so jo našli ležečo na tleh na Nabrežju Gulli. Ro njihovem mnenju je Petronieva, ki je bila vinjena, padla na tla in se udarila. 20 minut po 10. uri pa so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku 74-letno Gem-mo Fonzari vd. Micheli iz Ul. Lavatoio 3, kateri so ugotovili udarec na glavi z veliko podplutbo na desni strani čela. Fonzarijeva je zdravnikom izjavila, da je približno pred 16 dnevi padla v bližini svojega stanovanja. Ce ne bo komplikacij bo Fonzarijeva okrevala, vsaj tako menijo zdravniki, v 15 ali 30 dneh. Na opazovalnem oddelku pa so morali zaradi izpaha kolena sprejeti 46-letnega težaka Josipa Daneua s Kontovela 53, ki je, kakor je sam izjavil, med prekoračenjem Ul. Giulia zdrsnil in padel na-tla. Po padcu se je moral Daneu zateči s policijskim avtom v bolnišnico, kjer so ga pridržali. Menijo pa, da poškodba ne bo huda in da bo Daneu okreval, če seveda ne bo komplikacij, v 10 dneh. Nezgodi na delu Med delom v mizarski delavnici «Legnotecnica» s sedežem v Ul. Bonafata 6 je 42-letni mizar Tullio Dapiran iz Ul, Genova včeraj zgodaj popoldne nerodno zdrsnil in padel na tla, pri čemer si je poškodoval nogo. Ker so mu v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom RK. ugotovili verjetni zlom mečnice desne noge, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 15 ali 20 dneh na II. kirurškem oddelku. * * * Na sprejemnem oddelku so včeraj nudili pomoč 57-letne-mu delavcu Giuseppu Merul-lu iz Ul. Pescheria, kateremu so ugotovili udarec na prstu desne noge z verjetnim kostnim zlomom. Merullo, ki bo okreval v 5 ali v primeru kostnega zloma v 20 dneh, je pojasnil, da mu je med polaganjem železnega kola na tla padel težak predmet na prst. Darovi in prispevki Ob Sesti obletnici smrti svojega nepozabnega moža Dragotina GregoriCa daruje Magda Gregorič 1.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina blagopokojne Matilde pertot darujeta Uka Stegu 1.000 lir in Milka Pertot 500 lir za Dijaško Matico. LJUDSKA KNJIŽNICA Je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Kdaj so otroci mirni ? Kadar čitajo ((Cicibana« ali «Pionirja». Se danes nabavite štev. 5 CICIBANA in PIONIRJA. Cena 20 lir. Ljudska prosveta PD »IVAN CANKAR« Odborova seja bo v sredo 17. t. m. ob 20.30 v Ul. Montecchi 6, soba št. 50. Na sejo so vabljeni tudi člani gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Tajništvo. Razna obvestila TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR* Na željo članstva se bodo vsi sestanki v sredah, začenši z jutrišnjim začeli ob 18. uri in bodo trajali do 21. ure. Seja upravnega odbora bo jutri točno ob 20. uri. MATERE, DEKLETA ! Izšla je Vaša revija «NASA ZENA* štev. 1, ki kakor običajno prinaša za Vas obilo novosti. Krojenje, vezenje, moda. Cena 75 lir. KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel v četrtek 11. febr. 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Roma 15. SVOJ PRVI PREDAVATELJSKI VEČER Govorila bo tov. Marija Vilfanova o temi I V II Vljudno vabljeni ! NOVOSTI V LJUDSKI KNJIŽNICI (UL. ROMA 15/11.) 1. Matjašič Janez; ((Nevidno življenje« (Poljudno znanstvena knjižnica). 2. Žnideršič Marička: ((Človek in zemlja« (Zbirka poezij). 3. Makedonske pripovedke. 4. Kosmač Ciril: ((Pomladni dan« (Prešernova družba). 5. Zorman Ivo: «Iz obroča«. M L O Upraiva cest LJUBLJANA, Vilharjeva cesta 14 sprejme takoj 2 kamnoseka ali zidarja za obdelavo polobdelane-ga lomljenca (Bunjad). Delo na akord, plača po dogovoru z osebno ali pismeno zglasitvijo. Stanovanje za samce preskrbljeno. izleti PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi 21. februarja tekme v Črnem vrhu za pokal Mirka Pavloviča. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, II. dnevno od 18. do 19. ure. MLADINA ORGANIZIRA 21. februarja smučarski izlet v Crni vrh. Ob tej priliki bodo tudi smučarske teknje, katere priredi Planinsko društvo za pokal Mirka Pavloviča. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20. ure v Ul. Alfieri 8. v prostorih mladinskega krožka «Spar-tak». Vpisovanje se zaključi v petek 12. februarja. Informacije lahko dobite po telefonu 96-160. MOTOKLUB «JADRAN» OPČINE organizira 21. t. m. Izlet v Postojno. Vpisovanje do četrtka 11. t. m. na sedežu od 18. do 19. ure. OD VČERAJ DO DANES (gledališče verpij Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za pr*-miero Massenetove opere «Thais’> ki bo jutri z začetkom ob 20.30. Predstava velja za abonente T+ da A. V četrtek zadnja predstav* Zandonaieve opere »Ljubezenska burka«. Predstava velja za abonente reda B v parterju in rt" da A za lože in galerijo. Rossettl. 16.00: «Zelezna krink« L. Hayword, J. Bennett. Excelsior. 16.00: ((Dogaja sej* Berlinu«, J. Mason, C. Bloo®. Nazionale. 16.30: ((Kleopatrine W bežni«, R. Fleming, W. Lun D*‘ gan. Filodrammatico. 16.00: (iCilj Mon-golija«, R. VVidmark, Don Taj* lor. Arcobaleno. 15.30: ((Razbojnik nf° krivde«, J. Barrymore, C. WH« Auditorium. 16.30: ((Prepovedan' ženske«, L. Darnell. V. Cortese. Mladini izpod 16 let prepove-dano. ^ Astra Rojan. 16.00: »Dolgo priw kovanje«, C. Gable, L. Turn*;, CristaUo. (Trg Perugino) l6™' «Zelena čarovnija«. Grattacielo. 16.00: ((Kristinine U“j bežni«, E. Parker, F. McMurr*? Alabarda. 14.00, 16.00, 18.00, 20°"' 22.00: »Moulirc Rouge«, J. Fe‘‘ rer, Zsa Zsa Gabor. Ariston. 16.00: ((Ljubezen pod Str* hami«, J. Crain, W. Holden. Armonia. 15.15: «Ranč treh nov«, J. McCrea, A. Smith. Aurora. 15.30: «Lili», L. CarO»i Zsa Zsa Gabor. Garibaldi. 15.30: »Blato«, E. Agu*f: re, A. Lara. Mladini izpod *' let prepovedano. Ideale. 16.00: «Turek Napolitank’ Toto. Mladini izpod 16 let povedano. Im pero. 16.00: ((Zakonska postelj*’ L. Palmer, R. Harrison. . Italia. 16.00: «Moulin Rougen, Ferrer, Zsa Zsa Gabor. ... Viale. 16.00: «Na jugu bobMr bobni«, J. Craig. Kino ob morju. 16.00: «Clen “*? kazenskega zakonika«, H. Vid*" C. Greco. Mladoletnim preP5-vedano. „ Massimo. 16.00: «Crna krona«, •• Gassman. Mladoletnim prepon* dano. Mod«rno. 15.00: »Zločin stoletja*' G. Murphy. Sv. Marko. 16.00: aLjubezenS** samba«, C. Miranda. Savona. 15.00: «Jetniki preteHW sti», G. Garson. Vittorio Veneto. 16.00: « Volkulj8’ Kerima, E. Manni. Mladini *‘ pod 16 let prepovedano. Azzurro. 16.00: ((Narednik Safl>” D. Martin. , Belvedere. 16.00: ((Tretji mož», Valli. Marconi. 16.00: ((Nedeljsko dekle*’ M. in G. Champion. Novo cine. 16.00: ((Pogubljeno P1®" me«, S. Granger. . Odeon. 