"fTfTTT ,f b a j a ob ponedeljkih, sredah in sobotah - te- ^BPONl: UREDNIŠTVO 24-73, 'AJNISTVO IN OPRAVA 21-90 * *EKOCl RAČUN PRI KO-^NALNI BANKI V KRANJU °M(M-135 - LETNA NAROČNICA 900 OIN, MESEČNA 75 DIN. ^AMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 8. APRILA 1961 m A ŠT. 41 IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEBN1K - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP .GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNTK LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri na vasi /*fri bodo volitve v zadružne ta pamemyen dogodek se ^'Pravljajo naši zadružniki ie vei l\nCev' Ureleno tn okrašeno je Sjjof?^ k'er ho 10.000Jtočneje w f^etovalcev - zadružnikov in j*fr*zni& delavcev izvolilo 14 za-"""znih svetov. t>aA/^' iadružni sveti, ki so nb iz-j0 z<*tružniki pred dvema letoma j Htrli pot novemu obdobju za-...tt2"ega razvoja in napredka kme-Jstva sploh. Načelo samouprav-y**a se je po desetletnih izkuš-I™ v naših tovarnah ie z uspetem Hve^av^° tudi v zadrugah. S z"1 *e tudi na deželi vse močneje ^eil<*vljajo novi družbeni odnosi •*e prilagajajo tamkajšnjim pogo-•7?. *« razmeram. Kmet, dasi kot C^vidualni proizvajalec, čuti v efr;s&i zadrugi vse močnejšo P°ro v uveljavljanju sodobnih ™*atehničnih ukrepov ter skladno fa.J-'71 ? povečevanju proizvodnje in * nJegovih lastnih dohodkov. .Kmetijstvo pri nas na Gorenj-t1 se razvija pod določenimi polnil' ^ ^ nare^tt1e zlasti močna St L ^n tem }e Zna^n° 2^t' hnJ ■ente kmetijskih površin, pre-■ °<* ljudi iz kmetijstva v industri-IM1 intenzivnejše poljedelstvo. Matki iz Uta 1939 dokazujejo, da L bllo na našem območju 41.680 ali °dstotkov kmečkega prebival-l Po lanskih podatkih pa se jey f° število zmanjšalo na 26.867, oafr /"H. 19'9 odstotkov kmečketa pr**halstva. Iz podatkov socialie-jT Zavarovanja pa se vidi, da je jsa-£° se 18.080 ozirom 13,37 odsiot-j^o prebivalstva, ki se preživi j t s dejavnostjo. Hkrati sol se * U p0vršine pod gozdovi od 109.200 Ob Dnevu zdravja — 7, aprilu ¥ skrbi za človeka BLETJ •TVTTurfŠHTifo.središč Gorenjske se z vso naglico priprai jK^a začetek turistične Sezone. Gostinci se pripravljajo posebej, delavci komunalnega servisa pa urejujejo gredice, parke ki cvetlične nasade. Morda so te priprave malo pozne in precej motijo prve turiste, ki so te dni že prispeli na | nih sredstev^i~raavija7a vzpored Letošnji svehmd dan "sko proslavljamo brez dvoma > i men ju velikih zmag, U h dosegli na tem področju v pre-' !ih letih. Se poseben okvir le-n iemu praznovanju daje tudi \ da prav te dni prehajajo zdrav-. .-ne ustanove na pot samoupra-.v, podobno,, kakor so to pred 11 ti storile gospodarske organizacije. V skrbi za človeka smo že vsa :tekla leta vlagali v področje .Iravstva težke milijone. Tega tu-i v prihodnje ne bomo opustili, •sprotno, še z večjim tempom bo-io pospeševali razvoj zdravstve-službe. To terja tudi znatna de-rna sredstva, saj bomo v kranj-\cm okraja v letošnjem letu ra-cstiroli v razvoj zdravstvene dednosti nad 332 milijonov dinar-•v. Presežni del tega zneska bo »rabljen za razširitev in uredi-'v izvenbolnične službe, to Je za radnjo ambulant in dispanzerjev. Prav tako predvidevamo tudi povečanje preventivne dejavnosti, ki s« doslej zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra tn material- no s kurativno službo. tem času od 1939. leta povečtale vrŠine pod gozdovi od 109.200\i ja 121.006 ha, obseg skupne ^?*lne zemlje pi se je zmanjšal s-5°0^na 30.102 ha. Še močneje i e skrčile kmetijske površine, in si M od 77.400 ha v 1939. letu na *3*33ha lani. ^asi ni točnih podatkov v skup-1 kmetijski proizvodnji takrat in mes, vendar mnoge številke do-mttjejo, da so tisti kmetovalci, ki vstali na skrčenih zemljiščih zna-sodobnim ukrepi povečati pri-k na hektar. Samo v zadnjih '$b letih ie od povprečnega pla-n"nćga pridelka v 1957. letu in ^rnega pridelka lani že doseže-f, tale razlika v povprečju na ki r; Plenica °d H-6 na 18-4 stoto' r% od 10.0 na 14,5, ječmen od na 15.9 stotov na ha itd. ]£vPrečni pridelek krompirja je bil ^ sorazmerno slabši zaradi pre- Tudi v Iskri pomemben delovni jubiie] 2000 ojektoriev V zadnjem času sta dve kranjski podjetji slavili pomembno delovno zmago. O stotem križno navijalnem stroju v Kovinarju smo že pisali, danes pa je naš namen, da spregovorimo nekaj besed o dva tisočem kinoprojektorju, ki so ga izdelali prejšnji mesec v kranjski Iskri. S proizvodnjo kinoprojektorjev J prvi domači kinoprojektor za nor-je\lskra pričela leta 1948. 2e je- malni trak. Ta projektor je bil senVJstega leta so v ljubljanskem med prvimi, ki jih je v poskusni kinematografu »Matica-« montirali' seriji izdelala Iskra. le», dežja in je dosegel v okraj-p1 merilu le 200 stotov na ha. To-b v pogodbeni proizvodnji- je bilo t^Pfvprečju 230 stotov krompirja '*(/• v posameznih predelih pa 7* $70^ztotov na ha. ir v hečje uspehe so dosegla za-^ Hina in kmettjska posestva, za ^fer $f ie na teh posestvih povečala v i*nhh štirih letih od 173 na 294 4?kr,ev' P0™6"* ve^ naPre- »e» • tl m drn^i uspehi, ki so do-id*1 ln da samo " okviru zadruge r4z>0 $vow perspektivo. V takem tti^^ženju se kmetje zadružniki litv Pr'Pravliai° na jutrišnje vo- Orgai Iske spremembe N* zadnji seji sekretariata Občinskega komiteja I.MS v Kranju so najreJ govorili o nekaterih organizacijskih spremembah in o novih metodah dela z mladino. Med drugim so ugotovili, da je sedem komisij, ki so doslej delale pri občinskem komiteju, preveč. Odločili so se samo za lest komisij, in sicer organizacijsko kadrovsko, za mladinske delovne akcije, za sploino in strokovno izobraževanje, za idejno vzgojno delo, za drultveno in kulturno življenje in komisijo za delavsko in družbeno upravljanje. Za pomoč pri delu bo imela vsaka komisija it posebne grupe po interesnih dejavnostih. Govorili so tudi, kako bo kranjska mladin« proslavila 20. obletnico ljudske revolucije in Dan mladosti ter o pripravah na bližnji plenum, ki bo spregovoril o problemih vajencev. M. 2. V obdobju 13 let, v katerem je bilo izdelanih dva tisoč kinoprojektorjev, se je tudi sam delovni proces bistveno izpopolnil. Tako je bilo potrebno za izdelavo prvega kinoprojektorja za normalni trak v celoti okog 1500 delovnih ur, za samo montažo pa še na-daljnlh 250 ur. V zadnjem času pa je podjetju uspelo skrčiti montažna dela na 160 uf, za dokončno izdelavo enega kinoprojektorja pa j*.'Vdaj potrebnih„.ptfinfh 600 ur rrtnnj. To je v primerjavi s prvimi Številkami lep uspeh. Iskra ne prodaja kinoprojektorjev NP-21 samo doma, temveč tudi v tujini. Tja namreč izvaža okrog 35 odstotkov te proizvodnje. Prav na račun kinoprojektorjev je ime Iskra zaslovelo ne samo v Evropi, pač pa tudi po deželah Azije, Afrike in celo Amerike. Za konec naj omenimo še važen dogodek, ki se je primeril v zvezi s proizvodnjo kinoprojek- torjev. Takrat je bila Iskra namreč edino podjetje v svetu, ki je proizvajalo kinoprojektorje na zalogo. Zaloge NP-21 so tako rasle, da je delovni kolektiv že resno pomišlja!, da bi prenehal s tovrstno proizvodnjo. Kakor hitro pa so bile odpra vi jen«" nekatere omejitve v kreditiranju, je tudi zaloga NP-21 nenadoma skopnela. . Danes je lahko Iskra brez bojazni, da bi se ta primer ponovil. Vsa letošnja proizvodnja kinoprojektorjev NP-21 je prodana že naprej. Zaradi premajhnih proizvodnih zmogljivosti je moralo podjetje nekaj ponudb celo zavrniti. Naša skupna prizadevanja so bila in bodo še vedno v tem, da izpopolnimo zdravstveno službo do take višine, kakršna pripada gospodarsko razvitemu področju Gorenjske. Z gradnjo Zdravstvenega doma in bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo. Je kranjska komuna že postavila osrednji temelj, na katerem se bo razvijalo nadaljnje zdravstveno delo na njenem območju. Tudi jesenfSka komuna Je namenila znatna denarna sredstva za gradnjo zdrs** stvenih objektov. Sedem nov dinarjev bo Investiranih v i širitev splošne bolnice na Jeseni« cah, osem milijonov pa za opreme lekarne in preko 12 milijonov za gradnje zdravstvene postaje ▼ Kranjski gori in podobno. To so samo drobci naših gradenj, s katerimi smo hoteli ob- letošnjem Dneva zdravja prikazati naše napore. V Interesu nas vseh. vseh delovnih ljudu Gorenjske Je, da zasnujemo široko mrežo nt—> i stvene službe, ki bo sposobna nuditi prebivalstvu ne samo osnovo no zdravstveno varstvo, temveč tudi vso ostalo zdravstveno zaščito v okvira specialistične m preventivne službe. IPKAVE NA »DAN ŽELEZNICAR- gram — jesettSki železničarji se n« ičarjev« vsako leto zelo skrbno Tudi letos že nekaj tednov ob-avljalni odbor, ki je izdelal pro-znovanja. Ta vsebuje med dni-gip»Pncva železničarjev« skozi ves prihodnji teden. Letošnji gospodarski razvoj v bohinjskem kotu, Ha isti ravni K. M. V kratkem bodo sprejeli družbene plane in proračune še preostali občinski ljudski odbori. Tako je svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Bohinj v sredo, 5. aprila, obravnaval predlog družbenega načrta in proračuna za letošnje leto. Smatral je, da predlog družbenega plana in proračuna ustreza realnim zahtevam in zmogljivostim in da se ga lahko predloži v dokončno potrditev odbornikom ljudskega odbora. Tudi družbeni plan bohinjskega področja je sestavljen na podlagi lanske realizacije in v skladu s smernicami družbenih načrtov višjih politično teritorialnih enot. — Predvsem pa poudarja predlog družbenega načrta, da je treba še nadalje povečevati fizični obseg proizvodnje, zlasti v lesni industriji, ki je edina industrijalca panoga na tem področju. Isto se nalaga tudi gradbeništvu, ki še vedno ni kos potrebam. Prav tako ne zadošča več zahtevam tudi usluž- Popusti ostanejo ftt svoji zadnji seji je Zvezni izvršni svet po številnih raz-sj *v*h in po vsestranskem proučevanju sprememb v gospodarskem j,f en,u in njihovem vplivu na gospodarske organizacije s področja Ua*?16** poiskal rešitev, ki bistveno ne izpreminja dosedanjega Kji n* koriščenja popustov v potniškem prometu. Ta rešitev je »'* kolikor toliko ugodna za koristnike, kakor tudi sprejemljiva D»đJetja sama. It! PoPusti v potniškem prometu ostanejo v veljavi za vse tiste, s° v stalnem delovnem razmerju. To se pravi, da bodo popuste lja1adal?e izkoriščali v nespremenjeni obliki vsi zaposleni držav-h.en'Jn člani njihovih družin ob potovanju na letni odmor, narodni "ani'1 'n nosJ,cl partizanske spomenice, upokojenci, invalidi, novi-v 3,< Člani odbora in uslužbenci Rdečega križa, prav tako ostanejo ^avi tudi popusti za kolektivna potovanja. Kos So tuđi Promctna PodJeM* Prešia na ekonomsko osnovo isJ^aricnja, je bilo treba vzporedno z izdajo odloka o popustih ttJ:?toviti promeinim podjetjem tudi nadomestilo za kritje tako *ku vih razlik. Zvezni izvršni svet bo predlagal Zvezni ljudski N'» t Žini< da bi pri Narodni banki FLRJ ustanovili poseben račun, fcos rafun bi za kritje razlik prometnim podjetjem plačevale vse *oh*arske organizacije, ustanove in drugi izplačevalci osebnih ^°čkov l odstotek od bruto osebnih dohodkov. Vendar pa bo Je teh razlik na ta način le začasnega značaja. nostna obrt. Zaradi tega določa predlog družbenega načrta, da je treba skrbeti za razvoj te dejavnosti, ki ima spričo turističnega značaja Bohinja še pomembnejšo vlogo. Vzporedno s povečano vlogo krajevne samouprave bo nujno treba okrepiti dejavnost krajevnih odborov. — Ti naj bodo predvsem usmerjevalci in pobudniki za široko družbeno in politično delo državljanov. V bohinjskem kotu je še vedno, kakor tudi po ostalih krajih Gorenjske, pomanjkljivo urejena družbena prehrana. Zato naj bi se po določbah družbenega plana ustanovila dva taka obrata; eden v Bohinjski Bistrici, drugi pa na Cešnjici. Razumljivo pa je, da konec koncev družbeni plan še nadalje vztraja pri tem, da je treba pospeševati turizem in gostinstvo v smislu perspektivnega programa razvoja teh dveh dejavnosti v Bohinju. V pogledu porasta celotnega in narodnega dohodka letošnji družbeni plan občine Bohinj ne predvideva povečanja — višina ostvar-jenega dohodka bo na isti ravni kakor preteklo leto. To pa predvsem zato, ker je lani lesna industrija kot vodilna gospodarska dejavnost, presegla planirano realizacijo za 61 odstotkov. Predvidevanje takega porasta bi bilo za letošnje leto nerealno. Tako sta industrija in gozdarstvo po primerjavi celotnega dohodka pod lanskoletno realizacijo, medtem ko jo trgovina preseže za 18,5 od- stotka, gostinstvo za 9,3 odstotka, obrt za 9,5 odstotka in kmetijstvo za skoraj 11 odstotkov. Enak porast se predvideva tudi za narodni dohodek. Po predlogu družbenega plana je za investicije namenjeno 468 milijonov 163 tisoč dinarjev. Od tega zneska odpade na gospodarske investicije 265 milijonov 158 tisoč dinarjev ali 56,8 odstotkov. V negospodarskih investicijah je zajeta tuđi gradnja žičnice na Vogel v znesku 80 milijonov dinarjev. Dokončno bosta oba zbora občinskega ljudskega odbora Bohinj potrdila predlog družbenega plana in proračuna na svoji prvi prihodnji seji. np Danes pred delegati občinska sindikalna konferenca v Škofji Loki 0 gospodarjenju v podjetjih DELEGATI SE BODO ZBRALI ŠE TRIKRAT IN RAZPRAVLJALI O POSAMEZNIH VAŽNIH ZADEVAH Skofja Loka, 7. aprila — Danes popoldne bo tu začelo prvo plenarno zasedanje v okviru letne občinske sindikalne konference. Danes bodo delegati razpravljali o načinu gospodarjenja v gospodarskih organizacijah v luči novih sprememb. Iz pripravljenega poročila je razvidno, da so nekateri novi ekonomski ukrepi že vzbudili v posameznih kolektivih večje zanimanje delavcev za boljšo organizacijo dela, za boljšo kvaliteto izdelkov, za zniževanje proizvodnih stroškov in podobno. Skratka, kolektivi že čutijo, da bodo v sedanjih, novih pogojih odvisni njihovi prejemki in bodočnost podjetja sploh, zgolj od njihovega lastnega dela in boljšega go- spodarjenja. O tem so že celo prve izkušnje. O fleh se hočejo pogovoriti na današnji seji. Prav tako je tudi pripravljeno poročilo o letošnjem in petletnem perspektivnem planu te občine. Na prihodnji seji pa imajo v načrtu široko razpravo o vseh dosedanjih izkušnjah in pojavih delavskega samoupravljanja. Na tretjem zasedanju se bodo pomenili o organizacijskih prijemih sindikalnega dela, na zadnjem, četrtem delu občinske sindikalne konference pa se bodo pogovorili o dokončnih stališčih o posameznih vprašanjih. Na to zadnje zasedanje so povabili tudi delegate iz občine Železniki. -4. c. POJflUl Preračunana dobrota iimi!TTnf!fTniif!iM:ff|iiiiiiiftitiHiiir»t(nitntiiituiiittiittiiiifiriuiM»tiiiiiif iiiitituiti luiititiiinMmHMfuiiHitHiiiiititifTUiitiiiuiiiiiiii^^ mel in ni se jezil, če je moral posrebal skodelico toplega čaja. £ prebiti marsikatero popoldne ob Primoran je bil, da je vprašal za M delu v hladni kleti. Kadar so mu nasvet zdravnika. Toda od nje- g tovariši kaj potožili, jih je ved- ga se je vrnil žalosten. Sedaj je §| no tolažil, češ, saj ni tako hudo, že za trdno vedel, da to ni pre- ji razmere se bodo spremenile in hlad, temveč obolenje pljuč. Po- g boljše bo. Če pa so ga ^pobarali slali so ga na zdravljenje, za njegovo plačo, jim je vedno odgovoril: g Bil je postaven fant. Med ted- »Imam dobrega mojstra. Ra- M nom je pridno delal, ob prostih z en 50 dinarjev na uro dobim 1 dnevih se je rad poveseUl. Kdo vsj. mesec "se najmanj 4 thoča- I bi ,T ,*° 5Tfrif Kadar • *<• Na plačilni Usti podpišem le ■ nedeljah sedel h kozarcu vina, je ^ rf M dinar- toda de_ s vedno tudi vedel, da mora na- . , ', ,. , I slednji dan v službo k privatne- "*r * denar, naj ga dobtm s pod- H mu obrtnemu mojstru in da mu Puom ah brez.« g bo moral res pridno delati, saj Nekega dne pa se mu je mirno § mu vsak mesec ob plači primah- življenje spremenilo. V prsih je s ne pet tisočakov kar tako, brez začutil bolečine. Sprva je meml, h podpisa. da je to samo običajen prehlad, se je. Ali je res njegov p V zadovoljstvu mu je teklo toda stanje se ni 'vzboVjsalo niti edin, ali jih ni še... I življenje. Z mojstrom se je ram- potem, ko je nekaj dni zapored V zdravilišču si je krajšal čas H z dopisovanjem. Tudi na moj- j stra ni pozabil. S hvaležnostjo se I ga je spominjal, toda samo do ti- I stega dne, ko mu je poštar pri- || nesel »bolniško«. Ta je bila s skromna, komaj nekaj več kakor 10 tisočakov. Tedaj se je fant šele zavedel, zakaj mu je mojster dajal dobršen del plače kar tako, mimo plačilne liste. Da, od tistega dela mu ni bilo treba odvajati socialnih dajatev. Spoznal je, da || je bil na lep način opeharjen, j| mojster ga je ogoljufal. Zamislil §= primer I np iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiHiitiiiMiiittiintra STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, dne 8. aprfl*Jj5 Vdor v naše kraje Te dni se naši ljudje spominjajo žalostnih do0odkov, ko so pred 20. leti opazovali vdor sovražnika v naše krajo. Skozi naše vasi so ropotali tanki in topovi, za njimi so prišle kolone mul in vojakov. Cez Gorenjsko so takrat vdrle italijanske čete. Čeprav so se sovražnosti začele že 6. aprila 1941, so se enote XI. armadnega italijanskega zbora, razporejene vzdolž meje, zelo »oprezno« omejevale samo na posamezne patrolne akcije. Tudi z naše strani sicer nd bilo odpora. Edino iz utrdb na Blegašu Je prišlo 7. in 8. aprila do ognja. Naši grani carji so bili vdrli celo čez mejo proti Cerknem, od koder so se iznenađene italijanske enote umaknile v Križ. Kljub temu, kot ugotavlja dr. Mikuž v svoji knjigi o zgodovini NOB, so se na italijanski strani 10. aprila odločili za ofenzivo na Slovenijo. Ta odločitev je imela svoje ozadje v ugotovitvah, da se je prav tisti dan v jugoslovanski vojski začelo pravo razsulo. Hhkrati pa so se italijanski organizatorji bali, da ne bi kaj zamudili, kajti nemške enote, ki so bile že prejšnji dan zasedle Maribor, so z vso naglico prodirale naprej in ogrožale italijanske »pravice«. Tako so ofenzivo začeli 11. aprila, točno opoldne, kot je bilo določeno. Njihove čete s krenile iz Kranjske gore (kjer so bile že od 8. aprila) navzdol ob Savi, druge kolone so tisto popoldne prodrle po Selški in Poljanski dolini proti Skofji Loki, tretje pa so prodirale skozi Ziri čez Horjul proti Ljubljani. Hkrati so šli tudi iz Logatca proti Ljubljani. Na edini pomembni odpor so italijanske čete naletele pri Gozd Martuljku. Tam je prišlo celo do metanja ročnih bomb, boj je trajal vse do večera in Italijani so zabeležili prve žrtve. Drugod pa je bil tak mir, da se je italijansko poveljstvo celo plašilo, češ, da je to samo jugoslovanska taktika, da bi Italijane zajeli v obroč. — Prve italijanske enote so tako prišle brez žrtev 11. aprila ob 17.30 v Ljubljano, kjer so iz grajskega stolp- sneli belo in izobesili italijansko zastavo. Na Jesenice so najprej prišle nemške encfe, in sicer 