Slev. 140.
V Ljubljani, v sredo, 23. junija I9is.
Len M.
s= Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . . K 26'—
ia en meseo ......2-20
sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . „ 38-—
V	LJubljani na dom:
Za oelo leto naprej . . K 24'— sa en meteo „ . . „ 2-—
V	opravi prejeman meseCno „ 1*70
s Sobotna izdaja: s
sa celo leto........ 7--
» Nemčijo oeloletno . „ 9-— « ostalo inozemstvo. „ 12'—
gg Inserati: m
Enostolpna petitvrsta (T2 n): aa takrat .... f« M t sa dvakrat .... , li „ sa trikrat . • . • „ 13 „ ia večkrat prluna |*|ait,
PmtN ozHiili, zatrtU. tanki M.:
enostolpna petitmta f* Mirte ■ Poslana:
enoatolpna petltmte p« 4« rte
lakaja vsak dan, IsvseadU m-delje tn prasalke, eb B. vi p*f.
Bedna letna priloH Tesal tU.
KS- Urednlitro je y Kopitarjevi nliol štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=> sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Cpravnlštro je t Kopitarjevi nliol It. B. — Kača poštne hranllnloe avstrijske it 24.797, ogrske 2I.9U, bosn.-hero. it. 7563. — Cpravnlikega telefona it 188.
Sedeže
Lvov je zopet v naših rok&Ii! Po več kot
devetmesečnem tujem gospodstvu plapolajo nad glavnim mestom Galicije zmagoslavne cesarske zastave. Radostno navdušenje navdaja srca vseh zvestih državljanov.
V znak veselja in opravičenega ponosa razobesimo po celi deželi cešisrsite in deželne zastave, dajmo duška vznesenim čutilom nad slatino zmago našega orožja.
Pozivljem vse župane v deželi, da v tem smislu vse primerno uredijo v svojem delokrogu.
Bog nam pomozi dalje, do srečnega, častnega miru!
V Ljubljani, 23. junija 1915.
Šusteršič
deželni glavar.
L van zopet austrijslii!
Včeraj zvečer je došla v Ljubljano naslednja uradna brzojavka:
Dunaj, 22. junija. Naša druga armada je danes po težkih bojih zasedla Lvov.
- Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml.
X X X
Drugi avstrijski armadi v Galiciji poveljuje general Bohm-Ermolli.
XXX
Danes smo prejeli naslednjo brzo-ijavko:
Berlin, 23. junija. Avstrijske čete so po težkem boju zavzele Lvov. C. in kr. pešpolk št. 34, katerega iinejitelj je nemški cesrfr, se je odlikoval, ko je vzel z naskokom Lyso Goro.
X X X
KAKO JE BIL ZAVZET LVOV.
" Zmagoviti boji proti Rusom.
Dunaj, 22. junija ob 3. uri 21 minut popoldne. (K. u.) Z\ -iim četam se je posrečilo, da so vzele sovražnikove prednje postojanke zahodr in severozahodno od Lvova.
( ■	X	X
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Boji za Lvov. — Pilanzerjeva armada zopet odbila ruske napade,
Dunaj, 22. junija. (K. u.) Uradno razglašajo: Boji okoli Lvova se nadaljujejo. Naše čete so včeraj v prostoru zahodno od Trnjevega polja prodrle rusko obrambno postojanko južno od mesta in zasedle na več mestih prehode čez potok Szczerek.
Posamezne utrdbe na zahodni in na severozahodni bojni črti Lvova so po ljutih bojih, v katerih se je posebno hrabro vojskovala dunajska deželna bramba, v naši posesti.
Nemške čete so vzele z naskokom vrhove zahodno od Kulikova in so odbile vse napade Rusov z najtežjimi izgubami za sovražni
Južno od Dnjestra je splošen položaj neizpremenjen.
Čete Pilanzerjeve armade so tudi včeraj odbile ruske napade z velikimi izgubami za sovražnika.
Ob Tanevi in na Poljskem je položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Rusi se pri Žolkiewu umaknili. — Od 12. junija ujetih 58.800 Rusov.
Berlin, 22. junija. (K. u.) Uradno razglašajo: Boji severno in zahodno od Lvova se nadaljujejo.
Zahodno od Žolkiewa so bili Rusi ponoči prisiljeni, da so se morali umakniti.
Nemške čete in avstro-ogrski armadni zbori, ki se z njimi vojskujejo, so ujeli od 12. junija 237 častnikov in 58.800 mož in zaplenili 9 topov in 136 strojnih pušk.
Najvišje vojno vodstvo.
stvoni so se od pol 8. zvečer naprej zbirale vedno večje množice, ki so navdušeno manifestirale in prepevale cesarsko in druge domoljubne pesmi. Do poznih nočnih ur so korakale po mestu velike množice z lampijoni. V mestu so še ponoči razobesili zastave. Veliko okenj je bilo razsvetljenih, zvonili so zvonovi. Veliko veselje in ginjenost je vesela novica povzročila med gališkimi begunci. Tudi z dežele iu iz Budimpešte dohajajo poročila o manifestacijah in o domoljubnih ovacijah.
XXX PRED PADCEM.
Dunaj, 22. junija. Iz vojnega poročevalskega stana sc poroča: Poraženi Rusi beže po vseh cestah okoli Lvova, med tem ko se zasledujoči zavezniki na obeh straneh ceste Janov—Lvov in ob grodeški cesti, kakor tudi v jugovzhodni smeri na cesti Lubiewicka—Lvov vedno bolj bližajo Lvovu. Ujeti Rusi slikajo razpoloženje v svoji armadi v najbolj žalostnih barvah. Izguba Lvova in neprestani porazi zelo učinkujejo na moštvo.
Pač so prihajale v Lvov vedno nove pomožne čete, ali vse te čete in rezerve so bile brez orožja. Ti iz Rusije došli vojaki so pripovedovali, da se med ruskim prebivalstvom opaža vedno večje razburjenje. V višjih ruskih vojaških krogih vlada popolna desorijentacija. Krivdo ruskih porazov seveda pripisujejo vohunstvu in neprestano dolže ruske častnike, da so izdali ruske vojne operacije.
KAJ SLEDI LVOVU.
Budimpešta. »Pester Lloyd« izvaja: Naše sile v Galiciji so zdaj podobno razvrščene, kakor so bile sredi avgusta lani. Naše slabe armade so morale takrat potegniti nase premočnega sovražnika, da zavarujejo zavezniku hrbet, v njegovem glavnem boju na zahodu. Tudi zdaj stoje naši polki zopet ob Dnjestru, zahodno od Lvova in ob Tanevu. Ne merijo se pa zdaj s sovražnikom, kakor začetkom vojske, štiri slabe, marveč pet močnih armad. Nasproti sovražniku v odseku Anapol—Jožefov ne stoji več
LVOV.
Zgoraj: Pogled na Lvov. — Spodaj: Marijin trg v Lvovu.
NADVOJVODA FRIDERIK — PRUSKI VOJNI MARŠAL.
Dunaj, 22. junija. Cesar Viljem je že zvečer povodom zavzetja Lvova brzojavil višjemu armadnemu poveljniku nadvojvodi Frideriku, mu čestital na uspehu in ga jc imenoval za pruskega vojnega maršala.
XXX
PRAZNOVANJE LVOVSKE ZMAGE NA DUNAJU.
Dunaj, 22. junija. (K. u.) Poročilo o zavzetju Lvova je povzročilo v celem mestu živahno vrvenje in veselo navdušenje. Šc prej, preden so o dogodku poročali listi s posebnimi izdajami, je občinstvo na Ringu izvedelo, da je padel Lvov, ker so razobesili lia poslopju vojnega ministrstva zastave. Bliskovito hitro se je razširilo po celem Dunaju veselo poročilo. Pred vojnim ministr-
slabotna čruovojniška skupina Kum-mer, marveč cela šesta armada pod ge-neralpolkovnikom Woyrschom. Rusija se je nahajala avgusta na višku svoje neomajane moči, zdaj stoji tam, kjer je pričela, da nas razbije, a zdaj se je vrnila tja sama pomandrana. Naše čete zonet prodirajo proti Visli in proti Lublinu. Mogoče se bodo zopet bile bitke pri Ivrasniku in Zamoscu, a obrnili se ne bomo več nazaj. Rusija je vržena s svojega stališča, ki ga je zasedla avgusta. Izgubili so žc petino svojih ljudi, ki so ali ujeti ali pa mrtvi. S štirimi petinami še razpolaga, a deloma so ti ostanki razbiti, deloma še neizurjeni in nesposobni, da v tej vojski še za silo nastopijo. Carjeva država sc naslanja še na eno upanje, da končamo svoje prodiranje, ko izpraznimo Galicijo in da Nemčija nastopi nato z vso svojo silo na zahodu in da prepusti Avstrijo samo sebi, ki bi morala zato zopet pre-
iti v obrambo. Ni jih veliko, ki bi to verovali, ker bi Nemčija izpustila tako že zrel sad in konec vojske z Rusijo. Čim hitrejše se dovede vojska z Rusijo do konca, tem hitrejše bo tudi končana vojska na zahodu.