16.00: «Postaja Termin' J. Jones, Režija De Sice. Radio. 16.00: «Otroci se ne prod*" jajo«, L. Padovani. P° TOREK, 9. februarja 1954. JIGONLOVANHKA C O % A IKSTA 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.3®’ 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 gled tiska; 14,30 Kulturni razgl*ffi 14.45 Igrajo štirje fantje; 17.00 v* melodije do melodije; 17.40 rodno pesmijo po Makedoniji ' Crni gori; 18.00 Poročila v hrv* ščini; 18.15 Koncert ljubljansKfiji komornega zbora; 18.37 NajT; Rojc: Dalmatinska rapsodija; V ritmu modernih plesov; 20.^ Giuseppe Verdi: «Rigoletto» OP? ra v 4 dejanjih; 22.00 Plesna ba; 23.00 Zadnja poročila v it**« janščini; 23.10 Glasba za lahko n®*" T K K I' II. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 12.10 vsakega nekaj; 13.00 Glasba . željah; 14.00 Ritmične popevj;; 14.15 Kulturni obzornik: 14.20 »»; vel: Valček; 17.30 Plesna glaS“v 18.00 Musorgski: Sest samospe^, za sopran in orkester; 18.40 *'. bavna glasba: 19.00 Slovenščina Slovence; 19.20 Priljubljene me‘ dije; 20.00 Šport: 20.05 Večer" koncert: 20,50 Beethoven: ROO>*‘ ca št. 2; 21.00 Radijski oder . '\<) senclever: Boljši gospod. n,3; glasbena medigra; 22.30 ThoW*g Mignon, 3. dejanje; 23.30 Poln1" na glasba. T It IS T I. A 11.45 Komorna glasba; 12.15 kester F. Ferrarija; 17.45 Zabav orkestri; 21.00 Melodični orkeSi' G. Cergolija; 22.00 Koncert ^ pranistke E. Orell. N I. <> V K 327,1 m. 202.1 m. 212,4 W ^ Poročila ob 5.35, 6.30, 7.25, l2^’ 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00, 12.00 Vokalne skladbe vanskih skladateljev . poje P.jj; ski zbor Slovenske filharmonij, 13.00 Modni kotiček; 13.10 Or» stri in solisti; 13.45 Glasbeni gledi; 15.15 Zabavna glasba; *^’|(i Športni tednik 16.00 Popoldan t simfonični koncert; 18.40 K°!ln|)0 pianista Marjana Lipovška: i’,0. Okno v svet; 20,10 Odlomki *£etr* venskih oper; 21.a0 Spomini Jokiča na dogodke v prvi vstaji; 21.30 Ritmi in melodije. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. in 8. februarja 1954 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Je 26 oseb, poroke pa so Bile 3. POROČILI SO SE: električar Gino Lupini in šivilja Maria Sturnega, upokojenec Pietro Tranquilli in gospodinja Vanda Slocovich, mehanik Giuseppe Mauro in gospodinja Arlella Ne-maz. UMRLI SO: 78-letna Katerina Sulčič vd. Svab, 64-letna Frančiška Košuta vd. Sirk, 80-letna Edvige Plutti vd, Križman, 73-letni Anton Krebelj, 83-letna Antonia Marcon vd. Sancin, 94-let-na Margherita Pescarin! vd. Ca-nilli, 64-letni Mario Marchetti, 99-letna Josipina Četrtič, 81-let-na Giulia Fabris por. Sicchi, 80-letni Pellegrino Purin, 93-letna Maria Iuch vd. Ghegh, 52-letna Sofija Havvrenschevich por. Iur-va, 82-letni Antonio Giovannini, 87-letna Elena Požar vd. Vatovec, 65-letni Giuseppe Tuccillo, 68-letna Maria Russo por. Nuga-ro, 76-letna Emilija Sancin vd. Sancin, 55-letni Giuseppe Pasqui, 73-letni Marcellino Zei, 71-letni Virgilio Firmi, 67-letni Alfredo Miani, 86-letna Ermenegilda Ma-nerin, 83-letna Grazia Fontanot vd. Zanler, Siglinda Bruschina, stara 18 mesecev, Italia Tortore-to, stara 50 minut, Adriana Ma-raston, stara 4 ure. VREME VČERAJ Najvlšja temperatura 6, najnižja minus 1,1, ob 19. uri 2. Zračni tlak 1006 v povišku. Veter severovzhodnik 13 km/ti. Vlaga 63 odst., nego pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 4,7 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Ob 7.30 je prispela iz Benetk s 454 t raznega blaga in 17 potniki Ital. motor, ladja «Messa-pia»; ob istem času Je priplula istotako iz Benetk z 38 t blaga grška ladja «Astipales»; iz Ra-venne je ob 8.00 uri priplula s 5 t blaga grška ladja «Andriana»; iz Norfolka pa sta pripluli v naše pristanišče ital. ladji #Pa-rodi« in aOrsollna«. Prva, ki je pristala ob ll. url je pripetljala 9.878 t, druga, ki je pristala ob 18.45 pa 9.436 t premoga. S 3 potniki je ob 7.00 uri odplula proti Reki jug. ladja aSinjii; uro kasneje je odplula prazna proti Benetkam ital. ladja «Trieste»; istotako proti Benetkam je ob 23. uri odplula s 700 t raznega blaga ital. ladja «Otranto». TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči Icrl2 3(6-60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. deirOrologio 6; Slgnorl, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju, ADEX IZLET 20. IN 21. FEBR. 19*4 IZLETI V AJDOVŠČINO VIPAVO MATERIJO 0BR0V PODGRAD BUZET -DRAGUČ in M REKO 21. FEBRUARJA l9*4 IZLET V TOMAJ DUTOVLJE POSTOJNO !>*• Vpisovanje do 11. *• ^j, pri ((Adria-Express». .3 F. Severo 5-b - tel. 2» W ■& Mladinski zbor Glasbene Matice. Pevski zbor ie Barkovelj. Od nekdanjih 60 milijonov, jih je ostalo AMERIŠKI BIZON danes komai nekaj tisočev - Krdela po 4 milijone živali - Glavna hrana indijanskih plemen - Indijanska zvijačnost pri lom na bizone - «Junaški> podvigi Butata Billa Najštevilnejša divja žival, ki jo je kdaj koli v zgodovini spoznal človek, so prav gotovo bili ameriški bizoni. Španski osvajalec Pedro De Costa-neda, ki je v sredini XVI. stoletja prepotoval del Severne Amerike je napisal v svojem dnevniku, da je videl toliko bizonov, da bi se njihovo število _ moglo primerjati «samo s številom rib v Oceanu«. Pred približno sto leti je Se-ton poskušal vsaj približno oceniti število bizonov, ki so tedaj živeli na ozemlju severno od meje Mehike do velikih jezer v času preden so jih naseljenci začeli uničevati. On meni, da jih je bilo najmanj 50 milijonov To število se zdi fantastično. Toda če brskamo po beležkah tedanjih potnikov bomo verjeli tudi tem velikanskim številkam. Pomorski kapitan Boneville, ki je leta 1832 vodil neko ekspedicijo v te kraje piše, da se je nekega večera povzpel na vrh nekega griča blizu reke Platto, odkoder se mu je nudil pogled na velikansko ravnino okoli griča. Poznejši računi so mu pokazali, da mu je pogled zajel velikansko površino, ki je sli-čila na krog s središčem na mestu, kjer je bil sam in premer tega kraja je bil najmanj 16 km. Vse do koder je segal njegov pogled, vsa velikanska ravnina je bila le erio velikansko krdelo bizonov. Polkovnik Dodge je v avgustu leta 1871 potoval ob obali reke Arkansas. Na tej poti je naletel na velikansko krdelo bizonov. Z neverjetnim junaštvom je usmeril svoje korake kar po sredi tega krdela. Hodil je dolgo časa in po njegovem mnenju je na tej poti napravil najmanj 40 km in vse okrog njega je bilo nepregledno krdelo bizonov, Ki se je počasi pomikalo proti severu ter se med potjo