11. aprila. Italijani pa so v pravem smislu »slavno« zasedli Gorenjsko šele 3 dni kasneje — 14. aprila. Previdni so bili. »Nemška predhodnica je morala skoro za roke pripeljati Italijane na Jesenice,* pravi Fraac Konobelj v svoji knjigi »Pod Me-žakljo in Karavankami so se uprli«. Ncmd so takrat imeli pripravi}'*** celo poseben vlak. s katerim so hoteli vdreti skozi Karavanški predor, kar pa jim je preprečila manjša skupina jugoslovanskih vojakov. Jugoslovanska vojska pa je 10. aprila ob svojem razsulu in umiku rušila glavne mostove in druge objekte, da bi tako zadržala sovražnikov vdor v deželo. Hoteli so razrušiti tudi nekatere važnejše objekte jeseniške železarne. — Toda začela se jo polemika, kje naj bo prva obrambna Črta. Nekateri so trdili, da bo to na liniji Begunje—Lesce—Bled. Ker jugoslovanski oficirji niso imeli točnih navodil, so se v noči med 9. in 10. aprilom umaknili proti Mostam in Lescam ter opustili miniranje v železarni. Prva razmejitev med italijanskimi in nemškimi okupatorji je bila severno od Grintavca-Litija —Novo mesto in naprej. — Toda Nemci so se povsod čutili močnejše in samovoljno so spreminjali meje v svojo korist. V mnogih krajih so kar ponoči strgali z zi- dov italijanske napise in obvestila in se polastili oblasti. Tudi na Jesenice so prišli Nemci že po devetih dnevih in Italijani so se umaknili proti Ljubljani. SLOVO V NAKLEM V sredo, 5. aprila, so v Naklem pokopali znano partizansko mamico, Marijo Oman. Težke socialne razmere ter ljubezen do svobode in pravice so jo skupno z možem brž po okupaciji pritegnile k ile- Ljudje in dogodki V četrtek, 6. aprila, je predsednik republike Josip Broz -Tito s spremstvom odpotoval iz Maroka, kjer je bil 6 dni na uradnem obisku. Obisk je bil izpolnjen z uspešnimi medsebojnimi razgovori in navdušenimi sprejemi, ki kažejo, kako velike simpatije uživa tudi v tej afriški deželi Jugoslavija In predsednik Tito osebno. PREDZADNJA ETAPA srečanja našega predsednika z ljudstvi afriških držav so bila zelo prisrčna, razgovori z voditelji teh dežela pa zelo uspešni, tako za nadaljnje poglabljanje medsebojnega sodelovanja kakor tudi za utrditev miru v svetu. Navdušeni sprejemi naše delegacije na vsej njeni poti znova dokazujejo, s kakšnimi simpatijami gledajo afriški na- »Galeb« pluje sedaj proti Tu- rodi na Jugoslavijo In kako nizljl, kamor bo prispel v nedeljo. To je predzadnja država, ki Jo bo na sedanji afriški turneji obiskal naš predsednik. Iz Tunizije, kamor ga je uradno povabil predsednik Burgjba, bo odpotoval še na neuradni obisk v ZAR. Doslej Je predsednik Tito 8 spremstvom obiskal že šest afriških držav. Vsa dosedanja vrednotijo njene napore, da se vsem ljudstvom na svetu prizna pravica do nacionalne samostojnosti, brez vmešavanja In sebične »pomoči«. Tvorna načela politike aktivne koekslstence so na sedanji poti predsednika Tita spet prišla povsem jasno do izraza. Mlade afriške ln azijske države vedno Jasneje spoznavajo, da Je moč rešiti pereče probleme izvira tudi tako veliko zaupa- sodobnega sveta le z medseboj- nje v nosilca teh idej - pred- nim sodelovanjem na enako- sednika Tita. pravni osnovi in medsebojno Pred odhodom iz Maroka J« pomočjo, brez pritiska in nasil- Jugoslovanska delegacija dožl- nega vmešavanja v notranje vcl» v največjem maroškem zadeve manjših In manj razvi- mestu - Casablanei triumfalen tih držav, ki šele stopajo na »prejem. Preko milijon ljudi it mednarodno areno. Samo na vse pokrajine je sprejelo v tem tej osnovi Je mogoče zagotoviti mestu našega predsednika ifl nadaljnji samostojni razvoj teh mu v imenu vsega maroške** držav. Le tako Je mogoče žago- Uudstva, vseh svobodoljubnih toviti akcijsko enotnost afrl- Afričanov, še enkrat Izrazilo šklh držav v boju proti zad- priznanje za njegove napore nJim ostankom koloniallzma In okrepitev miru v svetu In *» proti vsem poskusom neokolo- dejansko enakopravnost vs«B nialfzma, da bi za vsako ceno držav. obdržal svoje pozicije na tem To pa je hkrati priznanje kontinentu. Stališča Jugoslavi- najbolj naprednim težnjam, Je o teh vpraXanflh so povsem bolj uveljavljajo v »o* Identična s težnjami vseh svo- dobnem svetu ln dobivajo ved- bodoljubnlh sil na afriškem no nove privržence — poBtft* kontinentu ln po sveta. Od tod aktivne koekslstence. iiiiiiinmniiiiiiiiiHiiiiiniiHiiiiM Teden MDR leno proslavili galnemu delu. K partizanom sta odšla starejša sinova. Morala se jc umakniti. Z majhnimi otroki se je zatekla v Stari potok nad Zalim logom, kjer se je v večini zadrževal štab gorenjskega vojnega področja. Tam Je negovala otroke, kuhala, šivala partizanom In zmeraj z neomejno vero v zmago pričakovala svobodo. Za vso njeno delo je bila odlikovana z Ordenom zasluge za narod ln z Medaljo za hrabrost. Zavratna bolezen jo je spravila v prerani grob v njenem 62. letu. SKOPJA LOKA — Občinski komite I.MS t Skofji Loki j« organiziral v počastitev MOB od 27. marca pa do 2. aprila vrsto Športnih in kulturnih prireditev. Tako so bila organizirana iportna tekmovanja t namiznem tenisu, {ahu, odbojki in streljanju. V namiznem tenisu to zmagali igralci hi vajenske lole za razne stroke, v streljanja mladinci iz I.TH, predstavniki skofjelolke garnlcljc pa v lahu in odbojki. Občinski komite je organiziral potujočo razstavo, ki prikazuje življei jtfn delo mladine v brigadi. Razstavo so ai ogledali v Skofji Loki, Gorenji vasi, v Poljanah in na Trati. V škofjeloški prosvetni dvorani pa so mladinci poslušali predavanje, spremljano z diapozitivi o življenju ln delu mladine na avto-cesti. Svečana akademija pa je bila v domu »Svobode« na predvečer dneva mladinskih brigad. Kulturni program je pripravila mladina z gimnazije in osnovne Iole, nadalje tamburail i/ Rateč in domala godba na pihala. Zbor Ikofjeloike \^DB je bil minulo soboto popoldne na kopališču. Brigadirji so si pred tem ogledali delovni proces v Gorenjski predilnic!. Ta kolektiv je prevzel pokroviteljstvo nad brigado. Sekretar občinskega komiteja tovaril Vladimir Logar je n« svečanem zbora bri gadirjev Izročil komandantu Ikofjelolke brigade tovarila Metoda černetiču odlikovanje dela TI. stopnje. Po svečanem odkritja zastave je sledil zabavni del. U. Afriški in azijski študentje na obisku * Jesenice Center rnladinskih klubov OZN, ki obstaja pri OK LMS Jesenice in vključuje 9 klubov s področja jeseniške občine, je povabil na Jesenice afriške in azijske študente, ki študirajo v Ljubljani. Gostje si bodo danes, 8. aprila, ogledali 2elezamo Jesenice .Tehnični muzej, novo osemletko in NPve Jesenice, ki so zrasle po osvoboditvi na Plavžu. Ogledu bo sledil družabni večer, na katerem bo navezala jeseniška mladina tesnejše stike z afriškimi in azijskimi študenti. Jutri bodo organizirali za goste zlet v Zgornjesavsko in Bohinjsko dolino. U. S seje Sveta za kulturo in prosveto pri ObLO Kranj Potrebna je tesna povezanost osrednjih ustanov s Svobodami in prosvetnimi društvi V četrtek, 6. aprila popoldne, je bila v prostorih ObLO seja Sveta za kulturo in prosveto. Po razdelitvi sredstev, ki jih Je odobrila občina za Svobode in prosvetna društva, so razpravljali o gledališki dejavnosti. Navzoči so bili najprej seznanje-^nili o gledališkem amaterizmu v ni z materialom, ki ga je poslal kranjski občini in ugotovili, da na vpogled republiški Svet za kui turo in prosveto in zajema problematiko poklicnih in v manjši meri problematiko amaterskih gledališč ter zahteva na nekatera zastavljena vprašanja odgovore, predloge in pripombe kranjskega občinskega Sveta. Glavne težavo poklicnih gledališč, ki jih navajajo, so neustrezni prostori, nezadostno dotiranje, preštevilni ansambli in preštevil-na gostovanja. V zvezi z vprašanji, kot so, ali mreža poklicnih gledališč zadošča, kako je z gostovanji, ali organizacija in metode dela pospeševalno vplivajo na gledališko rast, so bili na seji mnenja, da je potrebna večja sprostitev v organizaciji gledališč, da bi bilo treba ustanoviti več komornih ansamblov, ki bi z manjšimi sredstvi hodili na gostovanja, nadalje, da bi zakon dovoljeval ustanavljanje poipoklicnih gledališč, s čimer bi rasla kvaliteta predstav in da bi se šele potem, če bi bili pogoji ustanavljalo tudi poklicna gledališča. V nadaljni razpravi so se me- sta kvaliteta in izbor izvajanih del naših dramskih družin vedno boljša, to pa v veliki meri zaradi tesnega sodelovanja s Prešernovim gledališčem, ki nudi društvom vsestransko pomoč. Zato so sklenili, da se v prihodnje to sodelovanje še poglobi, seveda tudi v tistih redkih društvih, ki to sodelovanje zaradi samoljubja odklanjajo. zej s Svobodami in prosvetnimi društvi ter uspehe in težave v zvezi s tem, bodo odslej na sejah Sveta podrobneje ugotavljali in pretresali. Govorili so tudd o gledališki propagandi, ki je še vedno prešibka. Zmenili so se za obveščanje vaščanov tudi o predstavah, ki se uprizarjajo v mestu in v okoliških krajih. To bi 6e dalo delno rešiti že z nekaj več natisnjenimi lepaki, ki bi jih odposlali posameznim društvom, ki bodo dolžna skrbeti, da se te sporede izobesi na vidna mesta. Strinjali so se tudi z ugotovitvijo predsednice Sveta za kulturo in prosveto Slavice Zirchelbaeh, ki je med drugim dejala, da naše dramske družine še vedno vse premalo uprizarjajo otroške predstave. S študijem teh bi se prav Večjo povezanost osrednjih usta- gotovo povečal tudi obisk, ki je še nov kot so Prešernovo gledališče, vedno rakova rana naših gleda-Glasbena šola, knjižnica in mu-' lišč. M. P. IX. redni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Kranj Danes, 8. aprila, bo v prostorih Okrajnega Ljudskega odbora Kranj IX. redni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Kranj. Delegati bodo na občnem zboru poslušali poročilo upravnega In nadzornega odbora Zbornice, sklepali o potrditvi novega statuta Trgovinske zbornice za okraj Kranj z ustreznimi pravilniki m poslovniki ter razpravljali o predračunu dohodkov in izdatkov Zbornice za poslovno leto 1961. Nadalje bodo delegati sklepali o ustanovitvi Izobraževalnega centra za blagovni promet okraja Kranj in o predlogu Imenovanja upravnika ter o predračunu dohodkov in Izdatkov tega centra. Poročilo o delu občnega zbora bomo objavili v ponedeljkovi številki. Te oni po sueui Resolucija azijsko-afriških držav in Jugoslaviji V Generalni skupščini se je v četrtek zvečer nadaljevala rs** prava o Kongu. Krišna Menon je predložil Generalni skupščin* f imenu azijskih in afriških držav ter Jugoslavije osnutek resolucij* Med drugim je v njej omenjeno, da Generalna skupščina opozori* na .resolucijo z dne 20. septembra 1960 in na resolucije Varnostna** sveta z dne 14. in 22. Julija ter 9. avgusta lani in posebej na res**** cijo z dne 21. februarja 1981, ki zahtevajo takojšen umik in evafe«*' cijo vsega belgijskega in drugega tujega vojaškega in poivojašk«*? osebja in političnih svetovalcev, ki niso pod poveljstvom " razpravi je sodeloval tudd generatori sekretar OZN Dag Hamm**" skj51d. Odpoved pogajanj Francoska vlada je v četrtek uradno objavila, da se 7. aprila bodo začeli napovedani razgovori s predstavniki začasne alžif*^ vlade v Eviantu V uradnem sporočilu je rečeno, da bo vlada ravna** v duhu sporočila z dne 15. marca, v katerem je potrjena želja fr8** coske vlade, da bi se pogajala o pogojih za samoodločbo alžirski ljudstva in o drugih problemih v zvezd s tem. Pogajanja v Ženevi Sovjetska agencija TASS ugotavlja v svojem komentarj^j; sredini seji trojne konference, na kateri razpravljajo o prepov^ atomskih poskusov, da je bilo zaradi stališča, na katerega so seji postavili zahodni delegati, po seji objavljeno samo običaji sporočilo. V njem je rečeno, da se je nadaljevala razprava o merutih in predlogih, ki jih obravnavajo na konferenci. Sovje^ delegat Carapkin je na seji predlagal, naj bi v uradnem sporov* povedali, da je bilo doseženo -»načelno soglasje* o štirih točkah- Laoška kriza Predstavnik britanskega zunanjega mimistratva, jc v eetrie^ potrdil, da so predstavniki Velike Britanije in Sovjetske zve^ začeli obravnavati podrobnosti v zvezi z ureditvijo laoske ^j*/ Po vesteh agencije Reuter iz Vientiana je predstavnik Ulp0^la ške Bun Umove vlade izjavil, da je njegova vlada pripravi)^ takoj začeti z zakonito vlado Suvane Fume razgovore o prenehali bojev v Laosu. Pripomnil je, da je Bun Umova vlada priprav*}^ izdati ukaz o prenehanju bojev, kakor hitro bo izdala ta ukaz sv jim enotam vlada Suvane Fume. Tekmovanje v okviru pionirskih iger ŠTEVILNE PRIREDITVE Jesenice Jutri, v nedeljo, bodo odprli na Jesenicah občinsko razstavo pionir j ev-planincev, nakar se bodo skozi ves teden vrstice prireditve, in sicer v okviru pionirskih iger. V torek bo občinsko pionirsko tekmovanje v namiznem tenisu, v petek pa v Cufarjevem gledališču revija devetih pionirskih pevskih zborov. Sledila bo še razstava pionirjev-likovrtikov, šahovsko tekmovanje in tekmovanje pod KRANJSKI PIONIRJI NAJBOLJŠI Ribno — V nedeljo dopoldne je bilo t Zadružnem domu v Ribnem pri Bledu le-tolnje okrajno pionirsko strelsko prvenstvo z zračno pulko, ki so se ga udeležile 10-članske občinske ekipe. Borba med ekipami in posamezniki je bila ves čas tekmovanja zelo napeta, zlasti med kranjskimi in jeseniškimi pionirji. Končno so zmagali kranjski pionirji. Vrstni red pa je naslednji — ekipno: Kranj 1352 krogov odg 2000 možnih, slede Jesenice 1338, Tržič 1092 itd. MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA Delo komisij za družbeno uveljavljanje žena Več organizirane pomoči Pri vseh občinskih odborih SZDL na Gorenjskem so ustanovili tudi komisije za družbeno uveljavljanje žena. Te so prevzele največ nalog bivših ženskih društev. Oblika dela v teh društvih se je namreč preživela, saj žene sedaj že uspešno posegajo v družbeno življenje in skupaj s sotova-rišl sodelujejo v različnih organizacijah in organih upravljanja. Se ■daleč zato ni potrebno, da bi bila aktivnost žena omejena le na povsem ženska društva. Kljub temu bo za to, da bodo žene resnično enakopravne moškim, potrebno še marsikaj storiti. Tako bo na primer žene treba razbremeniti drobnega domačega dela in jim tako omogočiti moč- nejše družbeno uveljavljanje, izobraževanje itd. Prav te naloge so glavna vsebina dela omenjenih komisij. Predsednica komisije za družbeno aktivnost žena pri Okrajnem odboru SZDL Kranj, Tilka Mali, je na osnovi programa republiške komisije sestavila predlog okrajnega programa, o katerem bodo člani komisije razpravljali verjetno ob koncu tega meseca. Predolg programa, ki je izredno obširen, predvideva izdelavo podrobne ankete o družbeni dejavnosti žena: zaposlenih in nezaposlenih, proučitev pogojev za razbremenitev žena, ugotovitev števila vključenih žena v družbene organe in njihove dejanske aktivnosti, proučitev problemov izobraževanja žena, izdelavo predlogov za vsebino in obliko praznovanja 8. marca itd. Vsaka od naštetih nalog je razčlenjena na vrsto manjših, kar bo omogočilo, da bo delo komisije temeljito 1n uspešno. Tudi nekatere občinske komisijo so že sestavile svoje programe. Irena Levičnik, predsednica komisije za družbeno uveljavljanje žena pri občinskem odboru SZDL Kranj, je povedala, katere naloge so člani te komisije sprejeli za letošnje leto. Komisija je formirana tako, da so njeni člani z vseh pod- Iroči j, na katerih se žene močneje udejstvujejo »industrija, šolstvo, zdravstvo itd.). S tem so skušali zagotovit vsestransko dejavnost te komisije. Na seji so sprejeli program dela do konca maja. Pripravili so konferenco — pripravo za kongres Zveze ženskih društev, ki bo v Zagrebu. Omenjena konferenca je odkrila še vrsto novih problemov, ki so jim potem prilagodili tudi program dela. Tako so bodo predvsem trudili, da prispevajo svoj delež k rešitvi problema družbene prehrane, kjer bodo sodelovale tudi vse ostale komisije SZDt,. Temeljito bodo proučili varstvo otrok na področ-posameznih stanovanjskih skupnosti. Skupaj s komisijo za izobraževanje kadrov bodo do konca izobraževalne sezone skušali ugotoviti, v kolikšni meri so se žene vključile v izobraževanje. Ker bodo v jeseni nove volitve v okrajne ljudske odbore bo komisija pripravila predloge sposobnih tova-rišic, da bodo tudi žene v ljudskem odbor« močneje zastopane. K reševanju vseh omenjenih nalog bodo razen članov komisij pritegnili tudi vse tiste tovariše in tovarišiee, ki so na posameznih področjih posebno aktivni. Za delo komisije za družbeno uveljavljanje žena smo se zanimali tudi v Skofji Loki in v Tržiču. V obeh občinskih središčih so uspešno pripravili plenuma SZDL, na katerih so se pripravili na kongres v Zagrebu in se dobro pogovorili o problemih žena v njihovi občini in o možnosti za njihovo rešitev. V Skofji Loki bodo zaradi bližnje združitve železniške in škofjeloške občine *v kratkem formirali novo komisijo, zato do sedaj programa še niso izdelali. Člani tržiške komisije se bodo prav tako sestali Se ta mesec in na osnovi predlogov, ki so jih diskutantje nakazali na zadnjem plenumu SZDL, sestavili svoj program, S. M. naslovom »MoJ kraj včeraj*- činsko tekmovanje pionirskih bo zaključeno z revijo mladin*1^ glasbenih in plesnih ansambl0 Občinska zveza društva ljev mladine, ki je organizator iger, bo vsa tekmovanja sprem1' la in ocenjevala ter najboljše Pjg sameznike in celotne ansafl1 primerno nagradila. BeiezHfl Slabe priprave Pred dnevi sem želel goi predsednikom sindikalne P°*f!!v- nlce enega izmed največjih de ^ nih kolektivov na Gorenjskem-^ Poizvedoval sem za njegov P^j lmek in ime, toda nihče* mi ** $f vedel povedati. Kako to, •^jr spraševal s precejšnjim t9^M< njem, saj gre vendar za kole**,, ki ga radi jemljemo za pri«11 eT'^t\, Končno pa sem vendarle zVlre« da je sindikalna podružnica ^ predsednika! ^ Tako je v kranjski »Iskri*, so imeli že pred dobrim mes* „ redni občni zbor sindikalne ^ družnice. Takrat so Izvolili nove člane izvršnega odbora* ^ pa se vse đo danes še ni *° «y tuiral. Stari odbor, ki je PfC „i gal kandidate za novi odbo,^9»« dovolj preudaril, kakšne kan«*' Je izbral in kako jih je Izb1"*1'^)' Vsekakor bodo morali ** ^sti blem v »Iskri* v najkrajšem ^ rešiti, sicer se bo izvršnem*1 p boru nagrmadilo preveč na*"^.Jil" bi jih lahko še pravočasno Zakaj brez kolporte^ Jesenice - V vseh ^^js'' večjih ind. krajih imajo Pr n^ ca časopisov. Tudi na J°se faKc je bil pred leti. Imel je dela in je bil vsaj na žei?.j0 t>> postaji več kot zaželen. ^oP1 zares prav da bi poiskali n t° - kandidatov prav gotovo *p malo - in ga zadolžili z* J^tll*' janje časopisov, vsaj m* JJ; vj$' kjer je veliko ljudi, n. P*"- \0y^ kih, na postaji in v večjih 1 gj, SOBOTA, dne 8. aprila 1961 GOSPODARSTVO STRAN 3 pfllllllllllllllllllllll Gospodarske ves Centri za pospešcvaiijc s Krafiene