VAŽNOST BITKE PRI LVOVU.
Berlin. O važnosti bitke pri Lvovl izvaja »Lokalanzeiger«: Bitka pri Lvovu se je pričela, ko so zavezniki uvrstili svoje težke topove. Odločiti in končati mora del velike vojske, zato se bije na veliko obsežnejšem prostoru, kakor lanska bitka pri Lvovu. Rusi se sicer obupno branijo, a v tej bitki nas preveva zavest, da Rusom morebiti ne gre niti za to, da bi se branili in ne za to, da zmagajo, marveč da rešijo svojo priprego, ki je jako zmedena, in svoje topove. Zgodovina te vojske nas uči, da so Rusi v takem obupnem boju mogočni sovražniki, a izkušnja nas tudi uči, da se nasproti naši artiljeriji nič ne drži, kadar nastopi ta z vso svojo silo. Naši topovi so zdaj zopet streljali iz tistih postojank, iz katerih so streljali meseca septembra.
XXX MESTO LVOV.
Zmage vajene zavezne armade so barbarom zopet iztrgale Lvov. V tem trenutku je umestno, da si predočimo Lvov preteklosti in sedanjosti. Danes nad 220.000 prebivalcev (86% Poljakov, 11% Rusinov in 3% Nemcev) broječe glavno mesto Galicije je zgradil krog leta 1250. knez Lev ob vznožju gradu, ki je bil zgrajen kot trdnjava proti tatarskim vpadom; 1340. leta je osvojil Lvov poljski kralj Kazimir Veliki in mu dal magdeburško mestno upravo. Ležeč ob važni, iz vzhoda v Evropo vodeči trgovinski cesti, se je Lvov že zgodaj razvil v mogočno trgovinsko mesto. Dolgoletni, dasi hrabro prestani boji s Tatari in kozaki in porušitev mesta po švedskem kralju Karolu XII. (1704.) so povzročili, da je Lvov izgubil pomen kot trdnjava in trgovsko mesto.
O priliki delitve Poljske (1772.) je po-stal Lvov glavno mesto avstrijske gališke kronovine. Mesto ima mnogo znamenitih stavb, v prvi vrsti cerkva. Rimskokatoliška stolnica je gotična stavba in obsega tudi dela nemških mojstrov. Armensko-katoliška stolna cerkev, ki je bila zgrajena v 14. stoletju kot posnetek katedrale v Ani (Armenija), je delo Šlezijca Doringa. Rusinska katedrala sv. Jurija, ki jo je zgradil Witte v 18. stoletju, je mogočna kupolska zgradba v plemenitem rokoko. Razen tega je v Lvovu še mnogo drugih lepih cerkva. Na znamenitem glavnem trgu, ki ga obdajajo stoletja stare hiše, stoji mogočna mestna hiša s 65 metrov visokim stolpom. Novo mestno gledališče je bilo zgrajeno pred 15 leti v nemškem renesančnem slogu. Lvovska univerza je bila ustanovljena leta 1661.; pred izbruhom sedanje vojne je štela 5500 slušateljev. Razen tega ima Lvov tehnično visoko šolo s skoraj 2000 slušatelji, živinozdravniško visoko šolo, kadetno šolo, trgovsko akademijo ter mnogo srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Lepe so stavbe trgovske in obrtne zbornice, glavne pošte, avstro-ogrske banke, državnoželezniškega ravnateljstva i. Jr, Znamenit je muzej. Dalje je v Lvovu cela vrsta spomenikov: kralja Sobieskega, poljskih pesnikov Mickie-wicza, Fredra, Njcjskega itd. Poseben kras dajejo mestu lepi nasadi: Kilinskijev park s spomenikom varšavskega junaka Kilin-skega; Jezuitski park in Grad (»Wisoki Zamek «), na katerega vozi električna železnica; tu so stare razvaline in »Unijski grič« (v spomin zedinjenja Poljske z Lita-vo). Krog Lvova je mnogo gozdov, ki so postali ž-tev ruske invazije, letovišč in zdravilišč. Mesto ima pet kolodvorov in razsežno cesSno omrežje.
RUSKO URADNO POROČILO O BITKI PRI GRODEKU.
Petrograd, 20. junija. Generalni štab poroča: Pri Szawleh nobene izpremembe. Zahodno od Njemena smo dne 17. in 18. zavrnili slabotne napade v smeri na Suvvalki Kalvarijo. Na večer dne 17. junija je sovražnik ob izlivu
Ravvke prešel k napadu; o polnoči smo gtt postni odbili.
V	(Julidji so bile na tanewškt fronti prasko prednjih straž,. — V smeri na Ra-svorusko so se v noči IS. junija razvili l>oji okoli Nowiny in U lička. Glede podrobnosti boja pri Lubaczowu je omeniti, da je naša konjenica 15. junija izredno drzno napadla nemško pehoto. Sovražnik jo vsled panike ustavil ofenzivo. Na fronti Kamenv-Grodek —Komarno so si dne 17. junija naprej potisnjeni oddelki sovražnika poizkušali prebiti pot preko grodeških ribnikov, pa so bili odbiti. Boj topov in pušk še traja. Pod Niznio\vom je sovražnik pri vaseh Gorygliaily in Dolini vrgel znatne sile preko Dnjestra, toda vse njegove poizkuse, da bi iz globokih za-vinkov Dnjestra udaril, smo uspešno zavrnili pri vaseh Koropiec in Snowi-dow.
Med Prutom in Dnjestrom se vršijo trdovratni boji. 17. junija so naše čete prodirale na fronti Prut—Bojan.
Petrograd, 21. junija. Generalni štab poroča: Zahodno od Njemena se vršijo krajevni težavni boji. Na nare\v-ski fronti 19. junija boj topov pri Jed-norozecu in Grudulsku. Na fronti ob Tanewu ni znatnejših bojev.
V	smeri na Raworusko in ob črti pri Grodešklh ribnikih je sovražnik 18. In 19. prešel z močnimi četami k ofenzivi. Med četami so bili vojaki, došli iz Belntle.
Ob Dnjestru so se dne 19. junija nadaljevali trdovratni boji s sovražnimi četami, ki so prekoračile reko nad Nizniowom. Prodirajoč od reke naprej je sovražnik prodrl do vasi Koronec in Kosmierzin, toda vrgli smo ga z odločnim protinapadom s težkimi izgubami nazaj in je samo v vasi Kosmierzin popustil nad 2000 ujetnikov in 7 strojnih pušk.
Med Prutom in Dnjestrom se ]e 18. in 19. junija nadaljeval silovit boj. Pri vasi Bala v Umtovvka srno vzeli 8 strojnih pušk.
BREZUSPEŠEN RUSKI KRONSKI SVET.
Berlin. Iz Scheveningena se poroča: V kronskem svetu minuli petek pod carjevim predsedstvom so se izključno pečali le z vprašanjem obrambe Lvova. Veliki knez se kronskega sveta ni udeležil.
VOJNI POROČEVALCI ODPOSLANI IZ
RUSKEGA GLAVNEGA STANA.
Kodanj. »Tidende« poroča iz ruskega glavnega stana: Generalisimus je ukazal, da morajo odstraniti iz ruskega glavnega stana vse nevtralne vojne poročevalce, Tudi francoski vojni poročevalci so došli iz glavnega stana v Petrograd.
so žc utrujeni in za ofenzivo nesposobni, Svojih velikih rezerv nc morejo spraviti na fronto ter krijejo svoje izgube na ta način, da vlačijo čete z ene fronte na drugo.
General E. pl. B8hm-Ermolli,
poveljnik druge armade, ki je zavzela Lvov.
XXX feEG RUSOV.