paslo. Dodge meni, da je bilo to krdelo široko najmanj 20 km, kar pomeni da je prekrilo ozemlje okoli 800 kv km. Po njegovi oceni je bilo v tem krdelu najmanj 4 milijone bizonov. Naravni sovražniki Kakor vse živali, ki živijo v takih velikih krdelih in ki se hranijo z rastlinjem, odnosno s travo, tako so se tudi bizoni selili po istih poteh in povsem razumljivo, da so ta velikanska krdela zapustila za seboj neizbrisne sledove. Gar-retson, kakor tudi nekateri drugi znanstveniki trde, da so bili bizoni najboljši prirodni »geometri« ker so znali izbrati najprimernejšo in najkrajšo pot. Celo današnje glavne a-meriške železniške proge, in predvsem tiste, ki vežejo vzhod in zahod vodijo po starih bizonskih poteh. Preden je beli evropski doseljenec koloniziral severnoameriško celino so bili največji sovražniki bizonov razne prirodne nesreče in razmere kot na primer snežni zameti in nevihte poznane pod imenom blizzardi. V času takih snežnih neviht je vidljivost tako majhna in že na pol zaslepljeni bizoni so kar v tisočih s.rmo-glavili v razne prepade. Po vsaki taki snežni nevihti je v posameznih prepadih obležalo na tisoče bizonov Druga taka prirodna nesreča je bila poledica. Sneg ki se je v toplem času stalil je ob ponovnem mrazu spet zamrznil. In bizoni, ki niso mogli predreti ledene plasti, da bi tako prišli do paše, so poginili od lakote. Tisoči ali celo desettiso-či bizonov so v nekaj dneh obležali v nepreglednih šne-ženih puščavah. Spomladi pa, ko so zaradi odjuge nastale velike poplave, so zadušile tudi po cela krdela. Mnogo bizonov je poginilo tudi pri prehodih čez reke. Indijanska zvijačnost In vendar vse te prirodne nesreče niso mogle do živega tem živalim, ki so se množile z neverjetno naglico. Pri tem uničevanju niso zalegle niti velikanske potrebe indijanskih plemen, ki so živela v teh predelih Severne Amerike. Bizoni so bili nekoč glavna hrana indijanskih plemen. Poleg hrane pa so bizoni nudili nekdanjim prebivalcem Severne Amerike tudi celo vrsto drugih potrebščin in sicer iz kože so Indijanci izdelovali obleko, obutev, šotorna krila; vezi za svoje lase; iz kože so tudi delali čolne, dalje ščite ter tetive za indija-.ske loke. Ker pa je bizon zelo strahopetna žival in so Indijanci le s težavo prišli do njih, so si domislili najrazličnejše načine lovljenja. Po na- vadi so napravili velike ograde iz trdega lesa ter zapodili v te ograde večje krdelo bizonov ter jih tu poklali. V drugih primerih pa so si u-mislili zvijačo. Indijanec se je oblekel v bizonovo kožo ter privabil za seboj večje ali manjše krdelo, ki so ga podili drugi Indijanci, ki pa niso bili oblečeni v bizonovo ko. žo. Prestrašene živali so hitele za preoblečenim Indijancem, misleč, da je to vodja njihovega^ krdela. Tako jih je preoblečeni bizon privedel do prepada, se naglo skril v jamo in bizoni so se v trumah rušili v prepad. Tak lov je bil za Indijance najučinkovitejši. Velika plodnost Vse to pa, kot smo že omenili, ni moglo preprečiti stalnega množenja teh živali. Bizon je začel izginjati šele po prihodu belega človeka na a-meriški kontinent in sicer sredi XVIII. stoletja. Beli človek je namreč kmalu spoznal trgovsko vrednost te živali in sicer ne samo kot prehrambenega blaga, ampak kot izvor najrazličnejših proizvodov. Zaradi tega se je začelo klanje kar na veliko. V to roboto si je beli človek najel tudi Indijance, ki so rade volje poklali nekaj sto bizonov za nekaj litrov žganja ali kilogram, dva, smodnika. Beli človek je najraje na tak način kupoval od Indijancev bizonovo kožo in pa jezik, ki je bil poznan kot nekaka specialiteta. Najhujši udarec bizonom pa je dala ((civilizacija« Leta 1860 je v Severni Ameriki živelo še nekaj deset milijonov bizonov, toda tega leta so začeli graditi železniške proge čez ameriški kontinent. Posebno poznane so razmere pri gradnji železniške proge iz New Yorka skozi Chicago proti San Franciscu. Ta proga je od Chicaga do San Francisca vodila prav skozi velikanske ravnine koder so živela ta velikanska krdela bizonov. Pri gradnji o-menjene železnice je delalo na tisoče delavcev. Železniške družbe, ki so gradile to progo so najele celo vojsko lovcev, ki so se bavili izključno z lovom na bizone Kožo so izkoriščali za izvoz, z mesom pa so hranili te delavce. Poznani so iz te dobe posebni lovci na bizone med katerimi je tudi William Kody, ki ga poznamo pod imenom Buffalo Bill, ki je sam v desetih mesecih lova lastnoročno ubil okoli 5.000 bizonov (sicer sku. šajo nekateri trditi, da je to le 'pravljična oseba, ki ni imela nikakih zvez s tem lovom, toda zapiski iz tedanje dobe govore povsem točno). Neki drugi poznani lovec je samo v sedmih dneh ubil nič manj kot 900 bizonov. Povsem razumljivo, da je to početje imelo strahotne posledice. In kot bi to še ne bilo dovolj, so razne železniške družbe prirejale posebnč Izlete z vlaki, v te predele s to posebnostjo, da se je vlak ustavil tam, kjer je bilo v bližini kako krdelo bizonov, in potnikom je bilo dovoljeno streljati te bizone kar na slepo. Ko je nato vlak odpeljal, je ob progi ležalo na tisoče pobitih bizonov, za katere se ni nihče zmenil. Take razmere so se nadaljevale vse do konca preteklega stoletja Ameriški znanstvenik Hornaday je napisal, da je samo v obdobju med Sodniki Vrhovnega sodišča Velike Britanije, ki nosijo veliko odgovornost za dokončne odločitve v zasebnopravnih in kazenskih sporih vse države, imajo letno plačo 5.000 funtov šterlingov, ki je od leta 1832 do danes še niso nikoli povišali. Zato je britanska vlada sklenila, da jim je treba povišati plačo in jo prilagoditi današnjim neprimerno večjim izdatkom za njihovo stanu primerno vzdrževanje. Temu se v načelu v Angliji leti 1872 in 1874 to se pravi v pičlih dveh letih bilo ubitih na velikanskih ravninah srednjega Zahoda nad 5 milijonov 300 tisoč odraslih bizonov. Ker pa se je to divjaško klanje nadaljevalo brez vsake meje, je povsem razumljivo, da je postal bizon tudi v njegovi nekdanji domovini že prava redkost, saj so računali, da je bilo leta 1900 v vse}* Ameriki le kakih 30 bizonov, ki so živeli v svobodi, ter kakih 300, ki so živeli v določenih državnih parkih. Torej 330 bizonov je ostalo živih od nekoč ocenjenih 60 milijonov bizonov.' Ko so se pa ameriške oblasti zavedle tega, so prepovedale vsak lov na bizone in omogočile ostalim najširše razplojevanje in danes jih je v raznih državnih parkih nekaj tisoč, ki uživajo sicer