Z5L ItirtkL

SILttt

€tk>  teto 9kqpq| MfHf       •    • !•*—   I  •*• *•*• m9^    .    -    .    .    K J*-»
IH BHMt     #         0     •    •     •    T^B      •■ ■"• ^»fpH|    •    •   •   •    A ^•^^
Vpraiulefli ^*4t tftMMftMF m m| pritafl •• ••pi*w Mft»taM M ■■Batak
>A    ^^w         ^_7    B^^^m*    ^     ^^^B^^^      —^    •_•    B«W        BbW^B    Am    aBV^BMBi    #f^^B    4b    «^te_
■v iv wu ■ ■■■■i ■■ nnm pp ■• »■■• n»^ ■ ^^w^» n^ši *w ««*•
b^bb^bb^   amaam   bM   aam    IM   _^Mk   ^_^^_^^^^l   ^—   b^^b^bMbVbV
I^^B^M^^H^^M     BB^     Bm    _^_B^^_^_^    ^^J^^.       ^^_^^^^.       ^_^^^_^B    «     A     ^^
•  fm  •^b1^»"b"»B1Iw^b\p ^W^»V
^^^^^^     B^B^B^B^B^B^     ■^■■flkftt    aA^     ^ft     Vb^bM^BB.     «»Wb*bVB*bMbW
b^bW   Ib^b\   b^bVb^bI                                         bF   4A^   I   mA&   lflAft   MBb^bvC                              BT  QbW.^^
■■■■   »«•   ■M^H     •     ••«•%   ^5~~   ■   "^bW   *^MS   ■■"p^B      •    b1     9     #    0t   JW^^F
■■ ■t^"      «          '    •    •    •     •     ^™*   ■   ™  -"a"^      «>          •    •    •   >    »    t^P
V^bVIb^   b>b!   ^A   ^BMikt^B^BV.   |^b_^^b_^|   ti   ^bI   HaBlak
bVb^BbVb^B^B^B^B ■     bIb^MA^B^bV)     SIb^B^B     bM~     bI     BV    BB^bMJIbV     BWBB\_k    ^t_^te_\   JM    A_t
Cesar Franc Jožef I.
Dunai, 21. nov. (Kor. n.) Cesarska „Wifiner ZeiiungM javlja v posebni izdaji, da je Nj. & m kr. apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. dne 21. i m. ob 9. uri zve-čer v gradu Schonbrunnu mirno v Gospodu zaspaL
Sr«fi vojnega viharja je ctsar Franc Jožel po kratid botezni umri. Vest o njegovi nagli smrt: v časih, ko bije monarhija titanski boj za svoj obstanek, mora pretresti vsako srce, mora zaboleti vsako dušo in bo tuđi ne samo v našem cesarstvu ^nego mdi Sirom sveta obudila iskreno žalost, saj je ves svet tuđi vzlic vojnim razmeram s spoštovanjem in obću-dovanjem g^edal na stvolasega nositelja staroslavne krone   habsburške.
Mirno in lahko je končal cesar Tranc Jožef svoje življenje v izred-iio visoki starosti. Kar nagloma )e pridla smrt. Se pre<j nekaj dnevi je cesar do svcni navadi opravljal svo-ie v sedanjih izređnih razmerah posebno težke vladarske naloge, že bo-Um jo še delal in skrbel za blagor do* movine in njenega prebivalstva — danes pa te žalujejo avstrijskj naro-đft da jim je usoda vzela gospodarja še predno je končan silni boj za moć, voljavo in slavo monarhije.
S cesarjem Je prebivalstvo av-strijsko - ogrske monarhije izgubilo na^plemenitejScga vladarja, ki je x ocetovsko ljubeznijo In neumorno delavnostjo, z veliko vnemo in čudovito madrostlo skrbel za procvit države in za sreCo vseh narodnosti. Prav velikanski napredek monarhije sa vladarja cesar ja Franc a Jožef a je naivećje zadoščenjc ki ga je dalo itvljenj« pokoinemn cesarjn, zakaj slcer nju usoda ni prlzanašala. V tragičnih razmerah ie izgubil sina in so-progo, tragično so končali brat in ne-tjak, tragično Xj bilo. da je sredi bof-nega groma cesar Pranc Jožef zase-đel prestol svojih dedov in da Je iz-(fifanil ob grmenjii topov, sredi naj-večje rojna, kar gh )• kds4 svat vktgL
Vzlic velikim dogodkom, ki so se primerili tekom dolgega vladanja cesarja Franca Jožef a. vzlic vojnara, leta 1848. in 1859.. leta 1S66. in sedaL je bilo cesarjevo vladanje veftdar pravi blagoslov za avstro - ogrsko monarhijo. V tej dolgi dobi, kar je Franc Jožef nosil cesarsko krono, se Je monarhija konsolidirala, se je po-vzdignilo blagostanje, se je povećala kultura, se je razvila industrija in trgovina in je napredovalo kmetij-stvo. Avstrija je postala moderna država v svoji notranji uredbi in obve-Halo je demokratično načelo za za-konodajni zastor.
Zlasti slovenski narod žaluje po cesarju Francu Jožefu. saj se ]e ta narod prav pod njegovo vlado pre-budfl iz stoletnega mrtvila in si opo-mo^el do samostoinega narodnega življenja. Uredbe v državi, izvršene za vladanja cesarja Franca Jožefa^ so dale slovenskemu narodu mož-nost za narodni razvoj in Je ta narod v kratkih desetletjih tako napredoval na vseh poljih in se tako razvil, da gleda brez strahu in brez skrbi v bodočnost. Mogoče jf to bilo samo v okviru habsburške monarhije, samo vsled načela, ki ie no pravicoljubno-st! umrlega vladarja prišlo v ve-ljavo.
Visoka je bfla starost, ki Jo }e usoda naklonila umrlemu cesarju. Sedanja generacija avstrilsko - oiarr-skega prebivalstva po veliki većini sploh nj poznala drugega cesarla, kakor Franca Jožefa in zato se ga Je oklepala z udanostjo in zvestobo in gledala nanj z iskrenim občudova-njem, kakor glerfajo Ie hvaležni otro-ci na očetovskega poglavarja.
Cesar Franc Jožef se Je rodil dne 18. avgusta 1830. na Dunajtt in je torej umri Y starosti 87 let Oče mu Je bil nadvojvoda Karol, brat do-brega cesarja Ferdinanda, mati mu je bila nađvojvodinja Sofrja, rojena bavarska princezinja. Vzgojitelja mlađega princa sta bila grof Đombeles in grof Coronfni, «i pokojni deždiri glavar gorilki grof Pranc Coronini Je bil sedaj Bmrfega cesarja Trstnik in prijatelj v otroikik ledh. VoJaSko vzgojo muaeca nđvoirode fr v«ffl polkovmik ffnrti* ki da )• MU dobra, s* ]e pokazalo 1« teto IMB~ ko se )• tcđaj U mimto imsloionttod-Bfk ob   strm   ■iiiali  It^tdMga
|        V tistem teto Je doživel snrof pn>-I pad sistem   kneza   Metternicha.   V j oktobra Je nastala revolucija,   cesar i Ferdinand se Ie odpovedal kroni dne i 2. decembra in   nadvojvoda   Franc | Jožef je zasedel cesarski prestoL Ca-si so bili burni, a mladi cesar je imel Izkušene svetovalce in posrećilo se je s pomočjo in udanostjo slovanskih narodnosti   pod   Windischgraetzom, ki je ugnal Dunaj. pod Jelačičem in Stratimirovičem ter s podporo Rusije udušiti madžarsko   revolucijo  in premazati Pijemont. V državi je za-vladal mir in odprava tlake je pridobila cesarju zlasti   srčno udanost kmečkega stanu.
Dne 18. februarja 1853. se Je zKoćil na Dunaju napad na cesarja. KrojaSki pomočnik Libeny Je cesarja na izprefiodu napadel z nožem, a ga vslod duhaprisotnosti cesarjevega spremijevalca Ie prav lahko ranil. Takrat se je prvič jasno pokazalo, kako presrčno Ijubezen in udanost si Je cesar, ki Je zavzel prestol v revo-lucijskih časih, pridobil v kratkih le-tih svojega dotadanjega vladanja.
Malo mesecev po tem napadu se je cesar poročil z bavarsko prin-cezinjo Elizabeto. hčerko vojvode Maksa bavarskega. ki mn Je povila troje otrok. nadvojvodinjo Ćizelo, prestolonaslednika Ruđolfa. ki Je y najlepših letih umri nenaravne smrti v Maverlingu pri Dunaju I. 1889., star Sete 31 let, In nadvojvodinjo Marijo Valerijo.
Ustava iz 1. 1848. je bila vsled revolucijskih dogodkov razveljavlje-na ali vzlic tema so bile uvedene razne koristne reforme. L. 1854. se i« Avstrija udeležfla franeosko - angle-ško - turske - pijemonteške akcija proti Rusiji v toliko, da Je okupirala današnje Romtmiio. To Je dalo posredno povod« dfe so dobili Italijani leta 1859. moralično in materijelno podporo za. svoj napad na Avstrijo, vsled katerega Je po krivdi Napole-ona ni. Avstrija izgubila Lombardija Usođ* ft to maičev«C kajti to oslabljenje Avstrije Je ojačllo Prusljo fn fl omogočflo, si pridobiti prvenstvo v Nemčiji in istrgati Prandji Al-sacifo in LotuingOo tar pognati Na-poieotta s prastola.
Ntirfifna vo)na L 1859. Je imela za aotratje npreddvanjt Avstrije «fodM potJedta. Padd Je absolntl-
*2M^bL GMGtf BBIbMbI M BO     flllHIliI Tt» I
predsednik Aleksajođbr Bach In pd dolgih sporih z Madžari je izSel okto* berski diplom dne 20. oktobra 1860. Ogrska je dobila zopet svojo, vsled revolucije L 1848. zapadlo ustavo* kronovine so dobile zopet svoje đe-želne zbore, z& skupne zadeve vm je bil ustanovljen državni zbor, 6b« ^toječ deloma iz članov. Imenovan!!. okI cesarja, deloma iz članov, izvo-ljenih od deželnih zborov. Toda t& ustava se ni obnesla in po odstomi Djenega duievnega očeta Je Schmeis ling: izdelal novo ustavo, ki i* bila uveljavljena v februarju 1861. S ta ustavo je postala Avstrija konstitud* jonelna država, a konstitucija Je bU la namenoma po Schmerlin^u tako; prikrojena, da je večino prebivalstva premenila v manjšino, iz česar sa nastali dolgoletnf. Se danes ne popofc noma dognani politični boji, kl so 15 veliki meri zadrževali razvoj države.
Ti boji so bili še v prvem sta<5W — Madžari, Hrvatje in Benečani nfso hoteli priznati novega državnega zbora — ko so nastale nove zunanje« politične komplikacije. Nastala J6 avstrijsko - pruska vojna- V decem* bru leta 1863. sta avstrijska in prtt-ska armada začeli svoje operacije* premagali Dansko ki Jo prisilili, da sa je uklonila fn odstopiv§i SlerviK-Molstein sklenfla mir. Toda iz te: skupne akcije Je nastal razpor med Avstrijo in Pmsijo. Bismarck, ki ma je bilo arondiranje PrusUe cilj politici ne?ra delovanja, Je zahteval zavojem vani deželi Slezvik m Holstein zđ Prusrjo, dočim Je Avstrija stala M stališču, da naj bosta ti dve provincl last netnške državne zveze. To na^ sprotje se je hitro pooštrila Bis* mark Je pridobil na svojo stran Ita* lijo nastala Je vojna L 1866. Italf-Janska armada Je bila poražena pri Kustoci, (talijansko brodovje je bilo razbito pri Visuf toda pri Kraljevem KTapđcu Je bila vojna sreča na strani Prusije. Avstrija je bila Izločena iz Nemčije in Je prepustila DenečHO franeoskemu cesarju Napoleomi, kl Jo je potem đaroval ItaliJL
Vojna L 1866. Je dala povod Ml preosnovo notranjih razmer r Av«« striji. Preotvladalo Je spoznanje, <fa treba v notranji nrgdbl dohftetJ đra« ge zapadne države. Đdcredi Je hote] državo feđeralfstično prejrređltL tada tema Dasprota}oČI vpBvf so   MU
diran 2«
-MAJVBigiM mmmjg*, mm tt. mmmmm i»l*.