Dunaj, 22. junija. S črte Were-szyca so se Rusi umaknili v begu. Rusi, ki so se sicer in tudi že v bitkah pri Grodeku umaknili šele, ko so jih štirikrat ali petkrat naskočili z bajoneti, so se na črti ob Wereszyci umaknili takoj, ko so zadoneli prvi hura klici naših naskakujočih bataljonov. Streljiva je Rusom zadnje dni. tako primanjkovalo, da so pričeli odvažati svoje topove. Vsled zasledovanja zveznih čet je sovražnik izgubil osobito veliko voz, ki jih je žrtvoval, cla mu niso ovirali umikanja. Vozove, ki so zapirali ceste, so naši vojaki zmetali na polja, da so mogli zasledovati sovražnika,
ZA RUSE NEUGODNI BOJ MED PRUTOM IN DNJESTROM.
Kodanj, 22. junija. Petrograjska zasebna poročila javljajo, da se med Prutom in Dnjestrom bijejo zelo ljuti boji, ki se za Ruse neugodno razvijajo.
RUSI SE UMIKAJO IZ BRODYJA.
Kodanj. (Kor. ur.) Rusko gališko civilno upravo, ki so jo premestili 6. t. m, iz Lvova v Brody, so 19. t. m. preselili v Ostrog v Rusiji.
RUSI UTRUJENI.
Bern, 22. junija. »Berner Bund« piše: Rusom se ničesar več ne posreči, Očividno
^cS) 10636
C-
General baron pl. Pflanzer-Baltin.
XXX
RUSKO ČASOPISJE SME O PORAZIH V GALICIJI POROČATI.
Petrograd. Generalni gubernator v Odesi je prepovedal poročati časopisju o aretacijah politično sumljivih oseb in o hišnih preiskavah. Vojaška cenzura je povabila urednike časopisja na posvetovanje. Pojasnili so jim položaj v Galiciji in jim dovolili, da smejo listi previdno poročati o ruskih porazih v Galiciji. »Novo Vreme« že poroča o naših uspehih, ki jih fs povzročila gostost strategičnih železnic v Nemčiji, »Rječ« poroča, da se Rusi v Galiciji umikajo, a da Lvov še ni v nevarnosti in da tudi Lublin ni ogrožen. »Den« opozarja, da se bodo morebiti Rusi umaknili iz Galicije,
XXX
OGROŽENI KRAJI V ZAHODNI RUSIJI.
Stockholm. V zahodni Rusiji je vedno več krajev vojaško ogroženih. Generalni štab je odredil, da smejo potovati civilisti v Rigo, Vilno, Bialistok in v Ivangorod lc s jX)sebnim dovoljenjem višjega poveljstva. V trdnjavo Diina-munclc pa sploh nihče ne sme.
RUSE SKRBI VARŠAVA.
Kodanj. Ruski vojaški krogi opozarjajo, da postane lahko Varšava v kratkem času središče vojaških operacij. Vojaški krogi pripisujejo podjetju proti Varšavi veliko važnost in ne prikrivajo svojih skrbi. Generalni gubernator je vse odredil proti vohunom in zrakoplovom. Odstranili so vse sumljive ljudi.
DOGODKI NA KURDSKEM.
Geni. »Matin« piše o operacijah v baltiškili deželah: Na Litavskem se bijejo zdaj ljuti boji. Nemci poizkušajo tu, da severno od Šavl udarijo na Rigo. Kaj da Nemci prav za prav nameravajo, se pokaže, ko pojenja gromenjc topov gališke bitke.
NOVI GUVERNER V PJOTRKOVU.
Pjotrkov, 22. junija. Novimenovani vojaški guverner v Pjotrkovu, general Lu-stig pl. Preanfeld, je nastopil svoje mesto.
XXX
RUSKI CAR ZA BOJ DO POPOLNE ZMAGE.
Chiasso, 22, junija. »Secolo« poroča, da je ruski car sprejel italijanskega poslanika markiza Carlottija in mu dejal, da v6 ceniti pomen italijanskega nastopa. Rusija se bo borila do popolne zmage. Sasonov je izjavil dopisniku lista »Secolo«, da se Rusija pripravlja na drugo zimsko vojsko.
POBITOST V ITALIJI RADI RUSKIH PORAZOV.
Lugano. (K. u.) Zmage avstrijskih in nemških armad so v Italiji globoko učinkovale. »Corrierc della Sera« poizkuša oslabiti njih važnost na skupen vojni položaj in izvaja: Potrebno jc, da se zanusti Lvov in cela Galicija (!), da sc more razviti izdelani ruski vojni načrt in je res najumestnejše (!), da zasede sovražnik rusko ozemlje, ki je le malo preskrbljeno z železnicami in s cestami. S političnega in z moralnega stališča se glede na lastne narode in na še poslušajoče balkanske države o uspehu avstrijskih in nemških čet ne more dvomiti, a z vojaškega stališča sc o uspehu še lahko prerekajo.
RUSKA NAROČILA V AMERIKI. Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Christianije: Rusija je naročila v Ameriki 6 milijonov vojaških škorenj, v Kanadi pa 22.000 železniških voz.
RUSIJA ODPOKLICALA IZ SRBIJE SVOJE ODPOSLANIŠTVO »RDEČEGA KRIŽA«.
Carigrad. Tudi Rusija je odpoklicala iz Srbije svoje odposlanišlvo -Rdečega križa«, ker potrebuje po zadnjih porazih
več zdravnikov in zdravstvenega materijala.
XXX
DIMITRIJEV NASLEDNIK.
Chiasso, 22. junija, »Secolo« poroča iz Petrograda: Na mesto odstavljenega generala Dimitrijeva je veliki knez Nikolaj Nikolajevič pozval generala Loeča.
XXX
JAPONSKI TOPOVI NIČ VREDNI.
Kodanj. Ruski »Invalid« poroča: Rusija je preklicala naročila topov v japonskih tvornicah, ker so bili japonski topovi in streljivo za nič, kar je tudi vplivalo, da so bili Rusi poraženi v Galiciji.
XXX
KAKO STRAŠNO UČINKUJEJO NAŠE KROGLE.
Curih. Vojaški zdravnik ruskega generalnega štaba Lesgwissen, ki je obiskal gališka bojišča, izvaja: Artiljerijske krogle so povzročile sedem osmink vseh ran, in sicer polovico težke, drugo polovico pa lahke krogle. Krogle iz pušk v tej bitki niso imele nobene važnosti več. Pehota noče. prodirati, dokler artiljerija ne dovrši svojega dela. Strašno učinkujejo 42-cm možnarji; avstrijski 42-cm možnarji učinkujejo še strašnejše in so nevarnejši kakor nemški. Nova krogla tehta 1250 kilogramov in se dvigne 7 kilometrov visoko. Vkoplje se v zemljo 6 metrov globoko, predno razpoči. Učinek je tako strašen, da kdor pri eksploziji ni ranjen, več dni ni za nobeno stvar sposoben,
DELO NAŠIH MOŽNARJEV.
Petrograd, »Rusko Slovo« poroča iz Lvova: Avstrijski možnarji učinkujejo tako, da si tega ne moremo niti predstavljati. Tam, kjer padejo na tla, uničijo vse življenje; v obsegu 50 metrov ostanejo posamezniki živi, a so ranjeni ali pa dolgo časa nezavestni.
General Puhallo pl. Brlog.
XXX RUSIJA IZGUBILA TRI MILIJONE MOŽ.
Frankobrod. »Frankfurter Zeitung« poroča 18. junija iz Petrograda: Uradno se je poročalo, da je izgubila Rusija do 25. majnika 97.422 častnikov, odkar traja vojska. Ujetnike tudi večkrat uvrste med mrtve. Po dosedanjih izkušnjah pride na enega mrtvega častnika 30 mrtvih mož. Zato je Rusija do 25. majnika izgubila tri milijone mož; od 25. majnika nadalje sc pa mora prišteti še pol milijona mož.
X
X
NOTRANJA KRIZA V RUSIJI,
Stockholm, Ruski minister Maklakov je odstopil zaradi nevzdržljivih notranjih razmer. Stavke in nemiri slabe notranjo rusko silo. Maklakov jih ni mogel preprečiti. V Moskvi so sicer proglasili oblegovalno stanje, a uspeh je izostal. V Moskvi stavka 13.000, v Petrogradu 16.000, v Odesi 14.000 delavcev. Maklakovu naprtujejo tudi odgovornost vsled zmed v notranji upravi, ki so pa le posledice staroznanega ruskega nereda. Porazi tudi učinkujejo. Splošno zahtevo, naj skliče duma, vodi volja, da izsilijo dumi večji delokrog, Prvi je vsled teh napadov padel Maklakov.
Geni. »Journal« poroča iz Bukarešta:
V	Odesi so bili v sredo ponoči krvavi nemiri. Podrobnosti še niso znane,
Bukarešt. »Adeverul« poroča: V celi Rusiji se vrše pogromi, kakršnih niti Rusija še ni videla.