svobodo, glede na to ker žive v velikanskih predelih, ki pa so postal bizon tudi v svoji vrednost katero čuva pred nezaželenim lovcem cela vrsta zaščitnih zakonov n V zadnjem času smo v pogledu izdelovanja zemljevidov in raznih atlasov nedvomno napravili znaten korak naprej. Nov uspeh na tem področju pa ho nedvomno pomenil. Plastični zemljevid To bo prvi zemljevid te vrste, ki ga bomo izdali pri nas in menda sploh prvi plastični zemljevid slovenskega ozemlja. Plastični zemljevid — pravzaprav dvoje nasprotujočih si pojmov. Pod zemljevidom si pač predstavljamo običajno karto. Pojem plastični pa govori, da gre tu za relief oziroma polrelicf. Kombinacijo obojega - pa predstavlja plastični zemljevid. Kakšen bo torej ta? Predvsem je poudariti, da bo ta zemljevid, zemljevid slovenskega ozemlja. Le da bo na njem Slovenija prikazana iz ptičje perspektive, s pogledom z velike višine, nad Istro proti severu. Zemljevid bo torej prikazoval slovensko ozemlje tako, kakor bi ga videl vsakdo, če bi se nekje sredi Istre dvignil 14 km visoko in gledal proti severu na Slovenijo. Kaj bo prikazoval plastični zemljevid? Prav v ospredju bo Reški zaliv, z Reko, Učko, delom Istre in nihče ne protivi, Končno — I piše ugledni angleški dnevnik «The Times« — ki se vprašuje, kako je mogoče danes izhajati s plačo, ki so jo določili leta 1832, in svojemu stanu primerno živeti, temu ne more nihče nasprotovati. Vendar je vlada v Angliji naletela na težave, ko je hotela odpraviti to krivico, ki se godi sodnikom, in je morala začasno odložiti svoj u-strezni zakonski načrt, da najde primeren način, da bo parlament spremenil zastareli zakon iz leta 1832. Težave so predvsem v tem, da vlada ne namerava povišati osnovne plače pač pa odobriti davka prosti dodatek v znesku 1.000 funtov šterlingov. Za to govorijo zakonski in drugi, zlasti psihološki razlogi. Ako bi hoteli obnoviti razmerje s plačami v ostalih poklicih izobražencev, kot je bilo pred sto leti v Angliji, bi morali povišati tem sodnikom plačo od 5-000 na 10.000 funtov šterlingov, če upoštevamo današnje visoko obdavčenje v Veliki Britaniji, da se njihova plača stvarno poviša za 1.000 funtov šterlingov. Danes so v Združenem kraljestvu davki tako visoki, da bi morali na primer nominalno povišati predsedniku Vrhovnega sodišča, ki sedaj prejema letno 8.000 funtov šterlingov, plačo na 30.000 funtov šterlingov letno, če bi jo dejansko povišali za 1.000 funtov šterlingov, ali pa pravosodnemu ministru letno plačo 10,000 šterlingov na 40.000. Vsi se strinjajo v tem, da je treba sodnike zaradi njihove za skupnost tako važne funkcije in dostojanstva pravosodja rešiti mučnih gmotnih skrbi, ki jih ima danes v Angliji večina pripadnikov drugih poklicev, ki se borijo za vsakdanji kruh. Vendar imajo pomisleke proti temu, da bi bili sodniki kot poklicni čuvarji zakonov izvzeti iz ZEMU morjem. Na levi strani bo upodobljen Tržaški zaliv in slovenska obala. Spodnji rob zemljevida bo obsegal torej južno mejo slovenskega ozemlja. Na severu pa bo obseg širši. Prikzan bo del Panonske nižine, ozemlje do Drave in tudi še preko nje. Na levi strani bo zajet še del Furlanske nižine, na desni pa kos hrvat-skega ozemlja. Ozemlje na spodnjem robu zemljevida, torej tisto, ki bi ga opazovalec iznad Istre videl tik pred seboj, bo močno povečano. To pa zato, da je mogoče sorazmerno s perspektivo mogoče kolikor toliko razločno, čeprav seveda mnogo manjše, prikazati tudi najbolj oddaljene predele na zgornjem robu zemljevida. Julijske Alpe n. pr. pa so prikazane v sorazmerno normalni velikosti. Na zemljevidu bodo prikazane predvsem gore *n doline. Prav zato, da je mogoče prikazati tudi doline na skrajnem severnem robu slovenskega ozemlja, kot n. pr. Rož ali Podjuno za Karavankami, je bil vzet razgled s take višine. Prikazane pa so na zemljevidu tudi vasi in mesta, železnice, ceste, pa tudi gozdovi in polja. Posebno težko je davčnega zakona, kateremu so podvrženi vsi državljani. Res je sicer, da dobivajo v Veliki Britaniji sodniki plačo iz posebnega sklada, ki ga je parlament odvzel nadzorstvu finančnega ministra in ki ga nadzoruje samo narodno predstavništvo. Isto velja tudi na primer za plače ravnatelja in osebja britanske uprave državnih dolgov. V Angliji plačujejo skoraj vsi javni nameščenci davke. Izvzete so samo invalidnine pripadnikov oboroženih sil in trgovinske mornarice, nadalje pokojnine vdov z otroki in doklade, diplomatskega osebja v inozemstvu in podobno. Ker pa sodniki itak še dobivajo plače iz posebnega sklada, ki ga ne nadzoruje finančno ministrstvo, ne bi se smeli crotiviti temu, da oprostijo njihovo plačo davka. Vendar ne smemo pozabiti, da prejemajo člani britanskega parlamenta letno samo 1.000 funtov šterlingov in da morajo opravičiti svoje izdatke, če hočejo, da jih oprostijo plačanja davka. Seveda niso s tem zadovoljni. Zato je gospod Churchill iz politične modrosti zaenkrat odložil zakonski osnutek o povišanju plač. Seveda bodo sodnikom le povišali letno plačo za 1,000 funtov šterlingov, toda na način, ki bo vzbujal najmanjši odpoc-V javnem mnenju. PREVOZ AVTOMOBILOV Z LETALI NA PROGI LONDON - ZUERICH Z novim letom so na progi London - Zuerich odprli sezonski prevoz avtomobilov in njihovih potnikov z letali. Od januarja do marca bodo na tej progi v vsaki smeri obratovala letala enkrat tedensko Približno 800 km dolgo progo bo. do letala vrste Superfreighter, ki lahko prevažajo tri avtomobile in kakih 20 potnikov preletela v kakih treh urah. bilo prikazati večje vodne ploskve, zlasti jezera. Pri prikazanju teh se je avtorjem zdelo, kot da voda sili v zrak. Kljub tem težavam pa je plastični zemljevid, ki bo tudi preprostemu bralcu najbolj nazorno prikazoval slovensko ozemlje, lepo uspel. Plastični zemljevid je izdelal kartograf Ivan Selan iz okolice Kamnika sicer samouk, velja pa za najboljšega strokovnjaka na tem področju. Ljudski slikar Rojc, prav tako doma iz Kamnika mu je pomagal pri slikarskem delu, zlasti nanašanju barv. Plastični zemljevid bo namreč izšel v večbarvnem tisku. Geografsko vodstvo pa sta imela naša znana geografa profesorja dr. Valter Bohinec in France Planina, ki sta izdelala tudi Turistični zemljevid Slovenije, ki je izšel lani in katerega geografske mere so pri izdelavi Plastičnega zemljevida služile za osnovo. Plastični zemljevid, ki bo koristil šolam, predvsem pa turističnim namenom, bo izdala Turistična zveza Slovenije v nakladi 