Št. 130 V Ljubljani, torek dne 11. junija 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančišk anska ulica štev. 6, I. nadsfr. UCiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40’—, za ostalo tujino in Ameriko K 48 —. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna števiika 14 vinarjev. Ogrski osvofevalni načrti V itmah dlneh poteče mak, do katerega je ipair-laimtemt pooblastil aivsitiniijslkio vlado, da sime pobijati diaivtke, a še danes ni znamo, kidati se snide fculdslkjo izastapsivtoi, da lizpolini vsa« ustavodajno fanmailtrtjeito! Jasno je, da vlada že zaradi državnega fcrcdiita im pred 'inioizemsijviom me moine pogrešati parlamenta. Kakšen vtiisk mora mapra-vita praiv v inoz/ennstiviu — 10 narodih v Avstriji niti ne goivoirimo — atko se vedno sklicujejo kom-fciremce lin alko se čaka na selSo komisije poljskega kluba v Krakovu, da se ugofcoivi, če je na laapolagio večina za reven proračunski proivi-ao,riil ali zia nove violine 'kredite. VJadla 'iiti njena mieimškoHnaaiomalkia-fa1ŠQam-Sklo-isiaciialiina igairda nliitii nie čuitita, tkiako' ža-foistnp-smešen vfciSkmioraipoivsod napraviti tako cincanje, 'kjetr z limteresom iiili (Upanjem, radovednostjo ali šlkodiotželliidiiostaio zasledujejo stvari v Avstriji. Tako so naim te dni tiakoirelkioč uradno spomačiild vražji načrt en ten te, politično oifen-zlivia proti Aivsitirio-Oigrski: Emteiiita se hoče jav«. no poteg o vatli za zivezmo zavezništvo Slovanov v Avstriji iiin Ogirskii, klo obljublja Cehom in Jik giosliovanom izpolnitev im.iih miadiomalinih iim dir-žavnopraviiili žeilij, v Krakovu, ikakioir v Varšavi iakuša za se pnidobitii Pioiljake z 'visepoiliisikim Dnogiramcfin, ikalkor tudi Italijane v Avstriji in «“«wne na OgrSkam, daie od Ruislije od trganimi obrabnimi narodom upanje na saimicodlločevalmo pravico 'kalkior tudi zase pridobiti Riuimiume. Gotovo bi storili svojini držaivmiikoiru kmi-vtiao, če bi umislili, da se me pečajo s peirečiimii vprašanji. Saii se poroča \x Budimpešte, ida sc ie zunanji imtimiste/r Banniiun podal v Berlin, da bo se čimpreje irešlio poljsko vprašanje, in drugič, da sie razpravlja o jugoslovanskem problemu, im sicer maj se za slučaj, da ise odloči poljsko ^Pmaišamiie v zmislm avstro-ogirske rešitve, »uire-lugosiiovatiisikio vprašanje primemno interesom O^nsikie. Ta ureditev mag obstoja v tem, da se ttosna iim Hercegovina priklopita Ogrslki, Dalmacija pa Hnvatsiki, to se piravii: ker man madžarsko vladanje na Hirvatsikem itmaja še nadalje. Avstriji, za Galicijo manjši, bli tedaj nasproti nastala, alko pojde vse tako, kakor si žele oči-vmdnio madžarski osviojevalmii poliiitilki, madižian sika država, povečana zia Bosno, Hercegovino im I >almaeijo. 2c danes prešerni vpliv malega 'Ogrskega naroda s svojo gospodarsko Milko plemenitih veleposeistmiikiov 'im boiranih špekulantov ina Avstrijo, na carimslkio potlitilkio im na aumiamjlo politiko bi se še povečal. Talka »rešitev« iim »uire-diitov« bi seveda mikoli ne dobila večtirna v avstrijskem državnem zboniu, vzdržljiva bi bia le — - — - -- - LISTEK. . Karel Marx in cenzura. Oktobra leta 1842. je prevzel 241ctni Marx uredništvo lista »Reinische Zeitung«. jjsj je /avzel ostro opo-zicionalno stališče in ie pripravil cenzorieiri mnogo noči br eii^s,Danja. Pruski policijski minister Rochow, iznajditelj s omejene pameti državljanov«, je zelo i>oskušal kako bi zatri »Rheinische Zeitung«. Razjarjen- je bil nad njeno hvalo francoskih državnih teorij in institucij. Na tolaž-liivo poročilo vrhovnega presidenta Bodelscluvingha je Hapisal: »Ne svobodomiselne, ampak revolucijske misli (u obravnavajo.« Ko Ka jc Bodelsclnvingh opozoril, so pri podjetju »Rheinische Zeitung« tudi dobro misleči in čislani kolinski meščani, kot bankirja Stein in ^Ppenheim, je odgovoril minister Rocho\v naslednji: “Zakaj pa dajejo potem svoj denar takim falotom.« Ko je bil Marx urednik »Rheienische Zeitung«, sc jc dvignilo število njenih naročnikov v nekaj tednih od 833 "a 3600. Samostojna »Kolnische Zeitung« je imela preje Sa"io 830 naročnikov. Marx je izrekel o tem bodočem toliko časa, dokler bi jo da‘žali bajoneti. Maid-žairi ma Ogrskem in Neimoi v Avsitriji mali bti bila določeni v to, da podpirajo talko »rešitev« poljskega in jugoslovanskega vprašanja — s silovitim porazom opozicije viseh dragih natrodotv v obeh državah kakor tudi v nioviih, kti bli dih Ogrska tako osvojila. Vsekakor bii billo tem potrebmetje, da zboruje avstrijski parlament, ki bi larazal o taki skupni politiki svoje mnenje. Pa že utegne ‘biitii, da grof Tisza in mjego^i iminlisteinialn'! ekspememti zaradi tega nočejo dovoliti zasedanja pamla-menta. Naša narodna meta. Med tržaškimi dnevniki se Je vnela zanimiva razprava glede mej bodoč% Jugoslavije. Priobčili smo že članke sodr. PiUosiija in Puecherja, ki se nanašajo na to vprašanje. Obenem pa je tudi uredništvo »Lavoratore« obravnavalo o stvari in priobčilo celotno poročilo o občnem zboru Političnega društva »Edinost« z dne 30. maja, kot dokaz, da Jugoslovani hočejo Trst in celo Primorje pritegniti bodoči Jugoslaviji. Nato je v nedeljski »Edinosti« predsednik političnega društva »Edinost«, d fr Vilfan, objavil članek, ki se nam zdi v marsičem važen in ga objavljamo spričo važnosti aktualnega vprašanja, Dr. Vilfan pravi: Glasilo tržaških italijanskih socialistov je v petkovi številki objavilo strasten napad na slovenski »meščanski« nacionalizem, napad, ki je izzvenel v primerno svarilo slovenskim socialistom in bil podprt z ne povsem točnim prevodom poročila »Edinosti« o našem zborovanju povodom obletnice majniške deklaracije. Besedilo govorov ni bito niti v »Edinost!