Pjotrkov, »Dziennik Narodowy« poroča s finske meje: Finska sicer še ni pokazala dejansko svoje sodbe, a v celi deželi vre, kakor v kakem ognjeniku. Policija tlači ljudstvo.
Kodanj. Iz Petrograda se poroča:
V	guberniji Doneč so sc bili v nedeljo ponoči krvavi boji med delavci in orožniki.
Kodanj. Iz Petrograda sc poroča: Oblasti so zaplenile na Nikolajevem kolodvoru tri pošiljatve revolucijskih spisov, orožja in razstreljiva.
ODSTOP RUSKEGA NOTRANJEGA MINISTRA MAKLAKOVA.
Stockholm. »Svenska Dagbladet« piše o odstopu ruskega notranjega ministra Maklakova: Odstopivši minister je odločno zastopal stališče, da se mora voditi vojska do skrajnosti, kakor tudi sodi veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Odstop Maklakova pomenja, da se je izbojeval v ruskih odločilnih krogih silovit boj. Krogi dume delajo na to, da se sestavi koalicijsko ministrstvo in da se skliče izredno zasedanje
dume. Poročila o porazih v Galiciji in resni izgredi v Moskvi so še povišali napetost. Zdaj gre, kakor se zdi, za vpliv velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki mu je bil Maklakov zelo. vdan.
Kodanj. Maklakovov odstop je v zvezi z velikimi poneverjenji ministrskih uradnikov pri dobavah, kar bi bilo lahko povzročilo škandale v dumi. Z odstopom ministra upajo, da se izognejo škandalu. Tudi v železniškem ministrstvu so odkrili velike poneverbe, vsled česar odstopi najbrže tudi železniški minister Ruchlow.
POLOŽAJ V PETROGRADU.
Chiasso. »Secolo« poroča iz Petrom grada: Pozornost se obrača na Italijo. Sodijo, da bo vojska še dolgo trajala. Voditelj kadetov Miljukov je izjavil dopisniku »Se-cola«: Rusija se namerava vojskovati do končne zmage. Upa, da Italija kmalu zasede Trst. Sazonov je izjavil dopisniku'. Rusija se pripravlja na drugo vojsko pozimi. Car je sprejel italijanskega poslanika, kateremu je izjavil, da zna ceniti vaz-nost nastopa Italije. Rusija se namerava toliko časa vojskovati, da končno zmaga. Rusi računajo, da bodo julija bogato preskrbljeni s strelivom. Čez Arhangelsk in Vladivostok so že došle znatne množine streliva. Mogoče je, da Rusi zapuste Lvov, ki ni dovolj utrjen, ne da bi ga branili. Ranjence so prepeljali iz Lvova v Kijev. Rusi na avstrijsko-nemško prodiranje v OaUeiji na Poljskem zato niso odgovorili s P*?*^ ranjem, ker jim primanjkuje streliva. Rusi so sicer sevastopoljsko armado, ki je bilai določena za Bospor, odposlali v Galicijo, a ruske izgube so bile prevelike, da bi bili zadržali nemško prodiranje. Neki nastali dogodek (!) je preprečil, da ni mogla nastopiti tista nova bojna ladja velikanka, ki naj bi zagotovila ruskemu brodovju nadoblast na Črnem morju. To in ker so morali odposlati za Bospor namenjeno armado v Galicijo, jc zelo zavleklo nujno potrebno osvojitev Dardanel. Kljub nesrečnim dogodkom v Galiciji sc nahaja armada v dobrem stanu. General Radko Dimitrijev je radi predora zaveznikov ob Dunajcu v nemilosti, velik knez Nikolaj mu je vzel njegovo poveljstvo. Vojaški krogi pričakujejo, da nadomesti vojnega ministra Suho' mlinova general Kuropatkin.
NEMIRI V PUTILOVIH TOVARNAH.
Stockholm. V Putilovih tvornicah sq
nastali 5. t. m. težki nemiri, ki so se razširili tudi v nekatera predmestja. Delavci so zahtevali, naj jim zvišajo plače. Ko so odklonili njih zahteve, so zadobili demonstracije revolucijski značaj. S pomočjo vojaške posadke so potlačili nemire. Putilo-ve tvornice straži zdaj močan vojaški ob« roč, tako da je tvornica popolnoma odločena od zunanjega sveta. Delavci ne smejo tudi ponoči zapustiti tvornice.
XXX O POLOŽAJU VOJSKE.
Bukarešt. »Seara« piše: Neki naših višjih generalov jc v krogu politikov na dirkališču izjavil o položaju Rusov po padcu Prznmysla: Na vzhodni bojni črti se lahko smatra vojska kot končana. Ruska armada ne predstavlja več take sile, ki je j sposobna, da se drži v obrambi. Ne more se dvomiti, da dosežejo najkasneje v dveh do treh mesecih avstrijsko-nemške čete svoj smoter na tej bojni črtf. Na zahodni bopii črti onemogočuje boj na mestu vsako, končno odločitev. Tam ne pričakujmo končne akcije. Zdi se, da Avstrijci in Nemci z Italijani ravno tako postopajo kakor z Rusi. Vsilijo jim kraj in čas boja. Naprej vidim, da postane Tirolska Viktor Ema-nuelovi armadi to, kar so postala mazur-ska jezera Rusom. Vsakemu vojaku je jas^ no, da je ruska armada popolnoma razde^ jana in da so dosegle avstrijsko-nemške čete v teh desetih mesecih silovit uspeh.
Chiasso. Vojaški sotrudnik lista »Cor-riere della Sera« mora priznati, da se Rusi umikajo. Ne umikajo se pa hitro, marv( w popolnem redu. Ruska armada ne beži, marveč se umika po premišljenem načrtu. Zavezniki pričakujejo veliko bitko zahod-* no od Lvova, kar je pa najbrže bajka, pa. če bi bili hoteli tako odločno braniti Lvov, je neumljivo, zakaj da niso tega storili na za nje tako ugodni črti grodeških močvirij. Ne smemo se zato čuditi, če so Rusi sklenili, da zapuste Lvov. Čas za Ruse še ni napočil in ne napoči prej, dokler ne bodo imeli dovolj streliva. Nadalje izvaja Vodilne italijanski: kroge zelo skrbe av> strijsko-nemške zmage v Galiciji, Računal so namreč, da hiter nastop Italijanov Ruse tako razbremeni, da jim zagotovi zmagoj a zdaj so razočarani.
Soiija. Pod naslovom »Velika grešni' ca« piše vojaški pisatelj Angelo v »Kam-bani«: V nečuvenem krvolitju, 'katerega areno tvori dano.s Galicija; jc podobna Rusija zvezanemu biku vodenemu v mesnico, ki sc v lastni 'krvi zaduši. Ni li to pravična kazen za tako velike grehe? Narod brez kulture hoče posiliti kulturo, civilizacijo in prostost. Za vse storjene grehe se mora zdaj Rusija pokoriti. Kletve tisočerih se zdai izoolniujejo.
XXX
'kongresu nevtralnih držav, da se konča vojska.
Razpoloženje v Ameriki.
. Ženeva, 20. junija. Pariški jutranji usti imajo iz Amerike, da se je razburjene j proti Nemčiji popolnoma razgu-bilo. »Newyorker Tribune« navaja več vzrokov ameriške spravljivosti: 8 milijonov naturaliziranih Nemcev bi v slučaju vojne delalo veliko škodo svoji novi domovini; Wilson je v težavnem položaju, ker jc njegovo pošiljanje živil v Belgijo odvisno od dobrega razmerja z nemško vlado. Končno pa se Amerika izogiba vojne vsled ogromnih stroškov, ker upa, da bo po vojni vsled svojo finančne moči imela največjo besedo.
DOBAVA MUNICIJE IZ AMERIKE.
Haag, 22. junija. Iz New Yorka poročajo: Družba Betlehem Steel izdela za Anglijo vsak dan 85.000 krogel. Skupno naročilo znaša 100 milijonov dolarjev. Družba American Locomotive je pri železnem tru-stu naročila 27 ton jekla za napravo šrap-nelov.
Bol za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 21. junija. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Na dardanelski bojni črti se je v našem ognju zlomil pri Ariburnu na naše levo krilo naperjeni so« vražni napad. Sovražnik je moral z velikimi izgubami bežati v svoje strelske jarke. Ravno tako je bil odbit napad, ki ga je izvedel sovražnik iz Sedil Bah-ra na celo našo bojno črto.
V LUliicmi usmrčeni Španci.