209. ttnr.
motat^H otf nlsva IH oktobra acseon 1866. }♦ prtiti ma kratio k Sakaoa-ske pokliča« grof Đ«ust, ki se >e po-CodM x Madiarl h .stvar, dualisea*. ki )• monarMlo raadelfi mi dve 4rt+-vi, kateri bnaU s*č skupno dioaitito, Skupno armado im. ft* nekaj skapoUi zađev, ki pm sta 'v svojih aoiraajifti ttvareli popotnonui sajnostojni.
Dne & hmtja 1867. se i« dal cesar t Budinspeiti krooati za ogrske-ga kralja, malo poprej,   21. maja  se Je bH sesei prvi državni zbor za eis- ! lhvanska kraiieatva tu đežele, }anu- ; mrja 19G& pa sta se prvič sešli dele- j Raciji — BStvarjcno je bilo, kar velja Od tedaj <fc> naših dni.
OdločHno feesedo v novera drž. rtom so Imele »cmške stranke ki so si pa nakopale nasprotje drugih strank tako, da je postalo nemško liberalno gospodstvo polagoma nemo- | goče. Sporazuljenja med narodi je j cesar vedno želei, zato je poklical na krmilo kranjskega rojaka grofa Hohenwarta. Ta }e poskusil ustvariti nove razTr.ere m zla5ti uzadovoljiti Čehe. Tuđi za nas Slovenca je imel namen, nekai storiri. Toda svojih na-menov vsled raznih naporov ni mogel doseći nego je moral odsropitt. Na krmilo je zopet prišla nemško-llberalna vlada.
V tem času se je vnela nemško-franeoska vojna,    Avstrija je   ostala ! nevtralna, tada ko je bilo ustanovile- j no nem?ko cesarstvo.    so   okolŠčine j zahtevale, da se je moral    nmakniti j Bisrnarckov nasprotnik grof    Beust fcn ministrstvo zunanjih  del je    Dre-vzel grof Jullj Anćrassv,   ki    se    ie 1 trudil   poravnati    med    Avstrijo    in Prusijo abstojeca nfssprotia    in    dati avstrijski zunanjl politiki novo smer. i
Po veliki gospodarski    krizi,   ki Je L 1S73. zadela Avstrijo. je    nastal vsled rusko - turske vojne nov polo- ; žai. Pred to vojno si je Rusija zago- j tovila nevtralnost   Avstro - Ogrske. po'te] vojni pa je Avstrija dobila   na bcrolinskem    kongresu    naročilo   in pooblastilo, da okupira Bosno in Hercegovino.    Okupaciji  so  se    najbolj upirale nemške stranke, kar je rro-vzroČUo, da je prišlo na krmilo mini-strstvo'grofa Taaffea I. 1879. in se je ž n#m začela    slovanskim   naredoro nekoliko pri^aznejsa smer v notrantf i poiitiki.                                                   j
Po Izvršen! okupaciji je postalo V znnanjepolitičnem oziru razmerje med Avstrijo in Nemčiio iako ozko ter se !« razvila alijanca, ki se Je v seđanji vofni sljajno obnesla. v no-tranji pol I tik! pa so se razmert pre-nsiniale in se v narodnost nem oziru nišo da! 3 ostvariti razmere, ki bi bile zadovoljile vse narobe. Cesar )e vedno želei mir mađ narodi in imenovanje ministrstev grofa Hohenwar-ta, grofa Badenija in kneza Thuna bo vtdno priča, da |e hotel cesar rranc Jožef, naj redi »lovaneki narodi habsburške monarhije žive svo-bodno 8vol« narodno žfrvljenje in na) država pospe 5n je n>ih narodni in Jruiturni. gfosr>o<!arski in sociialni položaj. Kar so avstrijski Slovanl do-segll pod cesanemFrancem Jožef om, to ostane neizbrlsno zapisano v njihovih srefh.
Kar Ie na sveti: bricfkost?. vse ie cesar okusll, a tolažba mu je bila, da njegovi narodi poznajo njegovo oča-tovsko liubezen in so niu udani v ne-omalnl IJnbezni. Kako presrčna je bila ljubezen slovenskega naroda do cesar)a, o tem se Je pokojni vladar prepriča!, ko se je m»udTl na    Kranj-
■rasi povodcM 0OQMHlce, taf ti Kn*)aka pod vlado  Mihth«rtMW.
povodom potrf** Ml Miboile v wte-rilvoira.
Skoro « let ie cesar fnmc Jo-žef vladaj Avstro - Ofrska Krona bk je bila težko brem^ a i^olajn ■! ie vladarske dolinosti s bresprimer-*o vestno^io ta ■ataoćaostlo, Vse sa državo, vse za nje prebtvalstvo— lo ie bilo vodilo ce$aria Praoca Joiefa,
Med vojno je umri cesar Pranc JoŽef, on, ki je bil varuh in zaičitnlk miru. Mnogo Ie bilo vojskovanja za časa vladanja cesarja Franca Jožefa. a nikdar ni bila Avstriia kriva krvo-prelitja, vedno Jt |e bila vofna usiljena.
Ob krst! umrlegra vlađaria se spotninjajo vsi narodi monarhije hva-ležnesra srca vsegfa, kar Je pokojni cesar storil žanje in za skirnno domovino in so vsi ec^ni v misli: Slava spominu cesarja Franca Jožefa.
Zadnl* are cesaria Franta Jožefa.
V ponedeljek so zdravniki ugo-tovili pri cesarju lalmo vnetje pljuč, kar jih^ie napoln]eva!o z resno skrb-jo. Cez dan se je sicer cesarjevo stanje nekoliko zboljšalo, toda vće-raj zjutraj je bila temperatura zopet višja, cesar je bil precej izmučen. Vendar je depaldne vsral ter zau^il zauitrek v družbi ljubljene hčerke nad vojvodin je Marije Vale rije. Nato je sprejel niijvišjejra dvorjanika kneza Montenuova, oba eeneralna adju-tanta grofa Paara in barona Bolfra-sa ter proti poldnevu se zunanjega ministra barona Buriana. Cesar je ohedoval v družbi nadvojvodinje Mar:je Valerije, obed mu je tekn;l in ix) Dunaju se je Miškama razširila vest: Cesar]u je mno^o bolje.
Profesor Ortner je bil že dopol-dne pri vladarju. obiskal ga ie v dru-£ič ob poi 1. in privolil, da spreime cesar notranjega ministra barona Schwartzenaua v avdijenci. V popol-danskih urah pa se je prlče!a temperatura zopet višati. Ob V4 na 3. je 1M1 poklicin profesor Ortner v cesarje-ve sobe. katerih ni več zapustU. Na<J\*oivoda Franc 5?.!vator, sopro^a mu nadvoj. Mariia Valenja in njuna hčerka da. cesnrev Irubljenec, so delali vladanu družbo.
Zdrsvn'kom ie postalo kmalu jasno, Ć3. ?« b^lezen lako opasno raz-v!ja fn da pri visoki starosti cesar-je^i katastrofa ni izk^učena. Proti vočrru Je postalo ce^arjevo stanje brezupno. vedno vi^ja temperatura, C5i?HjeTTje srca. Doiemanje tele^nih meči — vse to je naznanjaJo skoraj-§njo smrt
Kr\ravece^a^ srca sta izdala zdravnika Kerzl in Ortner zvečer sledeči zadnji buletin: »Včeraj pri Nj. Vel. konstatirano vnetje v desnih pftučah, se je r a z Š i r i 1 o. Temperatura zjutraj 38*1, ob 2. r>or>oldne 39*5. zvečer 39-6. Bilo 80, mehVe'*e. Dihan'e pospešeno, 30 diMjaje v v minuti. Apetit neznaten. Te-lesna   sila   znatno   manjša.«
Ta bnletin 'e naznars'a! Ounaju in vsej monarhiji, da se pripravlja ljubljeni cesar k večnemu DOcitku.
Prr>tj 10. uri zvečer je nazna-njala r>osebna fzd?.]a uradne »Wiener Zeu'Ttg« pretresljivo vest. da je cesar Franc Jožef r*b 9. zvečer izdihnil svojo veliko dušo.
Kakor poroča »Fremdenbattc, so bili proti večeru poklicani v Schonbrnnn vsi na Drmaju se naha-tejoči elani cesarske hiše. Poleg njih so :-e zbrali ob smrtni postelji viso-
Ur.   Nihn»rodtart> Mart* VrtvUt
I* oprifpii nHTOT ■potv«,
i^HHL21. lOViMfli KflfHpHK
deoca »WUhelm* Javlfc: Cimrjay» boiere« m je prttola ▼ prvi dekadi meaeca Mvetnbr*, Cm*r m it 4m včeraj poursem dritt fvoiega obibi-negz viriHKinevneta rada in defau v zadnjih daeh pa st |a ft preveč atrv-dil ker Je navzlic svilani temperaturi in navziic kašlj« sprejemal razne osebe v daljših avdijencah. pri katerih Je mnogo govoriL Od 18. t. m. je apetit pojemai. Ta dan Ie pil cesar čašo močneRa belega vina in dve mali iasi šampanjca ter j? kadH svojo običajno smotko. Zadnje noći mu j je nekoliko motil kašelj, toda ker je i srce dobro delovalo in ker je bik) dihanje enako«nerno dobro, so bili 7dravniki še 19. t. m. pomirjeni. Tuđi včeraj je cesar čez dan delal, če tuđi je bil nekoliko izmučen kakor sicer, in je sprejel fddrnaršala nadvojvodo Friderika v tričetrtumi avdijenci. Najbližja njegova okolica pa je bila vsled njegovega stanja že v skrbeh. Nadvojvodinja Marija Valenja zadnje dni cesarja ni več zapustila. Na Fhinaj je prisnela tuđi starej-$? hčerka nadvojvodinja Oizela, pre-stolonaslednik in soproga sta ostala stalno na Dunaju. Po 1. ure čez pol-noč je spal cesar popolnoma mirno. IJozneje Ka je začel napadati kabeli. VročJca je postajala 21. novembra čez dan vedno hima. PonoMne se je stanje tako poslabšalo. da je zvečer nastopHa smrt.
Nadvoivodinia Marija Valerija, ki ie bila nrnrcstam oh smrtni post elii svo.'ega cesarsk^rra očeta. se je bila nred 8. uro odneMala na rapndni kolodvor, da pr'čaka svo'o iz Wa!1-seeja prišedšo hčerko. Za njo pa se je prineljal dvorni uradn-k s pro?nio. da raj se takoj vme. ker cesar umi-ra. Kmalu po vrnitvi nadvojvodinie n/!ar**? Vaferije je cesar >zdihnil svojo dr^o.
