Peftnlna platana v golorlnL IT. iadaia. HW|P* Cena Din l'-r- [eha]a vsak dan tjutra) razven » ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din !•-, lanskoletne 2'—: mesečna naročnina 0^20*—, za tujino 80*—. OredniStvo v Ljubljani, GregorCičeva 23. Telefon uredništva 80-70. 80-69 in 30-71 JugcslcMm Rokopisov a« tratama Oglasi po tarifi (o dogovora Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica ? Mariboru, Aleksandrova cesta 61. 24, tel 29-60. V Celju; Slomškov trg 4. Pošt. Sek. raS.i Ltubltana 1R621. St. 136 Ljubljana, sreda, dne 17. junija 1931 Leto II. . Demisija avstrijske vlade Dr. Ender je izročil včeraj ostavko vse vlade - Krizo je izzval notranji minister Winkler Komplikacije v aleri Kreditanstalta Kancelar dr. Euder, predsednik odstopivše avstrijske vlade. Belgijski glas o napredku Jugoslavije Bruxelles, 16. junija, o. »L' Indčpendance Belge« prinaša v svojem gospodarskem dodatku parno iz Jugoslavije, v katerem v začetku podčrtava uspeti v Parizu zaključenega posojila in pravi, da je bil jugoslovanski delež posojila vpisan v prav kratkem času. To govori dovolj jasno, da ima jugoslovanska javnost mnogo zaupanja v opercije, ki jih začenja njena vlada. List govori nato o aktivnosti Jugoslavije, ki da je zelo velika, dalje o letalstvu, o turizmu itd. Potem pravi,-da so v Jugoslaviji z zadovoljstvom doznali, da meseca septembra poseti skupina belgijskih turistov Jugoslavijo. List končuje z ugotovitvijo, da vsi tujci, ki prihajajo v Jugoslavijo, občudujejo velike spremembe, ki so nastopile v nekoliko letih in ki pričajo o vo-Ijt upraviteljev države, da uveljavijo vse možnosti jugoslovanskega prebivalstva. Holandska kraljica v Parizu Pariz, 16. junija. AA. Včeraj ob 1645 je dopotovala v Pariz holandska kraljica s knezom soprogom in prestolonaslednico Julijano. Kraljica se je nastanila v svojem dvorcu Chevreusu. Prvi nastopi predsednika Doumer-a Pariz, 16. junija. AA. Predsednik francoske republike Doumer je danes prvič sprejel diplomatski zbor. Člani diplomatskega zbora so prišli pozdravit novega predsednika. Pariz. 16. junija. AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval novi predsednik republike Doumer, je predsednik vlade Laval pozdravil novega predsednika. Minister za trgovsko mornarico je obvestil vlado o svojem potovanju v St. Nazaire in o katastrofi parnika »St. Filibert«. , Bolgarska zunanja politika Sofija, 16. junija. 1. Bivši predsednik vlade Cankov je imel na agitacijskem volilnem zborovanju velik govor, v katerem je naglasil, da ne namerava uvesti diktature v Bolgariji, ker «o vse politične stranke proti njej. Vlada dela sedaj na tem, da dobi Bolgarija moratorij za plačevanje reparacij. Hkrati podpira akcijo Nemčije za spremembo Youngovetga načrta. Bolgarska vlada pa bo podpirala nemško vlado tudi pri akciji za revizijo mirovnih pogodb in se nadeja, da bo ta akcija končno le uspela. Podmornica »Poseidon« končno zgubljena Šanghaj, 16. junija. AA. Podmornico »Poseidon« bodo pustiti na mestu nesreče, ker je zaradi globokega blata ni mogoče dvigniti. Na ladjah, ki so sodelovala pri reševalni akciji, je bila ganljiva poslovilna služba božja. Po poslovitvi od ponesrečenih žrtev so se ladje vrnile v pristanišče Cefu. London, 16. junija. AA. Tajnik admiralitete javlja, da so reševalna dela podmornice »Poseidon« ustavili. Podmornik se je pogreznil globoko v blato, tako da je ostal zaman ves napor, da ga dvignejo. Pomorska katastrofa pri Nantesu Nantes, 16. junija. AA. Danes dopoldne so Ogromne množice obiskale kapelo, v kateri leži na mrtvaškem odru 79 trupel ponesrečencev parnika »St. Filibert«. Prišlo je do pretresljivih prizorov, ko so nekateri svojci dognali identiteto trupel. London, 16., junija. AA. Ministrski predsednik MacDonald je izrazil francoskemu ministrskemu predsedniku Lavalu svoje sožalje ob katastrofi francoskega izletniškega parnika »St. Filibert«. Po zadnjih poročilih je utonilo 342 ljudi. Doslej so našli 69 trupel. Pariz, 16. junija. A A. Pri katastrofi izletniškega parnika »St. Filibert«jj umrlo približno 500 oseb. Razlika med prvimnin poznejšimi poročili je nastala, ker približno 150 otrok niso zabeležili v knjigah paroplovne družbe. Dunaj, 16. junija, d. Večtedenska pogajanja vlade za sanacije Kreditnega zavoda so dovedla danes do vladne krize. Zvezni finančni minister dr. Juch je namreč angleškim in ameriškim bankam, ki imajo pri Kreditnem zavodu kratkoročne kredite, dovolil državno jamstvo v višini 80 milijonov dolarjev, da jih je pripravil do podaljšanja teh kreditov. Zastopnik Kmečke zveze v vladi dr. Ender, notranji minister Winkler, pa je že na včerajšnjem ministrskem svetu, ki je trajal preko polnoči, vložil protest proti koncesiji angleškim in ameriškim upnikom. Ker je finančni minister dr. Juch ncglede na ta protest podpisal nato se nanašajoči dogovor z zastopnikom angleških in ameriških upnikov, je notranji minister Winkler danes dopoldne podal svojo ostavko. Minister Winkler je na stališča, da je odgovornost za to tako velika, da je njegova stranka ne more prevzeti nase. Avstriji bi postalo s tem nemogoče, da bi v doglednem času izvedla kakršnokoli kreditno operacijo. Tako odgovornost more kvečjemu prevzeti kncentracijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Temu nasproti pa je postopal finančni minister dr. Juch v glavnem pod vtisom izjave inozemskih upnikov, ki so dejali, da bi se Avstriji odtegnili vsi inozemski krediti, če ne podpiše omenjenega jamstva. Z izstopom ministra Winklerja iz Ender-jeve vlade so tri ministrstva nezasedena, in sicer ministrstvo za socialno upravo, pravosodno ministrstvo in notranje ministrstvo. Razen tega je tudi minister za vojsko, kakor znano, na daljše dopustu. Že v opoldanskih urah je bilo znano, da je zvezni kancelar dr. Ender odločen, da ne bo dalje vladal s tem okrnjenim kabinetom. Za popoldne je bil sklican ministrski svet, na katerem je bila po krajši debati sklenjena ostavka vse vlade. Zvezni kancelar dr. Ender je ob pol 6 popoldne odšel k zveznemu predsedniku Miklasu in mu izročil ostavko vlade. Zvezni predsednik je ostavko sprejel in poveril dr. Enderju nadaljnje vodstvo vladnih poslov. V teku večera in teku jutrišnjega dne bo zvezni predsednik Miklas vodil pogajanja z voditelji strank. Dunaj, 16. junija, d. Danes je stanje sanacijske akcije Kreditnega zavoda to-le: V prvi vrsti gre za to, da se pripravijo tuji upniki dunajskega Kreditnega zavoda do tega, da kratkoročnih kreditov nekaj časa še ne odpovedo. To akcijo vodi poseben angleški pomirjevalni (jamstveni) odbor, čigar zastopnika sir Robert Kinderley in mister Gannon sta prišla na Dunaj. Oba odposlanca angleškega pomirjevalnega odbora zastopata okrog 120 upnikov, v glavnem angleške in ameriške banke, ki so svojčas Creditanstaltu dovolile kratkoročne kredite v višini 80 milijonov dolarjev. Druga pomožna akcija se nanaša na plasiranje 150 milijonov šilingov zakladnih bonov, iz izkupička katerih bi morala država plačati prevzeto kreditno akcijo. V tej točki pa pride že v poštev interes avstrijske Narodne banke, ki je dosedaj dajala predujme na to transakcijo. Ta akcija je pred zaključkom. Njej bodo sledili nadal-nji francoski krediti. Tretjič je potrebna neposredna pomoč Narodni banki, ki se je prenatrpala z menicami Kreditnega zavoda in bi sedaj rada del teh menic z re-eskomptom naložila v inozemstvu. O tej točki se vrše še pogajanja. Nemčija na usodnem razpotju Bajka o linančni izčrpanosti - Sijajen položaj zunanje trgovine v maju - Nalog celarja Briininga - Parlament ne bo sklican - iemški odgovor Poljski kan- Pariz, 16. junija, r. Ostra notranje-poli-tična kriza v Nemčiji je stalno v ospredju zanimanja vse javnosti. »Temps« podaja vnovič analizo položaja ter naglaša, da obstoji naloga lcaucelarja Briininga v tem, da zbere okoli sebe vse zdrave elemente za nastop proti neredu in anarhiji. To je edini način — nadaljuje list —, da se popravijo posledice napak, ki jih je zagrešila Briiningova vlada v področju zunanje politike. Za Nemčijo je neobhodno potrebno, da zopet vzpostavi zaupanje, ki ga je v zadnjem času zapravila. Brez tega je izključeno, da bi mogla dobiti v svoji sedanji stiski kakršnokoli izdatno pomoč. Položaj dr. Briininga je izreden: on je, kot vse kaže, edini nemški državnik, ki bi mogel biti kos sedanjim težkočam. On je dalje deležen popolnega zaupanja s strani predsednika Hindenburga, ki pa sam grozi z odstopom, če bi se Briiningova vlada morala umakniti. V tem slučaju bi nastopila v Nemčiji kriza režima, ki bi pomenila grozen skok v temo. Briining končno razpolaga z oblastjo, ki mu dovoljuje nastopati tudi neodvisno od pritiska posameznih strank. Vse vprašanje za nemškega kance-larja je v sedanjem hipu v tem, da ostane trden v nevihti, ki divja sedaj proti njemu, da ne skliče še parlamenta, da ohrani v veljavi zasilne odredbe ter jih prilagodi novim potrebam. Ako se mu posreči, da vzpostavi v prihodnjih dneh politični položaj, bo prišla finančna vzpostavitev sama ob sebi. Pariz, 16. junija, r. Razpravljajoč o finančnih težkočah Nemčije, priznava večina listov, da je ta položaj težak, da pa pretiravanje ni nikakor na mestu. Napačno bi bilo misliti, da je Nemčija v finančnem oziru izčrpana. O tem pričajo razni izdatki, kot n. pr. za gradnjo novih vojnih ladij, za draga javna dela in za vsenemško propagando, ki se vzdržuje po vsem svetu. Vse zlo izvira iz zunanje-političnih napak zadnjega časa. Nemčija je vztrajno nasprotovala racionalni organizaciji razorožit-vene konference, z načrtom unije z Av-strijo je pokazal, da odklanja politiko pravega evropskega sodelovanja. V istem hipu. ko bi nemška diplomacija hotela doseči ublažitev reparacijskih dajatev in celo pomoč v obliki mednarodnega posojila, pa dopušča berlinska vlada demonstracije »Stahlhelmac in drugih nacionalističnih organizacij proti mirovnim pogodbam. Končno so hoteli nemški ministri izrabiti tudi zadnji vljudnostni obisk v Angliji, da bi znova postavili vprašanje reparacij. Vsi ti načrti so se večinoma ponesrečili in v teh ponovnih neuspehih je prava razlaga sedanje krize v Nemčiji. S tem, da se je nemška vlada vdajala pritisku nacionalistov, ni odsegla nič drugega, nego da je le popolnoma zapravila zaupanje inozemstva. Berlin, 15. junija. AA. Po včeraj objavljenih podatkih je Nemčija maja izvozila za 2.800 milijonov Din več blaga kot uvozila. Tudi če se odbijejo roparacijske dajatve, je višek izvoza še vedno zelo velik. Reparacijske dajatve so znašale maja približno 500 milijonov Din. Objava teh podatkov je zelo dobro vplivala na borzo. Berlin, 16. junija, d. V starešinskem svetu državnega zbora so danes opoldne proti glasovom narodnih socialistov, nemških na-cionalcev, komunistov, gospodarske stranke in stranke kmečkega ljudstva odklonili predčasno sklicanje plenuma državnega zbora. Število mandatov strank, ki so bile za sklicanje, ne doseza polovice vseh sedežev v državnem zboru, t. j. števila 289, kajti stranke, ki so bile za sklicanje, štejejo samo 265 poslancev. Tako je manjkalo 24 glasov do večine. Nato so socialni demokratje predlagali, naj bi se sklical proračunski odbor, ki bi se posvetoval o spremembi zasilne nared-be. Komunisti in narodni socialisti so si pridržali, da kasneje zavzamejo stališče k temu predlogu. Načelnik frakcije nemške ljudske stranke Dingeldey pa je podal iz- javo, da bo ljudska stranka, ki je že pri prvem glasovanju bila proti sklicanju državnega zbora, glasovala tudi proti predlogu, da se skliče proračunski odbor. Prav tako je izjavil zastopnik gospodarske stranke, da njegova frakcija nima nobenega interesa na sklicanju tega odbora, ker se po njenem mnenju v tem odboru ne da doseči cilj takojšnje postavitve reparacijske-ga vprašanja, ki jo je njegova stranka -označila kot nujno. Po nalogu državne vlade je državni tajnik Piinder naslovil na stranke nujen apel in izjavil, da bo državna vlada na vsak sklep o sklicanju državnega zbora ali proračunskega odbora odgovorila s takojšnjo ostavko. Starešinski svet je nato odgodil svojo odločitev do G. ^ire. Berlin, 16. junija. AA. Nemški odgovor na poljsko noto zaradi skupščine Stahlhel-ma v Vratislavi je bil izročen varšavski vladi. V odgovoru poudarja nemška vlada, da Stahlhelm nima vojaških ciljev. Vrhu lega ta organizacija ni službena. Nemška vlada ne more priznati stališča, da bi smele tuje vlade zahtevati od nje, naj nastopi proti zasebnim ustanovam in organizacijam. Naposled opozarja nemški odgovor na to, da je bil 3. junija v poljski Gornji Šle-ziji zbor, ki so se ga udeležile regularne in iregularne čete in ki je ostro nastopil proti Nemčiji. Kulturno-bojna napetost na Španskem Podrobnosti o izgonu primasa Seguire — Požigi cerkev in samostanov