Madrid. (K. u.) »Agcnce Havas« poroča: Španski veleposlanik v Berlinu je obvestil špansko vlado, da nemška vlada obžaluje smrt petih španskih podanikov, ki so bili umorjeni v Luttichu in da španski vladi na razpolago 182 tisoč mark odškodnine rodbinam žrtev. Španska je sprejela ponudbo.
Dnevne novice.
-j- Usmilile se ubogih slepcev! Jutri •— na kresni dan — oziroma v nedeljo je dan, za katerega je naprošena slovenska javnost, naj si odreče malo užitka ter se s prihrankom spomni izmed potrebnih najpotrebnejših — ubogih slepcev. Upamo, da ta prošnja ne bo — »glas vpijočega v puščavi«. Prvi darovi so, hvala Bogu in darovalcem, že začeli prihajati.
-f »Lega Nazionale« razpuščena. Naša nedavna vest se potrjuje. Ministrstvo je razpustilo iredentistično društvo »Lega Nazionale« z na red bo z dne 16. junija 1915. Delovanje centrale in podružiiic je takoj ustavljeno, a odbori so razpuščeni. — Da je bila »Lega Nazionale« trajni strup na telesu hr-vatsko-slovenskega naroda, je vedel vsak izmed nas. Hvala Bogu, da jc prenehala lažna tridesetletna zveza. Vsak Slovenec in Hrvat sc mora veseliti, da nam je končno ludi uradno dano zadoščenje za tolike krivice — in da se sedaj verjame tistim, ki so predolgo trpeli. O »Legi Nazionale« je obširno pisal tudi »Slovenec«.
+ Avstrijsko mornariško društvo. Pokroviteljstvo nad Avstrijskim mornariškim društvom je te dni prevzel Njegova c. in kr. Visokost najsvitlejši nadvojvoda-prestolonaslednik Karel Franc Jožef, To dejstvo bo v inozemstvu brez dvoma vzbudilo vso pozornost, kakor jo vzbuja v monarhiji. Prevzetje pokroviteljstva v tako lesnih in usodebogatih časih ne pomenja samo udejstvovalnosti dalekogiedne skrb- ! r.csti za pomorske interese avstro-ogrske monarhije, marveč tudi posebno odlikovanje Mornariškega društva in priznanje njegovega trudapolnega, uspešnega delovanja. Do 28. junija 1914, ko se je zgodil j usodni atentat v Sarajevu, je bil nadvojvo- j da-prestolonaslednik Franc Ferdinand mnogo let mogočen spešitelj te domoljub- ! ne družbe, za katere uspevanje se je vsik-dar osebno prizadeval v nenavadni meri. j Rajnemu carskemu princu zahvaljuje dru- i šlvo določbo, da mora društvenega pred- j sednika imenovati pokrovitelj. Že več ne- ' go deset let deluje Mornariško društvo na to, da si monarhija ustvari zadostna sredstva za obvladanje morja in krepko po- ; speši razvoj svojega trgovinskega plov- I siva. Ono je sodržavljane od vsega počet- j ka brez prestanka in z vso določnostjo 1 opozarjalo na pomembnost morja, ki jo marsikdo pravilno ocenjuje stoprav šele, j cdkar je zabesnela svetovna vojna. Danes šteje Mornariško društvo preko 50.000 čla- 1 nov, ne samo v Avstriji, temuč po vsej Ev- | ropi kakor tudi v prekmorskih deželah.
.v.,, ip r*rinf* Alf roA \rrtr\ linrl j tuacuuih »Um	niu cu v^u —- —
zu Liechtenstein, podpredsednika sta ge-nral pehote Emil pl. Vojnovič in Nikola grof Des Fours, Predsedništvo tvorijo
možje iz vseh krogov javnega življenja. Krajevne skupine ima Morna
+ Najvišja zahvala italijanskim tirolskim deželnim poslancem. C. kr.
korespondenčut urad poroča: Cesar je naročil namestniku grofu Toggenbur-gu, naj deželnim poslancem Panizza, ronelli, dr: Corradini; monsignor De-lugan in Cristel i z poroči Najvišjo zahvalo za v imenu njih volilcev in pretežne ogromne večino prebivalcev izraženo zvesto dinastično iu domoljubno izjavo.
+ Nadvojvodinja Zofija obolela.
C. kr. korespondenčni urad poroča iz Wistapolczany: Gospa nadvojvodinja Zofija je obolela na škrlatich Bolezen je lahka.
-fPatriotizem in nevtralnost svetega Očeta. Pod tem naslovom je prinesel »Slovenec« št. 133. med drugim to-le: »Papež je dovolil, da so »praporščak sv. rimske Cerkve««, markiz Naro Patrizi-Montori in plemiči vatikanske nobel-garde vstopili prostovoljno v italijansko armado,« — Temu bi mogli po dunajskem »Welt-Blattu« z dne 17. junija dodati sledeče: »V začetku se je sicer slišalo, da italijanska vlada ne bo vpoklicala vatikanske nobelgarde, zdaj je da brez ozira na papeža in ne da bi gospode same vprašala, poslala nobelgardiste ki so služili kot prostovoljci v armadi, na bojno črto ali pa jih je konsignirala v vojašnicah ter tako oropala papeža njegove najodl&oejSe garde, izvzem&i neka} starih.« Gori navedeni list pristavlja, da je to zopet prispevek, kako svobodoljubna Italija spoštuje stališče sv. Očeta,
_ — Zopet požar na Drnovem, Prijeta požigalka. Pogorišče na Drnovem od nedelje se ni še izkadilo in že poročamo o drugem požaru v isti vasi. V sredo ob 9. zvečer so pogoreli Jožef Dornik, Alojzij Urbanč, Jan. Urbanč in Anton Baznik. Trem so pogorela vsa poslopja, Jan. Ur-banču je ostala hiša. Prvi trije gospodarji so v vojski. — Orožnik je iz vasi odpeljal 69 let staro osobenko Uršo Kerin, ki je pred kratkem, grozila, da bo še spomin zapustila; najbrž je zakrivila pogorišče od nedelje in srede.
—	Smrtna kosa. Šele danes 23. t. m. smo dobili v Kropi 14. t. m. oddano dopisnico: V soboto, dne 12. junija ob pol 2, uri popoldne je umrla nenadoma zadeta od kapi gospa Magušar Terezija, veleposest-nica v Kropi. Veličasten pogreb je imela v ponedeljek 14. t. m. — Dne 22. t, m. je umrl na Lipoglavem g. posestnik in gostilničar Jožef H a b i č. Bil je mož stare korenine ter vrl pristaš S. L, S. Pokop je v četrtek ob 10, uri. Blag mu spomin!
—	Odlikovana sta za svojo hrabrost pred sovražnikom c. in kr. stotnik 27. pešpolka g. Ljudevik Kette in c. in kr. nadporočnik v rezervi 17. pešpolka g. Emil Klein, dodeljena 27. domačemu deželnobrambnemu pešpolku, s »signum laudis«.
—	Padli so dne 12. t. m. ob Dnje-stru od 97. pešpolka: Podpolkovnik J. Miccoli, večmesečni poveljnik istega polka in poveljnik III. bataljona; stotnik Franc Bude, poveljnik 11. stotnije in nadporočnik v rez. dr. Hugo Zeidler. Naj jima bo žemljica lahka!
—	Odlikovanje. Kadet Vinko Zalokar, medicinec iz Kokre, sedaj od začetka vojske na severnem bojišču pri 3. polku tirolskih lovcev, je bil te dni odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. vrste. Vrlemu junaku iskreno čestitamo!
—	Nevarno obolel. S "severnega bojišča sporoča g. Feliks Mejak: Vojni kurat g. Janko Cegnar je smrtno nevarno obolel. Vendar sem dan pred odhodom od bolnišnice, kjer je v nadaljnji oskrbi, zvedel, da se mu boljša. Nalezel se je v izpolnjevanju svoje zelo težke službe pegastega legarja. — Dopisnica je datirana s j 7. junijem in je prišla 22. junija v Ljubljano. — G, kurata priporočimo znancem in prijateljem v molitev.
—	Zaklad za vsled vojne onemogle j vojake. C. kr. trgovinsko ministrstvo na j Dunaju je ustanovilo zaklad za vsled vojne onemogle vojake. Iz tega zaklada se podpirajo oni uslužbenci, ki spadajo v področje trgovinskega ministrstva ter so vsled
v vojni dobljenih poškodb oziroma bolezni potrebni nadaljnega lečenja. Ta smoter sc doseže na ta način, da se deloma pre-oakažejo zavodom, ki se pečajo z zdravljenjem omenjenih uslužbencev iz tega zaklad primerna denarna sredstva, deloma pa, da se okrevalcem samim podelijo podpore, katere jim omogočajo se posluževati nadaljne zdravniške pomoči. Po omenjenih uslužbencih se že uradno poizveduje. Vsekakor se pa takim osebam, katere želijo uživati podporo imenovanega zaklada priporoča, da se tudi same pismeno javijo pri upravnem odboru tega zaklada (10. oddelek trgovinskega ministrstva na Dunaju.).