DuTiaisko preb?v?*1stvo je nre-živelo večer v velikem nem'r.iii: cerk\re. v k-terfh so se vr§i!e molit-"e za ce^arj.i, so Me pren^^otnlenc*. Bo"a7en r>a je vedno premnsrovala trc^no unanfe* da bo cesar nevarno kr'ro ven^^r !e pre?tal.  Se Ie  proti
11.  uri se :e razš'r'la vest. da Ie ce-srT i'mri. VnHva-'? je naravnost kon-ctprr»Jni*o?f ?n fr*o*Sr>ka žalost je na-T-4  *o sleherno srce^
Habsburški Vladar*.
Pokoini cesar je bH petir.dvajseti v sla\Tii vrsti habsburških vladarjev, ki jih v naslednjem navajamo z let-meo nastor>a njino^'e vlade:
Rndolif Habsburški 1226, 22. no-vemher. A^breht I. 1282. 27. decem-her. Friderik Lepi 1308, 1. maj. Al-breht II. 1330. 13. januar. Rudolf Ustanovnik 1358. 16. avgrust. Albreht III. 1365. 26. Julii. Albreht IV. 1395, 2^. avsust. Albreht V. 1404, 25. av-qust. Friderik IV. 1439, 27. oktober. Maksirr.ilijan i. 1493, 19. avfcust. Ferdinand I. 1519, 12. januar. Maksimi-I'ian II. 1564. 25. julij. Rudolf II. 1576,
12.   oktober.   Matija   1608.  29.  junij. Ferdinand II.  1619. 20. marec. Ferdinand  III.  1637, 15. februar.      Le-opold I. 1657.. 2. april. Jožef I. 1705, 5. mai. Karol VI. 1711, 17. april. Marija Terezna 1740. 21. oktober.   Jožef II. 1780. 29. novemher. Leopold II. 1790. 20. februar. Franc 1.  1792, 1. marec. Ferdinand I. 1835. 2. marec. Franc Jcžef I. 1843, 2. december.
Y
Dogodki na bojišcih.
DmmL 21. novanbra (Kor. «r.) Urađso se razglaša:
VZttODNO  BOJlSCC
Armadna   fronta    generala kaTalcrije    nadvojvode
Karla.
ZaTCznBk© čete, kl se bore n* ot>eh slraneli Sila, so pofpiaJe »ovratnika še boi] nazaj. BHžaJo se CraiovL Vihodno od reke Alute stno se ustalili na visino južno od Scaneiiia, Se-verno od Campolunga ]e sovražnfk nndaljeval SToie napade. Zopet so bfll njegovi »apori taman.
Pri anrtadi generala v. Kovessa so !zvrš!!i nemšk! lovci ▼ pokrajini Ludove uspe§en Izrldn? pohod.
Fronta        gencralteldmar-§ala princa   Leopolda   Bavarske ? a.
Malo bojneta delovanja. ITALIJANSKO   BOJIŠCE.
Glcbok protinapad na larek, kl so sa bile naše čete nedavno za-vzele Iužno od BIIL smo zavrnllL
JUGO - VZHODNO   BOJiSCE.
Pri c. ifl kr. četah ničesar no-vega.
Name^tnik načelnika feneralnega Štaba pl. H č f e r, fml.
Hemško liis poroolo.
Berolin, 21. novembra. (Kor. u.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJI5CE.
Armadna    skupina    pre-
s t o 1 o n a s 1 c d n i k a   Ruprehta
Bavarskega.
Na^a artilierUa se Ie z opazova-no dobrim uspehom borfla proti k>-vražnira baterfiam in oporiščenu tfr vahen sovražni osenl \e leial na na-§ih poz?c!!ah na obeh stranek Ancre in v Kozdu St. Pierre Vaast Nobeoita infanteri}$kib botcv.
Fronta   nemškega   presto-lonaslednika.
V  Champagni In v pokrajini ob Mos! ie v neksterih   dnevnih   nrafa artOjeriiftko de4ora*e oSveio.
VZHODNO   ĐOJISCE.
Armadna    fronta   general-
feldmaršala      princa      Le-
opolda Bavarskega.
Nlčesar  potnetabtiega.
Armadna   fronta    general-obersta    nadvoj.   Karla.
V  pokraPai   Ludove   (▼   Oozd-nutili K«rpatfii) se |e !zvr*!k> patniH-sko podv7^etje nemšklli k)Tcev po nacrtu; vjeii so 40 mož. Razbremenflit! ruski suneSi v sosednetn od«eku    se je krvavo ponesre^il.   ^fa vzhodoetn robu Sedraograške samo ma]hna bolna    podvzetja,      Nemske io avstro-ogrske čete sevemo od Campolunsa so    zavrnile    tuđi ponoči večkratne romunske napade. Ob AlutI smo iz-trgali v ljKitem bohi Roraunom neka} važnih ferajev in vBine z okopi. Naia I
tnfa^edh *oji Pnd CraJovo, k)er fe do stdai ttaJo vrtofio poreliotttvo
BALKANSKO  ĐOJIŠCE.
Armadna skupina general«
feldmaršala   von   Macken-
tena.
Razoa artOieriHkesa ognja mo-benlh potebnlb docodkov. Constanca in ČnuiTOda »ta bili obstreifevanL Naie letalske fkKil)« so metale bombe na protneiiie aaprave pri Buka-resa
MAKEDONSKO BOJlSCE.
Med Prespanskim Jezerom In Crno tipa tovražnik s svoflml prednjim! četami proti nemiko-bolgar-skkn poztcUam. Srbski sunk] na po-samermfh točkak fronte ob Mo^Ie-nfei, pripravljen? od močneira ogn|a, so ?e po«e«rečl!t V poplavlleftf ravnini St rume spopadi iz vidnih od-detkor.
NEMŠKO   VECERNO   POROClLO.
Berolin. 21. novembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča 21. novembra zvečer.
V pokrajini ob Somml moćna me?!a. Bolno defovanje danes slabo« Craiora te zavzeta.
Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludcndorff,
Kraiova zasedena
Dunaj, 21. novembra. (Kor. ur.) Armadno vrhovno poveljniitvo spo-roća uradno:
Craiova, glavni kraj zapadne Vlaske, smo rzeii danes dopoldoe v posest.
Dunaj, 21. novembra, (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana po-ročajo: Dne 19. t. m, so razkrila po-ročila zavezniških armadnih vodstev — 2e delj Časa zelo malobesedna — bojna delovanja proti Romunijl.
Prifiesla so poročilo, da si je Južno krilo armadne ironte nadvojvode Karla v bitki pri Targu Jiu Izvojeva-k) tehod te gorovla in da so tuđi čete generailajtnanta v. Krafta, ki prodi-rajo na obeh straneh Alute, doepele do gorske reke.
Da tvorijo ti »spehi pomembtio fa»o ▼ voini proti Romunijl. Izhaja te tega, da so zavezniške 5ete danes dopo^dne vkorakale v Cralova
Okrog 20. septembra so začele avstro-ogrske in nemške čete generalov v. Falkenhavna In v. Arza napadati rooarskeea sovralnika na Sedmo^raškem. Sile, kl so nam bile takrat na razpolago, so bile, kar sa sine danes povedati, še mnogo sla-bejSe, kakor nam nasproti stoječa romunska vojska. Mrmogrede ome-njeno.  bi  bile  pač  zadostO^dle,    da
drže 600 km dolfiro sedmoflrraško melo samo v defenzivi, v rokah dobrih vodfteljev pa se lim je posrećilo v neprestanem j?ibaniu vreči nadmoč-neura sovražnika tekom treh tednov iz Sedmograške.
Dne 12. oktobra }e prekoračfla neka c. in kr„ gorska brigada na vi-lini 2240 m Jugozapadno od Braševa sedmogmško iužno mejo. Dne 14. oktobra so orestopile patmlle    naSe
.______        —---ma^i^—CTW
LISTEK.
Sreča U zlofina.
Francoski spisal I. B a r b e y tf A u r e y 111 y.
Rekd »em to namenoma in pa-t&* kak utisk napravijo moje besede; vldei nisetn nićesar.
Dragi doktor, Jt odgovorila gro-fiea povmem hl^lnokrvna, v V.-u tploh »i vojvod Ce hoće tako dekle fcz skifbe Fti, je nlčesar ne zadrži. Ev-laii}a) mi tevrsrno »treže, a če bi Ji to priznanje izrazila, bi K gotovo zJora-Mku kakor vsako tako dekle. Nič je l>e mđrtuiem to krimić bo bcrtda od-A bo tehko odOa,
Pogovor te bil t tem končan 1b ks aecn si na tih em navič rekel: Grofica nfčesar n« sluti. Ćelo Jaz, ki sem vendar Hante - Claire na prvi pogled apoena! in ki sem k> tolikokrat videl pri njenem očettt. »ero »i eaafli rrA%\% da •• rendarle motim, tadite Cvla-Uja oi Hatite - CUdr*. Tako f mala IprmM rrojo r\ofo. Orof ni bfl tako
a# }• HjMte - Claire ffftela. kmkor rV hk r TodL Kate gm j* g**^* H»Wtl,
stališče v V., katero mesto ie zanjo pomenik) ves svet. kjer so io vsi mo-§ki spoštovali in občudovali in kjer bi bi?a lahko dobila vrlecca moža. Grof Ji je s svojo Ijubezniio dal do-sti man], kakor ona njemu. Sevedo, njegov ponos te moral trpeti. da svoji ljubici ni mogel prihraniti s službo hišine združenih ponizan}. To ie bilo ćelo v nasprotju z njegovim značajem. Če ljubi Haute - Clairo tako iskreno, da ji ie žrtvoval ćelo svojo mlado ženo, potem bi }o bil vendar lahko odpeljaJ in ž njo živel v Italiji, ne da bi bila izpostavljena srainot-nemu konkubinatu. Ali lo je torej on manj Ijubil. kakor ona njega? Kriva sta bila oba, to mi je bilo jasno, a kakšno je pravzaprav med • njima razmerje. tega nisem mogel na^|g£no dognati. Savigny se je vedel napram rv^ojl ženi vzorno, a če Je priSla Hau-t« - Claire - Evlalija v sobo. Je bil tako zJoCfnsko previđen, da bi bfla vsaka druga ženska aganita, pri 6em da Je Samo v samostanu vzgolena groftea ni ntCeaar ofiranfla. Orof se )e posebno nerodno obnaSal, kadar Je bilo Hante • CUtfri treba kaj pom^-lati, navte - Claire pa H bfla vadao tHrorvi ta fOkćmr plaha; idjfe se je^ da neprestano inhrs —▼arnoslt Cm Je strefla pri mM, Je pugostonM^ sto-fnS tssro^ «s 99 |e ootonHnHi ^ivvp^s** ■a ihmbsj ■■ ■sssa.sffui is tsmsi pw^
sem bil tedaj se mlad in kroženje molekulov v organizmu, kar se imenuje moč čustev, se mi je zdelo edi-no. kar je vredno življenja. Zato sem si tuđi domišljah ela mora biti nad vse slaven užitek, živeti v Ijube-zenski zvezi s hišino pred očmi žene, ki lahko vsak trenotek vse ujrane. Zdaj sem pojmil, kaj je to »zakono-lomstvo pod lastno streho«, o kate-rem govori postava.