industrije. Svet gra- jj§ hčne industrije pri Zvezni S industrijski zbornici priprav- s Ija ustanovitev centrov za p Pospeševanje grafične indu- |[ stri je. V sklop teh centrov | bodo uvrščene tudi sedanje \ grafične šole. V centrih bo- \ d° skupine inženirjev, eko- | nomistov in grafičnih stro- '< kovnjakov proučevale vpra- p; Sanje tehnološkega procesa, || organizacije dela in ekono- I rnike poslovanja. Kooperacija med TAM In H tovarno »El Nasr«. Konec I Preteklega tedna je bdi v = Kairu podpisan sporazum o H fodustrijgki kooperaciji pri M Proizvajanju avtobusov med g I temkajšnjo tovarno motorjev E vozil H-El Nasr*> in To- f E Varno avtomobilov iz Mari- -: § bora. Ta bo nudil kairskemu r I Podjetjii vso potrebno teh- " H rrično pomoč in dobavljal h: fj "Premo za proizvodnjo avto- || . § busov. Priprave na mednarodni §| |[ s«Jem tehnike. Po uspešno- || § sti dosedanjih priprav je |j I mogoče sklepati, da bo V. f§ ^ rnednarodni sejem tehnike v M g Beogradu po obsegu in ka- j| § kovosti presegel prejšnje to- I g vrstne prireditve. Predvsem I g strojna industrija, kovinsko | H Predelovalna, elektroindustrija in kemična industrija bodo prikazale na sejmu do-bolj zanimive proizvode kot doslej. Dejstvo, da vsi razstavljavci zahtevajo dvakrat ali trikrat večji prostor kaže na to, da ne bodo prikazane samo standardne oblike, pač pa tudi številni 1 ttovi proizvodi. Simpozij o nuklearnih gorivih. V organizaciji Zvezne komisije za nuklearno energijo bo od 20. do 25. aprila v Radovljici simpozij o nuMe-§ ornih gorivih, na katerem bo g Prebranih 47 referatov. Ce-|j lofcno gradivo simpozija bo g uporabljeno za boljšo usme-" ritev domače znanstvene in ijidustrijsko prakse na tem Področju. Uspešna pot naše gospodarske delegacije v Indiji in Pakistanu. Po 40-dnevnem potovanju se je pred kratkim g vrnila delegacija predstavni- g kov jugoslovanskega gospo- I dsrstva, ki se je mudila v Indiji in Pakistanu. Delegacija je proučevala možnost za realizacijo kredita, ki ga je naša država odobrila Im-(diji v znesku 40 milijonov, Pakistanu pa v znesku 10 milijonov dolarjev. Delegacija je navezala vrsto stikov, ki bodo prispevali k po- I večanju gospodarskega sode- I lovanja. Na sedanjih predvolilnih sestankih in zborovanjih so zadružniki marsikje ugotavljali, da jim hudo primanjkuje strokovnega kadra in mehanizacije. Čeprav se to stanje zadnja leta izboljšuje, je še zmeraj v ospredju. Od 110 visokokvalificiranih strokov njakov, kolikor so jih zadruge lani planirale, so v resnici samo 4 s tako izobrazbo, od okroglo 400 pot rebnih kvalificiranih delavcev jih je le 15 s srednjo šolsko izobrazbo in podobno. Podobno je z mehanizacijo. Zadruge imajo skupno 959 strojev, kar je še znatno premalo. Tako pride povprečno na vsak tra ktor 734 ha obdelovalne zemlje, kar je desetkrat več kot je njegova tehnična zmogljivost. Na sliki gojenci kmetijske šole v Poljčah, ki se zlasti ospo-sabljajo za uveljavljanje mehanizacije v kmetijski dejavnosti. Med našimi zadružniki pred volitvami v zadružne svete Glavna skrb kmetiicev: živinoreja in mlekarstvo ZADRUGA IMA UREDITVENE NAČRTE ZA SMOTRNEJŠO UPORABO PLANINSKIH PAŠNIKOV Izkušnje in pogledi kandidatov Martin Brence: seseda zadružnikov se mora uveljaviti na zborih proizvajalnih okolišev Zadružni svet bi moral biti tisto za deželo, kar je delavski svet v tovarni. Dosedanja slabost pa je, da nismo našli pravih oblik za večje sodelovanje neposrednih proizvajal-cev-zadružnikov s poslovanjem zadruge. Sedanja reorganizacija in tudi predpisi pa dajejo možnost, da se močneje uveljavi beseda samih zadružnikov. Jutri, 9. aprila, bodo tudi zadružniki v bohinjskem kotu Izvolili zadružni svet svoje Gozdarsko-kmetijske zadruge v Srednji vasi. Nekdanja kmetijska zadruga se je namreč po sklepu občnega zbora z dne 26. marca zaradi kmetijske in gozdarske dejavnosti preimenovala v Gozdarsko-kmctij-sko zadrugo s sedežem v Srednji vasi. Ta zadruga bo sedaj finančno močna, saj predvidevajo, da bo letos ustvarila za 480 milijonov dinarjev realizacije. iiiiiiiiitiitnRiiiiiiiimnnmnnnnmiiinHuu Glavna skrb kmetijcev Gozdarsko-kmetijske zadruge v Bohinju je živinoreja in vzporedne s tem tudi mlekarstvo in planšarstvo. -Ker nista ti dejavnosti za to področje samo značilni, temveč tudi gospodarsko izredno pomembni, se je zadruga odločila, da bo izdelala kompleksen in dalekosežen program razvoja Živinoreje ln mlekarstva. Zanimiva je odločitev bohinjskih zadružnikov, da bodo še nadalje gojili cikasto pasmo govedi, čeprav družbeni plan razvoja kmetijstva kranjskega okraja predvideva, da je treba že v letošnjem letu pričeti z načrtnim pretapljanjem cikaste pasme v si- S seje predsedstva ObSS Radovljica IN PRAZNOVANJA 1. MAJA ^ ponedeljek, 3. aprila, je bila s Radovljici seja predsedstva Ob S Radovljica. Na seji so se pokvarili o vseh podrobnostih za /y«dbo občnega zbora ObSS Ra-j^ljica. Nadalje so sklenili, da p0^0 v sodelovanju s SZDL pri-ediii 27. aprila zvečer v Radov-Hcj svečano akademijo v počasti-^ 1. maja in 20-letnice vstaje. Sindikalna podružnica Elan Be-jy |e bo organizirala tradicional- 1. maja. ObSS bo pripravil prehodni pokal in prispeval za izvedbo turnirja 20.000 dinarjev. NOVA LINIJSKA LADJA ZA PODJETJE »JADRANSKA SLOBODNA PLOVIDBA« IZ SPLITA. V trogirski ladjedelnici to konec marca letos (plovil! doto linijsko trgovsko ladjo »Jelša«, ki »o jo izdelali za splitsko podjetje »Jadranska sto- mentalsko. Zadružniki so mnenja, da je cikasta pasma za to področje najbolj primerna. Za uspešen razvoj živinoreje se bohinjski zadružniki zavzemajo, da bi izboljšali krmno bazo, ker bo le na ta način možno povečati povprečno molznost krav na 2500 litrov letno ob vzporednem izvajanju selekcije plemenske živine. Proizvodnja mleka v Bohinju je sedaj že večja kakor je bila pred vojno. Letno se namreč odkupi in predela tu že nad milijon litrov mleka, medtem ko je bil odkup pred vojno vsaj za sto do dve 6to tisoč litrov letno manjši. Ker proizvodnja mleka stalno narašča, se kaže vzporedno s tem tudi pomanjkanje mlekarskih obratov. To stanje se bo izboljšalo že leta 1962, ko bo na Koprivniku ograjena nova mlekarna. Toda to še ni vse, kar žuli bohinjske zadružnike, predvsem pa mlekarje. Vedno bolj se med njimi čuti želja, da bi v Bohinju zgradili centralno zorilno klet za Solata iz Križ Kmetijska zadruga t Krizah pri Tržiču je bila vsa zadnja leta močan proizvajalec zelenjave. Ta dejavnost ima Um posebno tradicijo. Letos je njihova zadruga samo s kranjskim podjetjem »Agraria« podpisala pogodbo za dobavo 170 ton razne zelenjave iz njihovega območja, nnjvec je predvidene solate. Ta proizvodnja sloni na individualnih proizvajalcih. Toda tamkajšnja kmetijska zadruga daje strokovne nasvete, nudi ustrezna gnojila, pomoč pri obdelovanju * stroji, organizira prodajo sir. S tem bi ta še pridobil na kvaliteti in njegov sloves bi se brez dvoma še povečal. 2ivinoreja in mlekarstvo sta samo dva izmed problemov, o katerih razpravljajo bohinjski zadružniki zlasti sedaj pred volitvami v zadružne svete. Zelo veliko razmišljajo tudi o izboljšavi pašništva in planšarstva, zlasti še zato, ker ima zadruga ureditvene načrte za Pokljuške planine in planine v triglavskem pogorju. Vsi ti načrti v glavnem predvidevajo opustitev Take so bile glavne misli Martina Brenceta v Gorenji vasi nad Skof jo Loko, s katerim smo se on-dan pogovarjali o dosedanjih izkušnjah zadružnih svetov in vodenju kmetijskih zadrug sploh. — On je bil predsednik upravnega odbora tamkajšnje kmetijske zadruge in tudi član zadružnega sveta. Zdaj pa je znova na kandidatni listi. Do sedaj, kot pravi Brence, je bila glavna slabost ta, da je bil obseg zadrug preozek, tam ni bilo kadra na izbiro, manevrski prostor za izoblikovanje in uresničevanje »-nametanih-« predlogov je bil premajhen, nesposoben. Sedanji zadružni sveti s širšimi okoliši imajo dokaj ugodnejše možnosti. Občutno premalo je prišla do veljave tudi beseda zadružnikov o dosedanjem delu. Oni so sicer sklicevali vsaj dvakrai letno občni zbor zadružnikov. To so zahtevala že sama pravila, ker so zadružniki morali na primer razpravljati o zaključnem računu, o polletnem poslovanju, o večjih investicijah itd. Toda sedaj bi moral zadružni svet v resnici postati tisto, kar je delavski svet v podjetju. Po vseh krajih, kjer so bili pred sedanjo reorganizacijo sedeži kmetijskih zadrug: v Hotavljah, Gorenji vasi, Lučnah, Trebiji, Poljanah, v Javorju in v Sovodnjem so sedaj še vedno ustrezne ekspoziture in proizvajalni okoliši. V teh proizvajalnih okoliših bodo skušali za vsak večji oziroma pomembnejši problem sklicevati zadružnike in slišati njihovo besedo. Na primer o izkušnjah in izbiri žitnih sort, o spremembah pasem goveje živine, o nekaterih odločilnih problemih sadjarstva, o načinu koriščenja zadružne mehanizacije in podobno, bi morali člani zadružnega sveta dobiti najprej mišljenje in razne predloge samih zadružnikov, preden bi o tem razpravljali in sklepali. Prav v tem je še veliko neizkoriščenih gozdne paše in zagnojitev pašnih možnosti. - Po sedanjih pravilih površin. | imajo zadružni sveti večje pristoj- nosti, več besede imajo tudi delavci. Toda člani zadruge — proizvajalci ob tem niso prav nič prikrajšani. Treba bi bilo Ie najti oblike njihovega večjega sodelovanja in upoštevati njihove besede v splošnem usmerjanju kmetijske dejavnosti določenega kraja. Pitalisče ob Sori V torek, 4. aprila, so odprli prt Poljanah novo pitalisče kmetijske zadruge »Blegaš« za 100 giav goveje živine. 2e pred leti, kot so povedali v tamkajšnji zadrugi, so začeli pitati posamezno govedo. Skoda jo je bilo dati suho v mesnico. Vsaj, če je bila žival zdrava jn se je vsak kilogram otrobi poznal na hrbtu — kot pravijo. Tako so organizirali privatne hleve v dveh krajih in začeli pitati živino. To je bilo sicer težavno, neracionalno in za zadrugo dražje. Toda lastna krmna baza je že v teh prvih začetkih nudila možnost, da niso imeli s tem izgube. V Javorju in v Poljanah imajo skupno okrog 100 hektarov površin, kjer so pridobivali seno in druga močnejša krmila, silažo in podobno. Sedaj pa so odprli ob Sori pri Poljanah novo pitalisče — sodoben hlev za 100 glav živine. V kratkem pa bodo dobili še ostalo živino, tako da bo pitalisče polno izkoriščeno. Skupne investicije bodo znašale približno 15 milijonov dinarjev, seveda, ko bodo končali še senik, silos in nekatere druge pritikline, ki pridejo v poštev pri tem obratu. Kolikšni bodo končni dohodki, tega še danes ne morejo točno reči. Prepričani pa so, da bo ta prvi obrat lastne proizvodnje močna ekonomska osnova zadruge. V DVEH SMEREH ODKUP SENOŽETI NA MEŽAKLJI šahovski turnir V počastitev trov, njena nosilnost pa ja 3 tisoč ton **** bedna plovidba«. Ladja je dolga 106 me- in podobno, kar vse kmetovalcem zagotavlja vefTk uspeh. Do nedavnega smo Imeli na Bledu in v okolici štiri zadruge in sicer v Gorjah, v Ribnem, v Bohinjski Bell in na Bledu, ki so vse bolj ali manj životarile. Sredstva so bila zelo razdrobljena in zato tudi dosedanji zadružni sveti niso dosti delali, ker se praktično niso s čim imeli ukvarjati. Težava je bila namreč v tem, ker so se skoraj vsi prebivalci z območja teh zadrug zaposlili v industriji in ni bilo nikogar, ki bi se ukvarjal z kmetijstvom. Nobena zadruga pa ni imela toliko sredstev na razpolago, da bi nabavila stroje in se mehanizirala. S tem, ko so se vse štiri zadruge združile v eno, so dani boljši materialni pogoji in si bo sedaj enotna zadruga na Bledu lahko svoj strojni park še izpopolnila. Naj omenimo samo primer, kako je mehanizacija v kmetijstvu prav na blejskem področju potrebna. Kmetje z majhne vasice Koplenk so na primer zahtevali, da bi v njihov kraj vsaj dvakrat na teden prišel orat traktor. Doslej so vedno zemljo obdelovali z živino. Sedaj pa, ko se je večina mlajših zaposlila v industriji, jim primanjkuje delavcev. To verjetno ni osamljen primer z blejskega kota. Vse večja industrializacija pa hkrati zahteva tudi več kmetijskih proizvodov. Kmetijstvo se bo v tem delu Gorenjske po načrtih razvijalo v dveh smereh in sicer na področju sadjarstva in pašništva. Za sadjarstvo so v Gorjah in okolici idealni pogoji, ker sadja skoraj nikoli ne uniči slana. V jeseni so v Gorjah v sodelovanju s kmeti in zadrugo posadili 10 ha črnega ribeza. Tudi jabolka in ostalo sadje dobro uspeva. Prav sedaj pred volitvami v zadružne svete imajo skoraj po vseh vaseh v blejski občini sestanke z gozdovih je pa prepovedana), računajo, da bi odkupili nekatere senožeti na Mežaklji. Ti tereni so za pašo zelo ugodni, ker so hitro dostopni tudi z avtomobilom, traktorjem ali drugim prevoznim sredstvom. V nedeljo, 9. aprila, bodo pri blejski kmetijski zadrugi izvolili nov 35-članski zadružni svet, v katerem bo 18 delavcev in 17 zadružnikov. Nalog pred zadružnim svetom je precej tudi na področju sodelovanja s kmeti. To bo letos precej laže, ker si je KZ na Bledu tudi strokovno opomogla. Dva kmetijska tehnika bosta lahko vodila nadzor nad vso pogodbeno proizvodnjo, da se bo ta lahko pravilno izvajala. _ M. 2, LETOS «15.000 KOLES ZNAMKE »PRE- zadružniki, kjer se med drugim; TIS«. Letos bo prJilo na trg približno pogovarjajo tudi O reorganizaciji 65-000 koles znamke »Pretiš«, ki jih pro- pašnega gospodarstva. Ker za pašništvo v blejskem kotu ni na razpolago dovolj površin (paša v izvaja podjetje »Tito« iz Vofio^Ja pri Sarajevu. Rnzen nekaterih manjših delov bo ves material domačega izvora. Ukrepi za gojitev, varstvo in urejanje gozdov Skrb za zelene bogastvo Na 118*17 hektarih gozdne površine, 8 katero razpolaga kranjski okraj, Je nad 22,5 milijonov kubičnih metrov lesne mase. Ta daje letno 423 kubičnih metrov letnega prirastka. Po družbenem plana za letošnje leto naj bi v gozdovih splošnega ljudskega premoženja posekali nad 164 tisoč kubičnih metrov lesa, v zasebnem sektorju pa nekaj nad 168 tisoč kubičnih metrov. Tako je plan sečnje za 90 kubičnih metrov pod letnim prirastkom, kar spričo, vsaj ponekod, še vedno kritičnih razmer v gozdovih nI veliko. Prilično visok plan sečnje pa nam nalaga *udi dolžnost gojitve, varstva ln urejanja gozdov. j, v letošnjem letu bomo pogozdili ^ 41 hektarov površin ali za 2 j^stotka več kakor preteklo leto. ratn4 hpktarih bomo spopolnjevali finske- vrste, 36 hektarov bo-Meliorirali, na 1436 hektarih n-, Potrebno čiščenje in na 547 »toi rih bomo morali obžeti ob~ v&> e nasade- Skupni stroški za rj-r ta dela znašajo 95,8 milijonov ^jev. [t sPlošnem bo fizični obseg go-koi 4itv Sp*°*nem bo fizični obseg konten del v gozdovih letos Prert manJši. kljub temu, da so H^Videna večja denarna sred- Vzrok temu je podražitev del. Povečana bodo le dela pri čiščenju in trebi j en ju mlađih nasadov, ker se prav s tem doseže zelo hiter uspeh tako v kvalitativnem kakor tudi v kvantitativnem izboljšanju nadaljnjega razvoja gozda. Pri urejanju in osnovanju novih nasadov hitrorastočih drevesnih vrst drevja, bomo izključno vezani le na lastna sredstva. Za te nasade namreč ni možno dobiti za dobo 30 let ne republiških, še manj pa zveznih sredstev. V preteklem letu je bilo za varstvo gozdov vloženih 14,466 milijonov dinarjev, od tega za goz- dove splošnega ljudskega premoženja 12,626 milijonov in za zasebne gozdove 1,840 milijonov dinarjev. Večji del teh sredstev je bil namenjen zaščiti gozda pred divjadjo, za utrjevanje nasipov in izdelavo steza, nadalje za preprečevanje gozdnih požarov in razvoja goznih škodljivcev ter podobno. Za letošnje leto pa so predvidena mnogo večja sredstva za varstvo, predvsem v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Na področju Gozdnega gospodarstva Bled je sneg polomil veliko drevja in bo potrebno izvesti vse varstvene ukrepe za preprečevanje nadaljnjih snegolomov. Gozdno gospodarstvo Kranj pa bo moralo po že potrjenem gozdno ureditvenem načrtu pričeti odstranjevati zaradi jelenjadi poškodovane nasade. V skladu z načrtom gospodarskega razvoja okraja Kranj za obdobje 1957-61 je bilo lani dokončno izdelano poročilo o razmejitvi pašnega in gozdnega gospodar- stva za Pokljuko in severne bohinjske planine ter Selško dolino. Obenem s poročilom je bilo sprejetih tudi več ustreznih sklepov in priporočil, ki so jih potrdili Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj ter pristojni sveti blejske in železniške občine. V pripravi pa so predlogi za razmejitev območij Zgornjesavske doline in za nekatera področja občin Radovljica, Tržič in Kranj. Predlogi teh razmejitev bodo še v teku letošnjega leta predloženi v razpravo okrajnemu svetu za kmetijstvo in gozdarstvo ter občinskim ljudskim odborom. — Dokončna razmejitev pašnega in gozdnega gospodarstva je potrebna zato, da lahko prua-deti občinski ljudski odbori sprejmejo ustrezne 6klepe v skladu s priporočili Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO; zadružne organizacije pa so dolžne, da te sklepe dosledno izvajajo. Pri urejanju gozdov smo v preteklem letu dosegli lepe uspehe. Premerjenih je bilo še nadaljnjih 16.045 hektarov gozdov družbenega in zasebneea sektorja. Terensko so sedaj obdelani vsi gozdovi na območju okraja. Vzporedno 9 terenskim delom so bile urejene tudi meje v zasebnem sektorju. Slednje so z veseljem pozdravili vsi privatni lastniki gozdov. Za letošnje leto nam torej ostane še pisarniška obdelava materiala s terenskih merjenj in izdelava ureditvenih elaboratov za zasebne gozdove v občinah B,ohinj, Bled in Kranj ter za gozdove družbenega sektorja v Podljubelju in na Jezerskem. Po vsej verjetnosti bomo že letos pričeli izdelovati tudi elaborate za kranjsko in triglavsko gozdno gospodarsko področje. V letu 1960 se je nadaljevalo z gradnjo kamionskih cest proti Storeč Ravni, na Košuto in proti Skalni peči, v Sopotniške grapo, v Davško grapo in na Jelovico. Prav tako smo pričeli tudi z novogradnjo gozdnih cest na Ribičevi planini, na Dovžanko, na Martin j vrh in podobno. Skupno j3 bil plan investicijskih del izpolnjen količinsko z nekaj nad 90 odstotki, finančno pa s 119 odstotki. Iz razpoložljivih siedstev okrajnega gozdnega sklada bomo letos nabavili mehanizacijo za posek 'in spravilo lesa ter nadaljevali z gradnjo gozdno komunikacijskih naprav po smernicah perspektivnega plana gozdarstva. Naloge, Ki nam jih nalagata perspektivni plan in družbena potreba, niso majhne, zato bomo že takoj letos podvzeli vse dosegljive ukrepe, ki naj zagotove uspešen razvoj gozdarstva. V okviru perspektivnega gospodarjenja bomo morali sestaviti regionalni načrt krčenja gozdov za razdobje do leta 1980, v katerem je treba nakazati površine, ki naj se izkrčijo ter količine in vrste lesa, ki bodo na njih posekane. Pri vseh gozdno gojitvenih de-'ih moramo že letos pričeti osvajati nove načine in metode dela. Z uvajanjem mehanizacije in izboljšanjem strokovnosti ter kvalitete dola se bodo zmanjšali stroški jn povečala delovna storilnost. Sodobni načini dela bodo obenem dvignili tudi živi jonsko raven gozdnih delavcev, jih v večji meri povezovali s skupnimi interesi gozdno gospodarskih organizacij ter vsaj delno preprečili prekomerno fluktuacijo delovne sile. Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti nastalim obširnim snegolomom na Pokljuki. Po grobi ocenitvi so snegolomi letos uničili tu okrog 80 tisoč kubičnih metrov najkvalitetnejšega lesa iglavcev. Nadalje bomo morali letos utrjevati tudi gozdarsko službo pri kmetijskih zadrugah 5tran OBVEŠČEVALEC SOBOTA, dne 8. aprtto 1** m fft L I 0 6 L II S I PRODAM Fiat Topolino BC, dobro ohranjen, poceni prodani. Cesta Talcev 8, Kranj 1363 Nujno prodam motorno kolo »Galeb« s prevoženimi 6000 km. Naslov v oglasnem oddelku 12815 Prodam moped Colibri s prevoženimi 6500 km in posnemalnik za mleko. Koncilja Frane, Bukovica 21, Vodioe 1291 TOPOLINO - B, v dobrem stanju, res poceni prodam. Stucin Ludvik, Preska, Tržič 1307 Prodam novo ogrodje namiznega štedilnika (desni). Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1316 Prodam odlično motorno kolo Horex 350 ccm. Ogled v nedeljo od 8. do 14. ure. Langus Jakob, Peračica 5, Brezje 1317 Ugodno prodam slamoreznico z ustnikom 10 col. Suha 32 1318 Hrastov hlod, dolžine 2,70 m, premera 90 cm, primeren za sadno prešo, prodam. Ogled pri Švabu, Lesce 1319 Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Tenetiše 33, Golnik * 1320 Piščanci za rejo in pohanje naprodaj vsak popoldan. Ješe, Stra-žišče 1321 Prodam 4 prašiče, od 50 do 80 kg težke. Martnik, Adergas 4, Cerklje 1322 Prodam več Icsonitnih plošč, trdih, 170 X 520. Naslov v oglasnem oddelku 1323 Po ugodni ceni prodam radijski sprejemnik SOČA UKW. Naslov v oglasnem oddelku 1324 Prodam italijanski moped »Su-persport-Pcgazo«. Poljanska 30, Skofja Loka 1325 Ugodno prodam barako za potrebe gradbišča. Velikost 3 X 4 m. Poizve se pri Jakopinu, Kajuho-va 0, Kranj 1326 Prodam dobro ohranjeno Itall-fyjansko Lambrelo. Ogled v nedeljo donoldnc. Stara Loka, blok trojček, Skofja Loka 1327 Prodam ostrešje za drvarnico, širine 6.5 m in dolžine 9 m. Srednja vas 61 1328 Prodam kravo bohinjko, ki bo (V/, dva meseca telila. Zg. Brni-ki 1 1-329 Prodam 9 let starega konja z opremo in vozom skupaj. Naslov v oglasnem oddelku 1330 rrrtdam žensko kolo, omaro za obleko in 2 nostelji. Kolar, Levstikova 8/1. Zlato polje 1331 Prodam nova smučarska kopita, cela serija 46— 35. ženska kopita za nizko in visoko pelo in stiskal-ni stroj (preš mašino) za 1 par. Alojz Bertoncolj, starejši, Ljub* no 85 1332 Prodam NSU Lambreto. Nart-nikova 5, Labore, Kranj 1333 Dobro ohran-en vetrobran za motor prodam. Podbrezje 84 1357 Prodam lepega 3-letnega vola. V+ovk Marija, Vrba, Žirovnica 1358 Prodam dobro ohranjen Inozemski motor DKVV. Stirnova 9, Kranj 1359 Prodajamo sledeča osnovna sredstva: kozolec vezan s 6 okni, leseno strojno lepo in voz zaprav-ljivček, star. Do 15. aprila se bo prodajalo socialističnemu sektorju, od 15. aprila naprej pa privatnikom. Gozdno kmetijska zadruga ža Selško dolino, Cešnjica — poslovalnica Selca 1360 Prodam otroško kolo, trodeini električni kuhalnik in belo sobno omaro. Naslov v' oglasnem oddelku 1361 Prodam motor znamke »Trl-umph« 200 ccm v zelo dobrem stanju in z novimi gumami. Ogled vsak dan. Gradnikova 2, Radovljica 1362 Vespo, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled na Reševalni postaji Kranj 1364 Prodam vodno črpalko št. 4, ku-rico 2X2 in kitara. Naslov v oglasnem oddelku 1365 OIympio 1949 prodam za 380.000 din. Podobnik Franc, Moste 35, Žirovnica 1366 Prodam globok otroški športni tapeciran voziček. Gena nizka. Li-kozarjeva 11, Kranj 1367 Prodam športno kolo na 3 prestave. Zalog 12, Cerklje 1368 Dvojni lijak za kuhinjo ugodno prodam. Cena 6000 dinarjev. Eržen, visoko 3, Šenčur 1369 Fiat 500 C, generalno obnovljen, prodam. Informacije v gostilni na Gorenji Savi. Ogled možen v nedeljo od 8. do 12. ure 1370 KUPIM Kupim kompresor za brizganje. Poljanska 30, Skofja Loka 1334 Kupim Fiat 1100 predvojni ali Taunus leta 1953 v nevoznem stanju ali samo karoserijo. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Miko Jože, Ukova 11, Jesenice 1352 Kupim malo rabljeno NSU Pri-mo ali Vespo. Bogataj, Tavčarjeva 16, Skofja Loka 1353 Kupim dobro ohranjeno garnituro bobnov. Drinovec, Podbrezje št. 3 1354 Kupim okoli 2 m5 hrastovih suhih desk 30 in 50 mm. Ažman Ka-rol, Savska 12, Kranj 1355 Kupim rabljene deske. Naslov v oglasnem oddelku 1356 OSTALO, GELLE KOVALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki pa preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mofarmaciji« 1214 Kmetijske zadruge, kmetovalci! Zaga v Tržiču vam nudi večje količine žagovinc po zelo ugodni ceni 1335 Zamenjava Ljubljana — Kranj. Menjam dvosobno komfortno stanovanje v Ljubljani za enako v Kranju. Eventuelna zamenjava Zagreb — Kranj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1336 V najem vzamemo samske sobe v mestu ali najbližji okolici Jesenic. Ponudbe pošljite na upravo »Avtoservisa«, Jesenice 1297 Planinsko društvo Kranj obvešča svoje člane, da cd 5. aprila 1961 dalje posluje v svojih društvenih prostorih na KoroSki cesti 21. Planinsko društvo Kranj 1304 Letos več razvedrila za goste KOLO, LADO IN TANEC MED NASTOPAJOČIMI NA BLEDU Pred durmi je nova turistična sezona, na katero se gorenjski letoviščarski kraji pridno pripravljajo. Na Bledu so sestavili program prireditev, ki dokazuje, da bo letos dovolj vsakovrstnega razvedrila. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerjih razpisuje delovna mesta za TOVARNE ISKRA Hrani strojne tehnike gradbene tehnike visokokvalificirane orodjarje kvalificirane strugarje kvalificirane ključavničarje več polkvaliflciranih In nekvalificiranih delavcev (moških) Ponudbe pošljite na naslov: Kadrovska uprava tovarne ISKRA - Kranj, Savska loka 4. Vse potrebne osebne informacije pa lahko dobite v kadrovski upravi ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Prve prireditve bodo že 1. maja, odtlej se bodo nepretrgoma Prodam motor NSU Primo, 150$vrstile tja do konca 6eptcmbra. ccm s prevoženimi 9000 km. Vo-jIz letošnjega sporeda je razvidno, 2 . 130i'Pda so se nekatere prireditve ,ru- Sprejmem frizersko vaJenko.*Sabno_zabavnega značaja in kul-Informacije dobite v Popravljal- J turne prireditve med gosti že niči nogavic, Titov trg 24, Kranj 1337 Oddam opremljeno sobo po možnosti dvema solidnima moš-i novega. Med prireditvami nam kima. Naslov v oglasni oddelek<>rec prevladujejo tiste, ki bodo pod ►►Skromnost« Vojaški zdravnik Išče opremljeno sobo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod ►►Skromnost« Upokojena vdova, inteligentna, išče skupno gospodinjstvo ali lažjo zaposlitev pri samostojni osebi. Ponudbe oddati pod »Prazna soba« 1340 Mizarskega pomočnika snrej-mem. Franc Senk, mizar, Tuna-liče 28. Predvor 1341 VOSCINE IN CEBELNI VOSEK, pristni, odkupuie po najvišjih dnevnih cenah Z«vod za čebelarstvo, Ljubljana, Miklošičeva 30 1342 močno priljubile, saj jih vedno znova vnašajo v spored. Za spremembo pa je letes še marsikaj 1339(ltujim in domačim gostom pred-lepo (I stavile jugoslovansko ljudsko pesem. Vzporedno z našo pesmijo bo kaj dobro zastopana tudi jugoslovanska folmklora, ki jo bodo letos prvikrat izvajali na Bledu odlični amsambli kot so: Kolo iz Beograda, Lado iz Zagreba ln Ta-nec iz Skopja ter folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. S takimi prireditvami si bo Bled prav gotovo pridobil še več slovesa ter priznanja. Saj gostje — ki obiščejo Gorenjsko — zlasti tuji, želijo spoznati ljudsko ustvarjalnost in duhovno življenje tukajšnjega naroda. Na prireditvah na Bledu bodo nastopale še druge Miren zakoniki par iščc mirnof umetniške skupine, na primer stanovanje v Kraniu ali bližnji \Tine Rožanc iz Ljubljane in Svo-okolici. Ostalo po dogovoru. Na-\boda z Jesenic ter domača fol-slov v oglasnem oddelku 1343Jklorna skupina s pevskim zborom. Pošteni delavki na 2 aH 3 izmo-f Nov°st v letošnjem sporedu bo ne nudim hrano in stanovanje zafnas,,op sollstov jugoslovanskih ra-pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po$dlJsklh p0KtaJ ob spremljavi za-dogovoru. Naslov v oglasnem ^.ibavnega orkestra RTV Beograd, dolku 1344 i Nastopi bodo na večerih z geslom , ,. A »S pesmijo in plesom po Jugo- ."ti*0' , aPn,a ,P°P^ian Hslaviji« in bodo prav tako sku-pozabrta hčerka na pokopališču naj aall gostom predstaviti jugaslo_ iT* !"Ae* naSe«a .S™ba novivansko narodno in zabavno glas-rdeč dežnik. Ker nam je drag spo-f^ romancc in humor. Ti veccri min na očka, vljudno prosim po-j^do na sporcdu vsak mescc ^ Stonoga najditelja, da ga vrne Pro-jenkrat ti nagradi na naslov: Krennec Marija, Kidričeva 16, Kranj 1345 Državnemu zavarovalnemu zavodu Radovljica In Glasu se iskreno zahvaljujem za izplačani znesek 20.000 din, ki sem ga prejel zaradi utrpljene nezgode. Glas vsakomur toplo priporočam. Zupan Janez, Ručigajeva 10, Kranj — Garažo ln opremljeno sobo oddam. Mastorl, Škofjeloška 57, Kranj 1346 Dve uslužbenki iščeta sobo v centru Kranja. Ponudbe oddati Hcglcrjevi, pod je* je za PTT promet Kranj 1347 Katera ustanova bi štipendirala poklicno kuharico. Ponudbe pod ►►Kuharica« oddati v oglasni oddelek 1343 Dragi dobri teti Frančiški Iva-neš za njeno 90-letnico še mnogo zdravja in zadovoljstva vsi njeni. Člani vokalnega ansambla Dalmacija in Zagreb bodo ob spremljavi instrumentalne skupine Mario Nardelli letos pripravili na Bledu dva večera z naslovom — Melodije z juga — Od Dalmacije do Mehike. Med drugimi prireditvami bo tudi nekaj koncertov solistov ljubljanske opere in uprizoritev komične opere Don Pas- ki jo imajo radi Sprejmem mizarskega pomočnika, Pečenko, Stara cesta 10, Kranj 135Q Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Šenčur—Kranj za april na ime Perdan Leon 1351 MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE~), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebe-1349 larstvo - Kalnik) dobite v vseh OBVESTILO OBISK V BIVŠE KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE AuscHwrrz na poljskem Preživele internlrance iz koncentracijskega taborišča Auschwitz in svojce umrlih v tem taborišču, ki sedaj žive v okraju Kranj »obveščamo, da v dogovoru s »KOMPASOM« organiziramo v začetku meseca maja 1.1. obisk v bivše koncentracijsko taborišče smrti Auschvvltz na Poljsko, kjer je sedaj muzej. Preživeli interniranci in svojci umrlih se lahko prijavijo pri Občinskih odborih Zveze borcev ali pri okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju. Prijave naj interesenti oddajo najkasneje do 15. 4. 1961. Vse ostale informacije v zvezi z obiskom dajejo zgoraj omenjene organizacije. Okrajni odbor Zveze borcev Sekcija bivših političnih zapornikov, internirancev in deportirancev v Kranju upravni odbor „Žimopreja Kranj razpisuie delovno mesto računovodje podjetja POGOJI: 1. Srednja ekonomska šola ter najmanj tri leta prakse v finančnih poslih; 2. nepopolna srednja šola z več let prakse v finančnih poslih in komercialista POGOJI: Srednja ekonomska šola z dvoletno prakso; 2. nepopolna srednja šola z večletno prakso na vodilnem delovnem mestu. »PLANIKA«, industrija obutve V KRANJU razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. SEF LABORATORIJA inženir kemije z nekaj prakse ali kemijski tehnik s 5-1 etno prakso 2. ADMINISTRATORJA v tajništvu podjetja z nedokončano srednjo šolo 3. KORESPONDENTA DAKTILOGRAFA z dokončano administrativno šolo Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku podjetja o osebnih dohodkih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje poslati na upravo podjetja. quale na ploščadi blejskega gradu. Moderno in zabavno glasbo bodo s svojimi pevci in solisti izvajali ljubljanski jazz ansambel, plesni orkester RTV Ljubljana in drugi, domače in poskočne melodije pa Veseli planšarji, Zadovoljni Kranjci, kvintet Boris Kova-Člč in še nekateri drugi. Tradicionalna prireditev »Bled. o ti moj Bled«, ki ima največ obiskovalcev, bo letos 4. avgusta, šo za vrsto prireditev zabavnega značaja. Zal pa včasih prav nekatere prireditve te vrste nisouspele zaradi pomanjkanja organizacij" ske spretnosti in domiselnosti ter duhovitosti izvajalcev in prirediteljev. Za primer naj navedem samo lansko volitev Miss Bled ali izvolitev najprikupnejše kopalke-Od 8. do 11. junija bo na Bled-drugi jazz festival. Razen tega P* bo v mesecu septembru ob 3°" letnici velikega šahovskega tur* nirja na Bledu spominski turI1|f.' ki se ga bodo verjetno udeležil' najmočnejši šahisti z vsega sveta (vsi živeči šahovski prvaki, jug"" dru- dinarjev. Kakor smo že omenili, je zaključni f" čun za leto 1960 važen zato, ker bo »I«1'1 kot osnovno merilo za primerjanje f*' tatov, ki jih bodo jeseniški železarji segli na osnovi novega najina delitve rul" &*■ do- hodka. Ta bo, vsaj tako se predvide**' pospešil boljše gospodarjenje delovno storilnost. pove' izvolitev Miss Bled pa sredi av-1 slovanski šahovski prvaki in gusta. Prireditelji bodo poskrbeli' gi). - Z zadnjega zasedanja CDS Železarne Jesenice Zadnje 11. redno zasedanje Centralnega delavskega sveta Želez*'' ne Jesenice je bilo izredno pomembno. Glavna točka dnevnega red» i* bila potrditev zaključnega računa za leto 1960. Razen tega je Centf«11 delavski svet potrdil tudi popravo nekaterih izračunov prt ekonom''1 enoti predelovalnih obratov in sklenil, da se plačilo toplih obrokov p1** neae na ekonomske enote in da te morajo vsa začeta investicijska del* proizvodnega značaja čimprej zaključiti. Poročilo o zaključnem računu Železarne dvignila za 7,4 odstotka ali za 4 m«'"!***''* Jesenice za leto 1960 je podal glavni di- ' rektor inž. Matevž Hafner. Dejal j«, da je zaktjučni račun za preteklo leto za Železarno Jesenice izredno važen mejnik, ker je bil lani izpolnjen perspektivni plan za obdobje 1957-61. Razen tega so začeli v preteklem letu v jeseniški železarni uvajati kompleksno nagrajevanje po ekonomskih enotah in izvajati rekonstrukcijo, za katero bo prav leto 1960 vzeto kot bazno leto. Prav tako je zaključni račun za leto 1960 zadnji, ki je,bil sestavljen po starih načelih delitve dohodka, zato bo ta služil kot primerjava uspehov, doseženih po novem sistemu delitve dohodka. Spričo vsega tega so članom delavskega sveta predložili zaključni račun v neskrajlani obliki. Nadalje je bilo v poročilu glavnega direktorja navedeno, d.i je bil perspektivni plan za obdobje 1957-61 v pogledu realizacije ostvarjen že 20. decembra lani. To je bilo doseženo kljub temu, da se predvidene investicije niso izvršile stoodstotno. Zelo verjetno je temu uspehu vzrok tudi uvajanj« kompleksnega nagrajevanja po enoti izdelka. Prav ta način nagrajevanja je odkril Je marsiktero rezervo v proiz-vodji sami kakor tudi v proizvodnih stroških. Z neznatnim povečanjem skupnih plačanih dni se je vrednost proizvodnje X U U H *: ' uri, premiera ameriškega *ii . CAS LJUBEZNI IN CAS sM**i ob 23. uri. 9 .aprila franc. n^L Ški film NAPOLEONOV OFIC' ob 13. uri, Italijan, franc. f' ANA IZ BROOKLYNA ob 15-in 19. uri. Stražlšče »SVOBODA«: 8. ^ premiera Italijan, filma P^ . TEK IN LJUBEZEN ob 18. iflfJJ uri, 9. aprila ameriški barvni^^j CAS LJUBEZNI IN CAS SI pO" Ob tragični izgubi naše drage hčerke, sestre in tete CILKE CUDERMAN se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Oljarice Britof, Rdečemu križu iz Preddvora in gospodu župniku iz Preddvora za obilno udeležbo in ganljive govore ob odprtem grobu. Breg, Suha, Predoslje. Maribor, Zagreb, Kanada Žalujoči: mama, oče, bratje In sestre ter ostalo sorodstvo Hino Jesenice »RADIO«: 8. in 9. aprila ameriški barv. film OKLA-HOMA. Jesenice »PLAVZ«: 8. in 9. aprila nemški barv. film MA-ZURKA LJUBEZNI. Žirovnica: 8. aorila ruski barv. film LETA VESELI A. 9. aprila ameriški film BEG V VERIGAH. Dovje: 8 .aprila ameriški film BEG V VERIGAH. 9. aorila niski barvni film LETA VESELJA. Koroška Bela: 8. in 9. anrila italijan. francoski film VSTAJENJE. Kropa: 8. aprila Indijski barvni film KRALJICA JANSTTA ob 20. uri; 9. anrila ameriški ban', film NAJHITREJST REVOLVERA5 ob 15. in 19.30 uri. Ljubno: 8 .aprila amer. barvni film PRINC VALIANT ob 20. uri Bled: 8. in 9. anrila italijanski fnVn LJUBEZEN IN OPORE- ob 10. uri, italijanski film .fl CITEK IN LJUBEZEN ob 1^ 18. url, ameriški vestem VO*-1 , VI NA ZAPAD ob 18. in 20- ¥V Naklo: 8. aprila ameriški ba^ film SPOMINI IZ ITALIJE ^ 20. uri, 9. aprila isti film ob in 19.30 uri. ^ Duplica: 9. aprila Jugoslovan cin. fdm VLAK BREZ VOZ^ GA REDA ob 15.. 17. in 19- ^ Kamnik: 8. aprila amer. b8vSj film G IG I ob 20. uri in 9. »P1^ isti film ob 17. in 20. uri. GLeDRLIŠČe Prešernovo gledališče Kr*0^ uprizori zadnjič ob 10. U^^V poldne, 9. aprila, URO LJIC. Gledališče »Tone Cufar je««' niče — uprizori v soboto 8. ob 20. uri F. S. Finžgar RA^V 9 LINA ŽIVLJENJA, v nedelj«*,, aprila, pa ob 20. uri isto or v treh dejanjih. TRŽni PR@Gi.eo V KRANJU Fižol 95 do 100 din, ajdova ka 80 din, ješprenj 80 din. ^, 120 din, krma za kokoši 4^ 40O krhlji'50 din, čebulček 300 o° d'narjev za liter, korenček ^& 40 din, sir 120 do 140 din, č 80 do 100 din, krompir 15 m*1'^ lata 180 din. kisla repa 40 $p k'slo zelje 60 din. jabolkaJ> ^ 100 din za kg, smetana'1' Ipinača HO din, motovileč 3° ^ radič 30 din, regrat 30 din rico, zelena šopek 10 jfl 8 do 10 din, jajca 21 do 23 o kos 8. aprila 1961 STRAN KULTURA IN PROSVETA Pred solističnim koncertom kranjske Glasbene šole Kranjska Koncertna poslovalni-03 je letos priredila že lepo šte-vilo koncertov. Prihodnji teden nam bo posredovala koncert najmlajših solistov — učencev glasbene šole iz Kranja in to od 2. do vključno 10. razreda. Koncertni spored bodo izvajali licenci iz oddelkov za klavir, violino, violončelo, klarinet in solo-Potje. Na sporedu so skladbe naslednjih skladateljev: Beethoven, Chopin, Debuss.v, Gluck, Gounod, Hasse, Rieding, Sancin, Stanič, Tajčevič, Weber. Koncert bo v ponedeljek, 10. Problemi Delavske univerze na Bledu so prostori? Fiimif ki j jih gledamo Dejavnost delavskih univerz v našem okraju je izredno pestra. Toda tudi tu ne gre brez problemov. Tokrat si oglejmo, kakšne težave tarejo blejsko delavsko univerzo. Kljub številnim seminarjem in večernim šolam, na Bledu sploh nimajo primernega prostora. Pouk imajo kar v prostorih blejskih hotelov in restavracij. Večerno administrativno šolo imajo v depandansi hotela Blcgnš, ekonomsko srednjo šolo pa v salonu gostilne Union itd. Vendar tudi tu ne bodo dolgo več gostovali. Morali se bo- drila ob 19. uri v koncertni dvo- do umakniti že s 15. aprilom, da fani Delavskega doma v Kranju. | bodo gostinci lahko vse pripravili Razgovor z mizarjem — igralcem in režiserjem v loški Svobodi Želimo več pomoči Petintridesetletni Franc Kovač Jz Škofje Loke je po poklicu lesni galanterist s samostojno obrtjo. Razen svoje obrti pa se že vrsto let ukvarja z igranjem. To mu je resnični konjiček, za katerega živi in žrtvuje ogromno svojega prostega časa. Ondan sem ga obiskal na domu in ga prosil, naj mi pove nekaj besed o svoji dosedanji igralski karieri. Takole mi je začel pripovedovati: »Veselje do igranja na odru s©m čutil, ko sem hodil še v šolo. Vojna leta so mi preprečila, da bi zadostil svoji veliki želji po pranju. Šele po osvoboditivi sem začel redno hoditi na vaje in sem krnalu postal v Loki stalen član KUD. Po letu 1950 sem začel dobivati tudi večje vloge. Takrat je loška dramska skupina v eni gledališki sezoni uprizorila tudi do °scm premier, v katerih sem stalno sodeloval. Lepo je bilo igrati. Naša igralska družina je bila lt#-Vilna in občinstvo je slehenv-"ase delo dobro sprejelo.