10.000 izvodov Izšel pa bo v prvih pomladanskih mesecih. S R. Koncert pevskega zbora »Bratstvo - Jedinstvon lz Zagreba prejšnjo nedeljo v Avditoriju. EVI SLOVENIJE S PROSLAVE PREŠERNOVEGA DNE V AVDITORIJU GOSPODARSKI POLOŽAJ SODNIKOV \ 8 | V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA KAKO JE Z VAMI V TRSTU? Taka vprašanja so me spremljala vso mojo pot po republikaK Jugoslavije skozi cel mesec - Mladi Hrvatski pesnik Zvonimir Golob • V novi Jugoslaviji je odprta pot svobodni diskusiji * Branko Gavella si zopet želi v Trst Drugega decembra sem se nekaj pred poldnevom pripeljal v Zagreb. Bil je lep, sončen dan, ki je skozi rahlo kopreno meglice osvetljeval vedro in razgibano prestolnico Hrvatske. Na kolodvoru sem se sešel s svojim starim prijateljem Tonetom Potokarjem, k, že dve desetletji opravlja prekoristno službo posrednika med srbsko in hrvatsko po eni in med slovensko kulturo po drugi strani in ki so ga tu. di čitatelji «Primorskega dnevnika« spoznali po nekaterih njegovih člankih o južnoslovanskih kulturnih vprašanjih. V njegovi družbi sem spoznal tudi mladega hrvatskega pesnika Zvonimira Goloba, ki je, kot sem pozneje izvedel, slovenskega porekla in ki opravlja funkcijo tajnika Udruženja književnikov Hrvatske. Pozneje sem prebral neko njegovo pesem, ki jo je v burnih dneh po osmem oktobru iz globokega občutja izpel tržaškim Slo. vencem. «Kako je z vami v Trstu? Ali se dobro držite? Kaj je z vašim gledališčem? Zakaj so prenehali izhajati «Razgledi»?» Taka in podobna vprašanja so ml zastavljali že prvi dan hrvatski književniki in taka vprašanja so me potem spremljala vso mojo pot po republikah Jugoslavije skozi cel mesec. Videl sem: Trst, tržaško vprašanje, tržaški Slovenci in naše kulturno delo, vse to je bilo povsod in vsem ljudem, s katerimi sem se srečaval, ;n ne samo književnikom, živo in ognjevito pred očmi. Čudil sem se povsod, kako dobro se seznanijeni ljudje z našim vprašanjem. O takem poznavanju naših perečih zadev je bilo med obema vojnama le malo opaziti, razen v Sloveniji in morda v samem Zagrebu. Danes je to vprašanje živo v vseh ljudeh in pri vseh narodih Jugoslavije. Skoraj nisem srečal človeka, ki bi ne vedel za ((Primorski dnevnik«, in kulturnika, ki bi me ne bil vprašal po tržaških ((Razgledih«. Toda o teh stvareh bom imel priložnost pripovedovati v nadaljevanjih svojega poročila. Po predavanju je tekla pri ožjem omizju književnikov, med katerimi sta bila tudi Slovenca Tone Potokar in pro- fesor slovenistike na zagrebški univerzi dr. Franjo Petre, razgibana diskusija o vprašanjih slovenske literature. Opazil sem, da imajo hrvatski književniki razmeroma dober vpogled v probleme našega slovstva, kar je podpisanemu olajšalo, da je nekatere svoje vidike iz predavanja lahko še natančneje obrazložil. Dve vprašanji sta zlasti zanimali navzoče; Kopitar in Prešeren-Cop in slovenski ekspresionizem po prvi svetovni vojni. Pri teh vprašanjih se je debata razvnela in že tu sem opazil, kako diametralno nasproten našemu je njihov pogled na Kopitarjevo osebnost in njegov pomen. V Zagreb sem bil prišel skoraj neposredno iz Trsta, kjer sem še 28. novembra gledal predstavo ((Pohujšanja« in o njej napisal recenzijo Tako nisem bil nič poučen o napetostih, ki so bile zadnji čas nastale v hrvatskih kulturnih krogih in ki so se kmalu za tem sprožile v ostre medsebojne spopade posameznih skupin. Toda ta napetost je nekako visela v zraku in vzbujala nekakšno nelagodno razpoloženje. Sem pa tja mi je prišel na uho drobec iz ta-mošnjih medsebojnih diskusij, ki se mi ni hotel vključiti v celoto, dokler nisem potem v Beogradu in v drugih centrih bral kdaj tudi vprav vehementne izpade tega razpoloženja v časopisih. Eno mi je postala kljub prvotnemu nelagodju jasno: v novi Jugoslaviji je odprta pot svobodni diskusiji. In prav nič se ne čudim, da je pri ognjevitem temperamentu bratov Hrvatov šla ta diskusija v svojem početku kdaj preko meje. Očitki nekakšnega kulturnega monopolizma z ene strani, očitki nesposobnosti ali neustvarjalnosti z druge stra- ni, vmes precej osebnega žolča, to sta obe skrajnosti, med katerima se je disput vrtel. Srčno me je razveselilo, ko me je naš dobri znanec dr. Branko Gavella, ki ga je tržaško občinstvo spoznalo po njegovi režiji Krleževih »Glem-bajevih«, povabil na Akademi. jo za igralsko umetnost, kjer ni mogel nehati z izpraševanjem po naših igralcih in igralkah in po vseh dobrih znancih, ki jih je spoznal v Trstu. Kar nekam zaljubljen se mi je zdel v Trst, v naše gledališče in njegove ljudi, v naše prijazne okoliške gostilne, v dišeči ekspres in v dobro kraško vino. «Kdaj vas bomo ;?et videli v Trstu?« sem ga vprašal, ko sva se poslavljala. »Samo pozovite me, pa pridem«, mi je zagotavljal. «Imam snovi za predavanja, ki bi vaše ljudi zanimala. In, če želite, bi se zmenili tudi za kako režijo«. Prav tiste dni se jc v Zagrebu pripravljala proslava šestdesetletnice Miroslava Krleže. Ljubljanska Drama in beograjsko Narodno pozorište sta bila povabljena, da nastopita vsak s po enim Krleže-vim delom. Kot sem izvedel pozneje, sta doživeli predstavi velik uspeh. Miroslav Krleža ostane mimo vseh časovnih motenj ena od najimpozantnejših pesniških in kulturnih osebnosti južnoslovanskih narodov. Šestintrideset knjig njegovega do. sedanjega življenjskega opusa, ki so pravkar začele izhajati v Zagrebu, se mi zdi skoraj preveč za delo enega samega človeka. Tu so mladostne ekspresionistične pesnitve in novele iz »Hrvatskega boga Marsa« in ((Hrvatske Rapsodije«, tu je znameniti epos o ((Petriči Kerempuhu« v sta- rem kajkavskem narečju, tu so njegove drame iz ciklusa «Glembajevih» in druga odrska dela (»Vučjak«, «Kristoval Kolon«, »Golgota« itd.). Tu so njegov, romani kot je »Povratek Filipa Latinovicza« ali «Na robu pameti«, tu so kupi novel in esejev iz vseh področij, o Petru Križaniču, ki je pred več kot 200 leti potoval kot prvi slavjanofil v Rusijo, o likovni umetnosti raznih narodov in dob, Kntike, polemike, satire itd. itd. Zdi se skoraj, kot da bi bilo to delo zmoglo komaj kakih pet ali šest avtorjev skupaj. Ob gostovanju našega Slovenskega narodnega gledali, šča sem pisal pred dvema letoma o svojem obisku v Enci-klopedijskem zavodu Jugoslavije v Zagrebu in o nameravanih devetih enciklopedijah, ki jih pripravlja ta zavod. Prav tiste dni, ko sem v Zagrebu predaval, je bii napovedan skorajšnji izid prvih treh zvezkov. To velikansko