Toda vide! sem samo grofovo prebledavanie in njegovo težko pre-magano razburjenje, sicer pa nisem mogeJ dobiti nobenega vpoKleda* kaj se godi med grofom in Haute-Clairo, četudi sta morala biti po mojem pre-pričanju pripravljena, da nastane zdaj in zdaj neizogibna katastrofa. Kaj se je v njiju godilo? To me je tako mikalo, da sem se nehote in ne-vede kdaj iz opazovalca prdevU v vohuna, Izpozabit sem se ćelo do gr* dih ki Bizkotnih Manj. Ce stm pri svoffh obiskih na grsjićini postavi] svoieca konja v hlev, setu hlmpce to-prmleral o življenju gTofa fn grofice. A \A9t^ hi dekls nišo vedeM niCesar to nišo Imsi na H*«te - Claire nftl najwnjlts* nm Vss inolt kombi-ntrssde In rotonjenje M ni nt bilo nia posna«***, da * ns#tal sMs4 k3 nri Je v trsMlkn rm raskriL
Inlals) sboHttM In ^w bot ■© ss> pH-
precej    pogoste    boiezni,   ki   so jo zdravniki krstili z^a anemijo.
Savigny in Haute - Claire sta igrala vsak svojo vlogo kakor pre|, ne da bi ju motili moji vsakdanji ob-iski. Toda idelo »e mi Je, da sta oba igralca že izmučena. Gro! je sJiu)šal in v V. so o njem govorili: Ta Sa-vigny }e najvzornejii vseh zakonskih mož! Bolezen njegove žene ga Je popolnoma potrla. O, Ijubezeo )e vendar najplemenitefie čuitvo.
Haut - Claire je imela utrjene roke, a ne od mnogih solza — njene oči nišo merda nikdar jokale — nego od doigih noči bre* spanja. Orolova npadlost in crni robi okrog oči gospodične Haute - Claire so imeli morda Ie kak drag vzrok. RazmiSlJu-je o teh zunanjih znakih, sem neke-ga poznega večera slnčajno prijez-dil mimo grada grofa Savigny. Ta dm nisem btt pri grofici, ker sem se zamndll pri bofnikn v oddaijeoi vaši NI« vedel nisem, koliko Je »ra, kajti moja ura se )e bila ostavila, Tocta meste mi \t kazal da je bliz« pol-nočL Pod gradom ie gost gosdič, skos ksteri vodi šesta v V. Na na|* tamneiiem 4#is v gori« »era naen-krat Mftliial inr«den Ura. Misifl »trn, ds kaka ieaska nabira s«hlja4, a ko|
' ^k^h^^k    ^k^Afl^^K        ^^AAJb^mm        fls^BK A^BiflaJ^BK^B^a^^b •         ^s\^^»^k
RaaloOI mm dobra.   OMMKii« noi
Hama^a      M^HM     Ml     VaItmI     •     MI^mIImi »      fei BnMMj    •VMM     •»     CMjMkVI      T     MMMMli      Ww
vedno gojita ljubezen na ta način. Zame namreč ni bilo dvoma, da se ob tei pozni nri borita z meči gTof Savi^ny in Haute - Claire. Polagoma sem ndarje mećev tako natančno razločil, kakor bi ju gledaL
Grad je Itial kakor zapuščen v medli mesečini. Samo eno okno na skrainem krilu Je bilo razsvetljcno, sicer le bil grad tih m teman. \% okna, ki jt vodilo na balkon, se je dobro railočevalo, kako sta borilca ndarjala z nogo ob tla In kako sta zvenela meča. Tako jasno se Je raz-ločovalo vse, kakor da je za spušče-no zaveso okno ođprto. Na robu goz4iča sem ustavil konja, da poslušam borbo dveh bitij, ki sta se z meči v rokah spoznala, so med me-* čevanjem drug v drugega zaljubila In   se   ljubila z mečem v rokah   še
vedno.
Na*nkrat )c trtihnlio zvonenje tn lavesi na oknu se )e začela dvigatt. Ravno toliko časa sem še imeU da sem skočil v senco dreves. Savigny in flaute - Claire sta prišla na balkon in se naslonila na železno ogra-Jo. VWel sem I« Jasno. Mesec ie slcer isginjftl za gozrionvtoda v sobi za njima Je gorela l»č In Ju osvetlj*vala» fkinte - Claire )• bila oblsčena tako. kakor sem K> dostikrat videl v V. pri pođ«čerM4«i ▼ borenju; Imela Jt na stM ntnjat |op« hi tr««« t^0-
269.   Stev.
.SLOVfcNSKl NAkUU*,   anr 72  novcarer* t»t+
^114*1   «-;.
prve toafcaflbe iMiMId Mi*   9**-tNgračk« je bita mhiiijmhi
V 4hsti pitan* flktofcra » prekoračile, mt4 tmm ko je total m vzhodni mcf pri anma* letrnk v. Arza pokrit* »ri^reBiMjua, la-vezniške ćete generala v. PaAm-havna greben Transivansirih afe. Naše gorske brigade, v svoji šestari prava sfcka nttogorodne naše monarhije, — so imele na raznih ročkah nalogo, da si napravijo pot. Tuko Je odprla 13. oktobra ie imenovana brigada jugozapadno od Braševa v hrb-tu pozicije pri PredeaJu cesto v Campolung.
Dne 16. oktobra je v^ela neka druga gorska brigada na des«em bre-gu Alute goro Petrosn :n tretja brigada je jurišala preko 1862 m visok e-ga Cotnarnicu proti Salatmcu, kler so bile ravno kje drusod proste, v se je morala već d«i braniti s»vraž-nika skoraj z vseh strani ter je bila le z czko gorsko potjo v zvezi z glavnimi nemškimi Četanii,
Teden pozneje. dne 23. okiobra, ko je neka diviaija honvcd^v zavae-la Predeal, so stopili zavtzniki nnH v pokrajini Szmrdok na romanika tla. Pre'zkušene bavarske čete so si Izvojevale sktipal z novo formrraao avstroogrsko skupino pot v sovraž-no deželo.
Med tem so se Romtrii silno trudili, da bi zopet dobi!? iniciiatiro. Enotnega nacrta ni bilo spoznati, vendar so na vseh preiazJrs dcfele s priznanja vredno hrabrostic riapada-li ter metali brez izbire skupine. Iri boj. Klici na pomoć so imeli pcleg Izpremembe v vrhovnem poreliništ-vu romunske vojske pred vsem ta uspeh, da so Rusi začetkom novembra nadomestili romunske čete v od-seku zapadno od Ocue. Tuđi na ta način dobljene sile «o stopile po većini na sevemem Vlaškem v boj.
Tri tedne in delj se je vršila na južnih pobočjih Transsifvanskih alp napeta borba. Zdaj pa zdaj si je pri-boril sovrainik krajevne uspehe, za-vezniki pa so dobili končno nad-viado.
Ob Silu se je začel plaz s pre-bitjem sovražne fronte severovzhod-no od Targu Jiuja premikati. Ravno-kar imenovani kraj. ki leži na izhodu iz gorovja, je ležal že 16. L m. za našo fronto.
Dne 18. t. m. smo dospeli do že-leznice od Verciorove proti zapadu, dne 21. pa smo zavzeli Craiovo.
Tndi zavezniške čete bavarske-Ea generala Kraftta van Delmensing-na so bile med tem delovale. Visine Južno od kraja Suici, katerih so se polastile, leže 12 km od Rimnika Valceje, zraven katerega mesta pre-haja reka Aluta v vlaško hribovje.
Skupina pod Braševom stoji 12 kilometrov severno od Campolunga in 15 km severno od Sinaje.
Sovražnik je pustil v Času od 10. do IS. novembra v naših rokah nad 20.000 vjetih, kar gotovo odgovarja skupni izgubi 50.000 mož v enern ted-hu. Izgubil je od bitke pri Braševu sem v bojih proti zmagovito prođira-jočemu južnemu krilu pod vrhovnim poveljniŠtvom prestolonasledni-ka nadvojvode Karla stojećih čet. najmanj dva arniadna zbora, kar do-meni Izgubo, kl je ne bo mogel tako lahko nadomestitl.
Taka je za verolomnega sovraž-nika vojna, ki si io je — nahujskan od štirib velesil — predstavi jal kot vojaški sprehod.
Združene armade so včeraj do-poldne osvojile glavno mesto zapadne Vahalije, Crajovo. Na fronti severno crte Ramnicu - Valcea (ob Aluti) — Campolung se sovražnik se vedno ljuto brani. Njegov položaj je Jako čuden. Avstrijske in nemške čete stoje s tem, da so zasedle Crajovo že nad 80 km južno omenjene romun-ske fronte in Romuni se v dolini re-ke Alute sploh ne morejo već gibati proti jugu, temveć bi se mogle umak-niti le Še proti jugovzhadu na Buka-reŠto. Ako Romurrf navzlic temu vz-trafajo, prtčakujejo oČividno zboljša-nja položaja. Kako naj se to zgodi, je uganka, zlasti če pomislimo, da se razvija položaj, kakor pravijo naša poroČila navzlic nekoliko neobičajni operativni konstalaciji povsera po nacrtu.
BOLOARSKO URADNO POROCILO.
21. novembra. Romun-s k a fronta. Sovražnik je razstre-li! svoje transportne ladje, ki leže za otoki ne daleč od Kalabata. z bom-bami. Slaboten artiljerijski pgenj so-\ rižnika proti Silistriii, Oltini. Rašo-vi fn Crn* vodi. V Dobrudži slabotno artiljerijsko defovanje in boj! med i7vidnim? oddelki in stražami. Ob (bali Crnega morja sta bombardirala <bnes zjutraj dva ruska torpedna rukica morski svetilnik Cmineh !n po-ty>Mne mesto Cohstanco. Naša artiljerija Je prisilila sovrazrie ladje. da so  $e   takoj   umaknfle  na  odprto
lf. ■•v#«kra. (•ai«tt-skt ff#mtm. Pkk SetefMft« |i
^^*l    <■   ^^^XhS   flW^HBHHrf    Atf^   ^^^^A^^^l   ^^^^
RaiMtMM v ■!—■<*» !■ zavzeli n r kl višin. — Z doaav^e Imtc ni potrčati ničesar pcomnfcaeea.
lim litti ni Bijn.
Levo krilo Sarrailove armađe, sestoječe iz 3 franeoskih i« 6 srbskHi drvizii je pritisailo za nmikajoćimi se Boisari ili Neflici ter k ie zadelo na njfti nove pozicije severno Bitoija. Tani se raaviaia novi veliki boji.
V poroami o bohh v Matedon« prt^iarlia rranoosko ča^cpiate s pre-tiramni bct*4amm zavzetie ĐttoUa, katari se o«K*ča za sedanje gla\T«» fli—f srfrskcga kraliesrra, katero se ina vapostaviti. Ćasoptsje rov«vi tmi že o zopetT* državni safmofti#<-no«ti osv«f©»esa osemi)e ii poroda, da se srbski pasla»ci v kratke« presele v Bitotl ni prifcno tam svoje p«^• lanietitarno delovamje. Pasičrva vlada je »krenjla že vse potrebno, da se omogoči zborevanje srbske skupšči-n na srbskih tleh v najkrajšem času.
SoRja, 21. novembra. (Kor. ur.) »Ajarence tcle?raphiqne bulffare po-roča: 2alostna vest o zavzetju Biti>-V'a po sovražnikih ni napravila na Botearskem onetja vtiska. ki so jra pričakovale države entente. ki so upale, da bodo s tem zasedeniem zlo-mfle ^o-num arrrade In prebivalstva dezele. Ja\-no mnenje, ki *z napeto nozornostjo sleđ' razvoj, je bilo že deff časa na to pripravljeno.Časopis-}e ie enotfiišno mnenjn da Francozi in Srbi vsled 7a?edenia mesta v no-benem notr^e^n nfsn na bni-Sem. ker se dvigfa za B'fo?iem eorovfe. ob ka-terem si bo sovražnik razbil glave.