« skozinskoz do besede verno ponovljeno, vendar, ker sem res jaz poudarjal, da mora Trst z vsem vzhodnim obrežjem Jadranskega morja od soške ravni naprej pripasti Jugoslaviji in ker se Lavoratore spotika posebno ob to izjavo, zato naj bo meni osebno dovoljeno par vrstic odgovora. — Jugfr- svetovnem časopisu naslednji zbadajoči izrek: »Je to skromni časopis, to je list skromnih sil, zelo skromnega karakterja in najskromnejše pameti.« Ko je postal Marx^ urednik, je bil policijski svetnik Doleschall censor. Ta je bil tako omejen in tako slabo izobražen, da je črtal nekoč v »Kolnische Zeitung« naznanilo »Divine Comedije«, slavnega italijanskega pesnika Dante-ja s pripombo, da ue sme nihče uprizarjati z božjimi stvarmi komedij. Stari gospod jc pa izginil, ko so se začeli pojavljati v »Rheinische Zeitung« duševni umotvori mladega Marxa. Tudi Doleschallov zastopnik, asesor Wiethaus je bil uradom v Kolinu, posebno pa v Berlinu zelo prizanesljiv. Marx je napisal celo Vrsto ostrih člankov o bedi moselskih kmetov, s čimer je zelo razdražil takratne nazadnjake. Ko jc dobil assesor Wiethaus vsled tega primerne opomine odzgoraj, je predložil v dokaz svoje strogosti v službi censorja 140 deloma ali popolnoma od njega konfisciranih člankov. Kljub temu je bil pa prisiljen k odstopu. Pruski kralj je bil grozno jezen na znani časopis v Kraljevem (Darizig) in na njega sestro - prostitutko na Reuu«, s čimer je cela »Rheinische Zeitung« označevana. Pod kraljevim predsedstvom se je vršil dolg mini- slovani zahtevamo svojo edinstveno, (zaplenjeno). To zahtevo črpamo iz načela samodoločbe narodov, uresničiti pa jo hočemo potom sporazuma, kakor sem izrecno naglašal, ne z nasiljem niti z diplomatičnimi spletkami. Menim, da tudi Lavoratore priznava načelno upravičenost te zahteve in primernost označene poti, po kateri jo hočemo zasledovati. Ako naj pa ta zahteva preide s tal načelnega uveljavljanja na tla praktične udejstvitvfc, in posebno, ako naj se to izvrši potom sporazuma, potem velja za njo isto, kar za vse druge zahteve: tisti, ki jo postavljajo, jo morajo jasno in natančno določiti, tisti pa, ki so po njej prizadeti, morajo ravno tako jasno in natančno izjaviti, do kam jo priznavajo. To je predpogoj vsakega sporazuma. Ker gre za ustanovitev države, ki se, kakor vse države na svetu, ima sestaviti iz določenega prebivalstva in določenega teritorija, gre tudi v navzočnem slučaju med prizadetimi predvsem za prašanje, kod naj teče državna meja. Ustanovitev Jugoslavije se brez dvoma tiče italijanskega naseljenja na Primorskem in, kolikor ga je, v Dalmaciji, posebno pa italijanske večine tržaškega prebivalstva. Po svojem skromnem mnenju sem potemtakem ic ustregel postulatu resne in poštene politike, ko sem porabil slovesno, rekel bi oficijelno priložnost, da sem pred vsem svetom in posebno napram italijanskim sodežela-nom določno označil našo zahtevo glede vzhodnega jadranskega obrežja v obče in glede Trsta posebej. Priznavam, da je položaj avstrijskih Italijanov v tem vprašanju težaven, četudi m tako težaven, kakor bi hoteli prikazati nekateri med njimi, ki se lijih temperament nagiba nekoliko, rekel bi, k narodnemu mučenl-štvu. V primeri z Jugoslovani se njim tudi sedaj ne godi ravno slabo, in v razmerju s Slovenci na Primorskem in posebno v Trstu so še vedno privilegiran narod. Vsekakor smo tudi Jugoslovani v težavnem položaju, kar se tiče naše državnopravne zahteve. Na noben način pa ne more naša obzirnost do Italijanov iti tako daleč, da bi morali v prašanju. ki je življenskega pomena za naš narod, odlagati jasno, določno izjavo in odkrito, odločno uveljavljanje svoje zahteve do tistega časa, ko zamoreio morda tudi avstrijski Italijani nastopiti s svojo državno-pravno deklaracijo. Tudi Italijani imajo, kakor poudarja Lavoratore, svoje pravice in svoje aspiracije na polju politične in nacionalne osamosvojitve. Naj bodo te pravice in aspiracije za sedaj še kolikor mu drago prikrite in latentne, nikakor ne moremo Italijanom na ljubo dopustiti, da se razprava o naši zahtevi odlaga na pozneje čase in umika zasedaj ob Lavoratorovih najivnih protestih nekaki meglenosti, ki se v njej morejo porajati in se morda tudi že porajajo napačne domneve, ne. uresničljive iluzije in, kdo ve, celo semintja med neodgovornimi faktorji molčeči, gnili in hromi kompromisi. Zato menim, da smemo zahtevati od svojih sosedov vsa? to, ko odklanjajo našo zahtevo, naj jasno in določno iz- strski svet, kjer so pretrešavali vprašanje, kako bi najbolje zavili opozicionalnim listom vrat. Pa tudi poostrena censura tistih časov jc bila v primeri z ravnanjem sedanjih policijskih organov zelo potrpežljiva. Saj je pustil novi kolinski cenzor obveljati celo naslednji stavek: »V cenzuri tiči na vsak način največja nenravnost.