se nadaljujejo Madrid, 16. junija. AA. Aretacija toled-skega nadškofa in španskega primasa Seguire je napravila v tukajšnjih krogih silen vtis. Kardinal, ki je odpotoval pred tednom v Rim, da poroča papežu o zadnjih dogodkih v Španiji, se je vrnil v domovino, da poseli Toledo. Vlada je odredila, da se nadškof aretira. Pozno ponoči je orož-ništvo 34 milj od Madrida ustavilo nadškofov avto in odvedlo nadškofa na prefekturo. Nadškof ni hotel govorili s prefektom in dejal, da potuje v svojo palačo. Prefekt je nato telefoniral notranjemu ministru Mauri, ki je rekel, da vlada ne dovoli kardinalu bivanje v Španiji in da mora takoj zapustiti deželo. Kardinal je ostal ponoči v samostanu in odpotoval včeraj popoldne v Hendaye na špansko-francoski meji. Predsednik Zamora ni hotel podati o izgonu španskega primasa nobene izjave. Madrid, 16. junija. AA. Zunanji mini- ster Lerroux je govoril na ljudskem shodu v Burgosu in dejal, da bo Španija postala plen anarhije, ako vludu propade pri volitvah. (jovornik je obžaloval izgrede ia rope cerkev in samostanov, ki se še vedno ponavljajo. Madrid, 16. junija. AA. V Sevilji in Ca-dixu je ukinjeno obsedno stanje. Pariz, 16. junija. AA. Iz San Sebastiana poročajo, da je davi ob 5. prispel v Hen-daye škof Seguira, potem ko je prestopil špansko mejo. Madrid, 16. junija. A A. V Pampeluni so se vršile prvič po revoluciji velike rojalistične demonstracije. Sprevoda se je udeležilo na tisoče ljudi, ki so izjavili, da so pripravljeni boriti se proti republiki. Razširila se je vest, ki jo pa oblasti zanikajo, da se skriva blizu Pampelune pretendent na španski prestol Don Jaime. Po demonstraciji je prišlo do velikih nemirov, kjer je bilo 20 oseb ranjenih. Brez narodnega ponosa i ]Nova polemika med vatikanskim glasilom in fašisti I £"lj,ekju,"ri?aS» S," Ne pomaga vse nič in vedno »nova in *nova je treba govoriti o premajhni narodni zavednosti naših ljudi. Tako je, kakor bi jim bivša nesvoboda zalezla v kri in meno, da nikdar več ne morejo vzravnati svojih hrbtenic. V zasebnem in javnem življenju se vedno bolj kaže tisti žalostni rešpekt pred tujcem, kakor da se naši ljudje res še ne čutijo svobodne in kakor da se res ne smatrajo za enakovredne s tujcem. In kar je najbolj žalostno, je to, da je tega hlapčevskega mišljenja danes več ko med vojno. Samo pomislite nazaj na zanosne dni septemberskih dogodkov, ko je šel čez vso Slovenijo naravnost val narodnega navdušenja, da je bila skoraj na mah očiščena Slovenija od dvojezičnih in samonem-Ških napisov. Danes pa lezejo te napisi zopet na dan in v skrajnem ogorčenju nam je pripovedoval prijatelj lista, kako se na Bledu zopet blesti na prvem mestu napis >Weinstube«. Dejali boste morda, da je to malenkostno in da zaradi enega nemškega napisa ni vredno napisati niti ene besede. Žalibog pa tu ne gre le za napis, temveč tu gre za mišljenje, za ono servilno in samo materija-listično mišljenje, ki ne pozna ne narodne zavesti, ne narodnega ponosa in ne žrtve za narod. To je ono mišljenje, ki pravi, da je zaradi dobička vse dovoljeno in ki zaradi ljubega profita tepta tudi največji narodni interes. Malenkostna stvar je morda samo nemški napis, ni pa malenkostno, da ves kraj trpi tak napis, da ni proti njemu nobenega ugovora in da se nihče ne gane, da bi ta na-pis nadomestil vsaj z dvojezičnim. Iz lega se vidi, da je nacijonalna brezbrižnost že splošna bolezen. Prav zato pa je treba o njej govoriti in sicer tako dolgo, da jo bo že enkrat konec, ker jo mora biti. Saj vemo vendar vsi, kako drugod ravnajo z našimi napisi. Ali so moida tudi Nemci malenkostni, ali so morda tudi Italijani malenkostni? Njim tega nihče ne očita, pač pa ne bo malo naših ljudi, ki bi hoteli očitati nam malenkostnost, ker branimo nacijo-nalno pravico, ki se povsod drugod po svetu razume samo po sebi. Če že hočejo nekateri posnemati tujce, potem naj slede tudi njegovi narodni zavesti, potem naj bodo tudi tako narodno ponosni, kakor so tujci. V zadnjem času pa smo doživeli tudi, da so pričela nekatera naša znanstvena društva objavljati v svojih publikacijah tudi sa-monemške razprave. Pravijo, da je to v interesu znanosti, da je to v dobro slovesa naših znanstvenikov in tudi to pravijo, da bo s tem glas o naši kulturi šel po vsem svetu. In še več sličnih lepih razlogov vedo povedati, ali vsi skupaj niso vredni niti piškavega oreha. Kajti nasproti vsem tem razlogom stoji, da je mrtvo za narod vse delo njegovih znanstvenikov, če ni to delo dostopno za one, ki govore le narodni jezik. Vsak narod mora zahtevati, da mu znanstveniki govore v njegovem jeziku, ker šele potem ima zanj delo njegov znanstvenikov smisel. Če pa znanstveniki s sa-monemškimi Članki dopovedujejo narodu, mora se naučiti tuj jezik, če se hoče dokopati do znanstvenih rezultatov, potem je za narod mnogo bolj praktično, da briše vse izdatke za lastno znanost in naravnost jemlje vse iz tujega znanstvenega zaklada. Če je že tako, da moramo mi vedno črpati znanje le iz nemških knjig, potem je tudi odveč vse delo za naše lastno znanstveno življenje. Dovolj drago je to življenje in ni treba narodu dosti pripovedovati, kako bi se ta denar mogel bolje in praktičnejše uporabiti. In niti tajili ni mogoče, da bi bila v tem zelo jasna logika. Najtežje na vsej zadevi pa je to, da se s temi nemškimi članki v od nas izdajani reviji dopoveduje narodu, čeprav nehote, da je njegov jezik za znanstvene razprave preslaboten, da ni torej enakovreden tujemu. Obenem pa se širi s temi nemškimi članki ona nemška imperijalistiona misel, da je vsa Slovenija nemški >Kulturboden« da o') jem a nemško jezikovno ozemlje tudi vso Slovenijo. Eno ko drugo pa je naravnost smrt ;.a naše narodno življenje in za vso našo kulturo Naj bo komu prav ali ne, resnica zahteva, da se vse to pove naravnost in brez ovinkov. Te nacijonalne brezbrižnosti in lohkomišljenosti je res že preveč in je že podobno, kakor da bi se kot pravi otroci igrali z ognjem. Toda drugod takih olroK ne tr;.e, še manj pa njih nevarne igre. Ali »mo ree tako močni, da bi si smeli mi dovolili stvari, ki si jih večji narodi ne dovo lijo? Povsod po svetu je nacijonalni ponos dolžnost dr/avljana, pa tudi kulturnega človeka. Le pri nas naj bi bila nezavednost pridobitev) Fašistovski tisk očita Vatikanu agresivnost napram Italiji in fašizmu Rim, 16. junija. Na proteste vatikanskega glasila jOsservatore Romano« proti zadnjim demonstracijam v Italiji fašistični listi odgovarjajo. Tako se je znova začela pred kratkim ustavljena polemika. »Te-vere« smatra, da Vatikan s svojim postopanjem žali Italijo, ker >Osservatore Romano« neprestano prinaša opise položaja katoliške cerkve v Italiji in ostro protestira o dogodkih v drugih državah, zlasti v Španiji, kjer je katoliška cerkev preganjana, pa se vatikansko glasilo noče izjaviti. Razen tega da prinaša »Osservatore Romano« brzojavke in dopise, po katerih se ves katoliški svet zgraža nad tem, da se katoliški cerkvi v Italiji delajo tako strašne krivice. Zakaj ne dviga takega protesta proti drugim državam, v katerih katoliški cerkvi tudi ne cveto rožice, temveč dela to samo glede Italije? >Tevere« kritizira postopek papeža Pija XI., ker ni poslal svojega odposlanca na svečanosti v Padovo, kjer so proslavljali 700-letnico smrti sv. Antona, pač pa je v Marseillu na svečanostih Notre Dame de la Garde prisostvoval poseben papežev delegat, čeprav je bilo za prireditev procesije v Marseillu potrebno posebno dovoljenje civilnih oblastev. »Tribuna« na to pripominja, da Vatikan napram fašistični Italiji nastopa agresivno, med tem ko je do drugih držav koncilian-ten in niti ne protestira proti temu, da je v Marseillu potrebno dovoljenje civilnih oblastev za prireditev procesije, med tem ko v Italiji procesije sam Vatikan prepoveduje. V Italiji se prepovedujejo verske manifestacije, in to baš v fašistični eri, ki je katoliški cerkvi zavarovala vse pravice. Ta prepoved je pri duhovnikih in pri vernikih izzvala popolnoma napačno mnenje o položaju v Italiji. »Tribuna« meni, da protestov, ki jih objavlja vatikanski sOsserva-tore Romano«, ni treba upoštevati. Postopa naj se tako, kakor je reagiralo fašistično prebivalstvo v kraju Afragoli, ki je kljub prepovedi cerkvenih oblastev priredilo procesijo in se ni oziralo na duhovnike. Kot odgovor na brzojavke, ki prihajajo v Vatikan, objavljajo fašistični listi pozdravne brzojavke, ki so jih poslali fašisti iz mnogih krajev Italije Mussoliniju in mu izrazili neomajno vdanost. Romunska vlada o svoji zunanji politiki Romunska zunanja politika temelji na ideji pravice in na mirovnih pogodbah — Odstop ministra Hatziegana Bukarešta, 16. junija. A A. Rador poroča: >Neamul Romantik, poluradno glasilo romunske vlade, prinaša to-le pomembno vest: Smatramo za popolnoma odveč ponoviti, da Romunija pod nikakršnimi okolnostmi ni krenila s poti zunanje politike, po ka-leri je šla dozdaj in s pomočjo katere je Romunija uresničila svoje narodne težnje. Orijentacija romunske politike, ki jo hočejo perfidno označiti za nestalno, temelji na ideji pravice, zaradi katere je Romunija šla tudi v svetovno vojno, in na tistem stanju v Evropi, ki so ga zgradile mirovne pogodbe. Dokler obstoji solidarnost zaveznikov in dokler živi ideja revanše v nekaterih državah, Romunija sploh nima izbere med namišljenimi raznimi politikami. Bukarešta, 16. junija, k. Sinoči je podal ostavko minister brez listnice Julijan Hatziegan, ki se vrne zopet na svoje prejšnje mesto rektorja vseučilišča v Cluju. Split, 16. junija. AA. Poljski novinarji, ki potujejo po naši državi, so prispeli snoči s parnikom Dubrovačke plovidbe »Dubrovnikom« semkaj. Na vožnji jim je kapitan ladje izkazal posebno pozornost s tem, da je dal na prvem jamboru razobesiti poljsko zastavo. Občinstvo v Splitu je poljsko zastavo pozdravilo z velikim navdušenjem, potniki pa so se ganjeni zahvalili kapitanu za toliko pozornost. V Splitu so si gostje ogledali park na Marjanu, zvečer pa jim je predsednik občine Rašič v imenu splitske mestne občine priredil banket, na katerem so bili razen zastopnikov banske uprave in mestne občine tudi predstavniki vseh oblasti, mnogoštevilni novinarji in drugi odličniki. Banket je potekel v prisrčnem in prijateljskem razpoloženju in med toplimi zdravicami z obeh strani. Nabiralniki za zračno pošto Beograd, 16. junija, o. Poštna uprava je v večini mest postavila posebne pisemske nabiralnike modre barve z napisom »Vazdušna pošta« in s sliko letala kakor tudi z označbo časa, ko se nabiralnik izpraznuje. Izpraznjevanje nabiralnikov je urejeno tako, da se pošiljke lahko o pravem času odpravijo s prvim prihodnjim poštnim letalom če je v dotičnem kraja letalsko pristanišče; če pa v kraju ni letalskega pristanišča, se pošiljke odpravijo s prvim prihodnjim vlakom do najbližjega letalskega pristanišča in od tam dalje z letalom. V pisemske nabiralnike se mečejo samo navadna avijonska pisma in dopisnice. Priporočene avijonske pošiljke pa je v interesu samih pošiljateljev treba izročali na pošti, ki izda pismeno sprejemno potrdilo. Tako je treba izročati tudi tiskane stvari, poslovne papirje in blagovne vzorce. Na krajnih straneh nabiralnikov je pritrjena tarifa za zračni prenos pisem in dopisnic. V pristojbini je obsežena redna in dopolnilna poštna pristojbina in po tej pristojbini je treba taksirati pisma in dopisnice, preden se vržejo v nabiralnik. Premestitev Beograd, 16. junija. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljena za višjega pristava Doma narodnega zdravja v Mariboru dr. Amalija Šimenc, višji pristav šole za sestre-pomočnice v Zagrebu, na lastno prošnjo. Poset jugoslovanskih bojevnikov v Franciji • v J Navdušene jugoslovansko-francoske manifestacije v Chambery-ju Chambry, 16. junija. A A. Včeraj ob 14. so dospeli sem bivši jugoslovanski bojevniki. Na postaji so jih sprejeli predstavniki Poilus d’Orient in oblasti, na čeln i vojaško godbo, ki je igrala jugoslovansko državno himno. Formirala se je nato povorka, ki je šla v mesto pred magistrat. Povsod na ulici je ljudstvo pozdravljalo naše bojevnike s klici >Vive la Yougosla-vie«. Naši bojevniki pa so odgovarjali >Vi-ve la France«. Bojevniki so nato odšli v mestno hišo, kjer jih je pozdravil podpredsednik občine Vellard. Potem ko je bila servirana zakuska, se je zahvalil v imenu jugoslovanskih bojevnikov za lepi sprejem polkovnik Stefanovič. Medtem je prišel tudi predsednik občine, ki je gostom istotako zaželel dobrodošlico. Pozdravne govore so imeli še predsednik sekcije Poilus d’Orient, jugoslovanski delegat Djuričič in poslanec za savojsko okrožje Pierre Costet ter generalni tajnik prefekture. Vsi so v svojih govorih slavili junaštvo jugoslovanske in francoske voj- ske. Na kolodvor so spremili jugolovanske goste predstavniki mnogih organizacij in oblasti z vojaško godbo na čelu. Povratek v domovino Zagreb, 16. junija. A A. Nocoj ob 20 45 so dospeli v Zagreb s posebnim brzim vlakom na povratku iz Francije delegati Udruženja bivših jugoslovanskih bojevnikov in rezervnih častnikov. Na postaji so jih sprejeli in pozdravili člani odbora Udruženja.rezervnih oficirjev dr. Zoričič, Erber in Kline ter dr. Podu je in Vasiljevič, v imenu Zveze dobrovoljcev. Na peronu se je zbralo veliko število rezervnih oficirjev, bivših bdjevnikov in dobrovoljcev, ki so prišli pozdravit svoje tovariše. Zbralo se je tudi mnogo meščanov, posebno mladine, ki je prihod bivših bojevnikov burno pozdravila s klici Franciji in Jugoslaviji. Dolgo so orili na peronu navdušeni vzkliki. Vlak je stal v Zagrebu eno uro. Zagrebški udeleženci so se podali na svoje domove, medtem ko je ob pol 10. uri nadaljeval vlak pot proti Beogradu. Prebivalstvo Italije Rim, 16. junija. AA Listi poročajo, da je na osnovi zadnjega štetja bilo v Italiji 42 milijonov 118.435 ljudi. Od leta 1921. je število prebivalstva narastlo za 3 in pol milijona. Listi smatrajo, da je moč naroda odvisna ne samo od kvalitete, temveč tudi od števila. Vrhu tega je sedaj italijanski narod prešinjen z Mussolinijevim duhom. Težkoče z madjarskim zunanjim posojilom Pari*, 16. junija. Predsednik madjarskega Kreditnega zavoda se je mudil v Parizu v svr-ho najetja večjega zunanjega posojila. V pariških finančnih krogih se zatrjuje, da je Francija odklonila posojilo posameznim državam v Srednji Evropi. Problemi posojil se rešujejo lahko samo kolektivno za večje število držav obenem. Amerika je predložila podatke o stanju svojega oboroževanja 2ene\a, 16. junija. AA. Združene države severne Amerike so kot prva velesila predložile Društvu narodov poročilo o svoji oborožitvi. VVashinglon hoče s tem dati primer za prihodnjo razorožilveno konferenco. Poročilo o stanju oborožitve se nanaša na čas od 20. junija 1929 do 30. junija 1930. Manevri nemške mornarice \Vilhelmshafen, 16. junija. AA. Nemška mornarica je včeraj odplula na vežbe v Norveško morje. Na visokem morju so se ji pridružili oddelki mornarice, ki so stacijonirali v Vzhodnem morju. Vežbe bodo trajale do 5. julija. Ladje se bodo vežbale v plovbi po hudem morju. Istočasno bodo strelske vežbe. Po nezgodi podmornice »Nautilus« Newyork, 16. junija. A A.. Križarki iWyoming« in »Arkansas« sta prispeli do podmornice »Nautilus«, ki je postala plen Oceana. Stroji niso več delovati in vsi akumulatorji so biti izčrpani. Poškodoval« j« j« huda nevihta. Zaupnica francoski vladi Pariz, 16. junija, d. Poslanska zbornica je vladi s 310 glasovi proti 267 izrekla zaupnico, in sicer po zaključku viharne debate proti Brian-dovi politiki, ki jo je vprizorila desnica. Smrt direktorja zagrebške drame Zagreb, 16. junija, k. Danes ponoči ob 1. uri je umrl tu znani igralec Ivan Rajič, direktor drame. Prepovedane publikacije Beograd, 16. junija. AA. S sklepom notranjega ministra št. I 17492 z dne 10. junija t 1. je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi časopisa »Magazin liir alles«, ki izhaja v Berlinu, ker piše v komunističnem duhu. Beograd, 16. junija. AA. S sklepom ministra notranjih zadev X 17807 z dne 12. junija t. 1. je prepovedano uvažanje in širjenje po naši državi brošure »Durch Lug und Trug, durch Gewalt und Morde«, ki jo je v nemščini izdal na Dunaju Gustav Perčec. Prepoved prodajanja srečk tujih loterij Beograd, 16. junija. AA. Na podlagi čl. 23 zakona o ureditvi državne razredne loterije Je prepovedano prodajanje srečk tujih loterij vobče. Zagrebški proces Zagreb, 16. junija, k. Danes so se nadaljevali govori braniteljev v kazenski razpravi proti Hraniloviču in tovarišem. Danes dopoldne sta govorila dva branitelja, in sicer najprej Soldi-nov in Bezmarovičev, zatem pa Križnjakov in Javorjev. Sestanek žitnih borz srednje Evrope Bukarešta, 16. junija. AA. MTI javlja: Na včerajšnjem sestanku žitnih borz srednje ln vzhodne Evrope je bilo sklenjeno, da bo prihodnja konferenca leta 1932. v Bukarešti. Obenem je naprošena uprava borze v Bukarešti, da bi prevzela predsedstvo na tem kongresu. pri papežu Rim, 16. junija. AA. Sveti oče je danes sprejel v avdijenco sarajevskega nadškofa Sariča. Hud orkan nad Hrvatskim Zagorjem Zagreb, 16. junija, k. Včeraj popoldne je v Hrvntskem Zagorju besnel hud orkan, ki je imel središče v Zlatarn. Orkan je bil tako močan, da v teh krajih ne pomnijo enakega Skorp vsi posevki na polju so uničeni. Drevesa so bila s koreninami izruvana iz zemlje. Vihar jih je odnašal 10 m daleč po zraku. Večini hiš je veter odnesel strehe. V Krapinskh Toplicah je bil poškodovan zvonik in ni dosti manjkalo, da bi se zvonik ne porušil. Med prebivalstvom je vladala velika panika. Padala je tudi toča. Posamezna zrna so bla težka do 15 dkg. V vseh tamošnjih občinah je napravljena velikanska škoda. Osijek, 16. junija, k. Sinoči je nad vso Slavonijo besnela huna nevihta. Ne ve se še, koliko škode je nevihta napravila, izgleda pa, da jo je dosti. Telefonske proge so bile danes dopoldne pretrgane. Uspešno sredstvo proti rastlinskim ušem Beograd, 16. junija. AA. Kmetijski oddelek banske uprave drinske banovine je obvestil kmetijsko ministrstvo, da so bili doseženi zelo dobri rezultati pri uničevanju rastlinskih uši . s sredstvom »Carbo crinesia«. Izlet na kolonijalno razstavo Beograd, 16. junija. 1. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine priredi v sporazumu z gospodarskimi organizacijami in z društvom jugoslovanskih turistov v času od 5. do 18. julija t. 1. veliko ekskurzijo v Pariz na kolonijalno razstavo. Poset francoskih industrij-cev v Rusiji Pariz, 16. junija. AA. Snoči je odpotovala v Moskvo delegacija francoskih trgovcev in in-dustrijcev, da proučijo možnost vzpostavitve trgovskih odnošajev med Francijo in Rusijo. Avstrijska podmornica najdena v morju Ancona, 16. junija. AA. Na podlagi prijave ribičev, da se jim zatikajo mreže, je remorker »Tritone« našel v oddaljenosti 5 milj od obale avstrijsko podmornico, ki leži 25 m pod gladino. Po dosedanjih ugotovitvah je podmornica nepoškodovana in jo bodo skušali dvigniti. Potapljač Ivan Gersellic, ki je ugotovil kraj, kjer leži podmornica, se je smrtno ponesrečil. Na smrt obsojeni morilki Budimpešta, 16. junija, n. Danes je bila v Szolnoku izrečena obsodba proti ženi Pavla Ju-hasa in ženi Valenta Soldata, ki sta z arzenikom zastrupili svoje može. Obe obtoženki sta bili obsojeni na smrt na vešalih. Pri čitanju obsodbe sla »e onesvestili, .tustifikacija se bo izvršila v sredo zjutraj ob 6. uri na dvoriSČu okrožnega sodišča v Szolnoku. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 16. junija (d). Pretežno jasno, le zmerno nagnjenje h krajevnim vročinskim nevihtam; verjetno je, da bo sedanja vročinska perioda trajala dalje časa. lls^anoviiev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško Uspel ustanovni občni zbor v Laškem — 3020 delničarjev je podpisalo 22.696 delnic v znesku 11 milijonov 348.000 Din — Zvišanje glavnice na 15 milijonov 3020 delničarjev, ki jih ima zdaj družba, močan kader iz ljudstva in naj ljše jamstvo, da družba ne more biti muha enodnevnica in da ,i je uspeh zagotovi]‘n. 7 ' valil se je še vsem, ki so se kakorkoli žrtvovali, da je akcija uspela, tako tudi našemu časopisju in nekaterim zagrebškim listom. Zanimivo tajniško poročilo Zanimivo je bilo tajniško poročilo tajnika pripravljalnega '>dbora g. Tropa Ognjeslava, posestnika in hotelirja v Laškem. Poročal je, da je nekdanja pivovarna v Laškem polagoma propadla, ko je je kupila družba »Union«, in tako so bili odjemalci izročeni na milost in nemilost pivovarniškim kartelistom. To je dalo vzpodbudo v osamosvojitvi. Dne 17. avgusta 1929 so »o »ustali prvič možje, ki so začeli s to akcijo in so položili temelj za družbo, kji bo zdaj uresničena. Delo ni bilo lahko. Nasprotniki so sejali malodušje med omahljivce. Tajniku, na katerega je padel večji del pripravljalnega dela, je marljivo pomagal tudi g. Kokol. Saj izkazuje vložni zapisek 1575 številk. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali. Z vpisnino so dobili 60.000 dinarjev. S tem »o se krili vsi dosedanji režijski stroški. Podpisano glavnico obremenjujejo samo kupljeno stavbišče, ki je pa realna protivrednost. Glavnica je tako obremenjena samo s koncesijsko takso in pristojbino za kupno pogodbo, skupno s 35.000 Din. V pripravljalni subskripoiji, ki je bila zaključena 28. februarja t. 1., je bilo podpisanih 22.120 delnic, v javni subskripoiji od 1. d0 31. marca pa še 576 delnic. Tako da je skupno po 1-pisanih delnic 22.696, kar znaša 11,348.000 Din glavnice. Dvomljivih delnic, ki jih je bilo 050, so iz seznama črtali. Po seznamu je v vsem 3020 delničarjev. Od teh jih je podpisalo 1013 nad 10, ostalih 2007 pa pod 10 delnic. Podjetju se je priključil« tudi častno število naših pekovskih organizacij, tako ii Dravske, kakor tudi iz Savske banovine. Znano je, da ne sme biti iadana do 1. 1935 nobena koncesija za izdelovanje kvasa. Ukrenilo se je pa vse, da bo družba obenem z varenjem piva začela tudi z izdelovanjem kvasa. Blagajniško poročilo je prečital blagajnik g. Pačnik Daniniir, posestnik in gostilničar v Laškem, g. Kramar je pa poročal za nadzorstvo, da je našel vse v vzornem redu in je poudaril, da je pripravljalni odbor vršil vse delo brez nagrad, torej zgolj iz idealizma in zasluži vso pohvalo in razrešnico, kar so navzoči z odobravanjem sprejeli. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe G. Majcen je prešel nato na sledečo točko dnevnega reda o sklepanju za ustanovitev »Gostilniške pivovarne d. d. Laško«. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Z burnim odobravanjem so navzoči detničarji s tem ustanovili svojo pivovarno. Glede vsebinske ugotovitve oblastveno dovoljenih pravil se je vnel razgovor, ko sta g. Ogrič in g. Pečar iz Novega mesta trdila, da je mogoče spremeniti pravila že na ustanovnem občnem zboru. Na pojasnilo, da je to mogoče šele po ustanovnem občnem zboru na rednem ali izrednem občnem zboru družbe, sta umaknila svoje predloge. Zupan dr. Roš je preden so »klepali o povišanju glavnice od 10 na 15 milijonov, v daljšem govoru izjasnil poitžaj akcije za ustanovitev pivovarne. Podrobneje je govoril o nacionalizaciji Kreditnega zavoda, ki ima tudi »Union« in je poudaril, da je ustanovitev stanovske gostilniške pivovarne slej ko prej potrebna. Resna konkurence se ni bati kljub spremembam v sedanjem pivovarniškem kartelu. Od nove pivo- varne bodo imeli korist predvsem gostilničarji, pa tudi pivci piva. Nova pivovarna pa mora biti pripravljena, da bo mogla variti ne samo 20.000 hi letno piva, ampak tudi 60 ali celo 100.000 hi. Zategadelj je treba povišati glavnico. Glede povečanja glavnice za 5 milijonov se je razvil razgovor, v katerem so govorili še inž. Uhlif in drugi. Nato je bilo pa soglasno sklenjeno, da se aviša glavnica od 10 na 15 milijonov Din. Do novih delnic imajo predvsem pravico delničarji, ki so podpisali delnice že za prvo glavnico, ostanek je na razpolago drugim tudi po nominalni ceni. če na ta način ne bo mogoče dobiti denarja za povečanje glavnice na 15 milijonov, bo družba vzela domače posojilo, ki ga mora dobiti pod istimi pogoji, kakršne ponuja češkoslovaška gostilničarska zadruga. Sicer se sprejme posojilo od te zadruge. To bo pa le od-plačljivo neobvezno posojilo. Upnik ne bo tudi delničar. Volitve upravnega in nadzornega odbora. Na predlog ravnatelja g. Gnusa so se vršile volitve z vzklikom. Po odmoru je predsednik prečital voliluo listo, ki je bila predlagana. Po nekaterih spremembah 90 bili veljavno izvoljeni upravni svet: Gg. Majcen Ciril z Zidanega mosla, dr. Roš Fran iz Laškega, inž. Uhlif iz Rude, Lakner Alfonz iz Črnomlja, Miklič Fran iz Ljubljane, Kramar Jožo iz Celja, Trop Ognjeslav iz Laškega, Ivica Meštrovic iz Zagreba in Černe Miha z Bleda, za namestnike pa gg. Dolinšek Avgust iz Hrastnika, Gerniuth Fran iz Brezna ob Dravi in Počivalšek Gvido i* Trbovelj. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Gg. Kavčič Fran iz Ljubljane, Ogrič Filip iz Novega mesta, Juvančič Fran z Zidanega mosta, Wagner Anton iz Radovljice, Windischer Josip iz Novega mesta, Kandušar Fram iz Mengša, Ritonja Martin iz Gorenje Radgone, Kovač Karl k Starega trga in Mulej Jernej z Bleda. Za namestnike pa gg. Žumer Ivan iz Cerknice, Makar Dako iz Metlike in Cirman Janko iz Medna. Na sestanku, ki so ga imeli po zaključku zbo-r aizvoljeni, je bil izvoljen za predsednika upr. sveta g. Majcen Oiril z Zidanega mosla, za podpredsednika pa dr. Roš Fran iz Laškega. Za člane nadzorstvenega sveta po § 25 pravil so biili izvoljeni gg. Kavčič Fran, Ogrič Filip in Juvančič Franc. Pri slučajnostih je poročal g. Majcen o zelo zanimivi statistiki pivovarništva v Evropi, g. Kramar o pipovarniških zadevah v naši banovimi, predvsem o pivovarni »Union« in njenem delovanju, dr. Roš o zadevi koncesije za izdelovanje kvasa; prečitali so še spomenico g. VVindisoherja iz Novega mesta, katere izvajanja je g. Majcen pobijal. Po vzpodbud ilnem govoru g. Dolinška je g. Majcen zaključil ob 14.30 uspeli ustanovni občni zbor. IVaši javnosti! Zdi se nam potrebno, da povemo naši javnosti, da se pripravlja ukinitev inženjersko-geo-detskega oddelka na tehnični fakulteti. Ukinila naj bi se s koncem tega študijskega leta prvi letnik inženjersko-geodetskega oddelka in drugi letnik kulturno-geodetskega oddelka. Tako bi ostal v jeseni le četrti letnik kult.-geod. oddelka in s štud. letom 1932—33 geodetski oddelek na tehniški fakulteti sploh ne bi več obstojal. In sedaj vprašamo: Zakaj odpraviti tako važen oddelek na tehniški fakulteti? Po celi drža- vi se vrše nove katastralne izmere in zaposlitve bi bilo zmeraj dosti. Torej ne more biti govora o nadprodukciji inženerjev-geodetov, obratno bi se pa naval na druge oddelke zmanjšal. Res je, da nima inženersko-geodetski oddelek, katerega smo zahtevali in ga še zahtevamo, nobenega svojega rednega profesorja. Ako l>i bil torej govor o kvalificiranih učnih močeh, katerih oddelek nima, bi se moralo o tem misliti takrat, ko se je ta oddelek ustanavljal, ne pa sedaj, ko se ga hočejo odraviti. Res je, da se naša tehnika težko preživlja s svojim budžetom, toda če se je vztrajalo do-sedaj, naj se skuša obdržati isti položaj, ne pa ukiniti za naše prilike tako važen oddelek, kakor je inženjersko-geodetski, in čakati s ponovilo otvoritvijo na boljše čase. Ni naša naloga, da si preskrbimo sredstev in kvalificiranih predavateljev, toda tudi tega se bomo lotili in pozivamo slovensko javnost, da nas podpre v boju za našo neokrnjeno tehniško fakulteto na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Slušatelji. Šmartno pri Litiji Velike cerkvene slovesnosti v Štangi so se pričele v spomin 700-letnice smrti sv. Antona. Ker je Štanga zgodovinska slovenska božja pot, tako zvaua slovenska Padova in bivša podružnica šmarske fare, obišče ta kraj vsako leto izredno mnogo romarjev iz vseh krajev Slovenije. Stavbeno parcelo za zgradbo narodnega doma so začeli te dni izravnavati. Hud naliv z točo smo imeli v pondeljek 15. t. m. popoldne. Na polju in cestah je voda naredila občutno škodo. Prizadeto je tudi hudo sadje, osobilo črešnje. Zlet Sokolstva na Jadranu Predzletni dan srednješolske mladine V Splitu so se pričeli v nedeljo prvi dnevi velikega zleta Sokolstva na Jadranu. Vršil se e prvi predzletni dan z nastopom srednješolske mladine iz cele primorske banovine. Sodelovalo je na zletu nad 2000 mladine. V soboto so se vršile tekme in sicer so bili tekmovalci razdeljeni v dve skupini po starosti do 16 in nad 16 tet. Prvi trije najboljši tekmovalci so dobili krasna darila, katera so poklonili tekmovalcem ministrstvo prosvete, ban primorske banovine in sokolska župa Split. V višjem oddelku je dosegel prvo mesto Kazimir Smodaj iz Šibenika, v nižjem oddelku pa Zlatko Sa-linger iz Šibenika. Med dijakinjami je zasedla v višjem oddelku prvo mesto Bosiljka Pasini v nižjem oddelku Neva Jerinu:, obe iz Šibenika. V lahkoatletskih tekmovanjih so zasedli skoro vsa prva mesta šibeničani. V nedeljo dopoldne se je vršila po ulicah Splita svečana povorka, v kateri je korakalo nad 2000 mladine, ki je ves čas prirejala viharne ovacije Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Občinstvo, ki je tvorilo špalir po ulicah, je mladino zelo navdušeno pozdravljalo. Na Botičevi poljani je bila postavljena tribuna, s katere je v imenu bana pozdravil inšpektor Allirevič, pozivajoč mladino, da izpolni svojo dolžnost napram kralju in domovini. Za ministra prosvete je govoril inšpektor za telesno vzgojo brat Miroslav Voji-novič iz Beograda, povdarjajoč potrebo skupnega delovanja Sokolstva in šole, ter širjenja sokolske misli potom omladine v naš narod. — Končno je pozdravil mlado armado starosta sokolske župe Split brat dr. Mirko Bilič, nakar je sledil razhod. Popoldne se je vršila na Hajdukovem igrišču javna telovadba ob ogromni udeležbi gledalcev. S prostimi vajami so nastopili učenci in učenke nižjih in višjih razredov srednjih šol prav lepo in strumno. Posebno krasen nastop je bil nastop učiteljiščnikov iz Sombora. Najboljši utis pa je napravila zaključna skupina vseh šol, ki so v rajalnem pohodu izvedli črko »A«, začetnico imena Nj. Vel. kralja Aleksandra. Občinstvo je stoje gledalo ta veličasten prizor med sviranjem državne himne, nakar se je razlil orkan vzklikanja Nj. Vel. kralju. Zve čer so se vršile razne telovadne akademijo, ki so vse krasno uspele ob veliki udeležbi ob činstva. S tem je bil zaključen prvi predzletni dan, za prihodnjo nedeljo, 21. t. m. pa se pripravlja Split za sprejem naše junaške vojske in mornarice, kot drugi predzletni dan. Za te vojaške slavnosti vlada po vsem Primorju veliko zanimanje in se pričakuje ogromna udeležba. Zdravo! Izbirne tekme Sokola Maribor-matica Sokol Maribor-matica je priredil v nedeljo 14. t. m. izbirne tekme za župni izlet, ki bo v dneh 28. in 29. 1. m. v Mariboru. Društvo bosta zastopala v vsakem oddelku le dva tekmovalca. Izbirnih tekem se je udeležilo zelo častno število 62 tekmovalcev, ki so vsi pokazali dobro pripravo in dosegli zelo lepe uspehe, tako, da bodo tekme v vsakem oziru zanimive in napete. Člani so tekmovali v prostih vajah, na dveh orodjih in v 6 panogah lahke-attetike, ki so zahtevale od tekmovalcev največ, saj so rezultati merili po mednarodnih lahko-atletskih pravilih, članice in naraščaj je tekmoval v prostih vajah, na dveh orodjih in v 4 panogah lahke-atletike. Uspeh tekem je naslednji: Člani višjega oddelka: 1. Arnuš Otmar, 2. Gala Gojmir, 3. Venuti Vlado; člani srednjega oddelka: 1. Urbanek Julij, 2. Polič Zoran, 3. Senekovič Fedor; člani nižjega oddelka: 1. Au-tosievviecz Rihard, 2. Crnobori Ljudevit. Članice višjega oddelka: 1. Gregorič Dora, 2. Smerdu Ljubica; nižjega oddelka: 1. Ilinter-lehner Marijana, 2. Gregorič Stana. Moški naraščaj višjega oddelka: 1. Gala Marijan, 2. Živkovič Jurij; nižjega oddelka: 1. Godina Albin, 2. Selinšek Milivoj. Ženski naraščaj višjega oddelka: 1. Sket Milenka, 2. Lukman Danica; nižjega oddelka: 1. Grilec Anka, 2. Kovačič A. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam želimo na župnih tekmah najlepših uspehov. Zdravo' Naraščajski dan Gorenjske sokolske župe v Radovljici V nedeljo je priredila Gorenjska sokolska župa v Radovljici »naraščajski dan«. Z v%eh strani so prišli v Radovljico Sokoli, mladi in stari. Savez SKJ in župo Ljubljana je zastopal br. Prosenc, Sokola I. Tabor br. Nahlik, zastopnik vlade sreski poglavar dr. Vidmar, zastopnik vojske podpolkovnik Bakič iz Škofje Loke, zastopnik radovljiške občine notar br. Pegan. Pozdravni govor je imel v imenu župe K ran, br. Špicar Jakob, v imenu Saveza pa br. Prosenc. Dopoldne se je vršila prosvetna konferenca, kateri je predsedoval br. Špicar. Dopoldne so se vršile tekme in sicer tekme moškega in ženskega naraščaja za višji in nižji oddelek. Rezultati teh tekem so sledeči: tekmovalo je 85 naraščajnikov. Vrste moškega naraščaja v nižjem oddelku si slede: Tržič, Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Stražišče. V nižjem oddelku ženskega naraščaja si slede vrste: Kranj, Škofja Loka, Jesenice. V višjem oddelku so tekmovali le posamezniki in je pri moškem naraščaju dosegel prvo mesto Majdič Jote iz Kranja in drugo Skrt Srečko iz Kranja. V višjem oddelku ženskega naraščaja je bila prv,a Kralj Slavka iz Radovljice, druga pa Nučič Sonja iz Kranja. Popoldne ob 2. uri se je vršil sprevod po mestu, pri katerem je svirala Sokolska godba na pihala iz Jesenic. V sprevodu je bilo 244 ženske dece, 476 moške dece, 110 ženskega nraščaja in 95 moškega naraščaja, članov v kroju je bilo 65. V sprevodu je bilo1 7 praporov. Ob pol 16. uri pa se je pričela na dvorišču sokolskega doma v Radovljici javna telovadba dece in naraščaja. Poleg prostih vaj in orodne telovadbe je nastopila deca tudi v raznih igrah, med katerimi je posebno ugajal nastop 8 deklic jeseniškega društva s »punčkami«. Po telovadbi se je razvila prav animirana zabava. Občni zbor lazanske Straže Prihodnja oblastna skupščina bo v Novem mestu Ljubljana, 16. junija. Nocoj se je vršil v Zvezdi občni zbor Oblastnega odbora Jadranske Straže. Otvoril ga je predsednik podban g. dr. Pirkmajer, ki je podal v kratkih obrisih delo oblastnega udru-ženja. Zahvalil se je vsem gospodom in damam, ki so sodelovali pri akcijah oblastnega odbora in zaključil svoj govor z željo, da bi se JS razvila do one višine, ki ji gre kot edini nacijo-nalni pomorski organizaciji v naši državi. Iz tajniškega poročila g. Legata posnemamo, da je imel oblastni odbor 932 članov in da je število članstva naraslo za 178. Oblastni odbor je izvršil propagandni izlet na morje, imel je tradicijonalno prireditev v Unionu, priredil je več predavanj in objavil več propagandnih člankov. Nanovo so bila ustanovljena poverjeništva na Mirni, v Mokronogu, na Rakeku, oa Bledu, v Dobovi, v Trbovljah in v Trebnjem. Najživahnejši je naš krajevni odbor v Novem mestu pod predsedstvom učitelja g. Pirnata. Ta šteje skupno 300 članov. Predsednik g. Pirnat je priredil celo serijo predavanj o našem morju, omorstvu in Jadranski Straži v Novem mestu, tnihelu. Št. Jerneju in osemkrat v radiju. Gospod Legat je omenjal še podmladke na ljubljanskih šolali in zaključil svoje izčrpno poročilo z željo, da bi se osnovala enotna organizacija pod enotnim vodstvom za celo Dravsko banovino. Po poročilih blagajnika gg. Kosa in dr. Slokarja je bil soglasno sprejet absolutorij. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni na predlog g. Pogačnika, gen. tajnika TPD: za predsednika podban dr. Pirkmajer, za odbornike pa: bri-gadni general Popovič, dr. Bohm, dr. Joža Bohinjec, dr. Zelko Jeglič, Joža Likovič, H. Marjanovič, dr. Melik, dr. C. Oblak, dr. Ivan Pintar, dr. Karol Pirjevec, dr. Pless, Pogačnik, gen. tajnik TPD, dr. Rožič, veletrgovec Stupica, dr. Slokar in dr. Niko Zupanič. V nadzorni odbor: bančni uradnik Kos. direktor Krofta, nadkujigovodja Geržinič, veletrgovec Skaberne st. in podpolkovnik Hivert. Za delegata za glavno skupščino dr. Bolim in dr. Bohinjec. V pripravljalni odbor za ustanovitev krajevnega odbora: prof. sič, nadrevident Božič, učitelj Jederlinič, postajenačelnilc Žemlja, vladni tajnik Legat in akademik Alujevič. Na predlog g. Pirnata iz Novega mesta je bilo soglasno sklenjeno, da se bo vršila prihodnja oblastna skupščina v Novem mestu. Pri slučajnostih se je občni zbor zahvalil tajniku Legatu za njegovo uspešno in požrtvovalno delo. dalje g. Sičn in cenjenim damam, nakar je predsednik podban dr. Pirkmajer občni zbor zaključil'. Zagorje Snirina kosa. Pretečeni teden smo pokopali upokojenega rudarja Medijo. Prvega julija bi moral prejeti prvo pokojnino, a ga je smrt preje rešila trpljenja. Lep pogreb je bil priča, ko» liko prijateljev je imel v življenju. V nedeljo popoldan pa smo položili k večnemu počitku ženo rudarja MagorŠa. Bodi pokojnim zemljica lahka, preostalim pa naše sožalja Ribji tat. 