BOLGtR^KO   {RADNO POPOCfT.O.
2\. novembra. Makedonska fronta. Sovražni aeroplani so metali bombe na naše pozicije pri Orfanu m na mostove pri Boku, nišo pa doseeli us^ebov.
ItaHjanska voćHna vloga v Makedoniji.
Stockhomski listi poročajo iz , Pariza: Ftalna bo igrala v đoglednem času ve!?ko vlogo ob makedonski fronti. V Parizu se zatrjuie, da bo prevzel vojvoda Aosta v Makedoniji vrhovno poveljništvo ter nastopil na čelu velike italijanske armade.
Bilka i\ U.
VVolffov urad prinaša z vojaske strani tale razmotrivania:
Delrn napadi zadnjega tedna nišo ang-leško-franco-ske voisVe spravili naprej. Dariravno so se postavili laslni listi proti temu načinu bo-jcvanja ter pokazali, da na ta način ni moproce dočeci uspehov. so vendar poskusili An^rleži z naskoki svojih kolonijalnih čet v masah. Ni pa misliti, da bodo dolgo vztraiali pri te] metodi, ker so stali napadi 18. fn 19. t. m. Angleže naravnost ogromne izerube.
Švedski stotnik Hoerresraard šteje. da so izdubili Ar?!eži zadnje mesece za v«ak pridobljeni kilome-ter 46.000 mož ter računa, da so izdubili Ancrleži od 1. sentembra do 1. rovembra naimanj 600.000 mož.
Podobno tuđi Francozi nis^ imeli pretekli tećen. nobeneea uspeha.
FRAVCO^fcO ITRADJVO POROCI! O
20. ndvembra popoldne. Na ceH fronti raznieroma mirna nnč.
20. novembra z večer. Precej močno delovanle sovrnžne artiljerije severno od Somme in v odseku OouauTnont. Z ostalih front ni poročati ničesar.
Belefisko uradno poročflo.
20. novembra. Artiljerijski boj v okolici Dixmuidna in Boesin-gha. kjer so se odigravali tuđi boji z bombami.
ANGI.FSKO URAONO POROCfLa
20. novembra popoldne. Nobene izpremembe položaja.
20. novembra zvečer. Na bojišču oto Ancri fn ob Sommi je ob-streljaval sovražnik danes Đeau-mont - Hamel in okolico Gueudeco-urta. Zadnjih 24 ur smo vjeii nadaJ-njih 80 mož.
Verdnn.
Iz Berolina poročajo o poloftin pri Verdnnu In ob Sommi:      Ce s* franeoska porobila bahafo s tem, dm le trdnjava Verdrni «opct tak«, ka- I krSitaJejnia, pričetkom naie ofetov I m polm oCttmi fint ksr to oftnl-'
»Polit Pmhmemm pravi, da rri-piaiH^t Hemct na zapadni fr«nti procese—stro- Neanci bo4o ±¥W§l napade alasli naperili proti Dommm-tu. NevMi obstreijujeio s rvnjiari d|-težjnm kopovi fraitcoske pozicije s tako silo. da spommia streljanje na diieve velike olemstve pred Ver-chuiovL
Boji na modu.
»Devtschlnd«.
Amsterdam 21. novembra.    (K.
urad.) Listi poročajo iz Norega Jor-ka, da so asmfld »Oeiitechiandc no-UrzfM ja !adjo 87.000 dofarjev, ker je bH iadan na pođlagi procesa, ki se bo vrši, ukaz, da se podmorska lad-j9l sadrži. »F>o«tsehlaBd< srne tore] sedaj rsak kas zapustiti pristan&če v New Losdoou.
»Deutscbland« le slnčajiio
poškodovana.
Koln. 20. novembra (Kor. urad.) »Kolnische Zeitnng« poroča vz Wa-shinjji na: Zdi se. da je bila nezgoda podmorske ladje »Deutschland« le slučajna. Tri ladijske plošce so vtis-niene, na splošno je pa ladja nepo-škodovana. O preiskavi larlede ladjc vlačilke se ničesar ne izve. Odhod »DeutschJand« se bo radi zaslišanja glede odgovornosti za nekaj dni zakasni!.
Najvecji   itaHianski   tovorni   parnik zgorel.
Rotterdam, 21. novembra. Naj-vecji italiianski tovorni parrik »Mi-laccJo-, ki je vozil iz Novega Jorka municijo in vojni materijal za itali-jansko vlado v Genovo, Je blizu A zor zgorel. Ladja je nosila med dru-pim skoro 3900 zabojev eksplozivnih snovi, 400 zabojev b>deče žice, okoli !900 zabojev Čevljev za armado, nadalje avtomphHe in elele avtomobi-lov. Nadaljnih porocil o usodi par-nika še ni
Potopljene ladje.
London, }8. novembra. Lloyd javlja: Portugalska jadrenica »Emi-lia« in danska ladja »Fenja« sta bili potopljeni.
Pariz, IS. novembra. (Kor. ur.) »Petit Paris^en« lavlja iz Havra: An-sleški parnik *St. Leonards« (?^^0 ton) se je pred pristanom ponesrtčil. Moštvo je rečeno. Po noročilu istega lista iz Bresta je zadel angle^ki parnik »Lake Miehigan« na mino in je MI od druee Jacje snravljen v Brest.
Poslaniki izgnani.
Atene, 20. novembra. (Kor. ur.) Reuter. Zavezniki so zahte-val i. da se avstrijskemu, nemške ni u, bolgarskemu in turškemu poslaniku izroče potni listi. Vlada smatra to zahtevo kot ne-sprejemljivo. Vršil se je kabinetni svet pod pred-sedstvom kralja, da raz-pravi ja o te i zadevi. Kralj je za jutri ob 10. dopoldne sklical kronski svet. Vlada veliko razburjenje. ker so zavezniki zahte-vali, da moralo sovražni poslan i ki v sredo odpoto-v at i.
Amsterdam, 2!. novembra. (K. ursd.) Reuter poroča iz Aten 20. novembra : Avstro - ofcrski, nemški, bokarski in turski poslanik morajo iti na parnik, kiselim bo dalna razpolago.sicer se bodo siloma odstranili. Admiral Pournet jim je to direktno sporočil. Kralj je o d k | o n i 1 vsako odgovornost. Špansko poslaništvo nrevzame varstvo nemških podani-kov, ameriško poslaništvo pa varstvo drugih nodamkov. Atenski po-ročevalec »Times« noroča. tia je admiral Fournet v nedeljo ob 7. zvečer poslali poslanikom centralnih držav noto, v kateri Izraza želio, d a p r e d sredo zapuste mesto. Najbrže jih bodo z vojno lacfio prepeljali v Dedeagač.
»Coniere deHa sera« poroča Iz Aten 20. t. m.: Poslanlki Nemčije, Avstro - Ogrrske. Bolgarske in Tur-čije, katerih odstranitev je admiral Poumet zahtevaK bodo IH na zaple» njen! bfvSff L1oyđov parnik »Marien-bad«. Položaj smatralo za zelo kritičen.
VZNEMIRLJIV POLOŽAJ Y ATENAH.
A Bistar (taa, 20. novembra. (Ror. or*d.) »Times« poročajo is Aten: Ml-m*t*k tr«l je odtoOL da si no.
t#€«    iNr*ai     lAfcttva«
^   ^             ^—  —         ______     ^^m             g    MiB^^^L    a_     _   _ _^
■v scot pnpnnk r tivt i) j o vzaemirljiv. aiastl z —mrnm na ■adop sveze rtatrvist&v. IM se. da Je fraacoski mmistrski predsectoft Briand v satel« kralju brzo-]avn« svetoval, da naj se tpros ti slabih vplivtv ni sopet stopi v prijateljske stike z en-lento, ne da bi pri tem opustfl nc-vtralnost V nedeljo je sprejel kraJ| v avdrjenci admirala Fourneta.
Nove ententne čete v Pireju.
Iz Aten poročajo. da se nove čete enteate že izkrcavajo zopet v Pirei«. Ententee ladie st> odpMe te Soluneke^a zaliva proii Atena«.
Vojna z Italijo.
Itatijanske oficirske izsobe.
Dunaj, 20. noveoibra. (Kor. or.) Iz vojnoporočevalskega stana. Po neki privatni statistiki imajo Ita-Mjani od izbruha vojne mrtvih: 11 generalov, 128 polkovnikov ia pod-polkovnikov, 194 majorjev, 1014 stotnikov, 882 nadiJoročnikov in 3248 poročnikov. — V dobi ođ 1. do 18. novembra so padli: 3 polkovniki in podpolkovniki, 4 majorji, 27 s>cot-nikov% 29 nadporoČnikov in 70 po ročnikov.        ^
Carcano in Ralneri v Londonu.
Lupano, 20. novembra. (Kor. ur.) Zakladni minister Carean# in apro-vizacijski minister Raineri sta odpo-tovaia iz Pariza v London.
DROBNE   VESTI   IZ   ITALIJE.
Signora Filomena Coroini, prva itnlijanska vojaška kirursrinja. ie pri-deljena na fronti v službovanje 9. ar-niadnemu zboru. — Sindikat italijan-skih bank prevzame rusko posojilo za izplačevanje v Italiji oddanih or-drov. — Veliki milanski tvrdki z gu-mijskim blagom Pirelli je prepove-dano izvršiti kontrakte, katere je skienila tvrdkina filiialka z nemškimi t'rTdkami Španije. Pirelli je italijan-ski senator in solastnik »Corriere della sera«.
Kazne poliMcne ve*ti.
= Jagov prosil za odpust. B e -
rolin, 21. novembra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Kakor čujemo, je zaprosil prvi državni tajnik zuna-njega urada državni minister v. Jagov iz ozirov na svoje zdravje za svoj odpust. Za njegovega naslednika priđe v poštev državni podtajnik Zimmermann.
= Nemški zakon o civilni vojni siiižbi. B e r o 1 i n, 21. novembra. (K. ur.) V današnji seji zveznega sveta so pritrdili nacrtu zakona o domovinski pomožni službi.
— Agiiaciia «a Nemškem. Na-snrotnfki nemškega kanelerja Beth-rnann-nolIweRa še ne mirujejo. Zdaj razširjajo po ćeli Nemčiji letake, v katerih zahtevaio nai postane bivši vrhovni poveljnik nemškega bro-dovja veliki admiral TirDitz državni kancelar.                                           ^
= Nemški glas o ruskem protesta proti ustanovitvl Poljske. »Norddeutsche AUgemeine Zei-tung« piše: Ruska vlada protestira po svojih diplomatičnlh zastopnikih proti vzpostavitvi kraljevine Poljske. Ona izjavlja, da je ta akt kršenje mednarodnih pogodb. na katere ste slovesno prisegli Nemčija in Av-strija. Najbrže hoče namigavati ruska vlada s tem na pogodbe dunaj-skega kongresa. Vendar pa se ne« glede na to, da so te pogodbe vsled ćele vrste vojn preiuknjane, \z goto-vega vzroka izraza neodločno in skrivnostno, kajti direktno namiga-vanfe na dunajski kongres bi takoj spomnilo vsakega historično naobra-ženega človeka, da tu poljska dežela nikakor ni bila priklopljena kot nova rrovinca ruski državi, ampatf da je bila ravno obratno s privoljenjem vseh evTopskim držav usnnovljeiia kraljevina Poljska in izroče 1a krona tepa kraljestva carju vslei niegovc vojske rremoči in ne morda na po-dlagi kakih evropskih poecdb. Nai-mani na podlagi slovesno pme/enJh pogodb Je potem Rusija pogoltnila samostojno kraljevino Poljsko, jo oropala korak za korakom samostojnosti, tako đa Je izginilo končno ćelo hne Poljska In Je ostala samo gubernUa ob Visli. Obe cesarski dr« žavi torel z nstanovitvijo poljske države niste kršili dunajskih pogodb % L 1815, ampak ste nasprotno vzpo* stavili državnopravne~temelje iz leta 1815^ ki {ih Je Rnslia nasilno ođpra-vibt Da se bodo« kakor ie bilo čitati v nekem dragem porobilo. PoIJald, U proJtovothio hite vod orožje, da brinUo'svoto narodno tvobodo ototf
vmwaŠM MMheea atiiiejit gosp^. s#ra, hmm *—* ksW Amiovhh. to )e mmt&mje M •><ođia. s halare goto** ■£ ^i^iiaji mm v DB8«t »ai-
= N.Mftl Jedk v tagod—I CUH-cVL Rnsisi vejaSrf ges«naM t«Uer-aater zasedeae ttaMoiie je spt^či preWralatvu. 4sl srne ma ptđagi skle^ pa •bčiuskši svetom BftImaarviiaM pt»« vatoe šok, v katerih se mom p#*iče~. vati v vseh težetoA focfefli iim» y ■enščitii.