« Prekinil sem ga in ga vprašal, kakšne vloge je najraje igral in V katerih je najbolj uspel. »Najraje igram v dramah, pa tudi komedij ne zavračam. Skušam se vživeti v vsako vlogo in izluščiti iz nje vse njene značilnosti. Tekst se učim najpogosteje v delavnici, kjer kar na glas berem in ponavljam svojo vlogo. I Mislim, da sem najbolj uspel v I »grah Draga Ruth, Za narodov I blagor, Deaetl brat in Belokranj-' ski kresovi. Rad sera igral tudi V komediji Tripčc de Utolče. Posebno zadovoljen sem tedaj, kadar vidim, da je občinstvo zadovoljno z igro celotnega ansambla. V večjih vlogah sem nastopil na odru več kot petdesetkrat, ukvarjam pa se tudi z režijo, in sicer letos peto leto.« »Kako to, da v zadnjih letih loška Svoboda ne more dati v eni sezoni več kot eno ali dve premieri?« »Na žalost se opaža, da ta zvrst Umetnosti v Loki počasi izumira. Nekoč tako razgibano dramsko življenje je sedaj le senca tega, kar jc bilo pred leti. Menim, da sta glavna vzroka temu mrtvilu Pomanjkanje stalnih režiserjev in dobra repertflarna politika. Režiserji sicer obljubijo, da bodo dekli, a ko pride čas, da z igro 2ačno, jih ni. To se ponavlja že Vrsto let. zato sem tudi sam za-Sel z režijskim delom.« »Ali mislite, da bi bilo morda k na kakšen način moč poživiti gledališko življenje v Loki?« »Vsekakor bi morali imeti več Pomoči od . prosvetnega kadra iz osnovne šole in gimnazije in 0stalih kulturnih delavcev v našem >*»estu. Režiserji bi morali biti Primerno stimulirani. Za stalni 'sTalski naraščaj bi bila potrebna ustanovitev mladinskega gledališča, saj razen kina, ki je v Loki, mladina nima nobenega primernega kulturnega razvedrila. Zelo za začetek turistične sezone na Bledu. Razen tega, da mora delavska univerza gostovati po vseh mogočih in nemogočih prostorih, je tu še drug problem, in sicer visoke najemnine, ki jih zaračunajo uprave hotelov in restavracij DU. Prav zaradi tega je za slušatelje precej višja šolnina, kot bi bila sicer. Razen omenjenih večernih šol Delavska univerza na Bledu organizira že vseskozi tudi razne občasne strokovne seminarje jn poljudnoznanstvena predavanja. Za pošolsko izobraževanje je na Bledu izredno veliko zanimanje. Omenimo naj samo primer, ko so hoteli organizirati šiviljski tečaj s pomočjo tovarne »Singcr-<, a niso našli ustreznega prostora, kjer bi tečaj lahko bil. Deklet pa se je zanj prijavilo precej. Ta problem bodo trenutno na Bledu rešili tako, da bodo delavska univerza in ostale množične organizacije dobile svoje prostore / Domu kulture na Bledu. Vendar 'jub temu prostori v temu domu 2 vedno niso primerni za izobra-evanje. Da bi dom osposobili, ga »odo v najkrajšem času adaptirali. Meka j bodo preži dali in vse pro adaptacija veljala po predračunu 1 milijon dinarjev. Bled kot turistično letovišče sploh nima primerne dvorane za kulturne prireditve. Ne morejo organizirati gledališkega gostovanja. Prav sedaj bodo pripravili literarni večer. Ker nimajo primerne dvorane, bodo morali večer umetniške besede prirediti v gostilniških prostorih. V načrtu imajo, da bi na Bledu zgradili sodobno dvorano za omenjene prireditve za okoli 245 milijonov dinarjev. Toda, kje bodo dobili sredstva za gradnjo, še ne vedo. Kot nam je povedal upravnik Delavske univerze tov. Jošt Rolc, bi se na Bledu morda obnesla paviljonska gradnja prostorov za DU in bi jih gradili po potrebi in postopoma. Kot smo že omenili, je pri Delavski univerzi na Bledu v teku večerna ekonomska in administrativna šola, potem politična šola, ki bo trajala do maja. Razen tega so pripravili začetni in nadaljevalni tečaj nemškega jezika in nadaljevalni tečaj angleškega jezika po magnetofonski metodi. Te dni so na Bledu končali tudi s seminarjem za člane delavskih svetov v trgovini in gostinstvu. Prihodnji teden "pa bodo spet pričeli — skupno s šolskim gostinskim centrom na Bledu, tečaj za turistične store prebelili. Računajo, da bo vodiče in gostince. M. 2. MATI INDIJE - Čeprav pogostokrat slišimo glasove o dokaj kvantitativni in kvalitativni filmski proizvodnji Indije, so filmi te dežele redki gostje naših filmskih platen. V teh dneh smo gledali v Kranju zanimiv indijski film »Mati Indije«. -Film zelo preprosto, včasih celo naivno (kar je verjetno posledica slabega scenarija), sega v življenjske probleme indijskega ljudstva — v probleme, ki tudi nam niso tako tuji. Morda bi bil film lahko nazval — malce pretenciozno sicer — pa vseeno iskreno — pravljico o dobrih in slabih ljudeh. Zanimiva bi bila primerjava življenjskih poti - pravzaprav življenjske borbe s Prežihovi-mi Dihurji. Kljub številnim izredno naivno rešenim prizorom in kljub številnim nefunkcionalno vključenim folklornim motivom je Mati Indije film, ki s svo'o podobo (čeprav idealizirano) marsikaj pove o ljudeh Indije, o njihovih problemih in o njihovi rasti — gospodarski in družbeni. VLAK BREZ VOZNEGA REDA — O Bulajičevem »Vlaku...«, smo v Glasu na kratko že pisali. Pisali, da film v svoji zgodbi sega v pot dalmatinske vasi s Krasa v rodovitno Panonsko nižino. Pisali smo, da jc režiserju uspelo ob odlični igralski zasedbi naslikati celo galerijo oseb tn načeti kopico drobnih človeških zgodb. Bulajičev »Vlak« je s svojo humano problematiko ob odlični obrtni izdela-nosti film, s kakršnim je naša filmska proizvodnja lahko zares zadovoljna. V filmu so zelo močne nekatere zaključne sekvence, ki z izredno notranjo simboliko prepričajo. « ANA IZ BROOKLYNA -Italijan, film Ana iz Brook-Iyna je z Gino Lolobrigido in Vittorijem de Sico prikupna italijanska filmska stvaritev zabavnega žanra. Zgodba filma je ena listih običajnih izseljeniških zgodb — Ana, mlada vdova, se vrača bogata iz Amerike v revno italijansko vas. V tej preprosti zgodbi so ustvarjalci z velikim obrtnim znanjem naslikali ljudi z vsemi njihovimi slabimi in dobrimi stranmi. Film ni jedek, ampak nrizanesljiv in zabaven. Kljub zvenečima igralcema r*a gledalcu po filmu n^ ostane kal dosti več kot prijeten spomin na dve nri oddiha. P. B. Po prvi okrajni reviji zabavnih ansamblov Mladina je bila navdušena KRANJSKA ANSAMBLA NA REPUBLIŠKO REVIJO V KOPER FRANC KOVAČ Krjaveij v »Desetem bratu« umestna bi bila tudi ustanovitev baletne šole. Lepih načrtov je vse polno, toda manjka nam še vedno ljudi, prežetih z ljubeznijo do dela. V upanju, da bodo v Skofji Loki tudi v tem pogledu nastopili boljši časi* bom delal in sodeloval pri škofjeloški Svobodi, dokler mi bo to mogoče.« V. R. Za okrajnima revijama orkestrov in komornih ansamblov glasbenih šol in godb na pihala, je prejšnji teden v Kranju sledila še tretja, in sicer I. revija zabavnih ansamblov. Tudi to je organiziral Svet Svobod in prosvetnih društev kranjskega okraja. Na reviji so se predstavili: kranjski jazz ansambel pod vodstvom STANETA GRASlCA, zabavni orkester KUD »A. T. Linhart« iz Radovljice pod vodstvom POLDETA MAVCA in mladinski jazz ansambel z Jesenic pod vodstvom JOŽETA ZAJCA. Razen malih zasedb sta nastopila tudi dva velika plesna orkestra, in sicer z Jesenic pod vodstvom REMIJA NOCA in iz Kranja pod vodstvom FRANCIJA PUHARJA. Nedvomno je bila velika potreba po tovrstni glasbi ne samo v Kranju, marveč po vseh krajih na Gorenjskem. Sedaj, ko je revija1 zabavne glasbe za nami, lahko ugotovimo, da imamo tudi na Gorenjskem dokaj kvalitetne in celo zelo kvalitetne zabavne ansamble. Zlasti tu prednjačijo Kranjčani, ki so se nabito polni dvorani po- OKRAJNA REVIJA DRAMSKIH DRUŽIN V VEĆ KRAJIH V prihodnjih dneh se bodo na nekaterih gledaliških odrih v kranjskem okraju zvrstile predstave, ki so jih naštudirala naša amaterska gledališča. Posebna komisija pri občinskem svetu Svobod, ki si je ogledala predstave, je predlagala ansamble, ki so segli po umetniško zrelih delih tet jih naštudirali na dostojni umetniški ravni, za okrajno revijo dramskih amaterskih družin. Izbrana dela bodo uprizarjali v več krajih in ne tako kot lani, ko so se vse predstave zvrstile v Kranju v enem tednu. To je bilo utrudljivo za obiskovalce in neprijetno za igralce, saj so morali nekateri igrati pred nezase-dno dvorano, medtem ko so bili v drugih krajih ljudje željni kulturnega razvedrila. Sedanja novost — uorizarjanje del na različnih odrih je zato vsekakor pravilna in utemeljena. Predstave si bo ogledala komisija zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije in med nastopajočimi izbrala kandidate za republiško revijo dramskih amaterskih družin, ki bo v Zagorju od 6. do 12. junija. Na tej reviji bo lahko sodelovalo 5 do 12 gledaliških ansamblov iz vse Slovenije. Prva predstava v okviru okrajne revije bo v Kropi, in sicer v nedeljo, 16. aprila popoldne, ko se bodo tamkajšnjemu občinstvu predstavili Kranjčani z delom Alejandra Casona »DREVESA UMIRAJO STOJE«. Istega dne. prav tako popoldne, bodo člani gledališča »Tone Cufar« uprizorili v Kranru Gow d'Usseaujevo dramo »GLOBOKO SO KORENINE«. V petek, 21. aprila zvečer, bodo v Prešernovem dodališču v Kranju nastopili Cerkljani z delom Arthurja MiHcrja »VSI MO*- JI SINOVI«, v nedeljo, 23. aprila popoldne, pa Jezerjani s Fin-Žgarjevo »RAZVALINO ŽIVLJENJA«. DPD Svoboda StražiSče bo v nedeljo, 16. aprila zvečer, uprizorilo v Železnikih Johna Pa-tricka »VROČO KRI«. V petok, 21. aprila zvečer, pa igralci z Ja-vornika na domačem odru igro »RAZVALINA ŽIVLJENJA«. Z isto predstavo bodo zvečer, vendar dan kasneje, nastopili v Pod-nartu igralci društva »France Prešeren« iz Žirovnice. V nedeljo, 23. aprila zvečer, pa bodo na Javomiku igrali igralci iz Kranjske gore z Vlado Novakovim delom »DOBRODOŠLA MISS AGATA«. Repertoar revije je torej precej bogat in bo nudil ljubiteljem dramske ustvarjalnosti lep užitek, saj so tudi izvedbe posameznih amaterskih družin na precejšnji umetniški ravni M. F. slušalcev predstavili z dvema ansambloma. Eden in drugi je požel, zlasti med mladino veliko odobravanje (to dokazujejo tudi aplavzi kar med izvajanjem skladb) in zato zaslužijo vsi mladi godbeniki vse priznanje. Čudovit ritem in vse ostale vrline in lepote zabavne glasbe je znal vodja, tovariš Franci Puhar, vliti v orkester, da je dobil poseben zvok. Razumljivo je, da Jeseničani, ki vadijo šele dober mesec, niso zaigrali najbolje, predvsem pa je bil njihov ritem zelo slab. Seveda, ž vztrajnimi vajami, to so dokazali tudi Kranjčani, se da marsikaj doseči. Radovljiški glasbeni ansambel jc pokazal veliko smisla za izvajanje zabavne glasbe — prav tako kot Jeseničanom je tudi njim manjkalo pravega ritma, kot ga tovrstna glasba zahteva. Lahko zapišemo, da jc I. okrajna revija zabavnih ansamblov dobro uspela. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da niso nastopili zabavni an-^mbli iz Škofje Loke in Tržiča. Tisti ansam^i. '-' pa so nastopili, so dokazali, da je bil v glasbenih sekcijah Svobod in prosvetnih društev z Gorenjske storjen korak naprej na tem področju. Na I. okrajni reviji zabavnih ansamblov je posebna komisija ocenjevala izvajalce in prvi mesti prisodila kranjskemu jazz ansamblu in velikemu plesnemu orke- ustanovili pred dvema letoma, a nismo bili nikoli popolni. Vedno je kdo manjkal in smo morali ansambel vedno »flikati«. Za uspeh imamo prav gotovo vsi enake zasluge, predvsem s tem, da smo redno vadili. Pri velikem plesnem orkestru nas je dobro držal v rokah res mojster jazza Franci Puhar.« SAŠA KOSNIKA prav dobro vsi poznamo kot dobrega športnika iz plavalnih bazenov. Tokrat, pa smo ga videli, kako je vztrajno pihal v svojo trobento. Sašo nam je povedal tole: »Veselje do trobente sem imel že od majhnega. Vedno sem sanjal' o njej in končno sc mi je 1958. leta želja uresničila, ko so mi za maturo kupili trobento. — Vsak je bil potreben v orkestru, da smo to dosegli, še posebej pa vodja, Franci Puhar. Skoda je le, da pristojni v DPD Svoboda v Kranju niso imeli za naša prizadevanja dovolj razumevanja. Vedno so nas gledali po strani.« TOlvIAŽ ZAVRSNIK igra v veliki in mali zasedbi klarinet in alt saksafon. Poslušajmo, kaj je povedal: »Ne razumem tega, da je na Jesenicah, v Radovljici ali v Skofji Loki za tovrstno dejavnost dovolj denarja. Vsi so igrali z novimi instrumenti, lc mi smo si jih komaj izposodili od kranjske godbe na pihala.« ANDREJ JANEZ igra pri velikem orkestru klarinet in bariton stru iz Kranja pod vodstvom | saksofon. Tole je povedal: Francija Puharja. Oba ansambla i »Ko smo v začetku prosili za bosta nastopila tudi rta republiški ' denar, da bi si nabavili vsaj ne- reviji v Kopru, ki bo v juniju letos. Ob tej priložnosti smo povabili v naše uredništvo štiri godbenike iz obeh kranjskih ansamblov, da nam na kratko povedo, kje je vzrok, da so dosegli po razmeroma kratkem času velik uspeh. PAVLE GRASlC igra trobento kaj instrumentov, so nam rekli, da naj najprej nekaj pokažemo, potem ga bomo pa dobili. Upam, da bodo pristojni obljubo držali in nam sedaj, ko je najbolj potrebno, res pomagali. Zlasti gospodarske organizacije bi lahko precej pripomogle, mi pa bi jim prirejali koncerte in delavci bi imeli lepo pri mali in veliki zasedbi. Takole I razvedrilo. Imamo dobrega vod je povedal: j jo, mi pa voljo do igranja zabav. »Kranjski jazz ansambel smo ne glasbe.« Milan Živkovič Ob mesecu usmerjanja mladine v poklice le s pravilno izbiro pot k uspehu (Nadaljevanje in konec) zato ni čudno, da nam mladina Ogovarja na vprašanja nadaljnjega izobraževanja takole: rada bi postala filmska igralka... fada bi postala pevka sodobnih Popevk... rad bi postal nogometni prvak rada bi postala radijska in tele-Vizijska napovedovalka . .. rad bi postal smučar . . . moj življenjski cilj je postati ^fer... pilot ' rad bi bil uslužbenec banke, finomehanik, jaz novinar, Ravnik, inženir itd. Veliko po-^raševanje je za zobotehnično •hoko, za gradbene tehnike, za f^dnjimi strojnimi šolami, deseta se navdušujejo za ekonom-!j?0 in administrativno šolo, za J^oiacijo... Ti poklici so posta-jf modemi, vendar žal vsa naša P^ina ne more tja. Mi potresem© tudi učitelje, profesorje, vzgojitelje, tudi naša vojska potrebuje podmladka v najrazličnejših panogah in smereh, naše kmetijstvo potrebuje dobre tehnike in agronome, gostinstvo potrebuje usposobljene knjigovodje ter strežno in kuharsko osebje, mi potrebujemo socialne delavce itd. Za te poklice pa ni zanimanja, ni naraščaja. Zakaj? Zato, ker starši — otrokovo okolje in tudi šola le prešibko poznajo sončne in senčne strani posameznih poklicev, ker morda ti poklici niso moderni, ali pa zato, ker so bolj odgovorni in slabše stimulirani. Vedeti moramo tudi. da denar ni vse in da je zadovoljstvo v poklicu, zadovoljstvo v življe-niu. Naša družba potrebuje učitelje in profesor i e. ker oni vodijo našo mladino od črke »i« pa tja do znanstvenikov, ki se ukvarjajo z atomsko enermio in poleti na druge planete. Po njih peljemo naš mladi svet v sodobno tehniko in napredno industrijsko proizvodnjo, oni so čuvarji našega jezika. Le vprašajte starše v oddaljenejših krajih Selške doline, kako žalostni so bili ob pričetku šolskega leta, ko so ostale njihove šole brez učitelja. Mi potrebujemo tehniško dobro oboroženo vojsko, saj je vendar le taka v stanju čuvati naše meje. In naša vojska nos-i ime JLA — zato morajo biti v njej pripadniki vseh jugoslovanskih narodov, torej tudi Slovenci. V naši vojski je sedaj vse drugačno življenje kot je bilo v oni v prednorilski Jugoslaviji. Strokovni kader ima enake pravice kot 'vsak državljan, zato se oficirji po končanem delu po-nolnoma svobodno lahko preob-lečejo v civilno obleko in uživajo prav tako zasebno živllenle kot neunii'o'-nvrr.ni državljani. Z*+o nima naša mladina prav nikakih razlogov, da se ne vključuje v zgoraj navedene poklice. Pri usmerjanju v poklic in pri odločitvi za poklic pa je potrebno: poklic do potankosti poznati, t. j. poznati je treba njegove lepote; mlad državljan pa naj pozna težave posameznih poklicev. Poklicno umerjanje in svetovanje je dolg kontinuiran proces, ki se prične že v predšolski dobi, z vstopom otroka v šolo, in se ob sodelovanju najrazličnejših zunanjih vplivov in ob sodelovanju šole in družbe ter analizi strokovnih sposobnosti v poklicni svetovalnici harmonizira In vskta-juje do odločilnega koraka t. J. z vključitvijo v poklic. Ker hočemo staršem in dora-ščajoči mladini v mesecu usmerjanja mladino v poklice pomasati, navajamo nekaj napotkov v razmišljanje: & Starši naj ne ugotavljajo, kateri poklic je njihovemu otroku namenjen ali usojen, temveč naj trezno premislijo, katere možnosti in nagnjenja njihovi otroci imajo in kateri poklici tem kvalitetam najboHe ustrezajo. Dostikrat pa starSi teh nagnjenj ne poznajo, zato* naj iščejo pomoč v šoli, pri zoravniku in pri poklicnem svetovalcu. 0 Starši naj si prizadevajo nepristransko presojati svojega otroka. Ne ga precenjevati, pa tudi ne podcenjevati. Ce v obvezni šoli ne uspeva, ni vedno kriv učitelj, ampak so za to tudi drugi razlogi. Tudi tak otrok se bo vključil v gospodarstvo, zato ga ne smemo niti prezirati niti podcenjevati, niti zasmehovati niti ga žaliti z raznimi, za njihove pojme manjvrednimi poklici: »Za Šuštarja boš kar dober.« »Za pastirja te bomo da1 i . . .