podjetje je bilo, kot sem izvedel, Krleževa zamisel. On je direktor Enciklopedijskega zavoda, ki ima podružnice v vseh večjih mestih Jugoslavije. Zanj zbirajo in pripravljajo material znastveniki in strokovnjaki iz vse države. Krleža vodi, tako sem slišal, izvršitev te težke in odgovorne naloge z železno vztrajnostjo in vsi mu želimo, da bi privedel to velikansko zamisel do uspešnega zaključka. mm Zb°r **• Vojko«, s Proseka-Kontovela. Pevski zbor Lonjer-Katinara. Pevski zbor «Lipa« iz Bazovice. Pevski zbor »Slovenec« iz Boršta. Zbor »V. Vodnik« iz Doline. Pevski zbor »I. Gruden« iz Nabrežine. Pevski zbor «1. Cankar« od Sv. Jakoba VREME Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, možnost padavin. — Včeraj je bila v Trstu najvišja temperatura 6 stopinj; najnižja pa —1.1 stopinje. TRiT, torek 9. februarja 1954 PRIMORSKI DNEVMIK RA RIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: G Verdi: «Rigoletto», opera v 4 dejanjih. Trst II.: Slovenščina za Slovence. Trst I.: 22.00: Koncert sopranistke E. Orell. Slovenija: 12.00: Poje pevski zbor Slovenske filharmonije. JUGOSLOV. SMUČARSKO PRVENSTVO V MRKOPOLJU IN NA JAHOR1NI Hiel]an!0,BiPHoua.Eno:nosil..HriiaisHa.Poi{l3.QreE(OFij. tceua - novi m omam Zaradi nerazpoložene Kordeževe Je žensko prvenstvo na lO km in v Štafeti 3x5 km odšlo - k Hrvaticam 2e prvi dan tekmovanja za b: se mu to ne zgodilo, bi bi! smučarsko prvenstvo Jugosla-, moral Polda zapustiti presto,, vije v klasičnih disciplinah, v. tako pa je ostal še enkrat dr-petek, je bilo čez 100 tekmo- žavni prvak. S 5 točkami raz-valcev iz Srbije, Hrvatske, Slo- I'ke pa se je uvrstil za njim venije, Makedonije in BiH na Jeseničan Langus, ki si je s startu v borbi za naslov pr- tem uspehom pridobil tudi vo- vaka. V konkurenci članov <15 km) zovnico za pot v FaJun na Švedskem. Se večje preseneče- lahko osvojil prvenstvo. Prvi zultati; 1 milja: 1. Barthel (Lu-dan je zmagal v veleslalomu, ksemburg) 4W”5; 2. Wilt Njegova najbolj nevarna tek- (Zda) 4’10”6; 3. Truex (ZDA) meca sta bila ta dan Slavko 4’i2”8. 880 yard: 1. Whit- Lukanc in Magušar; Lukane si ' field (ZDA) T54”2; 2. Joyce je nekoliko pokvaril čas, ker (ZDa); 3. Brovvnbe (ZDA). — je v prvi polovici proge padel j w yard; Bragg (ZDA) «**2; Drugi dan je bil na sporedu 2. Waters (ZDA) — 60 yard -s alom in presenetil je z zma- | zapreke: 1 Dillar (ZDA) 7"2. ie bila zelo huda borba med j "je od Langusovega pa je tre- ; go mladi Kunčič, ki je dosegel i _ stafeU '2 mi, , #Manhat. glavnima favoritoma Hlebanjo , mesto, k. ga je zasedel , ca« 1:26,0. Stefe je bil dve 'ie- 1 tan>, 7>4ri in Kordežem. Hlebanja je bil j »Kladi skakalec ljubljanskega i setlnk: sekunde slabši. Sledili lokrat boljši in je že drugič | Železničarja Janez Podiogar, j so Krmelj, Ilija, Stare. --------------------------- osvojil naslov državnega pr- drzen in samozavesten skaka- j Zadnji dan pa je zopet, za-vaka. Presenetil pa je mladi lec. ki »beta še mnogo. PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V HOKEJU PARTIZAN PETIČ PRVAK .Jesenice1' • odkritje letošnjega prvenstva - Slab končni plasma ^Ljubljane” zaradi njenega nešportnega nastopa V nedeljo se je končalo tekmovanje za jugoslovansko prvenstvo v hokeju na ledu. V zadnji tekmi sta se sestala še nepremagani moštvi »Jesenic* in ((Partizana*. V tej tekmi #Jesenice» sicer niso igrale tako dobro ko* v prejšnjih, toda drugo mesto, ki so ga zasedle, je za mlade Jeseničane velik uspeh. Nadaljnji kandidat za prvo mesto, »Ljubljana*, pa si je prejšnji večer z nešportno gesto popolnoma pokvaril plasma. Ko je v tekmi s »Partizanom* sodnik dosodil gol. Ljubljančani niso hoteli tega gola priznati in so raje zapustili igrišče. Tek- Cveto Pavčič, ki je bil tretji pred svojim bratom Janezom. Razen borbe Hlebanja: Kordež Med mladinsko ekipo je bila borba za najboljša mesta še tiša kakor med člani. Novi drse je bila borba za čim boljše žavni prvak je Edo Vidovič, niesto tudi med Pogačnikom in član Enotnosti, ki je z neznat- j lomu in slalomu zmagala Zu. Janezom Pavčičem. Od tega no razliko odrinil na naslednji pančičeva. nesljivo zmagal Stele - v smuku. Kunšič je zaostal za 9 sekund. Ostali so se plasirali: 3.—4. Ilija in Križaj; 5. Krmelj. Pri ženskah pa je v velesla- dvoboja je bilo namreč odvis-r.o, kdo bo peti jugoslovanski •tekač na svetovnem prvenstvu v Falunu. V konkurenci žensk (10 km) mesti Skribo iz Krope in Lakoto iz Mojstrane. i MOSKVA, 8. — Včeraj sta Za klasično kombinacijo so | bila zrušena dva sovjetska pla-■tekmovali vsega 4 skakalci. | valna rekorda. Ukrajinec Mar- NEW YORK, 8. — Na pokriti progi »Millrose games» so med katerimi sii je pri skokih tinčuk je postavil nov rekord •i* V naslov'** prvaka'" 'Jugoslavije ! največ opomoge:; Jože Gregorina 200 m v metuljčkovem stilu ršvojila Nada Birko - K ustec. (Enotnost), ki je s 439,5 točke z 2:32,5, Kurena iz Moskve pa To je njena na j večja zima ga. PO*‘al državni prvak. Lanski ; ie dosegla nov rekord na 400 m Tokrat je bila nepremagljiva, lastnik tega naslova Gašper Prosto s časom 4:41 j*jiena glavna nasprotnica An-1 Kordež (Udarnik) je pri dru-gela Kordež je zaradi slabosti1 sem skoku padel in je ostal zaostala za njo kakih 1300 m. j zadnji. Birkova je bila v odlični formi. Včeraj pa je bila v Mrko- bili na včerajšnji lahkoatletski V soboto so bili na sporedu polju še zadnja tekma - tek prireditvi doseženi sledeči re-gtafetni teki, in sicer za moške na 30 km. na 4 x 10 km, za ženske pa REZULTATI: na 3 x 5 km. Snežne razmere TeJc 15 ^ j me so bi3e dobre in tudi vreme se banja (Mojstrana) 50,37; 2. Maje nekoliko sprijaznilo, pred- tevž Kordež (Kropa) 50,42; 3. vsem zato, ker toplomer ni ka- Cveto Pavčič (Enotnost) 51,58; zal več tako nizko. j 4. Janez Pavčič (Enotnost) Na progo je šlo vsega 10 mo-: 52,09; 5. Knific (Jesenice) 52,25; ških štafet. V štafeti članov se 6. Rožič 52,28; 7. Slivnik (oba ie razvila že takoj po odhodu; Gozdar) 52,32; 8. Kandare (E.) zagrizena borba za najboljša , 52,37; 9, Pogačnik (J.) 52,ol, mesta, toda že kmalu po odV- j 10. Robač (Fužinar) 52,56; 11. j du 'e je videlo, da ljubljanska i Kersnik (J.) 53,52; 12. Gašper | Enotnost I. ne bo imela resne Kordež (Udarnik) 54,01; 13. Z jugoslovanskega državnega prvenstva v hokeju. Na sliki prizor s tekme «Ljubljana» • « Mladosti). ma se je s 6:0 štela v korist «Partizanu», prav tako pa sta bili še dve preostali tekmi, ki bi jih morala »Ljubljana;) še igrati, odločeni z enakim rezultatom v korist nasprotnikom. Beograjski «Partizan» si je tako petič, oziroma četrtič zaporedoma, osvojil državno prvenstvo. LESTVICA : Partizan 5 5 0 0 29:5 Jesenice 5 4 0 1 21:14 Zagreb 5 2 0 3 18:16 Mladost 5 2 0 3 17:17 Ljubljana 5 2 0 3 9:20 Spartak 5 0 0 5 5:27 * # * Med hokejskima reprezentancama Avstrije in Jugoslavije bo 12. februarja tekma v Beogradu. V reprezentanci Jugoslavije bodo nastopili: vratarja — Dušanovič (P), Vajner (Ml), branilci — Žitnik, Kovačevič, Mijuškovič (P) in Miočka (Ml)) in napadalci: David, Pecelj. Renaud (P), Uršič (Ml), Valent.ar (Jesenice) in Krajčič (Zagreb). Rezerve so: Prelič, Muvrin in Ladocki (P). Hokejska, tekma Zagreb — Dunaj bo 14. februarja v Zagrebu. BERLIN. 