—	Trst za časa vojske. Iz Trsta se nam piše: Pregledal sem vse. Samo to me : spominja, da se jc nekaj izrednega dogo- I dilo, ker ne vidiš v naši luki nobenega par- I nika, nobene več>e ladje. Ohala ie prazna. [ Ko prideš pred palačo lista II Piccolo«.-, j vidiš, prazno, od požara opustošeno poslopje, Nikar si morebiti ne mislite, da je
opustošeno od sovražne bombe. Pridem na veliki trg, kjer se prodaja živež. Vsega je tu dovolj, kar ti poželi srce. Kilogram češenj 16 vinarjev, kilogram mladega krompirja 40 vinarjev, kilogram novega graha stane 25 do 30 vinarjev, a ludi kruh ni lako slab, Kavarne so kakor navadno polne. Kinematografi — 15 po številu — redno predstavljajo. Življenje je drugače kakor v mirnem času, samo luka je prazna in vlaki ne občujejo s Trstom.
V Trstu se jo znižalo prebivalstvo, kakor poročajo graški listi, za polovico, Življenj« jo popolnoma normalno. Po brezuspešnih italijanskih poizkusih, cla ni zavzeli nabicžinske višine in cla bi vdrli v Trst, jo na bojni črti zahodno od Trsta, če se izvzame gromenje topov, primeroma mirno. Trgovina sicer počiva, a nobena večja tvrdka ni napovedala konkurza. Nemiri so izbruhnili le na dan italijanske vojne napovedi, ko so razbijali okna italijanskim državljanom in ko so zažgali uredništvo »Piccola«. V vladni palači posluje rodno namestnik baron Fries.
—	Vpisovanje in izpraševanje učencev za I. razred c. kr. samostojnih nem-ško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se bo vršilo 28. junija t. 1. v zbornici slovenske gimnazije. Učenci naj prinesejo seboj krstni list in zadnje naznanilo ljudske šole.
lj Ukaz c. kr. trgovskega ministrstva sporazumno s poljedelskim in notranjim ministrstvom z dne 19. junija 1915, It. 166 drž. zak., glede dolžnosti naznanila. Obrtniki in trgovci so dolžni neposredno poljedelskemu ministrstvu do 28. t. m. naznaniti poljedelske stroje, katere imajo v zalogi doma ali kje drugje spravljene, kakor tudi one, katere imajo še v delu in imajo biti izgotovljeni pred žetvijo, mlač-vo in košnjo. Naznaniti so: Vsi za žetev, 'košnjo, sušenje mrve, vezanje, mlačev, sortiranje in čiščenje potrebni stroji. Nadalje tudi vsi lokomobili na bencin, od-nosno bencoe, ki služijo za mlačev. Naznanilo je podati na posebnih v to svrho napravljenih tiskovinah. Kdor ima že stroj prodan, pa ga še hrani, je naznaniti tudi kupčevo ime in stanovališče. Izpolnjevanje dolžnosti naznanila je trgovsko ministrstvo poblastilo nadzorovati obrtna nad-zorništva in druge za to izvedene organe. V to svrho se smejo uradno pregledati zaloge in knjige tozadevnih trgovcev in obrtnikov. Predajanje teh strojev se nikakor ne zadržuje, vendar pa se morajo od vseh kupcev vpisati imena in stanova-lišča, in te na zahtevo predložiti nadzo-rovalni oblasti. Opustitev teh naznanil se kaznuje (ako ni s tem zagrešeno še kako hujše kazensko dejanje) z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do šestih mesecev.
—	Prepoved nakupovanja prešičev
potovaje od hiše do hiše. Razglas c. kr. deželnega predsednika v vojvodini Kranjski z dne 20. junija 1915 1„ št. 13.806, o nakupovanju prešičev potovaje od hiše do hiše. Deloma izpreminjaje razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 11. maja 1915. I., d ež. zak. št. 11, o prepovedi nakupovanja živine potovaje od hiše do hiše, zaukazujem naslednje: § 1. Prepoved nakupovanja živine potovaje od hiše do hiše se ne uporablja na nakupovanje prešičev. § 2. Zgornja odredba ne zadeva z razglasom c, kr. deželne vlade z dne 28. junija 1910. 1,, št. 14.204, objavljeno prepoved, goniti žive prešiče od kraja do kraja in od hiše do hiše z namenom, jih prodati, in ostane ta prepoved v moči. § 3. Ta odredba dobi moč z dnevom razglasitve. — C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 20. junija 1915. C. kr. deželni predsednik: baron Schwarz s, r.
—	Dve smrtni obsodbi po graškem prekem sodu. Deželno brambno vojno sodišče v Gradcu je kot preki sod po tridnevni razpravi obsodilo na smrt ključavničarja Nikolaja Dadasti v Kap-fenbergu, ker jc dne 6. junija zaklical v Honvatovi gostilni »Evviva Italia!« v gostilno clošlemu Karlu Jerichu. Poveljnik podmaršal pl. Mattanovich je pooblaščen po Njegovem Veličanstvu pomilostil obsojenca v 151otno težko ječo. Dne 20. junija je isto sodišče obsodilo po določilih naglega sodstva na smrt topničarja Rudolfa UUricha, ker je dne i. junija 1915 pobegnil iz garni-zijskega zapora in se jc hotel za vedno izogniti vojaški službi. Podmaršal pl. Mattanovich je pomilostil obsojenca v 181etno poostreno ječo.
—	Parobrodarska plovitba. Splitski Dan- poroča: Plovitba z obližnjimi luka-
mi in otoki je omejena na par parobrodi-čev za najnujnejši promet. Parobrodski promet med Splitom in Metkovičem je ustavljen za nadalje.
—	Split brez piva. Splitski listi poro- \ čajo: V mestu je popolnoma zmanjkalo . piva. V nobeni gostilni ni dobiti niti kapljice piva. Ker so prometne zveze jako otežkočene, ni upati, da bi dospeli kmalu ..novi sodčki",
—	Dober kruh, Budimpeštansko mesto je pričelo prodajati kruh, ki ni več zmešan s koruzno moko,
— Za male. Lističi s kratkim navodilom za spoved in z novim, od škofijstva potrjenim besedilom za kesanje, se ^opet dobe v prodajalni »Kat. tisk, društva« v Ljubljani. — 100 lističev stane 1 K,
Ljubljanske novice.
I j Ljubljana in zopetna osvojitev Lvova. Poročilo o zavzetju Lvova smo (akoj, ko je prišlo uradno v Ljubljano, nalepili na naši uredniški deski. Pozno v noč so bile pred tiskarno gruče navdušenih ljudi. Tudi sicer smo skrbeli, da se jo veselo poročilo hitro razširilo po Ljubljani- Po raznih lokalih je občinstvo pelo cesarsko pesem, »Slovenec« je v zgodnjih jutranjih urah izdal posebno izdajo. Povsod, kamor si pogledal, videl si radostna ljudi, ki so čitali »Slovenca«. Po Ljubljani so zaplapolale zastave, danes zvečer naj pa občinstvo po celi Ljubljani v znak splošne radosti razsvetli vsa oknal O b pol 9. uri se bo pričel pomikati po ljubljanskih ulicah izprevod z godbo. Shajališče na Cesarja Jožeia trgu.
lj Someščani! Mestno županstvo Vas pozivlje, da vsled sijajne osloboditve Lvova po naših junaških četah v znak patriotičnega veselja razobesite skozi tri dni zastave ter nocoj razsvetljite svoja stanovanja.
lj Na Rožnika bo jutri, na. prazniki sv. Janeza Krstnika, patrona treznosti, božja služba za abstinente in vse prijatelje treznostnega gibanja v Ljubljani. Prva sveta maša ob 5. uri, potem kratek nagavor; nato za tiste, ki pridejo pozneje, okoli 6. ure druga sve.ta maša. Tudi obhajalo se bo.
lj Konec šolskega leta, V Ljubljani zaključijo tekoče šolsko leto v soboto, dne 26. junija uršulinske šole, šentjakobska in dekliška šola v lichtenturničnem zavodu.
lj Umrl je na Dunaju tukajšnji posest« nik in bivši trgovec z zlatnino g. J a k o h K a p s c h. Pokopali so ga v ponedeljek. N. v m. p.!