- ontateeai ▼ r*UL Oeeccal baroB Prertac - Lmmfr***** del ■aaiestiiega gnam^arja št**+ »o«r ške armade je aflpuaJ t »M. lf. N.« pod mualmvmm lOpUMJirm y voMc zanuniv čiaaek, v hatoren* pravi m. #r.: OpHMJirm Je predpMti veHMh itaov. Y «SM*u\ mt?\ te bf eRlIarist kraM Fricforik VeUfcL Ja bi se sieec ne nogcl vvćraa* v sedeMfote voj-*L OwtiwmaA 90 Ml »ifte, W M prtHl sto leti iztrfalf Prvslie iz pGm&amia* Tads današoje nemška ar«w4a se pozna negativnih mo£, nie obvladuie pozitivna volja do zmage. Dritgaee ic v zaled^u. Ljudstvo »cer zaupa armadi in njenim voditeljem, Uda pogled se le prerad obrne na posa-raeznosti. Težkoče in pomanjkanje, ki jih ljudstvo sicer hrabro prenasa, porajajo pri nekaterih raspoloženje, kl ne pripusti, da bi se razvila upa-polna zavest. Ne bilo prav, ako bi to prezrli. Na drugi strani pa je res, da so se stvari razvile Še ve»dno mnogo ugodnejše, kakor srna se bali. Angleški KStradahri lačrt se je izja-lovil. Malodušnost, ki jo ponekod opažamo v domovini, izvira d^loma iz nepoznanja razmer na fronti. K<tor ni videl vojne tam zuna} na bojišču, ta ima mnogokrat prav napačne nazore. Čelo prehodno prenehanje kake operacije se mu zxfi neuspeh. Posa-mezen neuspeh je že znamenje, da bo šio slabo. Takc ljudi je označil maršal Blficher kot »TrĐbsal - Spri-tzen«. Pomisliti je treba, iz kakšnih stik se je rešil FrideHk Veliki! Bil je v položajih, ko je moral »svojo dušo s palico pretepatic, da Jo je ob-varoval poloma. Blicher in Orieise-nau sta morala pretrpeti nojhu}še čaše, njih duh vlada tuđi v današnji nemški armadi. Nemška domovina naj se zavada doseženih uspehov na bojiščih, naj spozna, da ni pretirati optimizem, če zre po tolikih usehih polna zaupanja v bodočnost Da no postanemo pesimisti, se moramo ob-varovati nevarnosti sugestivnih vplivov, kl je danes posebno velika. Velemesta vplivajo s svojim razpo-loženjem posebno škodljivo, V njih se rode pretirane govorice, ona podpirajo generaliziranje sodb in pritožb, ki so morda v posameznem slučaju upravičene, generalizirane pa podajajo popolnoma napačno sliko dejanskega položaja. Toli slavljena nemška objektiviteta je Škodljiva, ako povzroča mnenja, ki so sovraž-niku mnogo preveČ ugodna, kl prezre njihove slabosti ter tako deprimira lastno upapolno razpoloženje. Nemški narod se mora v teh težkih časih zateci k ognjevitemu optimizmu Blil-cherja in Oneisenaua. Ako naj vlada v armadi, potem mora vladati tuđi doma.
= Bosellijev kabinet pred pad-cem? Dočim se »Italie« boji, da bi utegnili socijalni demokratje v par-i lamentu. ako se otvori, priti s ka^ kimi razkritji in razviti težke obtož-be, sodi »Avanti«, da je sploh sele vprašanje, ali bo parlament otvorjen ali ne in napoveduje ćelo rkorajšnjl pađec Bosellijevega kabineta.
= Čas za mjr. Amsterdam, 21. novembra. (K. u.) Londonskim »Times« poroča njih newyorški po-ročevalec: Newyorške »Times« za-stopajo ođkrito mnenje, da je prišei čas za sklepanje mirn. Newyorške »Times« prinašajo vrsto člankov, kf izviraio, kakor trđi list, Izpod londonskih pereš, ki Jih priznavajo na obeh zemeljskih poloblah. London-* ske »Times« pripominjajo k temu, dal velja za Anglijo slej kot prej beseda, ki jo je govorfl Asqulth nedavno v OuildhaH.
= Zafiteve francosklb ten. Dm-! §tvo za pravice franeoskih žen za* hteva kot podlago bodoCega miru: 1. Priklopljenje Alzadje m Lotarin-Ske ter vsega levega obrežja Rena Francoski. 2. NemSko zvezo z Av-strijo pod protektoratom entente. 3. Odstranftev nemške in avstrijske armade. 4. Prepoved za vsakega Nem-ca m Avstrijca, da ne srne biti samo-stojen poljedelskl, obrtni ali trgovskf podjetnik, samo kot uslufbenci Ne-nemcev m Neavstrijcev se smejo pripusti«. Na ta način đobljeni đobiCeK naj poplaća vojno ođSkodnmo. 3. Nemd in Avstrfjci ne smejo pretopiti franeoskih tal, nobeden ne' sm« dobiti tam državljanstva. 6. Najkm« tefito vmrstvene carino na metaS NemčIJe in Avstrije r prilog «t«^
^?_.
Stran 4.
^UJVfcNSKJ NAKOU-.   one 22. novembra m*.
:io9.   Sltv.
urama ici
Vodstvo strada Sv. StasNIftva ▼ 64. VWn sad LJatMIano je poslalo *Po*r#dovahilci »1 gorice bfcgruii-te v Ljubljani« 140 kroo, nabranih y tamoinjem zavod«. Slavnemn vodstvu in vgem blagim darovale!*em isreka lem potom najtoplejšo 2a*iva-k> »Potrtdovalnica za goričke be-Sfunce v Ljubljani^
Naznaoijo begimceiu, kt &Čejo stanovao}. Podpi&ani raziK>i<igam s precellnjim številom stan ovan i. La-tera sem preskrbel na Sloveaskem štajerskem. Povsod poleg stano.anj $e dobe tuđi zemlj&ča za i&stno pi 1-delovanje. Pozivljam vse one, *ci so y otad ju kot pribeiniki. Raj se na-Znanijo na moi naslov. Vsaka dru tuL3. naj naznani, ali se hoće taku] preseliti, ali hoće in more plakati pomladi. Dosedaj je največ s'ano-Srani v Dravski dolini nad Manbo-fcoin. Nali ljudje si morejo tara do'jin dela pri kmetih ali pri druiih pod-Jerjlh. Orade se tam električne na-feravt, to rekka lesna podjetia ter aru£e tovara e. Delavci iz ten dru-Jin, kl se tam nasele, dobe delo pri teh podjetjih in živež. Za živila drugih se dobe Ustki. 2ivila se kakor povsod težko dobe. zatorej na] ysakdo vzame s seboi, kar more. Za prihodnje pa naj si preskrbi sam, da fcolikor mogroče prićela (krompir, fliol, )ečraen). JCdor ima kravo, naj |o vzame s seboj. lai]e se dobi ^ero kot mleko. Svarim družine, naj ne bodljo od tam, kkr so. na priporo-čila vojakov, ki JLh poSHjajo na svoj dom. Sam s«m prepričan »a Kranj-skem in fetajerdcem, da takšni većina slabo nalete. Vojak, ki sam ob^uti vojske grorje. ima dofcro voljo in srce. pre tuđi iz hvaiežnoi>ti, kl j 0 ima do iiaieja ljudstva, pri kaierem je uži-val nad leto ćni gos<oliubncst ter se &2tU domačeza. Ntegra svojci pa r\t> vedo teffa, ker sami nišo n[č skusili, zatorej navadno misiik> drugače tei se ne bričajo aa nesrečo drugih. Zt stanovanja in aemiiišča v giavncm še m pogojeno. Lastniki so povsod obvežfieni, da se pogode s strankama, ko prklejo. Povsod se ]e pogoditi določeno, tojiko plaćam jaz te^, toliko ti meni, če pri tebi ćelam, malo ali đosti, pa določeno. O vsern tem so lastnlki že obveščeni. Stanovanja so povsod posel^ej in ne v družini — Imamo đosedai dovolj vzgledov, đa v »drttžini pri drugih ni nič. Povsod same p rito* te. Gospodarji in jiajemniki tožijo, da se jim gfodi krivica. Priporočarn pa, da družine de-lajo tal enako plačo ali odlkodnino y prvi vrst! pri gospodar ju, od kate-reya imajo Wšo ali acmljo v najemu. Priporočam pa povsod potrp«;en;a mi vllifidnegra obnpranja z domaiini. — Res, kdor Je btl 14 mesecev v vojski, eotovo nima svojih živcev v redu. Pa vendar izmed vseh srrozot, ki smo }lh prestali in iz nulhu^iegi zla, W nas je mo^lo zadeti. na« \t :^kati vendar nafložjegra Izho^?, ki je mo goč. Na moi naslov se lahko obrnejo tođl boljih družine ali posamezniki, na razpola^o )e već gospodarskih stanovanl. gl^de presflftve in tuđi oni, ki hoćejo »i odposlati opravo, duhovni, uradn'ki in si rlačevati stanovanje za slučaj sile. Piie se: Ta-cea, poftta St. VW nad LJobflano. — Kdor priđe osebno* se vozi na postafo Y i ž m a r j e pri L]ubijani. — Ivan Mermolja, Mcpnik dvrva^kecra odbora xa begunce z ?o^a.
V mskom ▼JetJilItva ?e nahafa Pran J • r o n č ! č, St. Peter, AJbo, Kanal na Oorilkem, ?n sicer }e v Kl-fevski gTiberniJi, L«l^edin zavod. I*, konomija, Rusija. Ne v« n*č o svofi UrnžinU odVar Je Tibruhnfla vo»?ia 2 ItaHJo. Prosi rotake, so«ede in nri?a-tdle, kdor bi kaf vedel, na i bi nw bla«rovolil namaniti. Jerončtč }e v mskem vietn!§tvfl 06 21. oktobra 1915; poroča, da }e rdrav.