« A v Berlinu je pa ta označba zelo učinkovala. Gospodje so spoznali v tej označbi »višek upornosti in namen blatenja državnih naredb.« Dne 20. januarja 1843 je bil poslan v Kolin poseben sel, ki jc naznanil ustavitev »Rheinische Zeitung« od 1. aprila 1843 počenši. Vlada je dovolila ta rok z ozirom na naročnike in tekoče pogodbe. — Danes se pa taki oziri ne dovoljujejo več; kajti živimo v konstitucionalnih državah. Za naslednji čas življenja je bila postavljena »Rheinische Zeitung« pod posebno strogo, dvojno, brezobzirno cenzuro. Vladni predsednik v. Gerlach naj bi prevzel prednjo cenzuro, a on je protestiral proti temu z opra-vičbo, cja ne spada tako delovanje k njegovim funkcijam. Zato so pa poslali za zadnja dva meseca obstoja »Rheinische Zeitung« iz Berlina posebnega cenzorja, asesorja Saint-Paul (Sčnpol). Ko je ta dospel v Kolin je uvidel, da je naznanjena prepoved »Rheinische Zeitung« populariteti lista le ogromno koristila. V Berlin javijo, do kam so jo pripravljeni priznati v smeri proti svojemu lastnemu ozemlju, kje naj bi z drugimi besedami bila potegnjena meja na zapadu med Jugoslavija in tisto deželo, ki jo zaenkrat ne morem imenovati drugače kakor »Nejugoslavijo«. Lavoratcre je izjavil, da tr-' žaški Italijani, ki so v Trstu večina, nočejo v Jugoslavijo. Ali to ne zadostuje, ker mora vedeti, da tam, kjer je prebivalstvo narodno mešano, kakor v Trstu, vsaka meja, kakorkoli se potegne, prikrajša eden ali drugi narod. Ali naj morda, ker so od južnega kolodvora naprej proti okolici Slovenci v večini, potegnemo jugoslovansko državno mejo skozi ulico Ghega, ali morda radi Narodnega doma skozi ulico Galatti? Ce bi bil Lavoratore zares internacionalno objektiven napram naši zahtevi, bi si bil moral približno vse to, kar sem do tu povedal, sam misliti, in temu primerno odgovoriti na našo zahtevo, tembolj, ker ima srečo ravno v tem važnem pra-šanju imeti tako odlične in bistroumne sotrudnike, kakor so brez dvoma Pittoni, Puecher in glavni urednik Passigli. Lavoratorov napad me je res presenetil kot žalosten dokaz, da je vsaj njegova frazeologija še vedno iz časa tam nekje pred vojno, ko so razni sedanji La-voratorovi uredniki še pisali pri Piccolu, in razni italijanski socialistični prvaki bili člani »Lege ria-zionale«. Prosim torej: do kam se sme raztegniti Jugoslavija proti Italijanom? Potem bomo naprej govorili, uvaževaje vse stvarne razloge za eno ali drugo tezo, med njimi tudi znamenite podatke, ki jih je nabral socialist dr. Hinko Tuma v zadnji razpravi v Kampfu o narodni meji med Slovenci in Italijani. In morda mi potem pritrdi tudi Lavoratore, da moramo, dokler nam grozi skupni sovražnik, sicer razpravljati mirno, resno in odkrito o svojih nasprotujočih si interesih, nikar pa ne zastrupljati naših konfliktov s primesjo tistega šovinističnega toksina, ki se je — naj mi prizna dragi Lavoratore — tako gosto cedil med vrsticami njegovega napada. rohticm pregleo. — Delegacije. Glede sklicanja delegacij se mnenja križajo. Nemci so za to, naj se skliče vnanji odsek delegacij pred državnim zborom, da se tamkaj sprožijo vna-njepolitična vprašanja in tako državni zbor razbremeni. Druge stranke pa zahtevajo, da naj se najprej skliče parlament. Splošno se sodi, da se skliče vnanji odsek delegacij še le potem, ko bo parlament dovolil proračunski provizorij. — Gosposka zbornica iu vitez Seidler. Predsednik gosposke zbornice, knez Alfred VVindischgractz, je po, vabil člane prezidija in parlamentarne komisije vseh štirih skupin gosposke zbornice na razgovor, istotako tudi ministrskega predsednika dr. Seidlerja, ki bo poročal o namerah vlade glede sklicanja državnega zbora in o poteku pogajanj s parlamentarnimi strankami. = Poljska konferenca v Krakovu. V K/ralko-vu se je pričela v nedeljo Skupna kotnlco enca predsedstva in parlomentairične komisije poljskega ministrskega predsednika dr. Steczkovv-skega iin državnega tajnika za ziunanje zadeve v varšavskem ministrstvu ikneza Radziv/liia, dveh delegatov poljske vlade ter mimistra za Galicijo T \vardowKkega. Poinočailo se še najprej o konferencah predsedstva Poljskega kiluba^ z mkiiisitnoimi grofom lBiuirianom in n liinlstrsknii o predsednikom dir. -vlittezionn Seidl enjem ter 10 razgovorih z netrnškimd. poslanci. Nato še sledila debata, 'katere sta se udeležila tudi dr. Stecz-ikiOWiskli iin knez Radziwnl! itn ikii je zadevala splošna narodnostna vprašanja. Posvetovanje se jutri nadaljuje. Steczkowsiki je odpotoval v Vajr-savo. — Nemški »volkstag v Brnu. V Brnu se je vršil v nedeljo nemški »volkstag«, katerega so se udeležili za- so poslali peticijo (prošnjo) za preklic prepovedi priljubljenega lista, a bila je zaman. Deputacija iz Kolina, ki naj bi kralju prošnjo razložila, ni bil sploh pripu-ščeno k njemu. Saint-Paul se je shajal s časnikarji, podrejeni del v svojo službo kot cenzor. Ko je dobil od svojih predstaviteljev ukaz, da naj predvsem črta »slabo smer lista« je odgovoril, da bi moral potem potlačiti vse. Saint-Paul sc je shajal s časnikarji, podrejenimi njegovi cenzorski šibi, v gostilni* Jedilnica te gostilne jc bila tak »rekoč redakcijska dvorana »Rheinische Zeitung*. Tam se jc posvetoval z uredniki, kako naj bi nevarne članke prikrojili tako, da bi mogli iziti. 