'Te dni opravljajo strugo Kotredo-žice. Tam zaposleni delavci pa so opazili 80 cm dolgega modrasa, ki je ravno zagrabil ribo in hitel z njo med korenine. Na številne kače je treba opozoriti, zlasti otroke, ki stikajo ob vodi ali nabirajo jagode. Nogometna tekma. V nedeljo sja odigrala prijateljsko nogometno tekmo kluba S. K. »Zagorje« in S. K. »Reka« iz Ljubljane. Tekma je končala z 2 : 1 v korist domačega kluba. Zaui-mauje za nogomet rase od dne do dne. Sodil je objektivno g. Košiurl. Sreček za tombolo »Kola jugoslovanskih sester«, katera se bo vršila dne 5. julija, se prodajajo po hišah. Tablica stane 3 Din. Priporočati je, da pridno segate po srečkah tako z ozirom na lepe dobitke, kakor tudi z ozirom na važnost tega humanitarnega društva, ki zasluži po vsej pravici, da ga javnost podpira. Priporočamo, da pridno segate po dnevniku »Jugoslovan«, ki ga dobite dnevno v kolportaži in v trafiki »Drnovšek pri pošti. »Jugoslovan« je najcenejši list, saj stane dnevno samo 1 Din, istotako tudi nedeljske številke. Neprevidni kolesarji. Kljub vsem opominom drvijo kolesarji s tako brzino po cestah, da je varnost pešcev resno ogrožena. Ne mine skoro dan, da bi se zgodila nesreča. Od cerkve proti Sokolskemu domu pelje cesta po precej strmem klancu in tu prirejajo kolesarji pravcate nenapovedane dirke. V soboto je dirjal po klancu tukajšnji mesar in gostilničar g. P. D. Tisti hip — ob |>ol 18. uri — je Sla čez cesto 3-letna Pavlica, hčerka čevljarja g. Toinelja. G. 1). nesreče ni mogel preprečiti vsled sitne hitrosti ter je deklico povozil, da -je obležala nezavestna na tleh. Poklicani zdravnik dr. Slavko Grum je ugo' tovil težke telesne poškodbe. Nedeljski nogomet. Ob pol petih popoldne sta igrala prijateljsko tekmo S K Zagorje : SK Reka iz Ljubljane z rezultatom 2:1 (1:0) za domačine. Sodil g. Košmerl. Omenimo naj, da dela nešportno obnašanje nekaterih igralcev skrajno »lab vtis. dz Dravsfee POZIV VSEM DRUŠTVOM! Narodni izseljeniški odbor poziva vsa društva, da izvolijo poslati na sejo, ki se bo vršila v četrtek 18. t. m. ob 6. popoldne v dvorani Delavske zbornice svoje zastopnike radi razgovora o sprejemu ameriških kongresistov, ki dospejo 27. t. m. v Ljubljano. — Dr. Joža Bohinjec, predsednik. <1 Prvič pridejo poljski novinarji v večjem številu v četrtek v Slovenijo. Slovenski novinarji prirede svojim stanovskim tovarišem prisrčen sprejem. Pozivamo vse novinarje, da se sigurno udeleže sprejema poljskih novinarjev, ki pridejo v Ljubljano v četrtek, dne 18. t. m. ob 10'52 z beograjskim brzovlakom. Prav tako pa vabimo k sprejemu tudi vse drugo narodno čuteče prebivalstvo, da izreče našim slovanskim bratom prisrčno dobrodošlico. d Banovinska trošarina na pnevmatiko za tovorne avtomobile, Ban Dravske banovine g. dr. Marušič je podpisal tale razglas: Dodatno k razglasu z dne 4. maja 1931 VII. No 9400/1 objavljenem) v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 30. maja 1931 štev. 179/33 odrejam, da se plačuje za leto 1931-1932 pavšalirana banovinska trošarina na pnevmatiko za tovorne avtomobile do vključno 1500 kilogramov kritne teže (poltovorni avtomobili) v znesku Din 1200. (A.A.) d Imenovanja v vojski. Za vojnega atašeja v (ragi je imenovan artiljerijskd polkovnik Bori-oj Josimovič, za vršilca dolžnosti komandanta broda iOrao« kapetan korvete Vlatko Naglič, za vršilca dolžnosti komandanta torpedovke »T 3«, poručnik vojnega broda I. klase Henrik Klinar, za vršilca dolžnosti komandanta broda »Sitnica« poručnik bojnega broda I. klase Oto Čermak, za. komandanta broda »Močni« poročnik bojnega broda I. klase Božo Martinc, za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande pomorskega zrako-plovstva kapetan fregate Nikola šteinfel. — Napredoval je v čin poročnika fregate poročnik korvete Vladislav Kaudare, v čin artiljenijskega podporočnika narednik Franc Bezjak, za veterinarskega poročnika diplomirani veterinar Silvij H ruš. d Sprejem ameriških izlctnikov-kongresistov. Narodni izseljeniški odbor je prevzel v sporazumu z Savezom izseljeniških organizacij v Zagrebu vse priprave za dostojen sprejem ameriških izletnikov, ki pridejo dne 27. t. m. v Jugoslavijo na kongres. Za v četrtek 18. t. m. je sklicana seja vseh ljubljanskih društev, da se na njej pogovorijo o vseh podrobnostih sprejema. V ta odbor je ban Dravske banovine imenoval za svojega zastopnika dr. Ivana Karlina, mestni načelnik pa dr. Riiko Fuxa. Na seji se bo izvolil poseben sprejemni odbor, vse priprave bo pa vodil Narodni izseljeniški odbor v sporazumu z zagrebškim Savezom. NIO se je obrnil tudi na Jesenice in se bo tamkaj vršila v ponedeljek 22. t. m. seja vseh društev, da se tudi tam določi program sprejema. NIO bo poskrbel, da bodo izletniki na potu z Jesenic v Ljubljano pogoščeni v vlaku. V Ljubl jani bodo opoldne gosti banovine in mestnega načelstav. NIO bo zastavil vse svoje sile, da bodo dragi gosti že ob vstopu v svobodno domovino videli, da so prav dobrodošli in da niso pozabljeni v domovini. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Pogoji za sprejem v Pletarsko šolo v Ptuju. Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. — Pletar-•ka šola v Ptuju ima predvsem namen, izvežbati praktično in teoretično, v pletarstvu in vrboreji, učence(ke), ki so uspešno dovršili osnovno šolo, in jih usposobiti za pleta reke pomočnike. — Šolsko leto se prične 1. septembra 1931. V prvi letnik se sprejemajo učenci, bi so dovoršili z dobrim uspehom osnovno šolo. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati: 1. krstni li«t;2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. izjavo starišev (varuha), s katero se zavezuje vzdrževati gojenca. Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti izposlovale mesečne podpore. Vsi učenci pa prejmejo vse šolske potrebščine v šoli brezplačno. Prijave je vposlati najkasneje do 15. avgusta t. 1. Vsak prijavljemec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole. d Kupujte umetnine! Vse ljubitelje umetnin i|K)zarjanio, da ne zamude priložnosti in da obiščejo umetniško razstavo na ljubljanskem Velesejmu paviljon »K«. Razstava je odprta do 18. t. m. dnevno od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Dvomimo, da bodo ljubitelji umetnin imeli kdaj boljšo priložnosti za nakup kot ravno ob priliki e razstave, na kateri sodeluje 45 umetnikov z nad 300 deli. d Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršite ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 767-5, termometer 16-7, re-ativna vlaga 81 %, smer vetra SE, oblačnost 10, drž (9'5 mm). V Mariboru je kazal barometer 766-6, termometer 17-6, relativna vlaga 78%, nner vetra NNE, oblačnost 6, dež (3'2 mm). Opa- zovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 26-2 (14 2), v Mariboru 25-4 (12-3), v Zagrebu 316 (16-3), v Beogradu 318 (16-2), v Skoiplju 33 (179), v Kumboru 31-2 (21-8), v Splitu 32-4 (231), na Rabu 314 (22 3) in na Visu 31-8 (23-2). Ljubljana. Sreda, 17. junija 1931, Adolf. Pravoslavni: 4. junija Mitrofan. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti k Bohinec na Rimski cesti. * ■ Zlati šah, mladinska igra Marije Grošljeve, ki je prj premijeri tako lepo uspela, se v korist Podmladka dne 19. t. m. ob ‘A6. uri v operi ponovi. Cene sedežem od 10 Din do 3 Din. Stojišče 1-50 Din. Vabimo deco, starše in šole. ■ Podružnica bolniško-podpornnga društva priv. nameščencev »Merkur« opozarja vse člane, da je pisarna podružnice odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, v sobotah samo od 11. do 14. ure. Ob istih urah se sprejemajo tudi novi člani. Pisarna se nahaja na Dunajski cesti št. 29/1 (hiša Gospodarske zveze). Od 20. t. m. bo imela telefon št. 30-39. ■ Ženska Ciril Metodova podružnica priredi v nedeljo, dne 21. junija »dan bonbončkov« v korist družbe. 1459 ■ Najboljši liker sveta »Gromožovka« Maribor, Maistrova. ■ Operna produkcija naših konservatoristov. Danes zvečer ob 20. uri bo v dramskem gledališču javna produkcija gojencev operne šole ljubljanskega konservatorija. Nastopijo gojenci učiteljev ge. Škerlj-Medvedove, ter kapelnikov Neffata in dr. Švare. Na sporedu so te točke: 1. lluimperdink: Janko in Metka. Scena iz I. dej. Izvajajo: Arkova, Mezetova, Dolenčeva. 2. Thomas Miignon. Scena iz III. dej. Izvajata Vedra-lovi in Juvan ec. Lortaing: Wormski orožar, sklepna scena I. dej. Izvaja Mlekuševa. 4. Gou-nod-Faust: Scena in arija iz III. dej. Izvaja Arkova. 5. Čajkovski: 3. slika Onjegina. Izvajata Mezetova in Vedralova. 6. Puccini: Plašč. Izvajajo: Švigelj, Arkova in Burger. 7. Smetana: Prodana nevesta. Scena iz II. dejanja. Izvajata: Dolenčeva in Krm polič. Tej točki sledi kratek odmor, v I. delu produkcije pa se izvaja II. dejanje Mozartove opere Figarova svatba. V posameznih vlogah nastopijo: Švigelj kot grof Alrna-viva, Mezetova — grofica Rozina, Suzana Arkova, paž: Obenvalderjeva, Figaro: Magolic, Marcelin .: Mlekuševa, Bartolo: Sekula, Baziliki: Sancin in Antonio: Franko. Podrobni spored se dob' v p- ’ roda ji in pri biljeterjih. Opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic cel dan pri dnevni blagajni v operi ' i od %8. ure dalje v vi ži dramskega gledališča. Vstopnice so od 10 Din navzdol. ■ Sklepne produkcije gojencev drž. konservatorija se bodo vršile v sledečih dneh I. v petek, dne 19. v Filharmonični dvorani, II. v torek, dne 23. v Unionski dvorani, III. v sredo, dne 24. v Filharmonični dvorani in zadnja IV. v petek, dme 26. v Filharmočni dvorani. Pričetek produkcij vsakokrat ob 20. uri. ■ V mestni klavnici ljubljanski se bo v četrtek 18. t. m. ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici prašičje meso. ■ Nepobolšljiva samomorilka. Rozka M. se je že večkrat hotela odtegniti življenju in je že Lep napredek naše civilne avijacije Otvoritev nove zračne črte Beograd-Podgorica V ponedeljek je bila otvorjena nova zračna proga Beograd-Podgorica. Na aerodromu v Zemunu se je vršila najprej svečana blagoslovitev trimotornega letala »Farman«, s katerim se bo vršil zračni promet. Blagoslovitve so se udeležili predsednik društva za zračni promet Novakovič, komandant zrakoplovstva general Nedič, komandant aerodroma podpolkovnik Tomič, francoski vojni avijatičarji in ves oficirski kor bežanijskega aerodroma. Na dano povelje je krenil »Farman« vzdolž Save proti Šabcu. V letalu je bilo poleg potnika 6 potnikov. Ko je preletel Šabac, se je dvignil aeroplan nad Cersko planino, kjer se je zmagovito borila srbska vojska. Ko je preletel Drino, je letel nato aeroplan čez bosenske šume ter ob 9.45 pristal v Sarajevu. Tu so se pridružili še nekateri potniki, aeroplan pa je nadaljeval s hitrostjo 180 km na uro dalje proti jugu, preletel Nevesinsko polje, Durmitor in se dvigal vedno višje ter dosegel višino 2600 m. Točno po 11 urah se je spustil aeroplan v Podgorico, kjer so priredili Črnogorci vsem potnikom iskren sprejem. S tem je naša civilna avijatika dosegla zopet nov lep uspeh. Vsi potniki pripovedujejo z največjim navdušenjem o lepi in sigurni vožnji aeroplan a. 130 ljudi aretiranih Sodišče v Beranu je odredilo aretacijo 130 ljudi, ki so obtoženi, da so koncem letu 1919. in začetkom leta 1920. pokradli deske in drug materijal strugarju Rustemu Agoviču in njegovemu drugu Arsenijeviču. Aretacija tako velikega števila ljudi je izzvala največjo senzacijo. Aretiranci so večinoma kmetje iz okoliških vasi. Takoj po tatvini desk je Arsenijevič vložil tožbo proti 14 kmetom iz občine polimske. Policija jih je pred 14 meseci aretirala in izročila sodišču. Na podlagi njihovih izpovedb pa je nato odredilo sodišče aretacijo vseh 130 kmetov. Ke* je zapor beranskega sodišča premajhen za nekaterikrat poizkusila samomor. Nedavno je obiskala neko svojo pfijaleljico natakarico in jo vprašala, kje je toaleta. Ker Rozike dolgo Časa ni bilo nazaj, so jo poiskali in jo našli zvijajočo se v hudih krčevitih popodbih. Takoj so jo prepeljali v bolnico, boječ se, da se je Rozka ponovno zastrupila. V bolnišnici so ji izprali želodec, vendar niso zasledili nikakega strupa. ■ Včerajšnja produkcija »kralja zraka« Dra-goljuba Aleksiča na Turjaškem trgu je privabilo nešteto ljudi. Ves trg in vse bližnje ulice, v kolikor so še dovoljevale pogled na produkcije drznega akrobata in njegove sestre so bile prenatrpane ljudstva, ki je z zanimanjem in navdušenjem sledilo njegovim izvajanjem. Samo želimo drznemu akrobatu, da bi mu gledalci z istim navdušenjem postregli tudi z dinarji. ■ Nezgoda dolgoprstneža. Slikarski pomočnik Ivan A. je v ponedeljek zvečer vdrl v trgovino Franca Rotarja na Jesenicah v namenu, da si prilasti tujo lastnino. Pri njegovem početju ga je zasačil lastnik in ga hotel prijeti. Nepridiprav se mu je izmaknil in je skušal skočiti skozi odprto okno. Trgovec Rotar je hitro pograbil železen drog in z njim udaril tatu po desni nogi. Tat je plačal svoje početje zelo občutno. V ljubljanski bolnišnici so dognali, da ima zdrobljeno nogo. 5W avibo m Nastop Sokola Maribor I. V nedeljo, dne 21. t. m. bo imel Sokol Maribor L svoj drugi javni nastop. Spored je jako pester in je razviden s plakatov. Opozarjamo samo, da bo nastopilo tudi vojaštvo. Po sporedu bo tekma v odbojki med člani Sokola L in med gojenci inženirske podčastniške šole. m Poroka. Na Dunaju sta se te dni poročila tukajšnji iudustrijalec g. Karel Franz in gdč. Ingeborg Lopan, hčerka tukajšnjega upokojenega polkovnika. m Iz gledališča. Ker je gospod Edo Grom nenadoma obolel, je proslava njegove 25-letnice odgodena na poznejši čas. — Namesto predzadnje dramske premijere dobijo abonentje še enkrat Kienzlovo opero »Evangeljnik« v abonma-nu. Vršili se bosta pa le dve predstavi, in to za ab. A in za ab. B. Med ta dva obonmana bo razdeljen ab. C. Tozadevne nakaznice, ki bodo veljale za opero »Evangeljnik« ter za zaključno predstavo, bodo prejeli abonentje C pri nocojšnji predstavi »Evangeljnika«. m Kinematografi. Grajski kino: od četrtka dalje zvočni velefilm »V službi cesarja« z Renato Mullerjevo. Kino Union: do vključno četrtka zvočni film »Atlantik« s Fritzem Kortnerjein in Willyjem Forstom. m Zakaj ljubljanske drama ne gostuje v Mariboru? V