OorlSka kmetQska vpraS«-nja. Sladkor za popra v o vina Ib n a'p r a v o p e t i j o*t a. Trgovao minUtfitvo Je i«dalo »redi avgnsta za Tinorejce važno naredbo, katero r>a je gotovo marsikdo prezrl, ker fe tesla ravno v kriticrlft diieh, ko )• ljudstvo \% mnogih obćlii sapuSčalo svoje domovfe . . . Trgov-5ko rainfstrstvo )% ujrodfio proinji goiilkega d©ž«lnefira odbora, da se rok »a pri|av© potrebnih nmoiitt Sla<fkorfa podaflia za Oorilko izi*~ moma do 15. septembra in so bfll ta-ko| obveščenl o tem poklicani faktori!. Dcželni odbor Je podal vladi tuđi nujni predlopr, da zviša množino sladkorja ra vsak hekto petiiota oč 6 na 12 kg. O 1 e d e s e u a so doha-tale polet! prftožbe, da at rekvirira smo po7K» 100 kg, v drufih de-žclah pa se }c plačtvalo meterski 5tot 13—13 K. De^elni ođ^or ie ]e y varttvo kroetovalcrv, da ne bo<lo tmen ilcodes obrnfl na Walko na-fnestnfltvo, kamero f* «it<mK1o pr#d-logi aa rvtšaui«   cco# a«oa   na oni
mmek. ki v#fta s* in>oiti|r krem** vine, — Gleie rekviriranja živine se >c obra! delelmi odbor ■a nanie#tBištvo radi nejednakeea pc^topaJMa. Namestniitvo ie vpoSte-vaJo predlog in dalo navodila okraj-nlm glavarstvom v Sežani, Ajckov-idni in Tolminu. kako naj postopaio pri rekviriranju živine. — Olede vinske cenc se je obrnil deželni odbor do Bamestništva, na] se cena določi tak oj po trgatvi, da ne bodo trpeii manjši vinogra^dniki in bi bila pozneje doiočena cena v prilog samo pretnožnejšim vinogradnikom.
Za goriške liudskošolske učitelje. GorUki deželni odbor je predloži! spomenico učiteljev iz šolskih ohrajev goriškega, tolminskega, tr-žiš!;ega in gradišcanskega za ubla-ženje bednega položaja tega učitelj-stva c. kr. centralni vladi pot^m tr-žalkega namestntštvra $ priporoči-lorn, da dovoli okrajnim šolskim za-logarn primenie dotacije, da bodo mogli dovoliti učitellstvu draginjske dokine za vojno dobo. Deželni odbor sam take doklade ne more dovoliti, ker je v to kompetenten edino le deželni zbor. Deželni šolski svet ie predložil vladi konkretne predloge. Draginjska doklada naj bi znašala 140—500 K za vsako učiteljsko moc. Skupni trc^šek bi znašal 88.000 K.
Inkameraclja deželne davnine na pivo. »De/elna uprava«, glasilo soriškera dežf!neg:a odbora, poroča: S cesarsko naredbo z dne 27. avgu-sta t. 1. se je zvišal s 1. septembrom 1916 državni davek na pivo od 34 v na 1 K 10 vin. in obenem so se od-rravile deždrie davščine na použitcH mva. ki so se nadomestile z dotaci-jami iz dr|avriih sredstev. Za dežele je ta reforma v ftnančnem pogledu Hfrotfna. De?e$ni zakon z dne 14. mar-ca 1910. dež. zak. št. 15 dolaca glede na^e defele, da zakon r.eha veljati, kakor hitro bi se dežeinemu zalogu za Oorfko - Oradi Iransko nakazal iz ctržavrrth sredstev letri znes-k. ki bi ne b\] m'žfi od č:ste«ra le^ne^a do-'^nrika, H ra prefme defrli na dav-^čtni na pivo v neix>«rod^o pretek-ktn let'j. Dohodek od dav^č?ne na pivo ie bU vsled vojnih dog>dVov leta 19!5. ptčel. doseeel je nan-reč le vsoto 22\.S2Z kron in 1913. leta 2^' n59 kron. Z z^Tal omenteno naredbo ie z^gotovljena nn^emu dežel-remu zalogu dotacija 90.000 kron za dobo od **ep+ernV«ra do konca decembra 1916 in 270.0O0 kron za leto 1917., Var zr!??a vec k?kor Čif=ti dnh<x3ek od davscine na pivo lefa 1915. m tu<*f ve£ ^esro lerni d^bodek zadm'iri treh let. Peforma drzavne^ra davka na prvo je koristna tuđi okrajnim šol-sk4m zs*k>«ram in šoiskemu založni rne^ta goriskeg'a. Temeljem Člena ITT. zakona, kl se tiče ureiitve pravnih razmer učiteljske?3 oso!^ja mora p!a-čevati dežeini zak>£ dkrain^m §ol-*km zalogom v de!no kritje potreb-^čin za učiteljske plače ono vsoto, ki se te v dotičnem okraju nrejela od 3 kmne prečegajoče davš^ine na pivo. Ker zna^a ta davšč^a 4 krrme. te dezelni odbor v svoji seji z dne 9. septembra 1916 sklenil. plačevati okrajnhn SoJsk'm .falofirom četrtino dr?a\Tie dotacije, določene 7a nn^o deže^n m razde^ti 7nes^k 22.SOO K za rnesecf ser>tem^er do v5tev?i de-cctnber 1916. !n zne^ek 67..S00 kron ra leto 1917 med nosamezne okraine solske zaV^re. to pa na podl^<ri nak?»-7\\ v letfh 1911., 1912. in 1913. Ta skten }e h?l odnesian c. kr. vladi, da ma izr>osluje n?ivf?^e notriHo.
Izvoe vina \z Dalmacfle je ure-}en tako: Izvoz v avstriiske dežele se bo vr*i1 na privolitev politične oblasti, izvozu na Osrrsko. v Rosno m Nemčijo pa so stavljene težkoče v svrho, ča se za izvoz kvantuma vina osisrura uvoz kvantuma druge nam notrebne hrane iz teh dežel.
Kdo kaj ve? Alojz!ja Švara fe Totnačevice na Krasu išče svojega moža-voiaka: zadnii njegov nasloar je bi!: Av?ru?t Švara. Zugsfiihrer. XTT. Fddknmna^ic, Tnft. Rgt. 07. Za<?njič je bil na ruskern boii^ču. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj me obvesti nod naslovom: Aloj-7ija Svara v M^tliki h. št. 112 na Kranirkem. Stroške plačam.
Kdo ka! ve? Marija Prančeškin iz Oomie Vrtojbe. bejrunka za časa par rresecev. je izginila in se ne ve kam. pa ie njen sin Anton Vug. skla-diični delavec v Celju, zelo v skrbeh zanjo in prosi, če kdo zanjrr ve, na] aporoč^ na zgoraj§nji naslov.
Razplsana ie ltll>eodl)a v znesku 600 K ustanove bivšega deželnega glavarja jrrofa Franca Coroirtni-Cronberg, ustanovljene ▼ ipotnln na 401etnico vladanja cesarja Franca Jožefa I. Pravnco do tega stipendija (majo vboini di)ald na vtetičfliičv ali nm enaketn nčaen zavodu v ftnem-stw (aniverza,- tehnlčni zavod aU z«ml}*dclska visoka lota), ki to pristojni v d«že)o Oorilko - Oradiičt«-*o. Štipendii te poddi za tedaj le sa eno leta. Protflci naj predložiicrtvoie
mom odbora do 10» đtcf bra t L Proioie, ki so bOe predloi—e tacoe-Uem natečaja z dae 5. septembra 1916 U. 5550 za itipendl) v enakem sieslm in iste ustanova ohranijo ve-Uavnost tndi za pričuioči natečat
Peto vojno posolilo.
Svetovna vojna se navaljuje. Nemčija in Avstro - Ogrska zmagu-jeta neprestano in prav nič ni dvo-miti da se bo vojna končala s popol-no zmago nad sovražniki. Za nada-Ijevanje vojne pa treba denarja, saj stane veliko. Hvala bogu in štedljivosti, delavnosti in požrtvovalnosti avstro.- ogrskega prebivalsiva se je v naši državi še vsako vojno posojilo^ sijajno obneslo in ne dvomimo, da šc tako obnese tuđi peto vojno posojilo. V zavesti, da je premaganje ' Rusov in Angležev, Francozov in Italijanov ter Romunov zagotovljeno, pojde ob-čistvo podpisovat vojno posojilo.
Za podpisovanje petega vojnega posojila so  določeni  sledeči  pokoji:
1. Subskripcijska cena znaša za štiridaset let tekoče. davka proste državne zadolžnice. ki se bodo obre-stovale s 51/« odstotki in amortizirale 92*50^, za davka proste, 1. junija 19.22 vračljive s 51/? odstotki obro-stovane državne bla^ajniške nakaz-nice 96 5O^b. Poctpisovanje se zgodi s formularji, kf se dobe pri vseh pod-pisnih mestih, zgodi se pa tuđi lahko brez formnlnrja pismenim potom na primer v sledeči obHki: »Na podlagi raz^lasa o drža\rnem vojnem poso-jilu no<1pišem na peto vojno posojilo
nominalno.....kron  Štiridesetlet-
nih s 51 fz odstotki obrestovan'h državnih zadolžnic, ki se bo<Jo amortizirale in se zavežem jlh prevzetf \n poplaćati, kadar se mi Izroce. Ob-nem no^'tjnm nn račun.....kron.«
Za drupo obliko vojnesra posojila, namreČ za podnis na davka proste S1^ odstotne m T. Jonffa 1922 vrač-??ive državne Mpcr^ini^ke nakazn?ce se napravi en?»k ofins m se iremeni snm^ Tmenovanje nar»?ria.
č?m poteče r^p?^nl rok. bodo Tvr^nisn'M tnk^' obve^čeni. koliko Ifm ie b?lo na njfbov o^rlas odkazanib vojnoposojilnlh  papiriev.
Somesčani!
Avstn-o je zade!a n^ve^ja r*e-sref?.
Naš preblag! nfe in gospodar, presvitli cesar Franc ložef L je premnu!.
V  viđen znak naše globoke otroške   žalosti   razobessmo   vsi žalne zastave, ki naj vise do v5te-tega dneva pogreba.
V  Ljubljani, 22. nov. 1916.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar.
Dnevne vesti.
—  Žalna sela ljubljanskega   ob-čkiskegj sveta se vrši v mestni dvorani v    četrtek.    dne    23. novembra 1916 ob 11. dopoldne.    Dnevni   red: Naznanila predsedstva.
—  Odiikovania. Srebrni   zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stražmojster 3. tren-ske divizije    Jos. Valenčič.    Srebrno hrabrostno svetinjo 2  razreda so dobili pri 97. pp. korporal    Franc    Lo-kar ter    infanteristi    Andrej    Leban, Anton Zamar in Karol Peternel. Ćela doltfa vrsta vojakov 97. pp. je dobila bronasto hrabrostno svetinjo.
—  Odlikovanje. Stabni narednik domobranfkega nešpolka št. 5 Josip Renko    je    odlikovan    s    srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda.
—  Imenovanje. Gospod finančni tajnik dr. Florio    Gregorič je bil imenovan    ministerijalnim    podtajnikom v finančnem mšnistrstvu.
—   Iz   sefa   deželnega   odbora. Včeraj kot prva vest med dnevnimi novicam priobčeno poročilo je    bilo deloma konfiscirano in sicer z naslovom vred. Poročilo le \z seje dežel-nega odbora.