1 oda njegova cenzura ni bila mogoče dobrodošla ali pa priznana. »Le včasih se ie posrečilo, da ja zdrava misel prišla skozi past te novo cenzure,« se je pritoževal Marxov prijatell Mevlsen, poznejši Kolinski velemeščan in ustanovitelj visoke trgovske šole. Omenjeno naj bode, da so bili Marxovi prijatelji in sotrudniki razen Meviseua^ še naslednji liberalni mladeniči: Camphausen, poznejši minister; Oppcnheim, najmlajši ud bogate bankirske rodbine; asesor Jung; ustanovitelj bonnske železnice Scliramn: iu drugi zastopniki napredne kapitalistične mladine, ki ni težila tedaj le za bogom Mamonom, ampak tudi za političnimi idejami. Cenzor Saint-Paul ni preveč spo- stopniki vseh nemških strank. Poslanec baron d' Elvert je govoril o sklicanju parlamenta ter izjavil, da bodo Cehi, »če se ne spametujejo«, nosili odgovornost za neplodnost parlamenta. Poslanec d’ Elvert je razpravljal nadalje o ukrepih za varstvo nemštva na Moravskem. »Volkstag« je končno sprejel resolucijo, ki zavrača češka in jugoslovanska stremljenja ter zahteva odločitev Galicije in uvedbo nemškega kot državnega jezika. Na jugu — pravi resolucija — mora imeti nemštvo prosto pot do Adrije; združitev Slovencev s kako jugoslovansko državo se mora preprečiti, Tirolska mora ostati nerazdeljena, Trst in Tirolska se nikdar več ne smeta izročiti italijanski iredenti. Nemški »volkstag« zahteva varstvo nemških manjšin v nenemškem jezikovnem ozemlju iu ustanovitev province »Nemška Moravska«. Končno zahteva resolucija, naj se strnejo vse nemške stran Ice v skupno in učinkovito zastopstvo nemškonarodnih interesov v Avstriji. Hrvatska koalcija na razpotju. Po zanesljivih poročilih iz Zagreba so bili bamt Mihailoviču pri njegovih obiskih v Pešti in na Dunaju predloženi znani načrti za ureditev jugoslovanskega vprašanja, da se o njih izjavi, oziroma da pojasni, kako stališče bi napram njim zavzela hrvatsko-srbska koalicija. Gotovo je, da bo od postopanje koalicije v mnogem oziru odvisno, ali se bo Nemcem in Madžarom posrečilo izvršiti nameravani udarec proti »jugoslovanski nevarnosti« ali ne. Vse kaže, da se bliža trenotek, ko bo morala, koalicija izbirati med suženjsko in narodno politiko. Novo predsedstvo rajhstaga. Nemški rajhstag ge izvoffi novo predsedstvo. Za predsednika je bili izvoljen Fehrenbach (centruim) z 270 glasovi, za podpredsednike pa Dove (naipir.) z 262, Scheridemamin (soc. dem.) s 194 in Paascho. (nar. liber.) pozdravlijen, pač kaže, daj isto -' • c,a se ie slovensko delavstvo v Celju otreslo in- dereutizma in se pričelo zavedati, da mu ni v čast m le privesek meščanskim strankam, temveč, da je njt-g°v° mesto med razredno zavednimi delavci. Odbor po-1 'čne organizacije se je izpopolnil in je bil izvoljen so-drirg Gorjanc Josip za blagajnika in O r a ž e 11 Vinko za tajnika. Člani se lahko zglasijo pri teh dveh, kakor tudi pri predsedniku sodr. Vrečkotu. Pasja vas. Shod, ki sc je vršil v nedeljo, ie bil jako dobro obiskan kakor še nikdar. Shodu je predsedoval sodi. S c 1 e z n 1 k , poročal je sodrug Petejan, ki je v daljšem govoru orisal potrebo dobre razredne organizacije, ker le potom nje si delavstvo svoje razmere iz-«sa. .Govoril je o Žalostnih aprovizacijskih razmerah in je " VZr°klh- Poročal ie » sklepih zbora »Unije rudarski" lCI ° vzrokih Pršama prispevkov, ter o drugih epih zbora. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato se je vršila obsežna debata o domačih razmerah in vsi °vorniki so končali s pozivom na pristaše v strokovni (,,ffanizaciji. Po shodu je pristopilo lepo število novih anov. Od 1. maja do danes se je število članov po- kiišnin/nm UPati’ da bo v kratkem času že večina tu-' ' ' far|tv or2anizirana. — Tudi polilttno orsanj. L5 V l enTV"0' ” “I “ Prt -odi. V a 1 e n c a k u. Na delo za organizacijo in za boljšo bodočnost! a h ,, 2% C,«. ior'- cesarjev pobočnik. Cesar je imenoval ma- k* I avla grofa Esterhazyja v. Oalanatha za svojega Potočnika. — Mladinski svet. Ministrstvo za socialno oskrbo ie Ustanovilo mladinski svet, ki se bo bavil z vprašanjem Mladinske Oskrbe. V ta svet so izvolili člane deloma iz deželnih organizacij za otroško varstvo, deloma jih je Mienovalo ministrstvo za socialno oskrbo. Prva naloga Mladinskega sveta bo,.da sc posvetuje o zakonski osnovi Slede preskrbe bedne mladine. Kranjska deželna orga-mzacija za varstvo in mladinsko oskrbo je poslala v ta "el deželnega šolskega nadzornika dr. Mihaela Opeko. Osem tednov dopusta za vračajoče se vojne vjet-n,ke. Kakor znano, so socialni demokratje v državnem zboru zahtevali, naj sc dovoli vračajočim se vojnim meseoT- 73) t:imeSeČlli d0Past. Doslej so dobili ie mu copusfa. Iz Budimpešte pa javljajo, da je iz- v„‘. lno ransk' minister odredbo, da se podaljša vra-7ai0d.!m sc '‘jetnikom dopust za' nadaljne štiri tedne, načilr.o je za avstro - ogrsko monarhijo in za vse tri armadne uprave, s katerimi je Avstro-Ogrska blagoslovljena. da se izdajajo vojaške odredbe prej