« »Za cestnega pometača boš šel« ... itd. Taka naziranja in tako sramotna ocenjevanja poklicov nimajo prav nič skupnega s socialistično miselnost'o. ker naSa družba potre-buie delovne ljudi — od kmetovalca n^ poliu. riK^rla v rudniku, mesaria v kovnici pa tja do znanstvenik*. Da se izognemo takim in podobnim neeativnim te-st.iraniem pokJ'eev r»rav toplo priporočamo rbdUeticM, ki imnio otroke v obvrzni Soli, da obiskujejo šolo zt starše, klor bodo Klatit o problemnt'H svojih otrok sli-'hli mnogo koristnega. §t> Ce hočejo starši svojim otrokom dobro in pravilno svetovati, morajo poznati mnogo poklicev. Ta naloga pa ni lahka, ker se z delitvijo dela in sodobno mehanizacijo v naših gospodarskih organizacijah porajajo novi in novi poklici. Zato svetujemo staršem, da prebirajo časopise, da zasledujejo radijska poročila, da se posvetujejo s strokovnjaki iz najrazličnejših gospodarskih organizacij, da se sestajajo z učitelji, ki naj prirejajo za mladino čimveč ekskurzij in ogledov najrazličnejših dejavnosti, vštevši tudi organe državne uprave, banke, zadruge, organizacijo železniškega in avtoprevoznega prometa itd. 4) Ne strahujte svojih otrok s šolo, z učnim mojstrom, z delovnim mestom, s težkim življenjem in ne silite svojih otrok v usodne poklice, ne iščite protekcij, ne silite otrok v šole zaradi otroških doklacl, ne nasedajte raznim reklamam, ne silite otrok v poklic pod vsakim pogojem, da bi čimprej zaslužil..., pač pa spoznavajte svoje otroke in jim pomagajte, da bodo lahko našli svojim psihičnim, fizičnim, konstitucij-skim in temperamentnim dispozicijam ustrezno mesto v naši družbi. Vilko Kus 0G STRAN RADIO ZANIMIVOSTI SOBOTA, dne 8. aprila 1961 Naš gorenjski kot ima nešteto prirodnih lepot, med ka tere prištevamo tudi sotesko Vintgar z bistro Radovno 'n slapom Sumom. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni gre preko »Zumrovega mostu« nad slapom na tisoče domačih in tuj?h turistov. Posebno v vročih dneh nudi Vintgar izletnikom prijeten sprehod v hladnem zavetju. iniUI!lll!llllinill!tllltlltllllllllll!llllllllllttlll!ll!llll!lltlllllllll!!lllllllilllllli Do Vintgarja jo mogoče priti z več strani, običajno pa z Blejsko Dobrave ali Gori j. Pot po Vint-garjevih tesneh je dolga približno 1600 metrov ter se vije med visokimi, nedostopnimi skalnatimi stenami in globokimi tolmuni. — Skozi romantično sotesko teče Ra-dovna. ki izvira v Spodnji Krmi pod Triglavom ter se na vzhodnem delu Vintgarja izliva v Savo Dolinko. Radovna, ki se spreminja iz lepe svetlo do temnozelene barve, je mestoma zaradi močnih padcev vsa peneča. Ima mnogo rib, kar je tudi del užitka za izletnike in ljubitelje ribolova, ki jih radi opazujejo in krmijo. Slap Sum pada čez 26 m visoko skalo. Po dežju Radovna močno naraste in da Vintgarju še večji poudarek in lepoto. Znan je tudi »Pekel«. To je mesto, kjer se bregova Boršt in Holm stikata tako tesno, da je med njima globoko brezno. Prvotno jc bil nad slapom Su-« mom zgrajen samo viseči most — preko katerega so hodili z Blejske Dobrave v Zasip in na Bled. Kmetje iz Zasipa so imeli namreč v okolici Blejske Dobrave sve^a gozdove, polja in pašnike. Soteska Vintgar pa je postala prehodna šele lota 1896. Pot ob t«$nih stenah so s trudom zgradili Gor-jani. Boriti so se morali z globoko vodo in gladko odrezanimi visokimi stenami. Idejo o ureditvi Vintgarja so baje prinesli slovenski fantje iz Avstrije, kjer so služili vojake in videli tak primer v Gesanse pri Admontu, uresničil pa jo je tedanji župan v Gorjah — Jakob Zu-mer (po njem se imenuje most preko slapa). Želel je pospešiti tujski promet ter napraviti Vintgar dostopen izletnikom in blejskim letoviščarjem. To mu je v celoti uspelo. Vsak, ki ga pot zanese v ta delček naše Gorenjske, odnese nepozabne vtise v edinstveni lepoti tesnobno-mirne soteske, ki ji daleč ni enake. RA Osrednja knjižnica kranjske občine (oddelek: Ljudska knjižnica) je v marcu izpopolnila knjižne police z naslednjimi deli: Družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od 1961 do 1965; Aleš Bebler, Narodnostne manjšine v Jugoslaviji; Ivan Regent, Poglavja iz boja za socializem, II. knjiga; France Černe, Razgovori z upravljavci v gospodarstvu; Bogdan Urataric, Proizvodnja zemljišča in živali; Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, VI. del, 5. knjiga Borbe v Sloveniji 1943; Luise Dor-neman, Clara Zetkin; Meto Jova-novski, Nabrekle zvezde; Edgar Vallace, Btedoličnik; Giuseppe Lam-pedusa, Leopard; Kazimir Brandis, Lucija Kralj; France Bevk, Brez krinke; Jara Ribnikar, Vrnil se bom; Janez Jalen, Vozarji II. del, Izpodkopana cesta; Josip Pavicic, Kresnice; Vera Atbreht, Nekoč pod Gorjanci; Herman Kesten, Otroci S NOVICE knjižne police Gernike; Grimovc pravljice III; Josip Ribičič, Mihcev škrat; Rainer Maria Rilke, Pesmi o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkcja; France Filipič, Ptice letijo v daljavo; Salvatore Quasimodo, Pesmi; France Pibcrnik, Bregovi ulice; Mila Kacičeva, Letni časi; Euripides, Bakhe, Alkestis, Feničanke; Zaha-ria Staricu, Bosonogo ljudstvo; Nada Gaborovič, Jesen brez poletja; Nikolaj Nosov, Neznalčkove dogodivščine; Marija Vogelnik, Babica je najmlajša; Gyu!a Hlyes, Madžarske pravljice; Novogrške pravljice; Pravljica o rumenem žerjavu; Desanka Maksimović, Pravljici o enodnevnici; Josef Čapek, O psičku in muci; Vsevolod Ivanov, Oklopni vlak 14-69. Partizani; Maric Majerova, Čudežna ulica in nezadovljni zajček; Damir Feigel, Ob obratu stoletja; Astrid Lindgren, Nevarno življenje Kalleja Blomquista; Kristina Brcnk, Golobje, sidro in vodnjak; Janez Menart, Časopisni stihi 1950— 1960; Richard Brooks, Blišč in beda Holywooda; Ivan Olbracht, Nikola Suhaj; Jaro Stoviček, Oranžna lupina; France Bevk, Mladost med gorami; Franc Milčinski, Zbrani spisi II. knjiga; F. S. Finžgar, Izbrana dela III. knjiga; Thornton Vildcr, Marieve ide; Ravbar-Janež, Pregled jugoslovanskih književnosti; Za celo leto. Priročnik iger in deklama- cij; Marija Nablocka, Izpovedi (zapisal Mirko Mahnič); Bratko Kreft, Poslanstvo slovenskega gledališča; Franc Lipah, Gledališka zmes; Dra-gotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem III. knjiga; Luc Menaše, Holandsko slikarstvo 17. stoletja; Milan Brezovar, šole in muzeji; Zbornik Koroške; Mortis, Zgodovina seksualnosti; Ivan Grohar. Besedilo France . Štele. Slovenski likovni umetniki; Zivko Ko-stič, Kemija, malo za šalo, malo za res; France Kri/.anič, Elektronski aritmetični računalniki; Črtomir Zoreč, Tekstilne snovi in izdelki; Aleš Strojnik, Pogovori o fiziki in tehniki; Anton Zischka, Azijski divji zapad; "Oskar Hudales, Fata morga-na; Anton Ramovš, Zemlja skozi milijone let; Bogdan Binter, Po nižinah in gorah Jugoslavije; Fuchs-Hillarv, Čez belo celino; Anton Tr-setnjak, Človek v stiski; Mihail Lif-šic, Problemi umetnosti in filozofije. Bil je zločinec in zver POLJAKI PRIČAJO PROTI NACISTIČNEMU KRVNIKU Proces proti bivšemu poveljniku koncentracijskega taborišča Gusen, Chmielewskemu har njegovemu pomočniku Jungeju, ki že mesec dni teče v Ansbachu (Zahodna Nemčija), se je pravzaprav začel šele z izpovedmi prič iz Poljske. Najboljšo karakteristiko obtoženega Chmielevr'"'^ je podal 62-letni direktor ~\ poljskega industrijskega '-ja, ki je pred sodiščem izjav.:: »Bil je zločinec in zver. Bil je znan po tem, da si je izmišljal najstrašnejša mučenja za svoje ujetnike. Ujetniki so že ob prihodu čutili njegovo strašno roko. Od železniške postaje Mauthausen do taborišča smo imeli v prvi uri kar 6 mrtvih, ki jih je sam Chmielew-ski postrelil, ker niso hocKli dovolj naglo.« Priča je izjavila, da je obtoženi Chmielewski zelo rad govoril: »Dober jetnik ne vzdrži v taborišču več kot tri ali štiri mesece.« Poljska priča, Noga j, je izjavil: »če je Chmielewski opazil na telesu kakšnega jetnika vtetovirane zanimive risbe, ga je takoj poslal v bolnišnico, kjer mu je zdravnik dal smrtno injekcijo.« »Vsi, ki so prišli v bolniško barako, so bili obsojeni na smrt. Dobili so smrtno injekcijo ali pa so jih esesovci T>otopili v kopal-nwi bazenu.« Krike v bazenu natlačenih jetnikov slišijo priče še dane«;. Pri nekem apelu je vprašal Chmielewski, koliko Zidov Doslej največja potniška ladja »Oriana« Je zgrajena ▼ pretežnem delu iz aluminija .Prav zaradi tega ima posebne pozitivne lastnosti, kakršnih dosedanji potniški »velikani« nimajo Najstarejše trojčice Tri vdove z imeni Faith (Vera), Hope (Upanje) in Charitv (Ljubezen) so praznovale te dni v Fra-minghamu (ZDA) svoj 93. rojstni dan. To so najstarejše žive troj je v taborišču. Ko mu je neki esesovec povedal številko 17, je obtoženi dejal: »Cez teden dni jih ne želim več videti!« Poljski jetnik Kalinovker je plačal s smrtjo, ker si je drznil protestirati proti trpinčenju bolnikov v bolniški baraki. Ko so ga esesovci lovili po taborišču, se je »rešil« s tem, da se je zaletel v električno ograjo. Proces se nadaljuje. Goreči brzovlak V petek zvečer se je pripetila iz zadušljivega predora. Dva va- na progi Turino—Milano huda železniška nesreča, pri kateri je izgubilo življenje pet potnikov, 70 pa jih je bilo huje ali laže ranjenih. Med ponesrečenimi je tudi italijanski poslanec hi bivši obrambni minister PaccVrdi. Do nesreče je prišlo v 1,5 km dolgem predoru med Marni jem in Saci-ccio. Zaradi kratkega stika na električni lekomofcivi je izbruhnil pfcžar, ki se je z izredno naglico širil na naslednje vagone. Se preden se je vlak ustavil, so pričeli potniki v paničnem strahu skakati iz vlaka, da bi Smprej prišli Odmevi na Eicfamannovo razpravo V»1 Raziskovalno središče za nacistične zločince v Ludvvigsburgu (Zahodna Nemčija) je sporočilo, da bo v kratkem postavilo pred sodišče vrsto nacističnih vojnih zločincev. Ze v kratkem se bo začel velik proces, ki bo zadeval razmere v koncentracijskem taborišču Oswienczin. Na njem bo 30 do 35 glavnih obtožencev. Trenutno je okoli 150 osumljencev v preiskovalnem zaporu, nadaljnjih 150 pa jih je pobegnilo v tujino. Razen tega obljublja omenjeno čiče v ZDA in verjetno tudi na svetu. Vse tri so že dve leti pa-1 raziskovalno sodišče, da bo še ledenike na neki kliniki. jtos postavilo pred soddšče okoli 1000 »specialistov za likvidacijo« iz nacističnih koncentracijskih taborišč.V kartoteki tega urada je vpisanih 80.000 osumljencev, med katerimi je 1000 »specialistov«. Pred kratkim je sporočila izraelska vlada zahodnonemški vjadi imena 3000 različnih vojnih zločincev. Raziskovalno sodišče je te zločince takoj pričelo iskati. Torej se je iskanje vojnih zločincev — pod vplivom procesa proti Eichmannu in svetovnega javnega mnenja — vendarle zganilo z mrtve točke. gona sta popolnoma zgorela, razrušeno pa je tudi kakih 200 metrov predora. Poškodovane potnike so odpeljali v najbližjo bolniš" nico. Zdravstveno stanje nekaterih ponesrečenih je zelo resno. Najmočnejši oddajnik Ameriška mornarica jc na atlantski obali začela graditi novo radijsko oddajn" postajo, ki bo najmočnejša na svetu. Nj<* oddajnik bo obratoval z močjo 200 kil*" vatov in bo oddajal s frekvenco 14 do 30 kilociklov na sekundo. Postaja bo imel* dve 299 metrov visoki oddajni anteni, »''* Sele pa jo bodo ladje na vseh svetovni« morjih. Nova ameriSka radijska oddajna postaj* bo dograjena ie letos in nekateri pravij0^ da bodo z njo opravili vrsto poskusov. naj bi tehnikom pokazali, ali jc mog vzpostaviti zvezo tudi s podmornica"11. Dobro namreč vemo, da voda ne prepu*1-' radijskih valov in vsa dosedanja priz3" devanja, da bi jim utrli pot skozi vod"8 plasti, so se popolnoma izjalovila. Z n°" vrm, 'silno močnim oddajnikom p* p<* morda tehnikom uspelo tudi to, kar nedvomno velikega praktičnega pomen*. SAMO ZA ZALJUBLJENCE V japonskih trgovinah bodo v kratkem pričeli prodajati posebne aparate, s katerimi bo moč ugotoviti laž. Aparat bo stal prit>I<2no 15.000 dinarjev in bo po mnenj" konstruktorja prišel prav posebn° mladim, dekletom, ki bodo . lahk° ugotavljale, kaj mislijo njihov"1 zaročenci. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10-, 13., 15., 22., 23. in 24. uri t^r radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 9. APRILA 7.35 Pihalni orkester JLA 8.00 Mladinska radijska igra S.30 Iz albuma skladb za otroke 10.00 še pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesem in ples z Balkana 10.45 Spoznavajmo svet in domovino 11.45 Orkester Mantpvani 12.00 Naši poslušalci čestitajo ki pozdravljajo — L 13.30 Za našo vas 13.45 Z glasbo po Evropi 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Koncertni valčki 16.40 Peli so jih mati moja 17.00 Radi bi vas zabavali 17.30 Radijska igra 18.50 Rapsodija za saksofon in orketter 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 V ritmu počasnega foxtrota 21.00 Rezervirano za operno glasbo 22.15 Ples ob radijskem sprejemnikn 23.05 Nočni simfonični koncert PONEDELJEK, 10. APRILA R.05 Majhen jutranji koncert 8.40 Sedem pevcev — sedem popevk 9.00 Nal podlistek 9.20 V opernem svetu 10.15 Iz dežele v deželo 10.40 Poje zbor Slovenske filharmonije 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Petnajst minut z ZedovoIjnin«i Kranjci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dulan Terčelj: Delo ▼ vinski kleti pomladi 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Igra violinist Rok Klopčič 13.30 Pastoralna suita 13.50 Majhni ansambli 14.15 Jugoslovanske radijske poeta je pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Nali poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Nali popotniki n« »jem 16.00 Scene in arije iz oper 17.15 Šoferjem na pot 18.00 športni tednik 18.15 Don Juen — fantazija 18*r50 OMMk *• zćhflsvja 11 OD NEDELJE 9. APRILA DO SOBOTE 15. APRILA 1961 20.00 Glasbeni variet« 20.45 Kulturni globo* 21.00 Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 23.05 Mladim plesalcem 23.55 Prijeten počitek TOREK, 11. APRILA 8.05 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska lola za srednjo stopnjo 9.25 Sonatina za godala 9.40 Vokalni kvintet Kranjčani 10.15 Skladbe Božidarja Kunca 10.40 Utrjujte svojo angleščino 10.55 Dve ameriški popevki 11.00 Melodije iz Dvorakove Rusalke 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Zvočna mavrica 12.00 Z Božom in Miihom in Valkim kvintetom 12.15 Kmetijski nasreti — Leopold Na-mar: O kooperaciji t čebelarstvu 12.25 Klavir, orgle m orglice 12.45 Pihalni orkester LM 13.30 Zabavni potpori 14.05 Radijska lola za viljo stopnjo 14.35 Zaključni prizor opere HovanJčina 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Iz fonoteke za zabavno glasbo 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Petrulka, baletna suha 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Dve skladbi za godala 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Koncert zbora iz orkestra italijansko švicarskega radia 20.30 Radijska igra 21.20 Tri orkestralne slike 21.30 Veliki zabavni orkestri tega tedna 22.15 Nočni komorni koncert 23.05 Italijanske popevke 23.25 Po mr*m jas za 23.55 Prije««* peffrtek SREDA, 12. APRILA 8.05 Mladina poje 8.30 Drobne orkestralne skladbe 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Za vsakogar nekaj 10.15 Nali pevci t velikih opernih vlogah 11.00 Ob obalah Sredozemskega morja 11.30 Za Cicibane 12.00 Obiskal vas bo oktet bratov Pir-nat iz Jari 12.15 Kmetijski nasveti — dr. ing. Vilko Masten: Novejša kemična sredstva za varstvo rastlin 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Samospevi jugoslovanskih skladateljev 14.05 Radijska lola za srednjo stopnjo 14.35 Hitri prsti 14.40 Stara knapovaka suita in droge pesmi Radovana Gobca 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po idjah posluSalcer 17.15 Sestanek v sredo r7.30 Pevka Olivera Markovič 17.45 Jazz na koncertnem odm 18.00 Kultoma kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Orkester Rajr Conniff 20.00 Vrtinec — opera v 6. slikah 22.15 Za ljubitelje popevk 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 13. APRILA 8.05 Glasba ob delo 8.35 Nastopajo slovenski pevski okteti 8.55 Radijska lola za viljo stopnjo 9.25 Revija instrumentov in solistov 10.15 Panorama zabavnih zvokov 10.40 Pet minot za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.25 Koncert z« klavir in orkester 12.00 Iz folklornih zapiskov Matije Tome« 12.15 12.25 13.30 13.50 14.05 14.35 15.40 16.00 17.15 18.00 18.30 18.45 20.00 20.45 21.25 22.15 22.45 23.05 23.55 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Leskovšek: Uporaba letošnjih gnojil s sodobnimi stroji Zbori in baleti iz oper Napevi iz Španije Poje Komorni zbor RTV Ljubljana Iberia — simfonična suita Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Iz svetovne književnosti Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 45 minut turizma in melodij Odlomki iz manj znanih oper Godala v ritmu Ljudski parlament Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Iz jugoslovanske simfonične glasbe Po svetu jazza Invencije -- klavir Plesni zvoki Prijeten počitek / 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesilča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Orkester Raphaele 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 20.00 Lepe melodije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji, kot so jih opisali njihovi sodobniki 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Orkester Jackie Gleason 22.35 Moderna plesna glasba 72.50 Literarni nokturno 23.05 Večer srbske komorne muzike SOBOTA, 15. APRILA PETEK, 14. APRLA 8.05 Kavkaske skice 8.30 Znani zabavni vokalni ansambli 9.00 Naš podlistek 9.20 Narobi* za duet in orkester v priredbi Janeza Vidriha 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Igra hornist Jože Faloot 10.35 Zvoki velikih mest 11.00 Renata Tcbaldi in Dietrich Fischer pred mikrofonom 11.30 Človek in zdravje 11.40 Popevke se vrstijo 12.00 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Erik Liselt: O siliranja krme spomladi 12.25 Poljska zabavna glasba 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Iz filmov in glasbenih revij 13.45 Polke in valčki naših domačih vi- žarjev 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje mezzosopranistka Giulictta Simionato 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 8.05 8.25 8.55 9.25 10.15 10.40 10.55 11.00 11.30 11.50 12.00 12.15 12.25 13.30 13.50 14.20 14.35 15.40 16.00 16.40 17.15 17.45 18.00 18.15 18.30 18.45 20.00 20.20 21.00 22.15 23.05 Glasba ob delu Nekaj Chopinovih valčkov in mazurk Radijska šola za nižjo stopnjo Priljubljene popevke Simfonietta za godalni orkester Angleščina za mladino Hammnnd orgle Po svetu jazza Pionirski tednik Otroci izbirajo pesmico Ansambel Milana Stanteta Kmetijski nasveti — ing. Jože Site: Nekaj novosti pri letolnji agrotehniki koruze Zabaven opoldanski spored Pozdravlja vas Kmečka godba Od arije do arije Šport in športniki Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo S knjižnega trga Majhna prodajalna plošč Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja Po kinu se, dobimo Francoske popevke Jezikovni pogovori štirje pastorali V planinski koči Okno v sve't Po domače ... za uvod v sobotni večer Obe plati postave Za prijeten konec tedna Oddaja za nale izseljene« Do polnoči v plesnim ritma Televizijski spored NEDELJA, 9. aprila 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 Velvet — serijski film za mladino 15.45 Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Velika, sinja cesta — jugoslovansko-i talijanski film PONEDELJEK, 10. aprila 18.00 Medic, serijski film 18.30 TV pošta 18.