lj Krušne karte se bodo od prihod* njega petka, 25. dne junija 1915 pričenši, pri vseh komisijah oddajale od 8. do 12. in od 5. do 7. ure.
lj Umrl je včeraj popolduc v Ilirski ulici štev. 19 Rudolf O u t r a t a, dijak IV. gimnazijskega razreda, star li let. Pogreb bo jutri ob 3. uri popoldne.
lj Umrli so v Ljubljani: Matija Sedej, rudar, 56 let. — Sofija Karnbič, posestni-kova žena, 35 let, — Anton Kuhar, hlapec, 72 let. — Ludovik Moldovan, pešec pešpolka št. 63. — Ist van II1 es, pešec pešpolka št. 101. — Danica Trunkelj, sprevodnikova hči, 10 tednov. — Ladislav Burcsik, četovodja pešpolka št. 37. — Karel Loschnik, topničar gorsko-topničarskega polka št. 4.
lj V »Kino Centralu« v dež. gledališču so v programu za danes in jutri posebno predstave ob 4. uri popoldne in ob YJ). uri zvečer primerne tudi za mladino. Kdor želi svojim mladim privoščiti par veselih trenutkov, jih takrat lahko pripelje v »Kino Central«.
lj Ušel je kanarček iz Lingarjcvc ulice 2, III. nadstr. Pošten najditelj se prosi, da ga proti nagradi prinese nazaj.
Papežev pogovor z Lalapiejem.
Pariz, 22. junija. (Kor. ur.) »Liberte^ priobčuje papežev pogovor z njenim so-trudnikom Latapiejem. Papež je najprej omenil svoje posredovanje v prid miru ter je obžaloval, da ne more ničesar storiti, da bi pospešil konec vojne. On graja vsako krivičnost, naj se zgodi tu ali tam, ne bilo bi pa primerno niti koristno, da bi se papeževa avtoriteta vpletla v prepir vojujočih se strank. Na vprašanje, če je potrebno preiskovati, da-li se je' kršila nevtralnost Belgije, je papež odvrnil: »To je bil o pod pontifikatom Pija X.-/ Nemci in Avstrijci zanikujejo vse obtožbe, ki se dvigajo proti njim ter se s svoje strani pritožujejo. Kremonski škcd zagotavlja, da je italijanska armada vzela seboj osemnajst avstrijskih duhovnikov kot talce, avstrijski škofi zagotavljajo, da je ruska armada vzela seboj katoliške duhovnike kot talce. Nemci izjavljajo, da je lowensko prebivalstvo streljalo na njihove čete in da so imeli mornarji opazovalnico na stolpih reimške katedrale. Nasprotno izjavljajo zastopniki mnogih belgijskih kongre-gacij, da se v njihovih kongregacijah ni pripetil niti en slučaj nasilnosti. Ura ie ni prišla, da bi se iz vseh nasprotujočih se trditev izluščila resnica. Latapie je govoril nato o aretiranem kardinalu Mer-cieru in torpediranju »Lusitanije«. Papež je odvrnil: Mercier ni bil nikoli aretiran. Prejel sem od generalnega guvernerja v Belgiji pismo, v katerem zagotavlja, da bo v bodoče z največjo eneržijo zatiral in preganjal vse nasilnosti proti cerkvi in božjim služabnikom. — Ne pozn rn nobenega strašnejšega dejanja nego potopi-tev -.Lusitanije . Toda ali mislite, da narekujejo blokado, ki milijone nedolžnih'
obsoja k lakoti, morda človečanska čuv-stva?« Papež bo morda po vojni izdal sil-labus, v katerem bodo zbrane cerkvene doktrine o vojnih običajih in se bodo naredile pravice in dolžnosti za vojujoče.
Lugano, 22. junija. (Kor. ur.) V pariški »Liberte« objavljeno poročilo vsebuje po italijanskih objavah tudi naslednje znamenite izjave: Italijanska vojna ogro-žuje koristi sv. Stolice in postavlja papeža v negotov položaj. Italijanska vlada daje sicer dokaze dobre volje in njeni od-nošaji s sv. Stolico so se izboljšali, toda stvari še ne potekajo v polno zadovolj-nost papeža. Papež ne more občevati s svojimi zvestimi. Italijanska vlada je sicer ponudila šifrirni promet za zastopnike pri papežu overovljenih držav, toda pod njenim nadzorstvom. To je bilo prenevarno. Papež je to odklonil. Kljub obljubi, da bo mogel korespondirati brez cenzure, je papežev državni tajnik prejel pismo beneškega patriarha, čegar pečat je bil vlomljen. Ravnotako je prejelo vatikansko pokorno sodišče več zasebnih pisem odprtih. Papeževi odnošaji z ljudstvi, ki so v sovraštvu z Italijo, so praktično zatrti, njihovi zastopniki so Italijo zapustili. Jamstva in sredstva papeževa so oslabljena. Rim je večno podpihovano požarno ognjišče. Kako bo ljudstvo sprejelo poraz, kako se bo obnašalo, če bo Italija zmagala? Papež se čuti danes manj varnega. Bodočnost je temna, ura za pospeševanje miru po papeževem mnenju še ni prišla, toda mrzlično se pričakuje in prva ponudena roka se bo sprejela. — »Corriere della Sera« želi energičen dementi teh papeževih iz)av in zahteva pojasnil v nasprotnem smislu, ker bi utegnile drugače nastopiti skrajno obžalovanja vredne posledice.
Kruh in moka za prihodnje leto.
Dunaj, 23. junija. (Kor. urad.) Danes je ižsla cesarska naredba, ki prinaša potrebne odredbe za zagotovitev kruha in moke iz nove žetve. Istočasno se razglašajo tudi izpremenjena pravila »vojno-žitnega prometnega zavoda«.
Po temeljitem proučavanju in razmišljanju drugih možnosti se je vlada odločila za žitni monopol. Kajti samo enotno od države vodena organizacija prometa more dati potrebno jamstvo, da se bodo dosegle cene, ki bodo odgovarjale tako interesom producentov kakor tudi konsu-mentov.
Ta cesarska naredba določa v svojem prvem paragrafu:
Domače žito letošnje leti-n e : pšenica, pirjevica, rž, ječmen, ajda, koruza vseh vrst se proglasi za zaseženo v trenutku, ko se loči od zemlje. Vsi ti pridelki se zasežejo v korist države, ki je nositeljica vse preskrbe. Ravno tako je v korist države zaseženo vse staro žito in moka, kar ju bo še 15. avgusta v zalogi. Istočasno se je določilo, da se s 15, avgustom odpravi cesarska naredba z dne 21. februarja 1915, s katero se je dejalo pod zaporo vse zaloge teh živil.
Ker se vse žito zaseže, tedaj se zaseženi predmeti ne smejo niti podelavati, niti porabljati, niti krmiti, niti prostovoljno ali zasilno prodajati, v kolikor ta cesarska naredba ali posebne odredbe ne določajo drugače. Tako posebni predpisi se bodo izdali glede krme z žitom in mlev-skimi izdelki (otrobi in podobno). Izdali se bodo tudi posebni predpisi, v koliko se sme žito ali moka obrtno porabiti, kar pride v poštev pri tovarnah sladu, tovarnah testenin. Zaseženje preneha s tem, da se ti predmeti dopustno porabijo ali prodajo, zasilno odvzamejo ali zapadejo.
Zaseženo žito in moko bo prevzemal j>V o j n o - ž i t n i prometni zavod«, ki se bo pri izvršitvi tega dela posluževal podružnic, katere se imajo ustanoviti po vseh kronovinah. Zavod je dolžan kupiti ponudeno mu in za mletje primerno žito in pri prevzetju plačati v gotovini. Če zavod ne prevzame žita takoj, tedaj je pri sklepu pogodbe plačati vsaj do 50% kupnine, ostanek pa po izmeri vsakokratnega prevzetja. Na drugi strani pa je posestnik zaseženih predmetov dolžan te predmete — v kolikor mu po posebnih določilih nimajo ostati — prodati »Vojno-žitno prometnemu zavodu« ali njegovim pooblaščencem za določeno ceno. Da se po sklenjeni kupčiji glede preostalih zneskov ustanovi med poljedelcem in zavodom pravno razmerje, bodo zavo-dovi pooblaščenci za ostanek kupnine izdajali »dobrovpise« (bone). Poljedelec lahko dobi pri zasebnih denarnih zavodih predujeme. Če se posestnik brani zasežene predmete izročiti javodu ali če se ne mor^.Aajti upravičenca za razpolaganje, tedai ima oblast razsoditi o dolžnosti izročile zalog in v slučaju potrebe izreči, da se vzamejo s silo. Če pride do tega, da šc morajo predmeti odvzeti s silo, tedaj se ima cena znižati za 10%.