često le 'M Ogrskem, pri nas pa šele pozneje ali pa sploh ne. -epa skupnost je to! Ali izide podobna odredba tudi za skupno vojsko in za avstrijsko domobranstvo, ne vemo e. Upamo pa, da izide tudi za poslednje v najkrajšem Mtsu enaka odredba. Tudi vojakom, ki so sedaj že na 10Pustu, naj se podaljša dopust za štiri tedne. Mleko so je podražilo od včeraj naprej v vojnih j Mlekarnah v Ljubljani od 66 vin. na l K 20 vin. liter Mestna pekarna ljubljanska bi pa že potrebovala M-av strogega ukora. Nedostatki' se kar kupičijo. Danes I Muti je pokazala gospa hlebček, v katerem je bil vpe- j ecn velik kuhinjski ščurek. Tu tiči prav gotovo malo- 1 marnost, če ne uprave, pa pekov. Toliko snažnosti bi se j /v haio uvesti v pekarni, da bi se to ne ponavljalo, če ! m 1 delu le nekoliko pazili. Po našem mnenju peki ! prav dobro vedo, kje tiči napaka; zato naj- predlagajo, ! kako naj se odpravi. Sicer morajo pa tudi vedeti, da je ! Mestna pekarna nekaka občinska ureditev ter da so j uslužbenci in vodstvo odgovorni javnosti za delo in za j snažnost. Ne Pravimo pa, da bi tudi delavci ne imeli j svoje pravice do sedaj primernih plačilnih in službenih I ■razmer. Naglašamo, da zavod, ki je namenjen javnemu i blagi u, no sme kazati talce malomarnosti in takih na- I Pak. Vsak želodec ni za ščurke. Slovo poslanca Šušteršiča iz političnega življenja, i ,(irazer iagblatt «poroča pod tem zaglavjem: »V ted- i Mku »Resnica« jemlje državni poslanec Šušteršič slovo | 'd političnega življenja. Dr. Šušteršič, ki biva sedai v l5ad Gasteinu, je zadnji čas kupil posestva v Švici, kjer Sc misli, kakor se čuje, stalno naseliti.« Tako poročajo 'udi drugi nemški listi. — Na nedavne vršečem shodu »Dir,u-. štvia zasebnih uradmiilkov itn uradnic ,na -slovenskem ozemljiti« dne 28. maja 't. 1„ k a terci ir a sestanka se je udeležilo nad 200 članov, bila (je med 'drugimi soKteino sprejeta 'naslednja resolucija : »Na' sestanku v restavraciji »Nancdneffa dioma« v Uuibijaini zbrani zaisiehmi uradniki im uradnice jemljejo z o^osrčeinjeim na znanje preganjanje njihovega člana in društvenega predsednika ffoap. Iv. Mitra, od strani ravnateljstva Mestne hranilnice Ijubljanshie radii dinušhvemetga delovanja, o čemur zmioiva potrjuje zadnja uirad-ma kvialifiikaleiiia z dne 26. aipmiilia t. 1. ter vidijo v tam arenam jan ju skrito, ost, naperjeno pnoiU »Društvu zasebnih uitiaidinikioiv lin uradiniilc na slovanskem oizeimljiu«. — Udeležienci sestanka koiri-statirajo, da je hramiimiično ravmateiliistvio s stole-pom z dne 23. oktoibra 1. 1., s katanim (je kosp. Hitna izključilo iz udeležbo mia ugodnostih apoio-vizaoijske akcije, določene za hraniilniičnio urald-niištvo, ker mi podpisali izjave, da iz ~/czu učenega | društva izstopi, — im s sklepom z dne 14. febonu-i airia t. 1., s katerimi mu je po pisarniškem raiv-I nat el ju gosp. Hrastu »nasvetovalo«, naj izstopi | iz odbora »Društva zasebnih uradnikov in urad-i nic«: kršilo določbo § 53 odstavka 3. službene ! Pragmatike, po kateri določbi smejo biti urad-| Mestne hranilnice ljubljanske člani pio zakonu dovoljenih društev. — Udeleženci sestanka odločno protestirajo proti zapostavljanju njihovega člana gosp. Iv. Hitra pri oddaji sedaj razpisanih kontnoloirskih mest pri Mestnli hranilnici ljubljanski v prid njegovega službeno lim či-novino mlajšega uradnega tovariša, s čiirnur se po sedaj veljavni službeni pragmatiki more prizadeti »osip. Iv. Hiitru in njegovi diruižini izdatna in trajna gmotna škoda, tor vidijo v temi ukrepu hrainiilničneKa naivinateiliisitva čin dvourne mcirc. Vsi na sestanku zbrani zasebni uradniki in uirad-niice apelirajo na čut pinavičnioisti in poštanoisti, ter na osebno čast vseh 'občinskih isvietaikiov din inencidajmih 'krogov vseh strainik s pozivom, da varujejo dofočbe službene ©nagni., piravlioc po-sam/eizimih uradinilkov in uisjileid Mieistne hram. lij. ter preprečijo1, idlai bi se izvršila oddan'a kointno-lonslkih imiesit pri tem ziav. nieipraviiilnio, piristrain-sko in v škodo kateireigia uiradiniik/a«. — Sodeč po poročilu na sestanku, je gosp. Hiter pri odlloču-liočih giospoidiih uprave Mostne hranilnice ineipri- Jiiu/blijeTi zaraidii 'organ niz-i ciiiskeiga delovamja, zavzema se miaunireič izia izibolijšianjie sviajogfa in svojih ožjiih stanovskih tovarišev gimiotmesja ino-loižaja^ ter za zboljšanje položaja zasebnega uradnišitva siplioih, kateremu društvu ion načeilju-,ie. Dasii ;je giosip. Hliter urajdmo ikviailiflioirain kiot sluižbemio ijakio sposoben in strokovno prav dobro izobražen ;uradmiik, se imu namera va predpostaviti po službi 5m činu miliajjšli uiaidmik. S tem sklepom hoče uprava Mestne liiraimiiliniioe iaraiziiti I proti gosp. Hlitinu kia najočitneje svojo ineviodjlo i zaradi njegovega orgian iiziaciijfskeig-a deliovanja. i Poudairijalio se je na seistainiku, da jie tako irav-J tiamje obsodbe vredinio, zlasti še v se.danjenn ča-i su, ko je 'Oii-.iganiizacija unadlnjškiainu stanu talko I siilnio potrebna, tki me potmieinii nič diruigiagia, kot ; Skrb m la,sitni obstanek. Omemilli smo že včeraj, . da .se utegne to vprašanje rešit i v zadovoljstvo ; vsieih prizadetih, oe gospodje hipoeiio biti na-' klonj^pj u.nadništvu. -- Kako odpravljajo lakeio pri rudarjih! »Arbeiter-Zeitung« piše: MoraliČna stran preganjanja, hi se je pri-j čelo sedaj v celem revirju industrijskega mesta Mo-j steca, spoznamo tudi v dejstvu, da oblasti ne obtožijo | vseh stavkujočih delavcev, temveč vedno le nekatere, ki jih potem ostro kaznujejo, da dajo s tem strahovalni zgled drugim. Obtožba in obsodba pa nimata namena, da bi kaznovala kaznjivo dejanje, o ne, obtoženci in obsojenci so kratko in malo le sredstvo za namen; le zato jih dolže in obsojajo, da bi s tem druge strahovali. Kako ta justica ravna, je treba enkrat za vselej jasno osvetliti. Gre za obsojence »cesarskega grabna«, kjer je zaposlenih več kot 600 rudarjev, in ki je last zadruge mo-steških rudokopov. 