8. — Nogometna tekma med vzhodnonemško in madžarsko B-reprezentanco se je končala neodločeno 0:0. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO llisok poraz Triestine zaradi odlične igre Boloflij Na čelu lestvice je sedaj Fiorentina, ki je zmagala v Rimo REZULTATI: Bologna - Triestina Inter - Atalanta Juventus - Genoa Legnano - Lazio Napoti - Torino Novara - Milan Roma - Fiorentina Sampdoria - Spal Udinese - Palermo Rezultat 4;Q bi skoraj težko našel opravičila. In vendar Triestina, ki se je vrnila iz Bologne tako »bogato obdarovana* od Bologne, v začetku tekme ni igrala tako podrejene vloge. Toda ko je v 18’ padel prvi gol m sta mu v šestih minutah sledila še dva, je Triestina klonila. Pri Bologni je predvsem odlično funkcioniral napad, ki je popolnoma zmedel tržaško o-brambo. Popustile pa so tudi druge vrste. Sicer zelo požrtvovalna in dobra igra Sec-chija ni našla pravih partnerjev. Curtija, ki naj bi bil pravzaprav duša tržaškega napada, pa je Jensen onemogočil. Bologna je odigrala eno svojih boljših partij. Srednji trio bi bil v veselje vsakemu .tudi edim gol tega polčasa je 4.0 ■ padel iz enajstmetrovke, ki 3-1 jo je zakrivil Ganzer. 3-! j Celo lestvice se je spreme-2-1 nilo. Čeprav z istim številom 2-2 točk kot Inter je vendar na 1-1 prvem mestu 6edaj zapisana 1-2 Fiorentina. V tekmi z Rorao 0-0 je znala — ali pa se ji je po- 1-0 srečilo — igrati zelo previdno. Roma namreč nikakor ni pokazala igre, ki bi že vnaprej pomenila poraz. Dosegla je tudi prvi gol. Toda Fiorentina je znala izkoristiti trenutek, ko je bila Roma prilično izčrpana in je tedaj dosegla dva gola. Prvaki niso imeli v Ata-lanti težkega nasprotnika. V nedeljo je v moštvu Interja zopet nastopil Nyers, ki pa še ni pokazal prave forme. Z enakim rezultatom kot v Milanu se je končala tudi tekma v Turinu med Juventus in Genovo, le da so se morali juventinci bolj mučiti. Pomagala jim je tudi enajstmetrovka, zadnji gol pa so dosegli šele minuto pred koncem tekme. Milan bi se lahko iz Nova- moštvu, oba stranska krilca i re vrnil tudi poražen. Njegov pa sta suvereno gospodovala j edin: gol je dosegel stranski v sredi igrišča, krili sta zelo krilec. Napad je zelo slabo koristno pomagali ostalim. V drugem polčasu pa ni bile več deloval. Prvi gol so sicer do-regli Milančani, ki so mislili, Bologne iz prvega polčasa in da so s tem mogoče že opra- . .. . j.. krnkurence. Cetvorica Gregori brata Pavčiča in Kandare so res vzdržal! v vodstvu vse do Gregori (E.) 54.06 itd. Tek 10 km - ženske: J. Birko (Mrkopalj) 43;06; 1 Belai (Ce- PO PRIREDITVI P K1 »KLATKM PAJKP» \ CORICI SMELO PO TEJ POTI NAPREJ! 5. Rožič (G) 46.08; 6. Sega ja j„ utrjuje enotnost slovenKkvga zuinej«keR» dijuštva * Me* potok) .25, 1. Trkm 1 nejjno ogled ulovetiskega dijiištva - dolžnost vseli dijakov Si'toteŠ£e|»ifaiko društvo »Simon te prikazati nova pota slovenskega literarnega in glasbenega ustvarjanja. Ta da hoče izražati čimbolj individualne in neposredne občutke, ne gleda na klasično usmerjenost, pokaže le posamezne, izbrušene kristalčke., iz katerih naj si poslušalec sam ustvarja harmonično zlito celoto. °ri nekaterih pesmih je to res prišlo do izraza; predvsem pri Rebčevih, ki jim je deklamator Šuligoj res dal ustrezen poudarek. Tudi poslušalci so se nanje odzvali. Pisatelj Pahor iz Trsta je bral realistiČTio-bolesten odlomek — morda malce predolg za tako prireditev — iz trpljenja v ta-boriščih. Tudi tu so udeleženci občutili grozoto bolesti, ki je skovala novi rod. Nekoliko tiše so odzvene le pesmi Konjarja, Zlobca in Panika; podajanju je manjkala dovršenost. Med ta spored so bile srečno vpletene skladbe komponista Merkuja (Opoldanski psalm, na besedilo Alojzija Re- bule, in Por tiči di Chiozza, po občutenju Slavka Rebca). Odpel ju je Filibert Benedetič. Tekst nt prišel do pravega izraza. Pevec ima v višinah še premalo izšolano grlo. Pri klar virju je dovršena spremljala goriška umetnica Bratuieva. Vendar pravo zlitje med vsemi tremi elementi, pesmijo glasbo in petjem, še ni bilo popolno. Dejstvo pa je da je Merku glasbenik, ki globoko interpretira pejniško občutje Ta prvi del je bil močno zahteven, bodisi za izvajalce kakor za dvorano. Vso čast, da so se mladi tega lotili, tudi če moči še niso kos tej višini. Drugi del je bil bolj domač. Mladi solistki Krapež in Lavrenčič iz goriške glasbene šole Severja sta malo boječe, a vendar že nekaj pokazali. Ob koncu je novi zbor kSo- mnogo govorilo in pisalo. Ne samo. da je v tem društvu to mogoče doseči, lahko rečemo, da društvo prav s svojim vsakdanjim delovanjem med dijaštvom to enotnost dejansko ustvarja, ih prav zaradi tega je toliko večja dolžnost Vseh slovenskih srednješolcev na Goriškem, da se mu priključijo in v njegovem okviru razvijajo svojo kulturno in narodno delavnost. Goriško prebivalstvo je s svojo dokaj številno udeležbo pokazalo, da z velikim zanimanjem sledi delovanju tega društva in da njegovo delovanje tudi spremlja z zanimanjem. Nadalje je bilo mogoče ugotoviti, da so se tudi slovenski srednješolski profesorji udeležili akademije, na kateri so osebno nastopali ali bili samo prisotni literarni umetniki, ki so si v zamejstvu, ali pa v širši slovenski domovini pridobili že precejšen sloves. Slovensko dijaško društvo je sklenilo seznaniti se z njihovo umetnostjo in jo posredovati tudi gori škemu občinstvu, da bo tudi zvedelo za njihove stvaritve. Kljub morebitnim hibam, ki so bolj kot drugo otroška bolezen pri vsakih začetnih organizacijah široko zasnovanih akademij, pozdravljamo odločitev dijaškega društva in mu želimo, da bi tudi v prihodnje ostalo zvesto dosedanji poti. Dva nova delovna centra v Gorici V Gorici bosta v kratkem začela delovati dva nova delovna centra. Pr; prvem bo zaposlenih 55 delavcev za 76 dni, s skupno vsoto 3.452.016 lir. Dela se nanašajo na ureditev cestne zveze med Ul. Brigata Pavia in Lungo Isonzo. Pri drugem delovnem centru, ki bo zaposlil 55 brezposelnih za dobo 102 dneva, bo-da delavci urejevali Ul. Paolo Diacono. Stroški bodo tu znašali 3.452.012 lir. Nerodni padec dveh žensk Ko se je v nedeljo zvečer 54-letna Frančiška Klavora iz Ul. Favetti 16 vračala proti domu, se ji je v Ul. Carducci zaradi poledenele ceste spodrsnilo in je padla. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, ker si je pri padcu zlomila desno roko. Ozdravela bo v 30 dneh. V nedeljo popoldne je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 56-letno Marijo Cocea-ni iz Gorice, Ul. Boschetto 29, ker se je na cesti pobila po brtu. . ?>.*?■*!& V S j vili, toda že dve minuti zneje je Piola rezultat u* novesii. Novari se je ce^0.^ dila prilika za zmago, <5!C* se je taka priložnost naslJ'.. jala proti koncu igre tudi ^ lanu), vendar je ostalo r 1; 1. Neodločen rezultat Napoiilf;, na domačem igrišču s T®** nom tudi ni popolnoma b1” presenečenja. Napoli si j* krat pri svojem občinstvu služil žvižganje, kar dovM zgovorno priča o njegovi bri» igri. Neodločeno se končala tudi tekma v Ge0t”J Pred časom solidna in d°v0. močna Sampdoria ni n10^ ukloniti skromnega moštva Ferrare. Legnano se je rešil zadP)*1 ga mesta, česar pa ni di vodil. Legnano pa ni nehal in v drugem p°'c8 zlomil odpor Lazia. t Po pokazani igri bi ■ Furlani v Vidmu doseči ®”| koliko bolj izdaten rezuW. j toda dokler ni v domačih tih nobenega gola, tedaj ** dostuje tudi en sam . nasprotnikovi mreži. Tako se verjetno v Vidmu po*0 žili, ko so na koncu telt® lahko ugotovili, da sta 0 ( točki ostali doma kljub mu samemu golu v vsej tek®" LESTVICA : Fiorentina Inter Juventus Milan Napoli Roma Bologna Sampdoria Torino !-azio Novara Genoa Spal Udinese Palermo Triestina Legnano Atalanta 19 12 S 1 31 12 19 12 6 1 35 U 19 12 5 2 35 lfi 19 9 6 4 38 21 19 7 7 5 27 19 19 7 7 3 31 23 19 7 5 7 28 25 1» 7 S 7 22 33 19 9 8 6 21 2« 19 9 S 8 23 23 19 5 7 7 20 25 19 7 3 9 21 2» 19 4 7 8 20 30 19 4 6 9 21 3l 19 6 2 11 23 3» 19 4 6 9 20 U 19 3 6 10 24 3? 19 3 3 11 25 # joti LONDON, 8. — Re: prvenstvenih tekem an^F, prve divizije: Aston, Vi'1*a Chelsea 2-2; BO! ton - Car“j. 3-0; Burnely - Liverpool Charlton - West Bromwich^ Huddensfleld - Sheffield . P ted 2-2; Manchester City senal 0-0; Preston - a s* ster United 1-3; Sheffield nesday . Middlesbrough Sunderland - Portsmouth ^ Tottenham - Newcastle Wolverhampton - Black 4-1. Te dni smo se zopet spomnili na hudi mraz leta 1929 in ga primerjali s sedanjim. Slika nam kaže, kako je zamrznil onega leta vodomet v goriškem ljudskem vrtu. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Kuerner. Korzo Italia 4 - tel. 2&-76. KINO CORSO. 16.30: »Nevzdržljivl mister Johns«, J- Wayne. VERDI, 16: «Banditi prikazne-ga mesta«, B. Sullivan. CENTRALE. 17: ((Peklenski ogenj«, W. Elliot in M. Wind-sor. Jfci fantje«, pod vodstvom mla-1 VITTORIA. 16.30: «V vrtincu«, dega dirigenta Bolčine, zapel j barvni film, C. Gable, nekaj lepih ponarodelih. Naj- j MODERNO. 17; «Tri prepove- Za vodovod vŠtandrežn naj poskrbita občina in država Domačini ne bodo kopali jarkov, kakor bi nekateri gospodje hoteli več ploskanja sta bili deležni Bratužev i uKraguljČkin in «Kaj viharjev». Zbor ima dobrega in prizadevnega dirigenta. Pomanjkljivi so tenorji, basi so kar dobri. Po barvitosti posebno v piano, nas je spom. nil nekoliko na Maroltove zbore. Prav radi ga bomo še poslušali. V celott je literamo-glasbe-na priredite« mladih dosegla uspeh. °okazala je res nekaj novih potov, predrsem pa močno stremljenje po nov 1 duhovnosti iz teh današnjih tako snovno zmaličenih dni. dane povesti#, A. Lualdi in G. Cervi. Med petkovo razpravo o proračunu občinskih podjetij za leto 1954 glede štandreške-ga vodovoda je nekdo od predstavnikov občine tudi o-menil, da bi lahko štandreški kmetje, če že hočejo imeti vodovod tudi po drugih stranskih poteh, lahko sami izkopali glavni jarek za napeljavo vodovoda. Ce so nekateri na občini tako iznajdljivi, da bi radi občane pošiljati kopat jarke za napeljavo vodovoda, zakaj se potem kaj takega niso spomnili že prej, ko je bilo treba na primer na Korzu ali kjer koli drugje kaj popravljati, in zakaj se že takrat DIJAŠKO DRUŠTVO uSIMON GREGORČIČ* vabi na DIJAŠKI PUSTNI PLES ,, lloc u blateni Hi mu V SOBOTO 13. FEBRUARJA 1954 V DVORANI ZLATI PAJEK - GORICA, KORZO VERDI 1. IGRAL BO ODLIČEN ORKESTER --- DOBER BIFE niso spomnili, da bi prebival- če pomislimo, da je prav v ce s Korza poklicali, naj gre- našem mestu toliko brezposel-do kopat jarke, da jim bodo nih, ki bi z veseljem prijeli napeljali vodovod, ali pa da za vsako delo, samo če bi j bi po lanski vojaški paradi dobili. Tem brezposelnim bi šli popravljat cesto, če bi hoteli imeti lepše cestišče. To bi lahko županstvo storilo z isto pravico, kakor je predlagalo, naj bi si štandre-ški kmetje sami kopali jarek za napeljavo vodovoda. Ce pa za prebivalce s Korza to ni veljalo, potem ne sme veljati niti za Standrež, ker so prebivalci tega slovenskega predmestja prav tako meščani goriške občine, kakor vsak drugi stanovalec v Gorici. Poleg tega je v proračunu občinskih podjetij tudi postavka, s katero je uprava mestnega vodovoda že določila nad tri milijone lir za napeljavo vodovoda še po drugih štandreških ulicah, to je 25 odstotkov od 11.800.000 lir, kolikor bi stali stroški za napeljavo vodovoda. Ostalih 75 odstotkov bi dala drsava, ker naj bi bil štandreški ’ vodovod proglašen za kmečki vodovod. Se bolj nesmiselno pa je predlagati, naj si štandreški kmetje sami kopljejo jarke, Svetovno hokejsko prvefl^ od 26.il. do 7.UI v StockhoJ ZUERICH, 8. — Izvršb bor mednarodne hokejsfcc ze je včeraj odobril predlog za koledar tekm°' f za svetovno hokejsko stvo 1954, ki bo v Stockh0 j Koledar je tak: .gj 26. februarja: Švica * f-tr Norveška - Švedska; SZ * ska. .4 27. februarja: Nemčija • < Kanada - Švica; NorvcS SZ. ^ 28. februarja: Švica - ‘gi č;ja; Kanada - NorveSka: j ska - Finska. ^ 1. marca: CSR - Finska: čija - SZ; Kanada - Sve f^!(> 2 marca: Svita - sve^s>-CSR - SZ; Finska - Norv * 3. marca: Nemčija - Ka,v,ic> Norveška - CSR; SZ - 4. marca: Švica - Nori^j.4 Kanada - Finska; Sve«* . Nemčija. ‘ fit 5 marca: CSR - Kanada-ska - Nemčija; SZ - Sve