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.30 POREKLO JAZZA — glasbeni film / 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Pričakovanje jutra — TV drama 21.30 Šahovski komentar TOREK, 11. aprila 17.00 TV za otroke 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Karavana — serijski film 22.10 Moderato swing — glasbena oddaja 22.50 Prenos športnega dogodka SREDA, 12. aprila 17.00 TV za otroke 18.00 Sestanek ob šestih 18.45 Ljudje pri delu 19.00 Čas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 TV reklame 20.30 Portreti in srečanja 21.00 Prenos športnega dogodka 21.45 Šahovski komentar 22.00 TV magazin ČETRTEK, 13. aprila 9.00 TV v šoli 17.00 TV za otroke 18.00 Pogum in dobra volja 18.30 Najmlajši izobčenec — film 19.00 Pot k nadzvočnemu letalu — znastveha oddaja 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.30 Španska ura — prenos iz opere 21.30 Camnanille sera — del zabavne oddaje 22.30 Cinelandia — filmska oddaja PETEK, 14. aprila 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Šiviljski brivec, prenos iz gledališča 22.30 Šahovski komentar SOBOTA, 15. aprila 17.00 TV za otroke 18.00 Hura soncu in dežju — mladinska igra 18.45 Serijski film 20.00 TV dnevnik 20.15 Osijek, dokumentarni film 20.30 Pesmi Rusije, glasbena oddaj* 21.30 Zimski vrt — zabavno glasbena oddaja 1 22.30 TV film iz serije David Grief 0732 SOBOTA, dne 8. aprila 1961 DRUŽINSKI POMENKI KAKO REŠITI KRANJSKI PROBLEM ŠTEVILKA 2? BO ŠLO BREZ NOVOGRADNJE STRAN Družbena prehrana v Kranju Se vedno na mrtvi točki VERJETNO NE V zadnjem 6asu smo lahko slišali ie vrsto predlogov o tem, kako ublažiti ali popolnoma odpraviti problem, ld nastaja zato, ker v Kranju nimamo osrednjega obrata družbene prehrane. Tako smo dolgo verjeM, da bomo tak obrat dobili v Delavskem domu. Slišali smo, da predvidevajo adaptacijo In močno povečanje kapacitete Iskrtne mcnze, ki bi lahko sprejela tudi večje število zunanjih aboneniov; prav tako je bilo precej govora o preureditvi menze pri Dijaškem domu na Zlatem polju, kuhinje v hotelu Evropa itd. Toda niti eden teh predlogov do sedaj še ni bil aresničen. Krivda je predvsem v pomanjkanja za preureditev potrebnega denarja in na žalost tudi v tem, ker se za nobenega od omenjenih predlogov še niso navdušili vsi odgovorni organi. Le malokatera družina ima sedaj tako veliko stanovanje, da lahko opremi za otroke večjo sobo. Največkrat se morajo ti zadovoljiti z manjšo sobico ali kabinetom. V takem prostoru pa je zelo Važno, da je prostor pametno izkoriščen. Ker prav ležišča zavzema-joprerej prostora, je primerno, če jih namestite onega nad drugim, P* lepemu izgledu sobe niti najmanj ne škoduje. ed dnevi je bil na Občinskem sindrkalnemu svetu v Kranju sestanek chqxge komisije občnega zbora, kjer soSgovorili o komunalnih vprašanjih in^Sv^ružbenem standardu. V razpravio^dcužbenl prehrani so sodelovali pr oredstavniki manjših podjetij. TI •0 bili mnenja, da so vzroki temu, cla v Kranju še sedaj nimamo omenjenega obrata v tem, da ima-:o vsa večja kranjska podjetja za svoje delavce prehrano dokaj dobro urejeno in zato sedaj niso zainteresirana še na gradnji novega osrednjega obrata. Nekateri di-Fkutantje so izražali precejšnje nezadovoljstvo, ker obrat družbene prehrane ni dobil svoje mesto v Delavskem domu, kar so mve- Ni otroka lahko naučiti, da se Pri jedi lepo vede. Oglejmo si, kaj menijo o tem znani pedagogi. Kaj otrok lahko je brez matere pomoči? Strokovnjaki pravijo, da je to Precej odvisno od matere same. V nekaterih primerih eno leto ^r otrok že sigurno drži žličko v roki in jo tudi poskuša nositi v v usta. Toda, so tudi taki otroci, ki še po dopolnjenem drugem letu s široko odprtimi usti pričakujejo, da jih mati nahrani. Male zanimivosti #> Predstavnik združenja zobnih zdravnikov je na posebni tiskovni konferenci med drugim povedal, da imajo že petletni Angleži povprečno po 4 pokvarjene zobe. Več tisoč, manj kot 20 let starih mladih ljudi, mora"imeti popolne zobne proteze. Glavno krivdo za to hosijo starši, trdi omenjeni prod-•tavnik. % V ZDA je vedno več plešastih ljudi. Moškim začnejo lasje izpadati že pri 29 letih. Menda imata samo dva angleška filmska igrai-c«. starejša kot 35 let, svoje lase. sta Clark Gable in Spenser Trancv. Zato je razumljivo, da so v ZDA v zadnjih treh letih odprli *ar 230 novih lasuljarskih delavnic. fj Mnogi strokovnjaki menijQ, ^a jo najboljšo kuharsko knjigo napisal Aleksander Dumas. Nje-8ovo delo no6i naslov »-Veliki 8l0var kuhinje«. % Od vseh vrst mesa Angležinje Največ uporabljajo klobase. Tako Jc neka statistika dokazala, da Angleške gospodinjo pripravijo in servirajo članom svojih družin jetno okoli štiri in pol milijarde klobas. Ze v sedmem ali osmem mesecu življenja otrok na vsak način skuša doseči predmete v svoji bližini. Neizkušene matere otrokom največkrat ne dopustijo, da bi si vzeli tudi žličko, ker se bojijo, da se bodo otroci z jedjo preveč popacali. Toda če bodo otrokove poizkuse vedno znova preprečevale, ga bodo pozneje zelo težko pripravile k temu, da bo lepo sam jedel. Iz tega' torej lahko zaključimo, da je kljub vsemu otroku treba dovoliti, da postopoma in sam pridobiva tudi izkušnje z jedjo. Tako bo materi prikrajšan marsikateri trud. Seveda pa bo moral imeti malček pri svojih poizkusih okoli vratu velik Slinček, ki mu bo pokril tudi vso obleko. Prav tako se je treba srorijazndti z mislijo, da bo trajalo precej časa, preden se bo otrok naučil žličko pravilno nesti v usta. Ko jo že nese lopo v usta, čeprav pri tem jed še poliva, je prvi uspeh že tu. Za tem bo otrok jed vedno rajši sam zajemal. Saj bo to zanj sprva le zabavna igra. Potrpežljivo počakajte, da nese žlico v usta in šele ob popolnem neuspehu mu ponudite svojo polno žlico namesto njegove prazne. Se en razlog je, zaradi katerega bo otrok rad prijel za žličko. To je želja, da zadovolji lakoto. Ce pustite lačnega otroka pred polnim krožnikom hrane, bo le težko počakal, da se vrnete. V tem primeru bo prav verjetno sam poizkušal jesti. Seveda se lahko zgodi, da bo pojedel s krožnika samo tiste koščke jedi, ki jih ima prav posebno rad, potem pa bo potrpežljivo čakal, da ga vi dalje nahranite. Prošnje in svarila v takih primerih ne pomagajo, zato pa bo mogoče uspešno, če boste krožnik brez besed odmaknili. Pri tem ne smete otroku niti z najmanjšim izrazom na licu pokazati, da ste zaradi njegovega obnašanja zaskrbljeni. Otrok hitro opazi vsako spremembo na vašem licu in se zato lahko zgodi, da bo prihodnji obrok samo znto odbil, ker bo hotel preizkusiti svojo moč nad vami in vas prisil'ti, da popustite. Zato se brez ozira na vaše resnično razpoloženje potrudite, da vsakokrat vztraiate z veselim izrazom na licu. Seveda, če ne želite, da svojemu otroku pomagate pri jedi vse do 7. leta. Pečena kaša z jabolki Pol kilograma kaše, 1 in pol litra mleka, 10 dkg sladkorja, ščop soli, 5 dkg surovega masla, 1 kg jabolk. 10 dkg sladkorja, cimet, 1 vanilijev sladkor, 2 đkg margarine. Kašo, vrelo mleko, sladkor, sol in mast zmešamo in vlijemo na pomaščen pekač in postavimo v pečico za toliko časa, da se ka zgosti. Nato jo potresem o z nastrganimi jabolki, s sladkorjem, zmešanim cimetom in vanilijevim sladkorjem, povrhu naknpamo raztopljeno margarino in pečemo Se pol ure. Skutini cmoki 5 dkg margarine, 2 jajci, 40 dkg kute, 12 dkg moke, sol; slan krop, 5 dkg masti, 2 žlici drobtin, sladkor za posipanje, dodamo celi jajci,' skuto, ki naj bo Margarino dobro umešamo, ji precej suha, moko, sol in vse dobro zmešamo. Z žličko oblikujemo cmoke in le-te sproi zakuhamo v slan krop. Vro naj počasi 5 minut. Kuhane naložimo v skledo, jih zabelimo s prepraženimi drobtinami in poresemo s sladkorjem. stitorji obljubljali vse do njegove zgraditve. Ker je sanitarna inšpekcija (po treh letih priprav!) ugotovila, da prostori za tak obrat niso primerni, bi morda sedaj v njih uredili vsaj mlečno restav- 2£yo, ,sgi_j£. ,,^^ja.-j^-J»»*ae ^t«»4r -tMižbone prehrane predv pretesnih prostorih. O preureditvi menze pri Dijaškem domu so v razpravi menili, da bi bila primerna lo za stanovalce stanovanjske skupnosti Zlato polje, nikakor pa nc tudi za meščane iz ostalih delov Kranja. Podobno je tudi z Iskrino menzo, ki Je prav tako precej oddaljena od centra. Ker torej ni resnih izgledov, da bi bito v Kranju moč najti že zgrajene primerne prostore za obrat družbene prehrane, so bili diskutantje odločno mnenja, da se mora tak obrat čimprej zgraditi. V ta namen naj ObLO takoj določi najpotrebnejša sredstva, prav tako naj pristojni organi takoj določijo lokacijo in pripravijo potrebne načrte. Nekateri govorniki so bili mnenja, da bi bilo potrebne prostore mogoče najti v kateri izmed novih trgovskih hiš,, ki Jih bodo gradili v centru.Krtf-nja za Gorenjski sejanr. Seveda so se strinjaJiji^-r/4 kg krompirja, slan krop, V» 1 mleka, 3 dkg margarine, pet jajc, paradižnik, drobnjak, 2 dkg surovega masla. Z mlekom umešan krompirjev pire zvrnemo v namaščeno kozico; površino zgladimo z namaščeno žlico. Za vsako osebo napravimo v pireju vdolbino, v katero ubijemo surovo jajce, ga prekrijemo s pretlačenim paradižnikovim mesom ali z žličko mezge, potresemo z drobnjakom in zabelimo s stopljenim surovim maslom. Jed postavimo v pečico, da jajca za-krknejo. Krompir s skuto 1 Vs kg krompirja, 3 dkg masti, V2I mleka, 2 jajci, pol kg skute, zelen peteršilj, boL Opran krompir skuhamo, olupimo, zrežemo na rezine in ga polovico stresemo v dobro pomaščeno kozico. Po vrhu naložimo nadev, dodamo drugo polovico krompirja in prilijemo mleko, v katerega smo razžvrkljali Jajci. Počasi pečemo pol ure. Nadev: skuti primešamo dobro sesekljano, prepraže-no čebulo in dodamo sesekljan zelen peteršilj ter sol. Krompir s slanino 2 žlici masti, 1 čebula, 10 c.kg prekajene slanine, 1 J/2 kg krompirja, sol. Na masti prepražimo sesekljano Čebulo in na kocke zrezano slanino, dodamo kuhan, olupljen in na rezine zrezan krompir, solimo in dobro prepražimo. Oddih v lepo urejeni terasi ob hiši je vsekakor prijeten TeTasa ob hiši Ob sodobno vh^Jonem vrtu je terasa zelo zaželena, ker lepo povezuje stanovanje z pomaga izkoristiti >sak sončni žarek za bivanje na piy>stem. Pri nas, v zmerno toplem Vodnebju, je zelo važno, da je t&rasa na najbolj zavetnem in prisojnem kotu ob hiši. Ze pozimi je\ včasih tako prijetno vreme, da bi lahko posedeli na prostem, če no pi bilo nadležnega vetra. Pred trm se zavarujemo s stekleno ali |p61Avi-nilasto steno, ki jo pozmej^ lahko odstranimo. V bregovitem svetu teraso obdamo z nizko škarpo ah/ suhozidom, ki ga obsadimo s nritličnimi trajnicami ali vzpenjaMfcarni. Ce je terasa z vrtom v ipu višini, jo zaključimo z n*zki/ri zidom, na katerem lahko poleti tudi posedimo. Terasa p^r lahko v isti vitini prehaja y,.fepo negovano trato ali nasad,, trajnic, vrtnic in drugih ..-Poteti pogosto dežuje, zato je posebno važno, da je terasa prekrita s streho. To streho običajno podpira steber, ki ga obsadimo z lepo vzpenjalfco. Pri starejših hišah se lahko zavarujemo pred dežjem in tudi pred prehudo sončno pripeko s platneno streho, senčnikom ali pergolo, prekrito z vzoenjalkamd. Marsikdo si zgradi ob hiši garažo. V kotu med stenami garaže in hiše lahko uredimo prijetno sodišče za bivanje na prostem. Nekaj lepo razporejenih vzpe-njalk in trajnic ta kotiček močno poživi. Ogrodje za plezalke naj ne bo preveč masivno. Ob opori posebno dobro uspevajo vrtnice vzpenjal-ke, medtem ko jih ob vroči južni steni rada napade plesen in zato propadejo. Posebno dobrodošla je brajda za okrasne srobote. plezajoče lonicere ali kozje parkelj-ce, podraščec, divjo trto in še nekatere druge priljubljene vzpenjal ke. Teraso prekrijemo s kamnitimi ali betonskimi ploščicami različne velikosti. V kotu ob zidu namenoma izpustimo nekaj plošč ter tja zasadimo lepe rastline. S terase naj se odpira lep pogled na vrt, na zeleno vrtno trato, obdano s skupinami drevja in cvetočega grmičevja. Zelenjavni vrt vsaj delno zakrijemo z nasadom trajnic, jagodičevja ali drugimi cvetočimi grmički. Ce ob hiši ne moremo urediti terase, bomo morda našli primeren prostor v kakšnem drugem koncu vrta. Zavetje pa moramo tam umetno ustvariti, bodisi z visokim zid$Sfl|, ograjo iz lat ali bujnim rastlinjem. Ob terasi zasadimo pisgjgjb preorogo' blazinastih trajnic, ki pridejo ob kamnih še prav posebno do veljave. In *Je vaša žena pripravljena?« me je kratko vpra-8al Poročnik. *Mlslim, da je, gospod. Zakaj?« *Potem jo spravite v pristanišče. Ladja bo od-PelJala ob pol dveh. Hitro, človek, skočite!« p°gledal sem na uro. Bilo je 12.40. Zdrvei sem iz signalnega prostora, se zvalil v "aJin razmajani Morris iz leta 1931 in zdivjal h ,*'rnhlliskl cesti. Ko sem naglo zavrl pred bunga-°vom, da se je avto kar obrnil, je bila že skoraj »Pat!*, sem zakričal. »Pat, kje si?« ^rlšia jc iz kuhinje s sveže zlikanim otroškim krilom v roki. ►►Kaj se je zgodilo?« "Odšla boš z ladjo, čez pol ure odpelje.« *Oh, Charles, ne morem. Nisem se Se pripravHa.« »Zdaj ni časa za to. Na, vzemi!« Zmetal sem nekaj stvari v platneno torbo In vlekel Pat proti avtomobilu. Pri vhodnih vratih jc obstala, »Charles, greš tudi ti?« »Bova videla, ko prideva.« »Ne morem Hi.« Za trenutek sva strmela drug v drugega ob čakajočem avtomobilu. Potem sem se ozrl okrog sebe In pogledal v nebo. Krdelo japonskih bombnikov, ki Je bilo manj kot tri tisoč čevljev daleč, je letelo naravnost proti nama. »Ne čakajva tu. Stolkli naju bodo v prah.« Potisnil sem Jo v avto in zdrvela sva proti pristanišču v pravem kotu z bližajočimi se bombniki. Pristanišče je bilo domala pusto, ko sva točno ob 1.30 sredi zračnega napada vihrala med bombnimi lijaki. Tam Je stala le »Wakeflelda«, od koder so pravkar snemali mostlč. Pat so potegnili na krov. Bila je poslednja na poslednji ladji, ki je odpeljala iz Singapura. Trenutek poprej, preden Je izginila med palubami, se je obrnila, me pogledala in se poskusila nasmehniti. »Srečala se bova v Bligbtvju, Pat!« sem zavpil. Ko pa se je odmev mojega glasu povrnil od mogočnega ladijskega trupa, sem se spomnil, da je Blig-htv, kjer sem se pred nekaj manj kot enim letom poročil s to ljubko evroazijsko deklico, bil tako daleč kot kakšen drugI svet. Odslej je bil vsakdo izmed naju popolnoma sam; in možnosti, da bi Pat ali jaz ostala živa v prihodnjih nekaj dneh, so se mi zdele zelo nične. In če bi po čudežnem naključju ostala živa, kako naj upava, da se bova še kdaj videla? Potem ko je »Wakefield« izginila, sem kot osamljen Sel proti avtomobilu. Ob obali so pošastno gorela skladišča in dimna megla, ki je zatemnjevala nebo, se Je vlekla proti središču Singapura. Zlezel sem v avto ln se odpeljal k najinemu bungalovu v ulici Cairnhlll. Tam sem uničil vse, kar bi lahko Japoncem prišlo prav, se preoblekel v čisto obleko ln obledelo srajco khaki barve, ki je bila še topla od likanja, in se nekaj po tretji uri vrnil na Seletar. Letališče sem našel skoraj popolnoma prazno. Naslednjih nekaj dni je minilo v moreči nestvarnosti. Na otok je prihajalo vedno več čet, civilistov in vojakov, v upanju, da bodo v Singapura varni. Ceste so bile prepolne, primanjkovalo je hrane in vode. Nastala je zmeda, toda brez panike. Nad prenapolnjeni otok se je razgrnil mrtvaški prt neizogibnosti in vdanosti v usodo. Zdaj nisem več mogel slediti 205. eskadrlli, ki je, kot so ml pozneje povedali, odšla na Javo. Slučajno Je naneslo, da sem se pridružil mešani gruči vojakov ln civilistov, ki so delali na Bukit Timor cesti blizu Woodlanda. Gradili so cestno oviro. Sel sem k močnemu debeluharju, ki je bil oblečen v kratke bele hlače in zbledelo svileno srajco. Čepel je na petah in pohlepno mlaskal ob svojem sendviču. »Kaj se dogaja tu?« sem ga vprašal. Povedal mi je v zategli avstralski govorici, da delajo ovire na cesti in da se mu zdi ta ideja »prekleto neumna«. Ko sem ga poslušal, sem ga v svojih mislih razvrstil med tiste ljudi, ki se Jim mnogo stvari zdi »prekleto neumnih«. Bil Je robat, krepak možak, nekaj čez Stirideart let star, z razredčenimi rumenkastimi lasmi. Njegove oči so bile hladne in neprijazne, v njegovem smehljaju je bilo malo veselosti. Nepopustljiv značaj! Toda nepopustljiv ali ne, verjel Je v pošteno delo in ponudil mi je pol hrane; ne zato, da bi ml storil s tem uslugo, marveč kar tako, ker se mu je to zdela edina mogoča stvar. V mesecih, ki se sledili, sem vedno znova doživel isto. Ne glede na to, kakšne so bile okoliščine, Donaldson Je ravnal vedno enako. Razgovor ob prvem srečanju ni bil posebno prijeten. Povedal sem mu na kratko, kako sem potisnil Pat na krov »Wakefielda«. Zdelo se mi je, da ga to zanima. »Ste poročeni?« sem ga vprašal. »Aha-ha,« Je zagodrnjal in to Je bilo vse, kar sem lahko spravil iz nJega. Pozneje sem ugotovil, da Je bil dejansko poročen, a si ni bil posebno na roko z ženo (pozabil sem ie, za kaj Je šlo) in da tudi žena nI bila posebno navezana nanj. Potem ko smo postavili straže, smo tisto noč spali v ia/Uesenih skupinah med gumi jerei na neki majhni plantaži. Vlegel sem se na kratko travo, brez odeje, rjuh ln mreže, ki bi me varovala proti moskitom, brez Pat ob strani - in se pogreznil v nemirno, moreče spanje. Zadnje, česar sem so spomnil, ko se je kaleidoskop dnevnih dogodkov še enkrat zavrtel v mojih mislih, Je bil Patln poskus nasmeha in skozi nejasne podobe v spanju so odmevale besede »Videla se bova v Blightyju« - odmevale so in naraščale v oster hreščeč krik. Naslednji dan je skupina, ki je postavljala cestne ovire In kateri sem se kar sam pridružil, začela delati. Po malem smo znosili vkup kopico kamenja ln gramoza, za katero so nekaleri izmed nas optimistično verjeli, da bo zadržala japonsko napredovanje. Toda kmalu se je navdušenje poleglo in čas smo pretolkli z iskanjem drugih skupin, ki so gradile cestne ovire, z zlaganjem streliva k» čiščenjem orožja. Potem smo čuli prek ožine, od Singapura sera, streljanje s topovi. To je bil stalen topovski ogenj, ki je skoraj povsem onemogočil promet čez glavno cesto prek ožine. Bilo je samo še vprašanje časa, kdaj sc bodo Japonci izkrcali In nihče od nas ni bil presenečen, ko smo nekega ranega jutra zvedeli prek našega pollskega telegrafa, da so prešli ožino nekje na zahodu. Sklenili smo, da bomo ostali kjer smo — ne zalo, ker bi imeli kakršnokoli izbiro, toda zdelo se nam je, da bo zaklonišče, ki smo si ga zgradili, še najbolj varno. Skušal sem pregovoriti Donaldsona, da Je edina naša rešitev zbežati prek ožine v malajsko džunglo. Toda o tem ni hotel niti slišati in če si je Don o nečem ustvaril svoje mnenje, ni imel več razumevanja za nasprotno gledišče. »Za božjo voljo, ne bodi tako prismojen,« se je obregnil vame. »Cez ožino prihaja na tisoče Japoncev. Kakšno možnost pa Imamo, da bi prišli tam skozi? In kako naj pridemo živi čez vodo? Saj vendar nisem riba!