22. maja je ustavilo vse delavstvo delo zaradi pomanjkanja živil. Ob 9. uri dop. istega dne ie prišel nadporočnik Kirschner, poveljnik črnovojniške delavske kompanije št. 149, in zapovedal, da delavci nastopijo, komandiranci in odpuščenci posebej, in sicer po narodnostih. Vsaki skupini so prečitali nato službeni re-glement in jih pozvali, da prično delati, obenem pa so jim naznanili, da bodo ravnali z njimi po prckem sodu, če povelja ne bodo ubogali. Temu nadporočnikovemu povelju pa sc ni vdal noben dciavec. Nato je zaukazal nadporočnik navzočemu četovod.ii, zapisati in odvesti vsakega desetega moža, in sicer so to: Bogomil Živny, Rudolf Schramm, Ivan ,černy, Anton Haas, Anton Ila-cker, Vaclav Pokorny, Adolf Rudolf in Josip Lotak. Vse te (osem) rudarje je obsodilo domobransko divizijsko sodišče v Mostecu dne 25. maja na 18 mesecev težke ječe. To ravnanje z delavci, ki nasprotuje vsem naravnim načelom pravičnosti in vsem normam zakona —■ kajti obsoditi bi bili morali ali vse »krive« ali pa nobenega — se zdi že res neverjetno. — Umrl je v Ljubljani ključavničar južne železnice Anton Kovač. N. v m. p.! Senzacijonalne aretacije. Včeraj ponoči so oblasti aietiiale v Ljubljani podpolkovnika Leitnerja, trgovca Kordina in agenta Menardija radi obsežnih mahinacij z živili. — Požar. Posestniku Francu Potrebinu z Moravske gore, okraj Litija, je zgorela zadnje dni hiša s kletjo in več orodij, bkoda znaša 5000 kron. Kako je ogenj nastal, niso še dognali. — Straža ustrelila vojaka. Na železniški postaji Zalog je v noči od 5. do 6. junija vojaška straža zopet ustrelila nekega vojaka, ki se je skušal približati železniškemu skladišču. Zadet je bil v glavo. Pokopan je bil na pokopališču v D. M. v Polju. — Občinski odbor na Vrhniki je v seji dne 9. t. m. sprejel predlog, da se črta dr. Šušteršiča in dr. Lampeta iz imenika častnih članov vrhniške »občine. — Otrok utonil. Dve in po! leti stara Marija Kreu-tzer, hčerka tovarniškega delavca na Javorniku, ki še je igrala v bližini svoje matere, je padla nedaleč od mesta v potok Javornik in, utonila. Vsaka pomoč je bila neuspešna. Rekvirirala je slana vse poljske pridelke v noč! od o. na 6. t. m. v občinah Lož in Stari trg. — Češnje sc prodajajo v Gradcu po 2 K 50 vin. do 3 K za kilogram. V Ljubljani stanc kilogram češenj 6 do 8 kron. Kaj delajo poklicane oblasti? — Sam se je vjel. Nek zagrebški trgovec je objavil v graški »Tagespost« oglas, da želi zamenjati večjo množino moke za perzijska pregrinjala. Zagrebška prehranjevalna komisija je postala pozorna na oglas in je izvršila pri trgovcu hišno preiskavo. Pri tem so našli in zaplenili 260 klogramov moke. Polcija je moža ovadila. Obenem so mu vzeli karto za moko. — Dogodki v Judenburgu. Predsedstvo okrožnega sodišča Ljubno na gornjem Štajerskem, kjer se nahaja naš domači pešpolk št. 17, je odredilo, da se bodo glavne razprave o vseh kaznjivih dejanjih, ki spadajo v področje okrožnega sodišča Ljubno in ki so sc dogodila o priliki zadnjih izgredov v Judenburgu, vršile pri okrajnem sodišču v Judenburgu. Razprave so se pričele dne 5. junija in bodo trajale več tednov, ker je državno pravdništvo dvignilo okolo 500 obtožb. — Krvava rekvizicija v Forminu pred poroto. Dne 9. t. m. ponoči se je pred mariborskim porotnim sodiščem končal znani Wieder\vohlov slučaj. Državno pravdništvo je upalo žrtve te krvave rekvizicije v Forminu pri Ptuju spraviti pod obsodbo zaradi vstaje in zaradi uboja. Porotniki so za vseh pet obtožencev potrdili vprašanje glede »zoperstavljanja« in glede obtoženke Alojzije Muršcc še posebej tudi vprašanje glede težke telesne poškodbe s smrtnim izidom. Ta ženska je obsojena na dveinpol leta težke ječe, ostali obtoženci: Marija Zuvan, Andrej Zamuda, Apolonija. Horvat in Antonija Mikec pa na štiri mesece strogega zapora. Glavni provzročitelj te žaloigre, bratranec Alojzije Muršcc, ki je vojak, pride pred vojno sodišče. ♦ Dunaj, 10. jturiiija. Uradno isie razglaša: Sovražni sunki pri Gapo Siile in na nekaterih mestih gorske fronte so bili, 'kakor ipireiišnac dim, Lrladifco oidibliti. Ema naših zračniili floitilj je z 'bombami napadla soivražnii letalski postaji Tneiviso in Miomte Bieluno tteir dosegla učhnkoivi.t uspeli. Artiljerijsiki^ o^enj sovražnih baterij, 'naiperii©> na ikinaje, ležeče za našo fronto, zahteva, dnevno žiivijernjske žritve itailijainisfciih podanikov. Berlin, 10. junija. Iz