javnosti je bilo že večkrat omenjeno čudno in nerazumljivo razmerje med ljubljanskim in našim mariborskim gledališčem, zato nas je tembolj razveselila vest, da bo ob zaključku letošnje sezone vendarle gostovala v Mariboru ljubljanske drama. Objavljen je bil tudi že repertoar — nenadoma pa je vse padlo v vodo. Ne vemo zakaj, govori pa se, da po krivdi ljubljanskega vodstva? Če je to res, potem moramo tako postopanje odločno obsoditi. Naša gledališča so javne institucije, namenjene vsemu našemu narodu in ne posameznikom. Interesi našega kulturnega napredka zahtevajo najtesnejše sodelovanje med Ljubljano in Mariborom ter obratno. To sodelovanje pa bi se najlepše pokazalo z gostovanji Ljubljančanov in Mariborčanov v Ljubljani. m Nenavadna smrt na cesti. V ponedeljek krog 20-45 je našel 10-letni čevljarski vajenec Ivan Heričko v Vrbanovi ulici v bližini hiše št. 27 v cestnem jarku starejšega neznanca, katerega je s pomočjo še nekega drugega pasanta dvignil. Pri tem je pa ugotovil, da je neznanec mrtev ali vsaj nezavesten in obvestil rešilno po- toliko število ljudi, je sodišče najelo še neko hišo_ kot zapor. Nekateri mislijo, da so te tatvine že zastarele, drugi pa, da so že bile likvidirane vsled amnestije. Vrednost ukradenih desk se ceni na okoli 300.000 Din. Rodbinska tragedija V Čelopeku blizu Tetova se je pred tremi leti ločil Trpko Dimitrijevič iz ene najbolj uglednih rodbin v eCtopiku od svoje žene Dilliere, ki se je skoro nato zopet poročila. Nato se je Trpko seznanil z neko Jeleno, lepo ženo iz prečanskih krajev. Trpku je ta žena zelo ugajala in predložil ji je, da živi z njim skupno. Ona je na to pristala. Ko pa se je pred kratkim vrnil Trpkov mlajši brat Dušan iz tujine, se je Jelena zagledala vanj in nagovarjala Dušana, da živi z njo, sicer da ga ubije. Dušan je nato govoril Trpku, da ženo zapodi, kar pa ta ni hotel storiti. Vsled tega je Dušan sklenil, da Jeleno ubije. Ko se je ta vrnila domov, je zagrabil za puško in sprožil. Zadel pa je mesto žene svojega brata Trpka, ki se je takoj zgrudil. Dušana so zaprli. Bivši madjarski poslanik po 16 letih priznal umor žene in hčerke V vasi Rabej pri Senti je živel 1. 1916. bivši madjarski poslanik Bela Feheri z ženo in 18-letno hčerko Marijo. Živel je v najlepši slogi z rodbino. Ko pa se je seznanil z neko javno žensko, je pričel vedno bolj zanemarjati svojo ženo, pa tudi svoje veliko posestvo. Ker je večkrat peljal svojo hčerko v stanovanje svoje prijateljice, se je nasprotje med njim in ženo še povečalo. Nekoč je prišel pijan iz Segedina domov. Kakor hitro je vstopil v hišo, je potegnil nož in zaklal svojo ženo; ko pa je prišla v sobo hčerka Marija, je zaklal še njo. Nato je zapre-gel konje in zbežal v Romunijo. VeČ let je taval okoli po svetu in na vse zadnje vstopil v francosko tujsko legijo. Vest pa mu ni dala miru in po 16 letih se je vrnil ter se javil sodišču. Policija sedaj vodi preiskavo. stajo. Ta je po prihodu svojega moštva ugtovi-la samo še smrt in odredila prevoz pokojnikovega trupla v mrtvašnico na Pobrežje. Med tem je policija tudi že ugotovila, da je pokojnik bil 60-Ietni Peter Gajger, posestnik iz Jelovca pri Kamnici. Mož je bil v Mariboru po opravkih in se je naposled tako napil, da je na povratku proti domu ves čas padal. Nekateri pasanti so ga sprva pobirali, ker je pa bil aroganten, so ga naposled pustili v jarku. Po zdravnikovi ugotovitvi je Gajgerja zadela kap in je bil takoj mrtev. m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Pijte original »CHABESOc. 1114 m Samomorilni poskus. V Ložnici stanujoča delavčeva žena, 40-letna Ivana S. si je v ponedeljek zvečer v samomorilnem namenu prerezala z britvijo vrat. Sosedje so njeno početje še pravočasno opazili in pozvali rešilni oddelek, ki je ranjenko prepeljal z avtom v bolnico. Njeno stanje je še vedno nevarno. m Smrtna nesreča na železnici. V noči od ponedeljka na torek jo pri pesniškem predoru povozil zagrebški brzovlak služkinjo Marijo Kožuhovo. Bila je takoj mrtva. Ker je nesreča skoraj izključena, je Kožuhova najbrže izvršila samomor. Vendar bo resnico ugotovila šele uvedena preiskava. Cel/e * Redovne vaje za župni zlet se vršijo za brate, ki imajo slavnostne kroje, skupno s telovadci v četrtek 18. in petek 19. t. ni., obakrat točno ob 20'15 na dvorišču mestne narodne šole. Kdor se teh vaj ne bo udeležil, ne bo pripuš-čen k povorki. — Načelnik. * Obfui zbor Muzejskega društva bo v četrtek 18. t. m. ob 20, uri v rdeči sobi Narodnega doma. * Občni zbor Itibarskega društva se je vršil pretekli petek v hotelu illubertus« pod vodstvom predsednika dvornega svetnika g. dr. Kotnika. Zelo obsežno tajniško poročilo je podal g. Zorko. Celjsko Ribarsko društvo je sodelovalo pri delu na novem ribarskem zakonu in so bili njegovi predlogi sprejeti. Sicer pa je preteklo društveno leto bilo izpolnjeno s stalno borbo za čistost Voglajne in Savinje, ker je nevarnost, da uničijo industrijski odpadki tovarne Westen vse ribe. Društvo je vso to zadevo sploh spravilo v tek in sodelovalo pri vseh vlogah, komisijah in depulacijah. Žal, da vsa prizadevanja niso imela uspeha in da ribe naprej ginevajo. (Zakaj to? Zakaj se odloki ne spoštujejo? Op. ur.). Društvo je sodelovalo pri pravilniku za banovinski davek na ribarske karte in mu je uspelo doseči znatno znižanje takse. Ribarsko društvo namerava v Celju ustvariti ribji trg s paviljonom, ki bi bil dvakrat na teden odprt in ki bi zalagal mesto ter vsa bližnja zdravilišča^ s postrvmi in drugimi ribami. Obširno poročilo je podal tudi vodni nadzornik g. Tramschegg. Letos je društvo imelo v svojem vališču 160.000 iker potočne postrvi, iz katerih se je izvalilo 142 postrvi. Volitev se ni vršila, ker se voli odbor na dve leti in je bil sedanii odbor izvoljen lani. J v * Avtomobilska nezgoda. V ponedeljek popoldan ob pol petih, ko je ravno močno lilo, je hitela 19-letna služkinja Deželak Terezija iz trafike Kovač v Aleksandrovi ulici. Proti Glavnemu trgu je tedaj pripeljal osebni avto, ki ga je vozil šofer L. Ker je močno grmelo in ker je imela Deželakova razpet dežnik, ni opazila avtomobila ter naravnost pritekla predenj, fto- avto takoj ustavil, vendar je avto podrl Deželakovo na tla in ji je šlo prednje kolo črez stegno. Iz drogerije »Sanitas« so takoj telefo-nično pozvali rešilno postajo, ki je v najkrajšem času prispela ter z rešilnim avtom prepeljala ponesrečenko v bolnišnico. * Nalezljive bolezni v Celju in okolici, v času >od 22. do 31. maja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 2; da vica v okolici 1; šen v okolici 1. * Mestni kino ostane radi poletnega časa do nadaljnega zaprt. * Najdbe. Na Kralja Petra cesti je bil najden zlat uhan. — V Jurčičevi ulici je bila najdena moška palica. — Pred mestno elektrarno je bila najdena denarnica z drobižem. — Vse se dobi na policiji. Škofja Loka Osebna vest. Škofjeloški učitelj g. Jelo Janežič, ki se je udeležil enoletnega tečaja za 'poučevanje gluhoneme, manj nadarjene, slepe to defektne dece v Beogradu, je napravil pretekli teden diplomski izpit s prav dobrim uspehom. Čestitamo. Načelnik ministrstva prosvete za osnovni pouk g. Dragoslav Djbrdjevič se nahaja v Škofji Loki Gospod načelnik predseduje maturi na zasebnem ženskem učiteljišču prj uršulinkah. V ponedeljek dopoldne je poselil škofjeloško deško šolo in je prisostvoval ipouku v posameznih razredih. Posebno živo se zanima g. načelnik za sokolstvo in je želel o razmahu in napredku škofjeloškega Sokola podrobnih informacij. G. Djordjevič ostane v Škofji Loki do 27. t. m. Zaupniki. Na skupščini, kii se je vršila v nedeljo v Društvenem domu na Spodnjem trgu, so bili izvoljeni za I. delavsko konzumno društvo sledeči gg. zaupniki - pooblaščenci: Podbevšek Jernej, škofjeloški župnik; 1 Pleško Frahc; posestnik v Puštalu; Štrekelj Janez, posestnik v Starem dvoru; Eržen Matevž, posestnik v Puštalu in Babič Franc, krojač v Škofji Loki. Namestniki so gg. Bernik Jožef, elektrostrojnik iz Vto-earij; Bonča Franc, posestnik iz Bodovelj; Langerholc Janež, čevljar v Škofjiloki; Noč Valentin, čebelar in Piškur Franc, delavec oba iz škofje Loke. Škofjeloška nedelja je minila v znamenju vsestranskih izletov. Sokolska deca im naraščaj, pa ludi precej članstva, skupaj do 150 oseb so po-setild naraščajski dan župe Kranj v Radovljici, Vsa vesela se je vrnila mladež na večer. Gasilci so pohiteli v Poljane, kjer je tamošnje gasilno društvo blagoslovilo novo motorno brizgalno, škofjeločaue je izvabila tudi gasilska prireditev na Bukovici v Selški dolini. Kopalci »o imeli krasen dan. V kopališču Olepševalnega društva je bilo ves dam izvamredno živahno. Le ljubitelji nogometa niso prišli na svoj račun. Napovedana nogometna tekma med SK Sokol in SK Grafika je izostala, ker so prišli od ljubljanske Grafike samo 4 igralca. Ostali so zamudili vlak. Jz dLpugib Morilec Ivan Lakner obsojen na 20 let robije Tajna razprava proti poglavarju razbojniške tolpe Laknerju in tovarišem Krvavo maščevanje na ulici Odpuščen delavec je napadel z nožem inženjerja Kulhaneka Ljubljana, 16. junija. Okoli pol 19. ure se je pripetil na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo razburljiv dogodek. Ko je inženjer Anton Kulhanek, ki je nameščen pri tvrdki Siemens Schuckert, pregledoval dela pri gradbi cestne železnice, se mu je nenadoma od zadaj približal delavec Josip Kalar iz Viča in ga napadel z nožem. še preden se je inženjer zavedel, kaj mu delavec hoče, je občutil silno bolečino na tilniku. Napadalec mu je zadal z nožem veliko rano, iz katere se je vlila kri. Na srečo rana, ki je zelo krvavela in je moral inženjer takoj iskati zdravniške pomoči, ni nevarna. Delavca Kalarja so včeraj odpustili iz službe, ker ni hotel izvršiti neko odkazano mu delo. Takoj po odpustu je delavec grozil, da se bo že maščeval. Krvavo maščevanje je res izvršil. Policija ga je takoj po napadu aretirala. Težka nesreča rudarja Trbovlje, 16. junija Dnevni kop Agnes služi večinoma pridobivanju zalivalnega materijala za jamska obrata ivstihcdinega in zapadnega okrožja. Zalivalui materija! — večidel krovni lapor — se pridobiva deloma polom »parnega bagerja, deloma polom ročnega odkopa po etažah. Na enii teh etaž je bil iaposlen na današnji dopoldanski šiliti kopač Centrih Filip. Kopal je krovnino, katero sta po-tem e tovarišem nakladala v vozičke, ki se poleni odpremljajo k drobilniku, ki materijal zdrobi, in od lam po žičnici oddaja k Retje-zalival-niku, po katerem se potem skupno z vodo zaliva v jame. Dasiravno so etaže po predpisih odko-ipane, se je nenadoma ločil na gornji etaži kos ogorine, ki je priletel na spodnjo etažo v trenutku, ko je Centrih Filip se sklonil k ceni »podnje etaže. Ta kos je Centriha tako nesrečno eadel na glavo, da ga je po izjavi zdravnika (»milno nevarno poškodoval. Centriha je prepeljal rešilni avlo takoj v bolnico in dasiravno je ipoftkodba smrtno nevarna, obstoji še vendar upanje, da bo oslal pri življenju. Toča je uničila vse Obupna poročila o posledicah neurja v ponedeljek Sv. Jurij ob juž. žel., 16. junija. Nevihta s točo je v ponedeljek 15. t. m. popoldan divjala po vsej okolici in napravila ogromno škodo. V Dramljah je padala toča, debela kot pest in popolnoma potolkla-'vinograd e in oklestila sadno drevje. Tudi žito in drugi poljski pridelki so do tal potolčeni. Kjer so v ponedeljek dopoldne še bili lepi zeleni vinogradi, tani je sedaj vse rujavo, niti ene zelene »*j« ni več. Ljudstvo je obupano in si ne ve pomagati, saj je vsa letina, ki je tako dobro kazala, popolnoma uničena. — Tudi proti Planini je padala toča, debela kot kurja jajca. Škoda je nedogledna. Oblasti bodo morale nesrečnim krajem priskočiti na pomoč. — V Dramljah je na ljudski šoli pobila toča okoli GO šip. Št Jurij ob južni železnici Pešizlet Sokolskega društva. Nedeljski pešizlet tukajšnjega Sokolskega društva k br. Malcu pri Sv. Primožu je zelo dobro uspel. Pri prostih vajah je skupno s telovadci iz Ponikve nastopilo 46 članov, 13 članic in 15 naraščajnikov. Izleta se je udeležilo tudi mnogo prijateljev Sokola. — Naše društvo pridno vadi za bližajoči se župni zlet v Celju. Prijavilo je okrog 60 telovadcev za proste vaje in je po porcičilu župe po številu članstva na II. mestu v župi. Zalogo Bafovih čevljev dobimo. Tukajšnji čevljar g. Anton Lončar je kupil za 69.000 Din hišo g. Antona. Leskovšeka, tukajšnjega kamnoseka in namerava po temeljiti preureditvi in po ureditvi dohoda s ceste urediti v njej zalogo Bafovih čevljev Strela je udarila med nevihto v ponedeljek \ hišo posestnika g. Brečka v Novi vasi, a ni napravila mnogo škode. Pobila je samo nekaj strešne opeke in očrnila aid. 2>cio vanje po zvezdi večernici M. 107. Tedaj sta se dvignila in stekla med travo do