Pooblaščenci bodo kupovalci, ki bodo kot pooblaščenci v smislu te cesarske naredbe imeli javnopraven značaj, na drugi strani pa bodo proti zavodu v zasebnopravnem razmerju k o -misijonarjev. Vsi nakupovalci bodo imeli posebne legitimacije, da se tako odvrne nepoklicane elemente.
Kakor v znani februarski naredbi, se je tudi v tej cesarski naredbi gledalo na stare, v potrebah kmetijstva utemeljene običaje s tem, da se je za žitne producente izdalo posebne naredbe. Podjetniki poljedelskih obratov bodo, kakor doslej, smeli za svoje lastne potrebe porabljati zaseženo žito in moko v množini, ki se bo določila po ureditvi porabe. Poljedelec sme tudi za setev potrebne množine žita zmešati. Oblast bo določila, koliko največ se sme žita pridržati za setev. Razdelitev žita za setev je načeloma pridržana »Vojno-žitno prometnemu zavodu«.
Ker država na novo urejuje promet, bo tako nakupne kakor prodajne cene zavoda določila država, in sicer bo to storil notranji minister v soglasju s poljedelskim, trgovskim in finančnim ministrom. Veliki interesi državnih financ zahtevajo, da sodeluje tudi finančni minister. Glede prodajnih cen je predpisano, da se jih določi na temelju trgovskega preračunanja stroškov, ki se imajo iz njih kriti.
Posestniki žita so dolžni žito omlatiti in koruzo oropkati. Omlačena slama ni več zasežena. Glede mlinov se določa, da morajo po oblastvenem ukazu žito hraniti in mleti; pristojbine hrambe in za mletev bo določila gosposka. Končno se je sedaj tudi javnopravno določilo gotove, dosedaj samo pogodbeno ugotovljene dolžnosti pooblaščencev (komisijonarjev).
Smotrena razdelitev je le tedaj mogoča, če se ima pregled čez vse obstoječe zaloge, in zato je notranji minister pooblaščen, da vsak čas po vseh ali posameznih kronovinah odredi popisovanje zalog žita in mlevskih izdelkov. Ravno tako se lahko naloži podjetnikom kmetijskih obratov, da dajo pojasnila o površini svoje žetve in se jim tudi naloži, da vodijo za-beležne knjige o uspehu žetve in mlatenja.
Notranji minister določa, po katerih načrtih se razpoložljive zaloge izročajo prebivalstvu v porabo. Poleg tega splošnega cesarskega pooblastila se je na koncu te cesarske naredbe tudi določilo, da ima do nadaljnjega ostati v veljavi naredba skupnega ministrstva z dne 26. marca 1915 o splošni ureditvi porabe žita in moke. Tako se tedaj na obstoječih predpisih glede ureditve porabe, kakor n. pr. glede krušnih kart in predpisov glede peke in mletve nič ne i z p r e -m e n i. Glede zvišanja dnevne porabe kruha in moke se bo dalo storiti kak nov sklep šele, ko bo natančno znano, kaj je prinesla nova letina. Pač pa se misli za čas do te nove ureditve zvišati množino dnevne porabe za osebe, ki imajo težko delo, n. pr. delavci ob žetvi in v gotovih obrtih.
Za izvršitev splošnih odredb glede porabe zaseženih predmetov v poslovnem oziru se notranji minister poslužuje »Voj-no-žitnega prometnega zavoda«. Pravila zavoda so se izpremenila primerno novim nalogam. Določeno je, da zavod ustanovi podružnice. Ta decentralizacija odgovarja tudi želji, ki jo je izrazila komisija, katero je »Vojno-žitni prometni zavod« postavil za posvetovanje glede nove žetve. V novem statutu so naloge zavoda določene podobno kakor doslej, pač pa se jih je razširilo v toliko, da ima zavod sprejemati tudi ogrsko žito in moko in sklepati potrebne poslovne dogovore z ogrsko vlado.
V	organičnem stališču je »Vojno-žitni prometni zavod« podrejen notranjemu ministru. Osrednji odsek zavoda ima v svoji roki vsa važna vprašanja organizatorične-ga značaja. Nove, snujoče se podružnice morajo biti vpisane v trgovski register in urediti svoje poslovanje po predpisih ministrstva. Deželni predsednik pa daje podružnici naročila glede preskrbe dežele.
V	delokrog podružnice spada posebno organizacija nakupovanja v deželi, nastav-Ijenje za t* potrebnih pooblaščencev, skrb za pravilno ravnanje z žitom itd.
Ker so tudi vsi vmesni členi tvorjenja cen od države ali zavoda določeni (nakup, mletev, hramba itd.), zato bo mogla oblast uspešno določiti podrobne cene, in zato je v cesarski naredbi oblastem naročeno, da določijo tudi prodajne cene.
J C
Naročajte »Slovenca".
aaaaaaa
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš prisrčno ljubljeni sin oziroma brat
Rudolf Outrata
dijak IV. razreda II. drž. gtm.
danes dne 22. junija po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti ob 1. uri popoldan mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabljenega so vrši v četrtek 24. junija ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti ilirska ulica 19 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21. junija 1915. Žalujoči ostali.
1269
Ia/nto/n Boe I
barvarija in kemična pralnica fMI™'
Ljubljana, Selenburgova nI, 6
"Dela se izvršujejo tudi na Glincah št 46 jslizke cenel Točna in solidna postrežba!
'ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 olnarieo.
Naročila po povzetji.
1 ali 2 Žagarja
na venecijanarico, več rezal, takoj sprejme JOSIPINA MARKEŠ, liotelirka in lesna trgovka na Boh. Bistrici. Plača od komada po dogovoru.	1259
KOLESA PRIZNANO BOLJŠA SEDANJOSTI X
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
Preklicem in obžafrsfem besede: „Ti si že dosti pokradla", ki sem jih izrekla napram mar-jeti EJkmar iz Blejske Pubraue šf. ?.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
3409
3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Čebuljo,
egiptovsko I.a kakovosti dobavlja od 5 kg do celih vagonov ceneje kot po-1263	vsod uvoz čebulje
Berger, Sporgasse 16, Gradec.
ita

^>ijUBMANAMARij&TEHC:
SVET
I jNASPfrOTI KOliZEJA ZAte;
loihptMl
Sprejme
mestno
ena
vešča deželnih jezikov, k otrokom. Že službujoče imajo prednost. Kje, poizve se pri upravnlštvn tega listu.	1263
^f*" xtx
^v	X4>


%
Vdovoc, orožn. stražmojster v pokoju, mož katoliškega prepričanja, 41 let star, vojaščine prost, želi stopiti v zakon z gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti od 30—50 let, ako mogoče šivilja in s kakim premoženjem. Blagohotne ponudbe na upravništvo «Slov.» pod št. 1241. Slika sc želi.

, -.J* <«*.
vV ♦iii.
1241
A*
vr
"/"v" /«?
/IV
V/
V*
. »t« ' »i«
luninim Poštena in pridna imunim
srednje starosti, vešča kuhanja, šivanja in sploh gospodinjstva, z dobrimi izpričevali, išče službe v kakem župnišču. Ponudbe na upravo „Slovenca".	1257

Zahvala.
Za vse ljube dokaze tolažilnega sočutja ob priliki prebritke izgube iskreno-ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda
GR1
tajnika Ljudske posojilnice
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo toplo hvalo za darovane prekrasno cvetje in za obilno spremstvo na njegovi zadnji poti' Posebno se zahvalim čč. gg. duhovnikom in gg. odbornikom, cenj. ravnateljstvu in urad-mštvu Ljudske posojilnice, kakor tudi gg. uradnikom pomožnih društev, iu okrajnemu bolniškemu podpornemu društvu.
Dobrotni Bog bodi
Ljubljana, 23. junija 1915.
vsem plačnik.
žaliča Ivana triiec.

Kranjska deželna podružnica v Ljubljani i
sprejema zavarovanja
Javen zavod.
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in 'amstvene zavarovalnico
na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, Absolutna varnost Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1*13. . ...... • ...........................k 170,217.149-—
Stanje garancijskih fondov kuncem leta 1915................k 43 424 496-17
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega'dobička .' .' K 432.'232"66 Kdor namerava življcnsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do qori imenovane
podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto 2171 tKgr Sposobni zastopniki se spre/me/o pod najugodnejšimi pogoji.

1 •••••• •