giliavmega stana se ■poroča: Mod Ar ras oni in Albertom; južno Soimiime in ob Aviri naraščajoč topniški ogenj. Živahno pofevedioivailm) delovanje traja dalje. V krepkem napadu simo vdrti včeraj v višinsko ozemlje jutfoizapadno Novoma. Zapadno jjotolka Matz, ki se izliva v Oiisio; srno vzeli francoske pozicije pri Montmeiru ta GnviiMersiu ter .smo prodrli preko Guvillily in R.iicquieboluirigia. Vzhodno potoka Matz smo osvojili višine pri Gurv. Vkljub žilavemu sovražnemu odporu si je naša liinfauiterijia izsilila pot skozi .gojzdie pni Ric-ancbciurKu ain Lamel ti ter je vrvi a sovražnika preko Boiurimioinit-Mareuiil nazaj. Južno in jiužno-vzholdino Lasisi gnv smo vidri i daleč v grozde pni Thieseourtu. Ljuiti francoski protinapadi so bdi odbiti. Vjoli suno čez 8.000 Franoctznv tor vipdc-niLi zmatmo šbeviilio topov.. N/a fronti «d Ofee do R cin asa je položaj meizpreimein jem. V zračinieim boju isimp zbili 36 slovražnlih letal in 6 priv oz-niih bailoinioiv. --------- Letalski napad na Brindisi. Dunaj, 10. junija. Včeraj zjutmaj je naša . f;libt)i)l(iia puimioiriskih letal napadla italijansko vo.i-i no pristanišče Brindisi. Dosegli a je velik us-i peli. Naše bombe so zedde letailstoo postajo, ki je poKiarela; ma-daflje slkiLaidišoa bettiizina, araeaiail, prormo^oivna skfcsdlLšča in vteč ipoistaniskti poslopij araeinallia. Na&talli so veliki požari. Zaideta ie biila v prtofiaimščii amiRlteška ra-pidima križanka. Zadetku je sladiila) n nočna ekspJ-oKija. • Zadnje vesti. Poletno zasedanj« parlamenta. Dunaj, 10. junija. V poslanski zbornici ie dane:? prevladovalo mnenje, da je sklicanje državnega zbora v prihodnjih dneli prav verjetna stvar. Ministrski predsednik je imel s svojimi pogajanji precej uspeha in upati je, da tudi Cehi in Jugoslovani ne bodo nasprotovali sklicanju parlamenta. Poslanec dr. Korošec, ki je bil v soboto v imenu jugoslovanskega kluba pri ministrskem predsedniku, je izjavil, da bi bilo sklicanje parlamentu potrebno, in tudi želja je krone, da se zbornica zopet sestane. Razgovor z grofom Burianom. Dunaj, 10. junija. Zunanji minister grof Burian le dejal nekemu časnikarju med drugim: Samoobsebi razumljivo je, da bomo razpravljali tudi o vprašanjih, ki se tičejo obeh zaveznikov, do končnega sklepa pa teh razprav ne bomo privedli. Njih smoter je, kakor znano, poglobitev zveze v politični, gospodarski in vojaški smeri. Glede vprašanja prehranjevanja je grof Burian izjavi!, da upa na ugodno rešitev krize, ker smo najhujšo dobo j že prestali, do prihodnje žetve pa smo preskrbljeni. Poljski klub. Dunaj, 10. junija. Parlamentarična komisija poljskega kluba, ki se je posvetovala v Krakovu, je razpravljala o novi grupaciji strank v parlamentu in o sestavi večine, da se omogoči zasedenje parlamenta. Vladi so predbacivali, da je sklenila brestovski mir, izpolnila pa ni nobenih postulatov poljskega kluba. Na Dunaju je sklenila vlada z Ukrajinci tajne pogodbe in sc obvezala, da izvede delitev Galicije najpozneje do konca julija. Obenem pa je pokazal poljski klub naklonjenost do sprave z vlado. Jugoslovani pri grofu Burianu. Dumaii, 10. [junija. Razgovor delegata dr. Korošca z vnainpm imlirfis.ttroim grafam Ekma/nom je 'VieiMM toda ijaigioisiavainsikeimiu vprašanju. .O razgiaviOTiU se poirioča z juigositotvainsike stramh Od zuiuaniiega imiiiniisitra smofa Buriama, s katerim smo se 'podrobno ratzg-ovaimU talko o lugosJo-vaniskeim vprašanju, kiaikioir tudi o 'dnuigiih Vipira^ šainu'ih smo dloibiM inteirasamiiinia sporočili«, o kia-torih pa bomo st/rioigo mioiličaiii. !’a vprašainiiia so taikio kcSIiva, da se miilkalkioir me moremo o jnfuh i-ziratzbtii in da se z ozirom na stali išče vnaitiijegia ministra o mjiitli ■fcuid«! inicčenr.o izmaiz^ti. Hrvaška in jugoslovansko vprašanje. Zagreb, 9. jtoioa. Bain Aaitcm pl. Mfflia-tavičh se jie vrinil z Dunaja iin Budimpešte, (kjer je sodelovali pri ,m'iiniisitnsfkili ipostvetioviapjlih. KmiaHu po ujeigloivi vnnalfcvii je tiimieil Lzvršetvalnii odsek brv a tslk (Msrbsik e kioiallicitie se0o, v kateri 'j& poinočal ban o predmetu svoijih ipiosveitovanii, ki so bila goitcivo v zvezii z iiugotsik)Viansk,iim vpnar-šamjenn. Mmiemjie jc, da bo sikmšala doseči ogr' ska vtoda od itooafic&ie priividliitev •za>svo;c*načrte 'in račuiniaijo tudi s tielm, da bo privolila koalicija pod gotovimi po-goil priklopitvi Dalmacije k Hrvaški in priklopit vi Bosne kot banovine k Ogrski. Zborovanje Starčevičeve stranko. Z a gir eb , 10. junija. V Zagrebu se je vršiilo zboaicivanue Staroevičeive stranike, ina Ikiaterem je bilo sprejetih več irieisoluatj. Na pcldllalgi zgo^ doivliinsikega liiPvatskega prava se zahteva ne-, ■odviisinioist, združenje in svoboda v narioidmi dr-žavi Slovencev, Huivaitav in Sinbiciv, v Ikaiteri riali se ohinaniijio (nanodnie posebnosti vseh fcreb pielmietn in zavaruje državicpriavina tatlirnuiteta hisfciričnio-poiit ionih ozemieilij. Za diržaivo Slove- ncev, Hrvatov in Srbov se zahteva vse ocz-etniv Ije, na katerem narodi žive, ob poroštvu saimto-. uprave za narodne manjšine. K temu ozemltiu spadajo obrežja, pristanišča iin otoki severna in vzhodne Adrije. Shod lodcibrava akcij® strankinega