peska, na katerega sta bila položila nezavestno prijateljico. Dlakasta ptica jima je zvesto sledila. Kmalu so bili zopet na Goličavi, toda — o groza. Poleg nezavestne Danice sta opazila meter dolgega škorpijona. Ostudna žival je besno vihala svoj rep s smrtonosnim želo ter iztegala proti deklici svoje velike in ostre klešče. Ljubljana, 16. junija. Danes se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti Ivanu Laknerju, ki je dne 13. februarja letos zvečer umoril nadžupnika Frana Kušarja v Mengšu in oropal iz župnijske blagajne okoli 30.000 Din. Skupaj ž njim so se zagovarjali tudi trije njegovi pajdaši, obtoženi, da so sporazumno z Laknerjem izvršili več tatvin v ljubljanski okolici, na Gorenjskem in Dolenjskem. Razprava Se je vršila pred senatom petorice, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, dočim so bili člani senata s. o. s. gg. Anton Avsec, dr. Bogdan Petelin, Janko Miil- Maribor, 16. junija. Danes že navsezgodaj zjutraj je bila mestna policija obveščena, da leži v bližini železniškega mostu med Dravo in cesto na Pobrežje mrtev neznan mladenič s prestreljeno glavo. Policijski organi, ki so se napotili na označeno mesto, so res našli samomorilca in poleg njega tudi samokres v katerem je še tičal en projektil, dočim je bil drugi izstreljen. Mladenič se je ustrelil v desno sence in je bil očividno takoj mrtev. Pri preiskavi mrliča niso našli nikakih dokumentov, pač pa dve poslovilni pismi. Eno j« bilo naslovljeno na mater Alojzijo Blasuttovo, živečo v Cigonci pri Slovenski Bistrici, drugo pa na neko T. K .v Laškem, pokojnikovo ljubico. S pomočjo teh dveh pisem je bilo kmalu mogoče ugotoviti, da je mladenič 21 letni v Lescah pri Celju rojeni in v Videm v Italiji pristojni brusač Konstantin Blasutta, ki je zad- 1-9 Studenice brez pitne vode Prijazen in staroslaven trg Studenice tik Poljčan je zadnji čas prav močno obiskan, zlasti še zalo, ker je lepa izhodiščna točka na Boč. Toda predno se povspne izletnik skozi divje romantični >Steingraben« na strmo pobočje, se kaj rad spodaj oddahne in pomudi ter si ogleda krajevne znamenitosti. Zadovoljen je in vse je v redu, samo nekaj ga spravi v nevoljo: pri nobeni hiši namreč ne najdeš pitne vode! Toda temu bi se dalo odpomoči, ker je na samostanskem dvorišču neusahljiv rezervoar, ki ga z dobro pitno vodo polni živi studenec. Z malimi stroški bi se mogel zgraditi vodovod, ki bi služil vsemu trgu. Ne le, da pomanjkanje pitne vode slabo vpliva na obiskovalce, ampak je škoda tudi za dragocen čas, ki ga domačini izgubljajo z neracijonelnim dobavljanjem vode iz samostana. Zato bo treba v tako tujskopro-metnem kraju ta nedostatek vsekakor odpraviti. Skupina izletnikov. Zaradi mejnikov Novo mesto, 16. junija. Zgodilo se je v nedeljo okoli polnoči na cesti med Dolenjskimi toplicami inb ližnjo vasjo Sela. Srečala sta se soseda Lojze Šenica in France Primc, oba posestnika na Selih. Takoj sta načela staro pesem, ki sta jo pela že stari Šenica in Primc: jmejniki niso povsem v redu. Sprva mirna, sta postajala vedno bolj glasna, da so ju čuli fantjerv bližini ter to sporočili Šenicoveniu bratu Janezu, ki so ga kasneje srečali. Ta je šel takoj k njima ter ju miril in ju pozval, naj gresta raje spat, kar je Primca spravilo v tak ogenj, da je bliskoma potegnil nož, hoteč navaliti nanj. Pa ga je Janez zgrabil za roko in mu trenutno preprečil udar. Se je pa pri tem obrezal na roki in vsled tega spustil Primčevo roko. V trenutku je slednji že kot divji mahal po obeh bratih ter osobito Janeza težko poškodoval. Hude rane ima na desni prsni strani, leva ledja in leva noga nad kolenom so močno razrezana. Tudi njegovega brata Lojzeta je doletelo. Nad petnajst centimetrov daleč mu je prerezal desno stran hrbta. Moža bi bila pod okolnostmi tudi lahko izkrvavela, da niso vpitja čuli lantje, ki so se mudili v bližini. Pobrali so in ju peljali v Toplice, na kar so odpremili težko ranjenega Janeza v kandijsko bolnico, dočim je brat ostal v domači oskrbi. Nesreča motornega vozača Zaletel se je v oje voza Slov. Konjice, 15. junija V nedeljo zvečer so se podali tukajšnji motociklisti Wresounigg Herman, Kovač Adolf, Če-rič Franjo in njegov pomočnik na izlet v Celje. Ko so se okoli tretje ure zjutraj vračali, je vozil čerič Franjo s svojim pomočnikom spredaj. Na cesti med Frankolovim in Stranicam, ki ima tudi več hudih ovinkov, pa jim je pripeljal nasproti enovprežen voz, čegar voznik pa je bil močno gluh. Voznik ni slišal prihajajočega motorja in istotako je tudi vozač Čerič šele poslednji trenutek zagledal voz pred seboj, Z vso silo se je zaletil s prsmi v oje voza. da je dobil globoko rano pod levo pazduho. Njegov sovgzač pa je vsled silnega sunka dobil močan udarec na trebuh in istotako toži o hudih bolečinah v Črevesju in želodcu. G. Kovač in Wre-sounegg sta nato v taksiju prepeljala ponesrečenca t tukajšnjo bolnišnico. 1 e r in dr. Dolinar. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Hinko Lučovnik, Laknerja je zagovarjal ex offo odvetnik dr. A h a c h i c h , njegove soobtožence pa odvetnik dr. Aleš P e r š i n. Razprava se je pričela ob 830 in z dveurnim opoldanskim odmorom trajala do 19. ure. Ivan Lakner je bil obsojen na 20 let robije, v najvišjo kazen, ki je po zakonu dopustna za mladoletnika, njegovi soobtoženci pa so bili obsojeni na manjše zaporne kazni in še to sta dva prestala s pi eiskovalnim zaporom. Ker so Lakner sam in dva soobtoženca še mladoletni, se je razprava vršila tajno. nje čase stanoval pri svojem očetu v Celju, dočim ima v Mariboru sestro Alojzijo, zaposleno kot šteparico pri nekem čevljarskem mojstru. Blasutta se je pred kratkim seznanil s T. K. v Laškem, v katero se je tako zaljubil, da brez nje ni mogel živeti, poročiti pa je tudi ni mogel, ker ni imel za to potrebnih sredstev in ker so bile med njima menda tudi prevelike socialne razlike. Zato je prišel v Maribor in se danes zjutraj ustrelil. Prav na enak način in z istim samokresom si je pred dvema letoma končal življenje tudi njegov brat, katerega mladenič omenja v svojem materi napisanem poslovilnem pismu, dočim pravi svoji izvoljenki, da odhaja na »oni« svet, kjer bo vse pripravil za njuno združitev in čez pet let prišel po njo. Pokojnikovo truplo so že dopoldne prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju, kjer bo jutri pokopano. Novo mesto Strela je udarila v pondeljek popoldne med nevihto v hišo železničarja Čampe v Cegelnici. Prebila je strop in švignila v sobo baš mimo žene, ki je dojila dete. Na nasprotnem oglju je razrila spet zid in izginila v zemljo. Vžgala ni nič, malo je opraskala zidovje in pa povzročila' velik strah. Tri prste mu je razmesarilo. Kdo ne pozna Matasanovega Korlna, večnega barantalca z urami. Razume se na popravljanje ur, ki jih popravlja že desetletja. Pa je zadnje dni spet imel na mizi polomljeno uro. Rabila je novo kolesce, Korel pa ga ni imel. Išče, išče, in stakne v miznici staro patrono, ki je bila tam že leta. Pomeri, zadnji del kot nalašč primeren za kolesce. In vzame kladivo, pa hajd na novo kolo. Nenadno pa se zakadi pod prsti, neznansko poči in trije prsti Korlnove leve roke so vsi krvavi in razmesarjeni. Upati je, da bo trdna moževa narava kmalu prebolela rano. Mlaj so podirali in radovednost je prinesla v bližino tudi pastirčka Francka Krena tam na Lokvah pri Črnomlju. Fant se je menda preveč zagledal ter se ni dovolj urno umaknil padajočemu drevesu, ki ga je z vrhom oplazilo po levi nogi in mu zlomilo pod kolenom. Se ena polomljena roka in nega. 13-letni kočarjev sin Karel Kastelic iz Kolnic pri Dober-niču je na domačem dvorišču preveč poskočil in si zlomil levo roko v zapestju. — Brezposelni čevljarski pomočnik Rudolf Udovič iz Št. Ruperta je iskaj delo. V nočni temi se je vračal domov in se tako nerodno spotaknil, da mu je počila kost leve noge pod kolenom. — Oba sla zdaj v oskrbi Usmiljenih bratov. Proslava 700-le(uice svetega Antona Podonavskega se je prav slovesno izvršila v nedeljo v njemu posvečeni krasni gotski cerkvi v bližnji Prečni. Iz cele dekanije so prispele tja procesije, imele so lepo vreme, Prečna in bližnja Luknja pa rekorden obisk. Pri frančiškanih v Novem mestu je dobil oltar sv. Antona P. novo lepo sliko, delo tukajšnjega patra Ladislava Pintarja. Nesreči pri konjih. Miha Gregorič, posestnikov sin iz Dolenje vasi pri šmarjeti je naprezal konja, ki ga je pri tem močno vsekal po glavi. — Hlapec Gornik Jože iz Hudega pri Trebnjem je prignal konja v hlev, da ga priveže. Konj je bolj živahen, zato se je Jože potrudil, da ga posebno dobro priveže. Baš, ko je napravil zanjko, je otresel konj z glavo, nategnil vrv in jo z vso silo nadrgnil, vanjo pa je po nesreči prišel kazalec Jožetove desnice, ki je bila v trenutku oguljena do kosti. — Oba ponesrečenca sla v bolnici. Po dolgem času smo dobili v pondeljek popoldne slednjič malo moče na revno presušeno našo zemljo. Bilo je več grmenja kot dežja, ki ga naša polja in vrtovi nujno potreujejo. — O priliki dežja se v Novem mestu bridko občuti potreba dežnikarja. Vedno smo ga imeli, zdaj se je pa potegnil v doslužen pokoj, novega obrtnika te vrste pa ni več k nam. in vendar bi dobro vozil. Bled, Bled ni prenapolnjen in hoteli še niso polni, kakor bi mogel kdo sklepati iz naše vesti z dne 10. t. m. V resnici je danes mogoče dobiti na Bledu sobe v vseh hotelih in pensijonih in tudi večina zasebnih vil še ni oddana. Kakor nam poroča zdraviliška komisija, je na Bledu približno 3500 postelj, od katerih je oddanih šele 840. Torej prostora več ko dovolj in prav tako tudi poljubne izbire. O blejski nesreči, ki se je pripetila pri gradnji Vidovdanske ceste, so bile objavljene neresnične vesti. Ponesrečeni delavec se piše Ptičar Viktor, doma iz Sopotja v Savski banovini. Nesreča se je zgodila na ta način, da mu je padel na glavo kos skale, radi česar je izgubil ravnovesje ter padel s hriba na tla, kjer je obležal z velitriim poškodbami. Poklicani rešilni avto iz Ljubljane je odpeljal ponesrečenca v ljub- * Ijansko bolnico. Iz kriminalnega predala Ljubljana, 16. junija. Okradena železničarja. Železniški čuvaj v čuvajnici št. 86 na Gorenjskem kolodvoru Anton Torelli je prijavil policiji, da mu je v noči od 13.—14. t. m. neznan zlikovec iz nezaklenjene barake ukradel raznovrstno obleko in tri pare čevljev v skupni vrednosti 1280 Din. Iz iste barake je bil ukraden železniškemu čuvaju Spetiču Antonu moder železničarski plašč, vreden 300 Din. Konji so se splašili. V ponedeljek proti večeru je peljal dvsvprežen voz tri delavce veletrgovine Jelačin iz Zgornje šiške proti mestu. Pred tovarno Krisper v Zg. šiški sta se konja nenadoma splašila radi voza, ki jih je prehitel in zdirjala proti Ljubljani. Pred gostilno Weiss v Zg. šiški se Je posrečilo delavcu Debevcu, da je usmeril voz na dvorišče gostilne. Pri tem je padel z voza in se poškodoval na levi nogi. Za vajeti je prijel delavec Pezdir, toda konji so ga potegnili z voza s tako silo, da je dobil nad kolenom leve noge in na glavi težke poškodbe. Tudi tretji delavec je padel z voza, vendar je ostal nepoškodovan. Konja je nato ukrotil gostilničar Weiss. Rešilni avto je odpeljal težko poškodovanega Pezdirja v bolnišnico. Prepoved zahajanja v krčme Deželno sodišče v Ljubljani je prepovedalo delavcu Francu Žagarju iz Ljubljane zahajanje v krčme za dobo 1 leta. Tatvina v džamiji V vasi Pojsko srez Zenica v Drinski banovini je neki mlajši moški ukradel iz tamošnje džamije 4 čil ime (preproge) v vrednosti 1750 Din. Dva vloma v eni noči Rajhenburg, 15. junija. Vasico Senovo pri Rajhenburgu »ta razburila v soboto kar dva vlonna. Neznani tatovi so poizkusili srečo v noči od petka na soboto t. j. 1*2. na 13. t. m. Najprej so menda udrli v trgovino z mešanim blagom last g. A. Korinšika, kjer se jim je prikupila manufaktura, katere so precej odnesli in prizadela tako lastniku občutno Škodo. Ko so si nabrali blaga in raanih potrebščin, jian je še zadišalo meso. Udrli so v mesmico-po-družnieo g. J. Scheaerja, mesarja v Rajhenbur-gu. Vsled vročine pa mesa v mesnici ni bilo, pa so se baje morali zadovoljiti s par kilogrami slanine. Hrastniike novice Nedeljski sokolski izlet v Hrastnik je izpadel prav lepo, neglede na to, da so razne skupine Hrastničanov — zlasti iz steklarne — nekako ostentativno zapustile dolino in se udeležile drugih prireditev. Opazujemo, da omalovažujejo mnogi Sokola enako, kakor so prezirali spr-vega Jugoslavijo, češ, saj jo bo kmalu konec! Opazujemo nadalje, da imamo celo med našim državnim uradništvom v Hrastniku ljudi, ki še niso prestopili praga Narodnega doma. Pa neglede na vse to, je izpadla prireditev prav lepo. Telovadilo se je dobro, dasi je bilo opaziti semintja, da je bil to prvi skupni okrožni nastop, tud! spremljajoča domača rudniška godba je bila na mestu in gledalcev je bilo še vseeno dovolj. G. Birtič — Amerikanec — je nastop filmal, potem je pa še pogostil deco s slaščicami ter z malinovcem, za kar mu gre vse priznanje. Prodano je bilo včeraj na javni dražbi Babičevo (Kolarjevo) posestvo pri Sv. Katarini. Kupil ga je Potokarjev Tine. V Praprotnem je napadel umobolni Zupan svojega očeta in mater, da so ju jedva rešili. Zupan je bil že poslan v umobolnico, kjer pa ni bil sprejet radi pomanjkanja prostora. Ker je nevaren, tako svojcem kakor vsej vasi, je želeti, da pride Že enkrat na varno. Ribče pri Litiji Gad ga je pičil. Zadnjič smo poročali, da sedaj še ni bilo nesreč glede kač. Pa nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor. Ker se je začel čas košnje, je vzel tudi posestnik N. v Ribčah pri Litiji koso in se napotil na svojo srečo kosit blizu svoje hiše. Ker ga je čevelj nekoliko žulil, se je sezul in kosil bos. Naenkrat je začutil kot bi ga kdo zbodel z iglo in opazil še zadnji moment' kačo, ki se je zvijala proč od njega. Parkrat je zamahnil s koso proti njej, pa ne ve, ali jo je zadel ali ne. Gad, kot misli, da je bil, ga je ugriznil ravno v mezinec na levi nogi. Nogo si je takoj prevezal. na kar ga je odpeljal sosed v Litijo k dr. Ukmarju. Slednji mu je rano razširil in mu dal injekcijo proti piku. Hvaležni upnik. Naše ljudstvo je večkrat zelo nehvaležno. Tako je pred kratkim posodil nekdo svojemu prijatelju 250 Din. Čez nekaj časa pa je prišel sam v denarno stisko in poprosil prijatelja, če mu vrne posojeni denar. Seveda ti ga vrnem, kar z menoj v hišo pojdi, kjer ga imam spravljenega, mu je odgovoril. 