« / Bilo Je brez haska, da bi se še dalje prepiral z nJim. 8 stran G LAS sobota, dne 8. aprila 1961 piiMii-iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiniiH^^ n H Š RAZGOUOR 24 novih kuharjev V sklopu gostinskega izobra- »Kdo vas jc pravzaprav nav-žcvalnega centra na Bledu de- dušil za gostinski poklic?« Veselje do te stroke sem ■ la tudi triletna gostinska šola. I Ker se šolsko leto bliža koncu H in ker se bo čez mesec dni pri- I čela turistična sezona, bodo go- s renjska gostinska podjetja dobi- §§ la spet nekaj novih, mladih I moči. H ' Anka Brekarjeva iz Sentjan- imela že v osemletki. Zelja se mi je izpolnila, ko sem od gostinskega podjetja »Delikatesa« iz Kranja dobila štipendijo ln sem se vpisala v šolo na Bledu.«, »Kaj menite, ali ste v šoli ža na Dolenjskem se je tudi pridobili dovolj znanja za svoj odločila za gostinski poklic. O poklic?« tem nam je sama nekaj več »Menim, da dovolj. Začetek povedala. je bil malo težji, sedaj pa smo se gostinskega dela vsi privadili.« »Kje boste vi delali: v kuhinji ali restavraciji?« »Odločila sem se za kuhinjo.« »Ali pripravljate učenci III. letnika kakšno posebnost za konec šolskega leta?« »Za nedeljo, 16. aprila, pripravljamo šolsko kulinarično razstavo vseh vrst jedil v Šolskem gostinskem centru v hotelu »Krim«, na Bledu.« »Koliko pa vas je vseh dijakov na šoli?« »Vseh nas je 78, in sicer dva I., dva II. in dva III. letnika.« »Razen vas, koliko se jih je še odločilo za kuharski poklic?« »Vseh nas Je 24.« »AH mislite v svoji stroki študirati še naprej?« »Verjetno ne.« m. Z. TE^s^JA KULTURA anka brekar Suiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiim h n m u neoeu o JESENICE Danes ob 20. uri bodo člani gledališča »Tone Cufar« uprizorili dramo F. S. Finžgarja »RAZVALINA ŽIVLJENJA«. Jutri, v nedeljo prav tako ob 20. uri bodo igro ponovili . PRIMSKOVO V nedeljo, ob 20. uri, priredi DPD Svoboda v tamkajšnjem Zadružnem domu veseloigro dramatika Nestrova »UTOPLJENEC«. KRANJ Ob 10. uri dopoldne v Prešernovem gledališču zadnja uprizoritev »URE PRAVLJIC« v letošnji sezoni. Na igrišču Mladosti ob 10. uri nogometna tekma Planika : Tržič. KOKRICA Zvečer ob 19.30 bo v Zadružnem domu nastopil orkester kitar glasbene šole DPD »France Prešeren« iz Kranja in priredil »Večer zabavnih melodij«. GORICE Dramska skupina DPD Borec Velesovo bo uprizorila ob 19. uri dramo Pera Budaka »METEŽ«. POKLJUKA Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo dopoldne ob 9. uri meddruštvene tekme v skokih in smučarskih tekih. NAKLO Ob 10. uri nogometna tekma Na- ^fclo : Skofja Loka. R/» DOVLJICA Ob 10. uri nog<*netna telema , Prešeren : Mladost PODBREZJE Ob 19. uri priredi Sosvet za klubsko in družabno življenje pri občinskem Svetu Svobod in prosvetnih društev Kranj »VEČER PREŠERNOVE POEZIJE«. Naša športna prognoza Tokrat „šestica V tretjem kolu naše športne ■ jam, Andrej Cemilec in Milan I tekma za prestiž v Slovenski con-prognoze je šlo laže, kot poprej. | Likozar iz Naklega. ski ligi. V Murski Soboti se bosta © v Prvem srečanju je favorit pomerila kandidata za drugo medom ačin, ljubljanski Krim, ki je sto - domača Sobota in Kladivar v prvenstveni tabeli trenutno na iz Celja, ki imata sedaj vsak po šestem mestu, štiri točke Le dva sodelavca sta imela po trd pravilne, dva po štiri, kar devet po pet, medtem ko je eden uganil vseh šest izidov, in bo zato prejel nagrado Glasu; mesec dni bo prejemal naš list brezplačno. Naš nagrajenec je tokrat Kranjčan Franc Suhadolnik. — Zanimivo je, da sta le dva sodelavca napovedala zmago Ljubljane nad Triglavom ter da Je prav ta tekma prekrižala račun osmim, ki so imeli sicer po pet pravilnih prognoz. Vsi, ki so napovedovali v prejšnjem kolu, so pravilno uganili zmagi Jesenic nad drugo ekipo Triglava ter Tržiča nad Naklom, le eden pa se je uštel pr; napovedovaniu izida dvoboja Mladost : Planika. To Je doslei torej najuspešnejše kolo, saj so sodelavci pravilno prognozirali 75 »tipov« od 84 možnih ali skoraj 85 odstotkov. V jutrišnjih napovodih orevln-dujejo »dvoike«. ki oom^n^o zmago postov, kajti tri najbolja moštva Gorenjsko tokrat gostu-Jejo. Tele premore w» nam poslali bralci za četrto kolo: pred Ilirijo, ki je sedma ter le dve točki za štirimi kandidati za drugo mesto. Preteklo nedeljo je Krim igral neodločeno z Rudarjem iz Trbovelj ter mu torej le ne gre tako slabo,, kot je bilo slišati še pred pričetkom spomladanskega dela Slovenske conske lige. Boj za točki bo torej trd in zagrizen, saj jih obema enajstoricama primanjkuje. Sedem bralcev je danes napovedalo zmago Krima, sta bila za Triglav, medtem ko štirje računajo na remi. f» Tržič bo jutri skušal premagati Planiko iz Kranja in ee z osvojenima točkama približati Mladosti ter ostati pred Partizanom jz Škofie Loke. Le bralec iz Naklega je bil nasprotnega mne-ri? se je »odlomil« za zmago Pla-n:ke, medtem ko je dru Tudi Škofi« L*ka bo šla v frosM _ v Naklo, kjer se bo pomerila z domačo ekipo, ki jo Krim : Triglav 1 PInnika : Tržič 2 Naklo : Škofa Loka 2 Trirlav B : Šenčur 2 Prešeren : Mladost 2 Sobota : Kladivar 1 Tokrat sodelujejo - po vrsti: Simon Keržič iz Kranja, Rudi Vidic iz Lesc, Alojz Aberšek iz Kranja, Tone Stular iz Naklega, Sašo Otrin iz Kranja, Adolf Svare iz Tržiča, Janez Bartolj iz Kranja, Janez .Žitnik iz Bohinjske Bistrice, Zvone Mlakar in Janez Zumer iz Kranja ter Franc Fa- 1 2 2 2 2 2 2 1 2 2 1 2 1 0 2 2 0 .2 f 2 2 2 2 0 zueoeti smo.. Pionirji — mladi zadružniki na Bohinjski Beli so njiv* poleg šole zasadili z ribrt¥>m. Lotili so se tudi del pri urejanju šolskega vrta, pridno pa se pripravljajo za prireditev »Spoznavajmo svoj domači kraj«. £, Trgovsko podjetje Sora v Železnikih ima skupaj 16 poslovalnic. Lani so dosegli 25,150.000 bruto dohodka, za leto 1961 pa predvidevajo 26 milijonov; do 1965. leta predvidevajo porast na 36 milijonov dinarjev. Podjetje bo moralo v prihodnje vložiti več tnida pri rekonstrukciji zastarelih poslovalnic. V aprilu bodo pričeli z gradnjo ceste Log - Gabrška gora, ki bo dolga 5 km. Gradila jo bo Kmetijska zadruga Skofja Loka. Va-ščani so obljubili 500 delovnih dni, razen tega pa bodo prispevali 180 kub. metrov ls:i. f) Gasilsko društvo v Bohinjski Bistrici šteje 45 članov, od tega 6 žensk in 23 podpornih članov. Moške desetine so tri, ženske pa bo prevzele sanitetno službo. Eden najvažnejših sklepov, ki so jih sprejeli v zadnjem času pa je izpopolnitev članstva z mladimi gasilci. JEZERSKO - ŽELEZNA KAPLA Da se dokaže koristnost maloobmejnega prometa in razširi slovenska kulturna dejavnost na Koroškem so pristojni organi poskrbeli za, meddrušlveno gostovanje kulturno-umclniških skupin. Tako bo danes, 8. aprila, odšlo v Železno Kaplo DPD z Jezerskega z naštudiranim dramskim delom' »Razvalina življenja«, v režiji Mirka Ccgnarja iz Kranja. V tamkajšnjem prosvetnem domu bodo predstavo uprizorili ob 20. uri. N^Icdn^ega dne, to Je v nedeljo, 9. aprila, bodo Igro ponovili v enem izmed okoliških krajev. Prosvcino društvo »Zarja« i? Zelezn? kapic bo o-bisk tTtl'le. Verjrtn" bodo že v aprilu gostoval! na J-rrskcm z moškim pevskim zborom. zadnja na lestvici, v kolikor pritožba Planike nad Šenčurjem še ni rešena. Ce hoče loški Partizan slediti boju za vrh tabek mora tekmo odločiti v svojo ko rist, vendar bodo domačini sku šali »napraviti uslugo« ostalin trem favoritom. Tudi prognoze i Naklega to potrjujejo, saj sta s-dva odločila za zmago domači r eden (in eden iz Tržiča) pa y napovedal remi. 9 Sedem bralcev se je tokra odločilo za zmago Senčurjanov šest pa jih je vztrajalo na odlc . čitvi, da bo v Kranju zmagal' ©^JmarcajeTunst^naagencua^ ^ Triglava. To je dc Ljubljana odprla svojo najpestrejša vneaatK ^ 20 točk. Realen izid bi bil remi, toda naši napovedovalci so se bolj navdušili za Celjane z odličnim Hribernikom na čelu. Toda ne vsi; drugi so dejali: »Vi še ne veste, kaj zmore Maučeceva vrsta!« Stava se je nagnila v korist Kladivarja — 16:10. j. 2. I. kongres telesne kulture Slovenije začel z delofli PRELOMNICA slovenske telesne kulture Ljubljana, 7. aprila — Danes dopoldne se je začel v Ljubljani I. kongres telesne kulture Slovenije-Udeležuje se ga 382 delegatov zastopnikov partizanskih in športnih društev ter Ljudske mladine Slovenije. Na dopoldanskem delu je kongres naj' prej pozdravil predstavnik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Kimovec-Ziga, nato pa še predsednik republiške komisije za telesno kulturo tovariš Bojan Polak, V središču pozornosti pa je bil referat o vlogi in nalogah telesne kulture v Sloveniji, ki ga je imel predsednik skupnega sekretariata Partizana in športne zveze Slovenije Leopold Krese. Ob 10. uri je predsednik skupnega sekretariata Partizana in Športne zveze Slovenije tovariš Leopold Krese otvoril I. kongres telesne kulture Slovenije, ki je v festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča. Med 382 delegati iz vse Slovenije je še posebej pozdravil zastopnike Glavnega odbora SZDL Slovenije med njimi tovariša Franca Kimovca-Zigo, zastopnika Izvršnega sveta LRS tovariša Bojana Polaka, sekretarja okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franca Popita, zastopnike centralnega komiteja LM Slovenije SZJ in druge. Za tem so izvolili delovno predsedstvo kongresa. Za delovnega predsednika pa je bil izvoljen tovariš Stane KranJc> predsednik CK LMS. Nato je poslovnik kongresa obrazložil tovariš Avgust Likovnik. Po, izvoliti organov kongresa je tovariš Leo-.pold Krese prebral referat o vlogi in nalogah telesne kulture v Slo-veniji. Po njegovem referatu Je ob 12. uri začela razprava. V raz-pravi so sodelovali delegati Ljubljane in Nove Gorice, med njimi tudi zastopnik kranjskega okraja tovariš Jože Kavčič, sekretar občinskega komiteja LMS iz Kranja. Razprava se bo popoldne še nadaljevala. Dušan Feldin Obisk v TVD Partizan Križe Letos igrišče? V telcsnovzgojncm društvu »Partizan« v Križah je danes včlanjenih preko 300 članov. Razen splošne in orodne telovadbe sc ukvarjajo še z drugimi športnimi panogami, in sicer z rokometom, namiznim tenisom, šahom, smučanjem in plavanjem. Lani so samostojno pripravili štiri akademije, in sicer dve doma, eno na Golniku In eno v Zalogu pri Cerkljah. Na letnem nastopu je v Križah sodelovalo preko 250 športnikov. Organizirali so še plavalne, smučarske in sankaške tekme. Vsa dejavnost društva je usmerjena v tekmovanja. Rokometna sekcija' tekmuje v Gorenjski rokometni ligi, šahisti prirejajo stalna tekmovanja z drugimi klubi in sekcijami, isto velja za namiznoteni-ško sekcijo. Program, ki ga ima društvo za letos, je dokaj obširen. — Razen splošnih prireditev, ki se jih bodo udeležili člani društva, to je spomladanski kros, tek »Ob žici okupirane Ljubljane«, bodo v Križah organizirali redna tekmovanja tudi v ostalih športnih panogah. — Orodne vrste pionirk, pionirjev, mladincev, mladink, članov in članic bodo tekmovale v mnogoboju in v vajah na orodju, rokometaši v gorenjski ligi, medtem ko imajo Izletnik poslovalnico na Titovem trgu v< meznega dvoboja. Kamniku. V Poslovalnici, ki po-- prya lestvice _ straži/;k sluje v prostorih Ljubljana - tran-£ . ._ . ' .... '. i. . . . . . _ \ Mladost bo igrala v Radovljici sport, posredujejo iZlete, ekskur-j . ... .......... J .. _____. „^„1, ' „,,f^K.,0 \ tamkajšnjo ena j stori co. Kaže, zije, potovanja, posebne avtobus-j . „._.* „ . . ' ne prevoze, razne informacije, vozne karte za spalnike, itd. Kmalu pa bodo uvedli tudi menjalno službo in prodajo vseh ostalih voznih kart. domačini Kranjčanom, ki se bo rijo za zmago v ligi, ne bodo enakovreden rival. 9 In, kot zadnja, še zanimava V soboto je bil letni občni zbor TVD Partizan v Skofji Loki. Predsednik društva tovariš Miloš Mi-tič je poudaril v svojem poročilu delo sekcij v preteklem letu. V vseh sekcijah (namizni tenis, košarka, nogomet, smučanje, orodna Revija mladinskih pevskih zborov Celjski festival mladinskih pevskih zborov je široko razgibal to vrsto glasbene dejavnosti. Zato vse kaže, da bo letos pelo v Sloveniji 3000 pevcev več kot lani. Ta široka mobilizacija bo izvedena najprej na občinskih revijah, ki bodo v kranjskem okraju že prihodnje dni: 10. aprila ob 17. uri v Tržiču, 11. aprila ob 15. uri na Bledu, 12. aprila ob 15. uri v Sk. Loki. V Kranju bo revija 13. aprila v koncertni dvorani Delavskega doma, in sicer bodo ob 9. uri nastopili eno- in uvoglasni zbori, popoldne ob "5. uri pa tri- in štiri-glasni pev :i zbori. Na kranjski glasbeni reviji bo nastopilo preko 1200 mladih pevcev in pevk. Na Jesenicah bo občinska revija v petek, 14. aprila ob 15. uri, v Radovljici pa v nedeljo, 16. aprila, ob 10. uri dopoldne. Zbori, ki bodo na občinskih revijah pokazali najvišjo kvaliteto, bodo nastopili v sredo, 26. aprila,* Ugotovili so, da je imel Svet na okrajni reviji mladinsl::h pev-,; lani ^a razpoiago 11,790.000 dinarskih zborov, ki bo letos na Je«c-^jeV) ki Jih Je razdelil telesno-nican- •vzgojnim organizacijam, letos pa (Ise je ta vsota povečala na 14 mi- LelOS Spet tečaj l'lijonov SOO.OOO dinarjev. Razdelili l'so skupaj 7,300(000 uinarjev, ne- jezersko — Pred kratkim «e je pr'-ifcgj sredstev pa so namenili no- ćel na Jezerskem teJaj za loferje amater- i vougtanovl^ Občinski Športni je, ki na po-eča 22 tečajnikov. Tečaj >«fzvozi_ organizirala sekcija Jezersko AMD Senčuri • , in ga bodo zaključili sredi tega meseca.(| Precej Je bilo tudi govora O le-Tovrsten tečaj je bil organiziran tudi Ia-(|tošnjih športnih prireditvah v poni kar kale, da se tudi na Jezerskem A častitev 20-letnice ljudske revO-'cdalje bolj motoriziralo in kaž.jo čeda-Jlucije. Po predvidenem programu ljerečje zanimanje z« u IpotU ibo 21. ali 22, julija letos V Sav- Delo TVD Partizan v Skofji Loki 380 rednih tekmovalcev telovadba in splošna vadba) aktivno dela 380 rednih tekmovalcev. Letos so priključili k društvu še smučarski klub, ki bo odslej samostojna šesta sekcija. Lani je društvo imelo okroglo 2,500.000 di^-narjev dohodkov. Od občine pa so S seje Sveta za šport in telesno vzgojo ObLO Kranj Razdelili 10 sredstva i Pretekli torek popoldne je bila v Kranju seja Sveta za šport In telesno vzgojo ObLO Kranj. Na seji so med drugim razpravljali in odločali o razdelitvi sredstev telesno-vzgojnim organizacijam za I. in II. tromesečje, nadalje o športnih prireditvah v kranjski komuni za praznovanje 20-letnlce ljudske revolucije. skem logu velika športna prireditev, ki bo hkrati združena s kulturno zabavnim programom. Nastopili bodo številni športniki iz Kranja, Ljubljane in iz drugih krajev v najrazličnejših športnih panogah. Druge večje športne prireditve bodo tudi v počastitev občinskega praznika v Kranju. — Športna tekmovanja bodo priredili tudi ob odkritju spomenika revolucije v Kranju. - Za občinski praznik Kranja bodo spet organizirali tradicionalni mednarodni namiznoteniški turnir in smučarske tekme na Češki koči. -an dobili še 1,700.000 dinarjev dotacije. Se vedno pa to ne zadostuje za razširitev sedanje telovadnice v mestu in ureditev igrišča v Pu-štalu, kar je glavni problem letošnjega dela. Letos pripravlja društvo dve jubilejni akademiji v počastitev 20. obletnice revolucije. Za dan delovnih brigad pa bodo organizirali košarkarski turnir. V. r. Zaključek v maju ŠENČUR — V minulih dneh se je pričel ▼ Šenčurju le drugi tefaj za Šoferje amaterje v letolnjem letu, ki ga organizira AMD Šenčur. Tečaj poseča 28 tečajnikov in tečajnic. Zaključili pa ga bodo v mesecu maju. šahisti in namiznoteniški igralci * načrtu vsak po 20 tekmovanj. Zaradi tega, ker v Krizah še nimajo prepotrebnega igrišča, so se pri TVD »Partizan« odločili, bodo lotos najprej le-tega zgradili-Občinski ljudski odbor v Tržiču je zanj že odkupil zemljišče. Ra' čuna j o, da bodo za gradnjo i£ri" šča in ostalih naprav, organizirali v Križah posebno mladinsko delovno brigado. Pri gradnji bodo pomagali tudi pripadniki JLA. " Igrišče bo urejeno v obliki malega stadiona in bo hkrati lahko služilo za vse javne nrircditve v Križah. TVD »Partizan« v Krizah tudi nekatere težave. Gre namt"eC za sredstva, ki jih društvu vedno primanjkuje. Dosedanje dotacije od občinskega ljudskega odbora Tržič v znesku 200 tisoč dinarjev ne zadostujejo niti za razsvetljavo in kurjavo. Denar bi moral biti na razpolago tudi za vzgojo kadrov, za nabavo rekvizitov in za tekmovanja. Društvo teh problemov samo ne more rešiti. Nedvomno bo morala priskočiti na pomoč občina in gospodarske organizacije- Jutri start v ženski republiški rokometni lig* Za možkimi, ki so šli v boj že prejšnjo nedeljo, bodo jutri v re' publiški rokometni ligi starta^ tudi ženske. Zastopnik Gorenjske kranjska Mladost, bo odpotoval* na vroča tla v Črnomelj, kjer CP bo srečala z domačim Partiz3' nom. Kranjčanke imajo precej možnosti za osvojitev obeh toč* saj so Crnomaljke novinke v iT gi. Drugi gorenjski zastopnik • republiški ženski rokometni BI* »Storžič« z Golnika pa je iz n*~. razumljivih vzrokov odstopil ^ tekmovanja. "* Spomladanski cross Prihodnjo nedeljo, 16. aP1"^' bodo s svojo sezono pričeli ^ gorenjski atleti, in sicer s trad'^ cionalnim spomladanskim ^r°j Od 100 som v Naklem. Organizira ga bor za atletiko pri Okrajni zv za telesno vzgojo Kranj. R*v* najo, da bo nastopilo preko tekmovalcev in tekmovalk. Pr' padnikov tcl^novzgojnih orga'n zaci j, šol in JLA. Člani bodo tekmovali na 4 in 2000 m dolgi mladi800 na 2000 in 1000 m, članice na in mtadmke na 600 metrov d«£ progi. Tekmovanje bo tudi ek'P^ no/ '* SVETOVNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO V PEKINGU 5 zmag za Jugoslovane Preteklo sredo se je v Pekingu, j Beograda, Jože Vogrlnc i" ^f^e glavnem mestu Kitajske, pričelo ko Hrbud iz Zagreba. Doslej ■ _ ._____ _____,___i_______ t_____i___::_ *r> Si' svetovno namiznotenlško prven stvo, ki je že 26. po vrsti. Na njem sodeluje 27 državnih reprezentanc, med njimi tudi Jugoslavija. Najprej bodo tekmovali za ekipnega prvaka, potem pa bodo merili moči še posamezniki. Jugoslovansko reprezentanco sestavljaj" Kranjčan Janez Teran, dr- Jugoslavija zabeležila z° ^g* zmage, in sicer proti Novi ^ landiji 5:0, proti Singanurju proti Severni Koreji 5:1 in P* Braziliji 5:1. ZADNJA VEST: Včeraj dopo ld- ne je naša reprezentanca še peto zmago proti Ang'HJ* a9 žavni prvak Vojislav Markovič iz rezultat 5:3.