vodstva glede 'sodetoivapja z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti s Cehi iin Slovaki Shod ije ikiančno skleni, da ustanovi stranikia lastno založbo, ki bo izdajala sitranikmo glasilo. Slovenci in Čehi proti 8. vojnemu posojilu? Praga, 10. junija. »Pravo lidu« poroča z Dunaja: V opozicionalnih krogih so zbudile vesti, ki so izšle iz kontrolne komisije za državne dolgove, ltevoljo, ker je slovenski zastopnik glasoval proti 8. vojnemu posojilu, češki zastopnik Mastalka pa se glasovanja ni udeležil. Nemški podmornlkl v Ameriki. A m s t e r d a m , 10. junija. »Times« poročajo iz Ne\vyorka: Amerikanska vlada je odredila, da se zaprt, še nekaj pristanišč ob vzhodni obali, ker so se 60 milj severno Filadelfije prikazali nemški podmorniki, ki so obstreljevali ameriški parnik »Misisipi«. Bern, 10. junija. Švicarskim listom se poroča, da je bilo zopet več ladij torpediranih in potopljenih. Šestnajst ladij se pogreša. Ruska revolucija. Moskva, 9. junija. Izvrševalni glavni odsek je sprejel v svoji včerajšnji seji boljševiški predlog, ki poživijo vojni komisarijat, .da proklamira tekom enega tedna prisilno mobilizacijo kmetov in delavcev. Ta ukrep so storili z ozirom na agitacijo protirevolucijonarjev, ki hočejo izrabiti preskrbovalno krizo v to, da vpostavijo zopet gospodstvo kapitalistov in agrarcev. Novi vojni cilji entente. G c n e v e , 10. junija. Uradni komunike »Agence Havas« o zadnji seji vrhovnega vojnega sveta alnran-cev javlja: Na seji dne 3. junija v Versaillesu se je med ministrskimi predseniki Francije, Anglije in Italije doseglo sporazumljenje za naslednjo izjavo: Čehi, Slovaki in Jugoslovani. Aliirane vlade so z zadovoljstvom vzele na znanje izjavo državnega tajnika Združenih držav ter se tej izjavi pridružijo. Obenem izražajo živahne simpatije za svobodoljubna narodna stremljenja Čehov, Slovakov in Jugoslovanov. Poljska ustanovitev enotne in neodvisne poljske države s prostim dohodom do morja je pogoj za trajen in pravičen mir in za gospodstvo pravičnosti v Evropi. Sporazum ameriških držav. W,ashington, 10. junija. Reuterjev urad poroča; Predsednik Wilson je predložil vsem ameriškim državam načrt dogovora, s katerim bi si medsebojno zajamčile neodvisnost in teritorialno integriteto. Skupnost na- i rodov naj bi vsakemu narodu jamčila, da noben drugi j narod ne bo kršil njegove politične neodvisnosti in teri- j torijalne varnosti. ! Nova socialistična stranka na Finskem. Stockholm, 10. junija. Na Finskem se snuje no- ' va zmerna socialistična stranka z naslednjim progra- ; mom: reforma zemljiške posesti, starostno in bolniško j zavarovanje, 8urni delovni dan, pospeševanje izobraže- j valnega dela in prosvete. Sedanja republikanska vladna j oblika naj se ohrani, istotako sedanja volilna pravica. i Aprovkacija. Meso na zelene izkaznica B. Stranice z zelenimi liizkaiznieaimi' B pireiimieijo meso^v sredo, dne 12. t. im. v cerkvi sv. Jožefa po znižani ceni. Določen je ta-Je red: Od 9. do poil 10. št. 1 dio-200, cd pol 10. do 10. št. 201 dlo 400, od 10. do pol 11. št. 401 do 600, od pod 11. dlo 11. št. 601 do 800, piopcildine oid poi 2. do 2. št. 801 do 1000. od 2 do poli 3. šit. 1001 do 1200, od poli 3. do 3. št. 1201 dlo 1400, od 3. do peli 4. št. 1401 do 1600, od ped 4. dlo 4. št. 1601 dlo 1800, od 4. do poj 5. št. 1801 do 2000, od poi 5. do 5. št. 2001 dk> 2200, od 5. do poil 6. št. 2201 dlo ikionca. Stranke, ki bi morale priti takoj po kosiHu na vrsrtia so prisile zadnjič okoli pol 6. ure po meso. To so večimoiniia tiiste stranke, ki se hodijo v piisarnio pnidožev at, da^vsled nerodnosti uslužbencev ne dlotbe pravočasno imiesa. Opoza/njamo, niaii se vse stranke drže točno predpisanega reda. Kdor ne bo prišel ob pravem času, ne bo dloibii mesa. Krompir na rumene izkaznice D prejmejo stranke v sredo, dne 12. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 dokonča. Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 50 vin. Razno, * »Česky Socialista«, glasilo čeških socialistov (na-lodnih socialcev), ki izhaja sedaj na teden, 5&učne kai tiajpreje izhajati dnevno. — »Narodni Listy« (glasilo di-žavno-pravne demokracije) pa naibrže še ne bodo izhajali, ker se noče redakcija klanjati vladi, kakor bi to ta rada imela. * Velik jurček. »Pravo Liidu« poroča, da tie Iviupil neki gostilničar v Kramerižu na trgu ijuirčka. Ni bil to navaden jurček, ampak tehtal je dve kili — pa *tuidi cena ni brila naviadna in majhna — sitall tre 20 kuion. Ttoireii Ikg za 10 tkinom- *■ Velikansko naraščanje prebivalstva v Marseill11 je zaznamovati tekom vojne. Mesto jc štelo leta 1914, 450.000 prebivalcev, dočim danes prebiva tamkaj 947.000 ljudi. zdsMsuiei i- .»floovorui aredtik: j o s i r? P 11 e j a n TJs# .1 ■ i. jiibHan'. Stolna ulica Z- ; F. Bat jel -UOMJItt- Stari trg Trgovina in mehanična delavnšca. Maska: in ženska dvokolesa še s sfcas1© pnevmatiko’ šivalni in pisalni stroji, ara* mofoni, električne žepne s?ie- m tiika. NajboEJse baterije. 9 n»*Ma cena aa pr«g»ro«J»ja5c&. za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 l i ■'•■leira erarične dobave in dovoli api-ovizaeijske kreditej^^ Iium—— i—m II iiim— i