6ba sta šla v hišo, kjer ga je dolžnik, mesto da bi mu vrnil denar, snel s stene puško in udaril prijatelja s kopitom po glavi. Ranjenec je iskal pomoči pri dr. Ukmarju v Litiji. Razbito ima roko in pol centimetra globok rano tik za desnim očesom. Trbovlje Tukajšnji Sokol priredi v nedeljo 21. t. m. javno telovadbo. Od 7. ure zjutraj izbirne tekme telovadcev za župni izlet, ki se vrši 28. t. m. v Celju. Popoldne ob 15. uri pričetek javne telovadbe in zatem prosta zabava. Nesreča slepca. V soboto zvečer je šel znani slepi citraš Grabličev Janez iz Petelinovevasi proti dolini. Neki posestnik za staro bolnišnico je ta dan obhajal god in temu je hotel slepi Janez zaigrati podoknico. Na betonskih slopni-. cah, ki vodijo k hiši omenjenega posestnika, pa je ubogemu slepcu spodrsnilo, tako da je padel približno 2 m globoko. Pri padcu se je močno poškodoval, tako da so ga morali oddati v bolnico. Ubogemu Janezu želimo skorajšnjo okrevanje. Samomor mladeniča zaradi nesrečne ljubezni Ustrelil se je z istim samokresom kakor brat pred dvema letoma Preorijenfacija naše trgovinske politike 'Za povzdig dninar« produkcij« iit »krepitev notranjih tržišč. Letošnja konferenca TOI zbornic se vrši na sedežu Banatske-trgovsko zanatske in industrijske komore v Velikem Bečkereku. Na dnevnem redu je v prvi vrsti vprašanje ureditve hi<0'o-tehnične službe v Jugoslaviji, ki zanima predvsem Vojvodino in Severno Srbijo. O tem vprašanju je spisal ing. Nikola Bešlič kot ekspert bečkereške zbornice brošuro, v kateri je pojasnjen gospodarski pomen vodnih gradb: na-vodnjavanje zemljišč, izkoriščanje vodnih sil, asanacije mest in selišč, preskrba prebivalstva s pitno vodo ter kritično ocenjena naša vodo-[fravna zakonodaja. O tem vprašanju je tudi novosadska zbornica pripravila svoj koreferat. Glavna točka dnevnega reda pa je razprava o problemu jačanja notranjega tržišča, o katerem bo referiral generalni tajnik Ljubljanske zbornice za TOI g. Ivan Mohorič. V zvezi s tem glavnim referatom je tudi koreferat zagrebške zbornice kot tretja točka dnevnega reda o vprašanju ustvarjanja nacijonalno- orijen-tirane miselnosti konzumentov. Referat ljubljanske zbornice ugotavlja že v uvodu, da je nastala potreba preorijentacije v naši zunanji trgovinski politiki. Danes pa še vedno predstavlja široki javnosti vprašanje pšenice kot osnovni problem našega izvoza, pri tem pa je uradno ugotovljeno, da izvažamo komaj dobrih 10% skupne produkcije pšenice. DoČini posvečamo vprašanju cerealij vso paž-njo in neprestano iščemo povsod samo rešitev za izvoz cerealij, opuščamo mnoge stvari, ki bi bile potrebne, da se domače tržišče pojača in da organiziramo produkcijo tako, da bi čim-več svojih potrebščin krili z domačim delom. Skoro tri četrtine našega uvoza so industrijski produkti, ki nam jih dobavlja inozemstvo. Za večino teh produktov imamo surovine v državi in če bi jih izdelovali doma, dobilo bi tisoče pridnih rok kruha in zaslužka, ki ga iščejo sedaj daleč po svetu. Poročevalec se vpraša, ali je potrebno, da smo uvozili lani za 20'8 milijona Din modre galice, ko imamo zadostne instalacije za nje- no izdelavo v državi, da uvažamo za 28 milijonov dinarjev strojilnih ekstraktov, ko spadamo med najmočnejše eksporterje strojnih izvlečkov, za 20 milijonov dinarjev soli, namesto da bi povečali domače saline, za 2'7 milijona Din vžigalic v dobi, ko se v prevzeti domači tovarni ustavlja delo; za 15-5 milijona dinarjev podplatov, za katerih izdelavo imamo v Dravski banovini nad 20 tovarniških obratov, za 50 milijonov dinarjev čevljev iz kože in za 24-4 milijona dinarjev svilenih čeveljčkov, v dobi ko se pritožujejo obrtniki in tovarnarji nad skrajno slabo zaposlenostjo. Povdarja, da ni govora o racionalizaciji, če za 34 milijonov mlatilnic nabavljamo v inozemstvu, ko bi lahko doma zaposlili več sto delavcev z njihovo izdelavo, za 15 milijonov pohištva, za 23 milijonov dinarjev ovojnega papirja, 28 milijonov dinarjev papirja za tiskanje, dočitn domače tovarne reducirajo obrate in odpuščajo delavce. Referat opozarja, da bi imelo sedanje stanje lahko v kritičnih časih katastrofalne posledice za državo in da je zato imperativna dolžnost vsakega gospodarja, da deluje na jačanju domačega tržišča, ker nam je domača samostojnost in neodvisnost tudi najboljše poroštvo politične svobode. V obširni pismeni razpravi o problemu notranjega tržišča, ki jo je predložil referent kongresu, je obdelano vprašanje padca narodnega dohodka zadnjih let, obremenitve naše produkcije z javnimi dajatvami, vprašanje oskrbe naše industrije s surovinami in pogonskim ma-terijalom ter problem uravnovešenja cen na domačih tržiščih. Ugotovljeno je, da je investicijska delavnost Jugoslavije, samo kar se uvoza tiče, nazadovala v preteklem letu za 100 milijonov dinarjev ter da je delo na gospodarski obnovi, ki smo ga izvršili v preteklem desetletju, posebno v prilog zboljšanja komunikacij razvoja mest, pospeševanje turizma in organizacije kredita, dalo sicer dobre rezultate, da pa je treba še bolj intenzivno in še v večjem obsegu nadaljevati, da se iz sedanjega primitivnega stanja razvijemo v močno in neodvisno gospodarsko celino. Novi pravilnik za izvoz sadja (Od našega dunajskega dopisnika). Zakaj je bil nujno potreben? Tuil-i »Jugoslovan' je pohitel in takoj po podpisu priobčil novi »Pravilnik o kontroli svežega sadja za izvoze. — Moji pazljivi fcitatelji vedo, kako tem že kakih osem let vedno in vedno klical po remeduri našega izvoza, slikal položaj sadnih trgov v srednji Evropi, posebno na Dunaju, ki more služiti za nekako menilo, in slikal sem vse možne zlorabe pri odpošiljaloih in prejemnikih. Novi pravilnik ,hvala Bogu, upošteva vse, kar sem grajal, priporočal in zahteval. Zadnji čas je, da je ta pravilnik izšel, in zato bo treba tudi toliko bolj strogo paziti, da se bo tudi točno izvajal, sicer podležemo v konkurenčnem boju s sosedi, ki so v vsem mnogo pred nami. Samo par pripomb k besedilu pravilnika. Pri grozdju je določba,da sme biti v vsakem »zavoju« grozdje samo ene vrste. — To se ne bo smelo tolmačiti dobesedno. V nekatere kraje (posebno na Dunaj in Monakovo) je treba pogosto devatii na vrhu ined belo grozdje tudi po par lepili črnik grozdov. Tako dobi košek, ko se odpre, lepše »lice« in tudi prodajalci imajo radi malo črnega grozdja na razpolago ... V »Jugoslovanovem« prevodu omenjene so »Pože&ke sli ver, ki so pa le posebne vrste »po-žegače«. — Prt poglavju o jabolk a h je pogrešek, ker je izpuščena besedica >nec, namreč: lesnike se »ne« smejo mešati z ostalimi plodovi ... Velike važnosti je stroga omejitev izvozničar-jev. Od leta ca Sombor 78/79 kg 167"50—172-50, gornjebaška 79/80 kg 180—185, sremska 78 kg 162-50—167-50, slavonska 78 kg 160—165. — Koruza: baška 98—100, baška junij 100—102. ladja Dunav 101—103. — Otrobi: pšenični, baški 110—115. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet: 60 vagonov. Spevi Po nedeljskih dogodkih. Zopet se je kolo državnega prvenstva zavrtelo za lestvo dalje. Situacija se po malem razčišča. V prvi skupini je že malodane odločeno, kateri trije se bodo plasirali v ožji krog tekmovalcev za državno prvenstvo. Concordia in Gradjanski sta sigurna kandidata. Ne bomo se zmotili, če postavimo kot tretjega Hajduka. Ljubljanska kluba bodeta zasedla zadnji dva mesti. Primorje ima vsekakor šanse, da doseže četrto mesto, ako obakrat premaga Ilirijo kar mu ne bo preveč težko z ozirom na sedanjo formo Ilirije. Hajduk je igral od 16. min. prvega polčasa dalje brez Deškoviča, ki si je zlomil ključno kost in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Prav hudo poškodbo ima tudi Marušič, kateremu je počila piščal na nogi. Namesto imenovanih bosta igrala nadaljne tekme Poduje Veljko in »old boy« Kurir. Povsem nejasno je stanje v beogradski ligi. lu igrajo zelo počasi — le eno tekmo vsako nedeljo. Iz te skupine se plasirata dva kluba. Najboljše izglede ima dosedaj BSK, drugo mesto je negotovo. Tretja skupina ima zanimivega udeleženca, ki s patentiranim rezultatom 1:0 premaguje vso po vrsti. Mačva ima že 10 točk in ima najboljše izglede, da obdrži prvo mesto ter se plasira v ožji krog. Prihodnjo nedeljo se tekme nadaljujejo. Srečajo se pari: v Zagrebu Gradjanski — Hajduk, v Ljubljani Ilirija — Concordia, v Beogradu BSK — SAŠK, v šabcu Mačva — Slavija, v Osjeku Gradjanski — Vojvodina v Vel. Bečkereku Obilič — Bačka ‘ v Subotici Sand — PSK. Nedeljske tekme trboveljskih športašev. Agilni tukajšnji SK Amater je odigral in izbojeval v nedeljo dve tekmi, ki sta dokazali, da je moštvo kluba tehnično jako napredovalo. Tako je porazil SK Amater s 5:1 svojega nasprotnika SK Dobrna, pri čemer je treba še upoštevati, da je igralo pri Amaterju moštvo rezerve. Takoj g?,‘£i tekmi i0 za počel SK Amater borbo proti SK Retju, katerega je porazil s 3:0. Ker Je preveč oddaljeno od centra Trbovelj, je prevzel SK Amater v najem travnik posestnika g. Pusta v Lokah nasproti novi bolnišnici. IVkom pnega meseca bo pričel klub z ograditvijo ierišča z moderno ograjo. Igrišče je dal g. Pu?t v najem pod zelo ugodnimi pogoji, ter je s tem g. Pust krepko podprl požrtvovalna stremljenja naših športnikov, da se športno gibanje v naši dolini cimpreje konsolidira, koncentrira, cer usmeri v jugoslovanski narodni pravec v smislu kraljevega manifesta. f&Cfdio Ljubljana sreda, 17. junija. Opoldanski program odpade. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. 19.30 Dr. Nikola Preobraženskij! Ruščina. 20.00 Koroški večer — izvajajo ]>evoi kluba koroških Slovencev. 20.45 Griegov večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. 22.00 Caa, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, četrtek, 18. junija. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik i,n časnikarstvo. 20.30 Orgelski koncert. Izvaja prof. tomc. 21.30 Koncert akademskega pevskega zbora. ‘<;2.00 Punos iz Bleda. 22 30 Cas dnevno vesti, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 17. junija. 12.20 Plošče. 18.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Klavirska glasba. 21.50 Novice. 22.00 Zvočni film. Zagreb, četrtek, 18. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncertni večer (Ljubljana). 22.30 Novice. 22.40 Lahka glasba. Beograd, sreda, 17. junija. 10.00 Šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Operetne arije. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Narodne. 21.00 Glasbene uganke III. 21.30 Komorna glasba. 22.00 Novice. Beograd, četrtek, 18. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.HO Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi (ork. konc.) 17.30 Radio orkester. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Balalajke, koncert. Praga, sreda, 17. junija. 21.00 Poljudna glasba. 11.30 Plošče. 12.30 Radio orkester. 14.10 Plošče. 17.20 Plošče. 18.15 Človek in narava. 19.05 Brno. 20.35 Harfa (solo). 21.30 Kvartet (violincelio). Praga, četrtek. 18. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.00 Otroška ura. 17.15 Plošče. 18.45 Brno. 22.35 Plošče. |jakula