—   Oeeetletiilca   smrti   MSnflca SbBOfia GregorOča. 24 t. m. preteče deset let, odkar ie goriŠki slavec za veke zatisnil svoje oči.     Kadar je ta tniUenec božji za časa svojega mar-nera. a trpko britkera življenja   po-aetn slovensko prestolnico. vselej te-daj te j« bil nastanil pri ivoiem vr-lem sodrnfit in zvestem pobratimo ▼ trnovgksm intmlUtt.    Onđl »e bila i mani sreća, da sm st «eznanll s tem ADotanovtai sinom.    Zunnik Vrhov-ntk it projenra prija teljn ostaJ 1 po mbtM rtrto pobratim.    Late aa te-
tOfH BM |S Hl Vj&B&F 9ŠttWM OMI PTt~
redil svečano zadušoico, ki seveda (em manje izostane Ietos. Kakor čujem, služit jo bo 24. listopada ob veliki asistenci ob 8. uri zjutraj v tmov-skem svetilču v blagopoko) pesni-kov njegov ožji rojak, osebni prijatelj in sošolec, gospod župnik-dekan FilipiČ, ki kot vojni izgnanec za-časno biva v Troovem. Naj ta dan bela Ljubljana Se posebno ne žabi velikega pesnika. Naj se mnogobrojno odzove tej vesti ter pohiti ta zgodovinsko-znameniti dan v veli-kem številu v trnovski božji hram ter se tam hvaležno pokloni Oregorči-čevim Manom, Naj se pri tej priliki spomni z /^fialim .p/i^pevkom tuđi mezinčeta (Ve?rončifewega, naše Ci-
ćž^r^Tfr'// TlarambaSa, ""^-Potresa se Matevž Steiner, črnovojniški batalion 22-/27., s^totnija 14. PisaJ je zadnjič 1. septembra. Če kdo kaj ve o niem. naj sporoči Mariji Steiner. Zagorie ob Savi.
—  Novi bankovci.     Kakor je izjavi!  generalni  ta>n;k  Avstro-ogrske banke Schmid,    bock) prišli še pred Božičem v promet novi bankovci po 50 K, podobni sedanjim stokremskim bankovcem, samo da risbe na obeh straneh ne bodo enake.     Novi eno-kronski  bankovci se  bodo  izdali  še meseca decembra ter bodo iz bolj-še«:a  panirja,  kakor    sedanji    dve-kronski bankovci in bodo imeli crno >n rdečo risbo.    Sedanji dvekronski hankovci se bocio najbrže    januarja 1917 vzeli iz prometa ter nadomesti-li z bankovci na holj^em papirju.
—  Vložitev IMšnTb in   stanoval-skfb Hstov. Misne posestnfke našeura rnesta se opozarja, da ie rok za vložitev hišnih in stanovalskih izkazov It 31. oktobra   1916 potekd   hi   se irm toraj priporoča, ic izkazc takoj ori davčni administraciji Breg št. 6f II. nadstroje, vrata 9 oddati.
—  Pisava v inozemstvo.   Kakor je bilo že svoj čas obmvljero v &aso-Disju. je treba odpofifljateliem   v   piše ?mkem prometa    z    inozemstvom uvaževati <?ledeča    načela:    Vsebina pisma naj ne presega dveh strani pole, ki trna četrtno obliko.   Nasvetuje se, da se pisejo ssporočila na bel ali viaj na svetel papir m   z   razloćno pisavo. Razločnost trpi zelo, če stoje vrste v preozki razdalji ali če se pišejo posamezne vrste počez. Pisma naj ne vsebuiejo nobenih    prilog    s nismenimi sporoČHi. Priporoča se, da se vporabljajo pisemski ovitkf H na-vadneza  papfrja  ali snovi;   p?semski ovitki, k! so podtozeni s svilenim pa-oirjem ali z dragro    snovjo,    se    naj snloh ne rabijo. Pri poslovnih papir-ifn  lahko ob^efra  tydi  več ko    dve strani po!e in se smejo prilagati mčn-ni. cenovni sernami tn enake priloge Vtrpcijske vsebine.     Na to se znova f>T>ozarja občinf tvo s pripombo, da »e ^isma. kl ne odjrovarjajo    z^orenjhn navodnom, nadalje pisma, ki so slabo    Čitljivo pisana, lahko precei 2a-kasne.
—  Ustanova. S I. tečajem Soteke-?Ca  leta   1916/17  se  podeli   1.   me«to Jožef vitez Gorupove Cesarja Franca Jožefa I. jubilejne ustanove za ab-solvente    trgovskih sol in akademij, ki nameravajo nadaljevati svoje studije v inozemstvu, letnih   1000 kron. Pravico do te ustanove imajo absol-ventje trgovskih §o4 in akademij,   ki nameravajo nadaljevati svoje studije v inozemstvu, in sicer   v   sledečem redu:   1.) sorodniki  ustanovnika; 2.) če    teh    ni.    sinovi  nstanovnikovih uradnikov in 3.) če tuđi teh ni, pro-s!!ci slovenske  naroin<>sti  iz Kranjske, avstrijskega  Primorja  ter  Štajerske in Koroške. Če bi se ta ustanova ne  podelila, se  razdeli  v dve n stan ovi do 500 K.      Pravico do teh delnih ustanovnih mest knaio fzključ-no le gojenci eksportne akademije na Hunaiu, in sicer tuđi v gori pod to~ "ko 1. do 3. označenem redu. Pravico podeljevania  ima    sedaj    eospod Pomeli'  Oonip  vitez    Slavin^ki    v Trstu. Pr^šnie za podei'tev te ustanove je vločit! najk^sneje d o 20. d e-cembra   1916  pri  deželni  vladi  v ! jublinni. Prošnji je priložiti:  rojstni fkrstni) list; domovinski list, eventualno, če se zahteva ustanova na podlaci    sorodstvenejra    razmerja     do ustanovnika. dotične matične    liste, oziroma pravilno kolekovane rodov-nike: potrdilo   o   cenljenih   kozah; ubožno srpri5eyak>, iz katerega se da-Jo priciobitne. imovinske in rodbinske raztnere natanko rx>sneti. Samo prošnje z dokaznim ubo^tvom 50 kolka proste. Ako se prosi za ćelo usta-novno mesto, nadalje odh*>dno spri-čevaJo kake    trrovske    akadem!je, oziroma kake visje ali pa nižje dvtv-razredne tnrovske lole in od prosilca v javnih potezah sestavlfeni   nacrt StTJ<ff1, kf se ima raztezati na dve leti ProMe, kl nišo v zmiMu zsroraj navedenih   precfpfsov   Ofirrmljene    ki prenofiK) vložcr»e proSnle se mt mo* re|o Jeirati v poltcv.
— OUdati * Jakob Scfcel—bw-ICOto «fta«ov« t letnem mesku 299 krott 80 f . Dt 10 aitmort toMio pra-
vico tavaMi iz prednjih vojsk ter poĐoinoma za delo nezmožni pohab-kenci iz sedanje vojske. Nekolekova-ne prošnje je vladati do 28. novembra pri c. kr. okrainera dopolnitve-nem povdjništv« ter priložiti voja-ško odslovnico, družinsko polo, domovnico, zdravniško, ubožno in nraxstveno spriČevalo. Tozadevni vzorci se dobe v ekspeditu mestne-ga magnsirtta.
Povože« h bB pri Jesenicah ro-
teg tunela čmovojnik Artur Mflller rodom z Dunaja. Stroi ga je vlckel kakih 50 metrov daleč.
Iz Maribora. (Begunskabc-d a.) 2e na sestanku dne 4. t m, v Narodnem domu je bilo predlagano ustvaritev posebnega odbora v Mariboru kakor tuđi v begunskem ta-borišču v Wagni pri Lipnici, ki bi zhirala razne potrebščine za naše begunce-roiake z jupra, bodisi na blagu (obleki, odejah itd.) ali v denarju. Mise! je kaj hvalevrodna. j« pa tuđi nujna, kajti zima je pričela in vse kaže, da bode leto* najbrže doljra in trda. Suh sneg paia na šaha tla in mraz. oster in re2ek, pritiska že dne-ve z veliko tilo. Za to naj ponovtmo: Pomoć, če naj bode koristna, mora prki kmalu. Opspodje in dame. ki tu kaj Hočejo storiti, si bodo stekli sigurno veliko zahvale, če priČno t delom nemudoma. Svetovali bi tuđi še, da se k odboru pritegne rudi Se druge, ne samo on era večera nftvzo-če, da bode osnovana akcija tem šfrša. In ne samo na mesto, tudt na okolico, Ra deielo, naj se delo razori, kajti z mak> ne bode dostl ooma-srano. Opofarjamo, o«ir3ma svetova-li bi, da 9e podarjeno vporabi tuđi za hi živeče bttmnce. V na^em mestu Drebiva ćela vrsta podpore nuino potrebnih; ravnotako tu<H v Karčovlni pri Mariboru. Življenje v mestu je silno drago tn sa prehrano ostant že rtak pK3o, pot«n pa le priđe k vse-mu stanovanje, obleka, obuvalo. Ze mra »<ma je bila trda, le trSa bode letos. Ceia mwočic« beiranskih rod-Vin, kakor rodi posiameznikov nima x*\\ tolfko kttriva. da bi si nošteno »e-STrela vodo. Iz nabrane^a bode treba torej narediti dva dela, ©ne^a za Wasrno. enesra oa xa Maribor. Tem poslednjhn bi bilo v mnogih stučajih pomagano tuđi z živUi. S tem seveda ne mrslrmo morda, da bi oni med nami, kl bi kaj hotel! da« besruncem v dobro, dafi morda živfla; sai veči-na nas, komaj teha^a. S tem mislimo na m*Se dH?Hane, oko1f$ke Slovence. Ta alt oni morda ne bode mouref po-ere^ati denatia. mo^no pa mn bode moreb^ kaj odstof>lt! na poljskih ?>ridelk!h. pa če ravno le tako mak>. T»di to naj bi se Tsnre^emalo. Hlad ie trd *o-v»ri?5 m v danem slučaj bi se ttfdi s potiskhni pridefki mo<do sto-rtti z*tr> mnoro kartstne«ra. Seveda, v vsf?k*rn slučafu $e bod« moralo ozlrati le na s^čaje. ki so res nujnJ hi p<xV»ore vrednf.
Zgubliene »tvari, pr!lavH«ne v časH od 1. ck> 31. oktobra c. kr. poli-cijskemu ravnateljstvu v Ljubljani: čmou»njat« denarnice: s 17 K in li-stek tvrdk« Šare; s 56 K 60 v; Z 42 K, poitnoodajni list na Joh. Silek, Abbazla; t 3 K. več poitnooddajnih Ustov; s 5 K in 2 legitimaciji na Ime Antonija Kutki; z 21 K, drobiž, 1 slika in I srečka; z 2 do 3 K, 1 ključ ta 1 račun; s 37 K; 1 10 K drobiža m 1 tegritimacijska karta; s 15 K; % 6 K; z 18 K; s 150 K; $ 27 K; 1 10 K; s 33 K 40 v in več Hstov; % 7 K; s 40 K; z 28 K in loterijski listek; z 10 K -kronski kosi; rjavousnjatd denarnice: s 5 K, loterijski listki in 1 poštni listek; s približno 53 K; s 60 K; rjavousnjata Kstnica s 130 K. 1 slika, več vizitk i. dr.; Eivousnjata denar-nica z 10 K; črnotisnjata listnica z 10 K in več slik; črnousnjata listnica s 500 K, 1 bankovec za 100 mark, več slik, 1 srečka razredne loterije §t. 11.586, nekaj pertrdil; sivousnjata denamica s 560 K do 570 K; ma|hna crna damska torbica z 1 K 85 v in dubJe-ščipalnik; nujhna crna damska torbfca iz blaga s približno 12 K in 1 ključ; fcmousnjata ročna torbica z zlato zapestnico in 1 rožni ve-nec; črnousnjata službena torbica s 4 K in legimarnjo od prost. *trdca; rjava listnica s priMižno 90 K; srebrn rožni venec v Skatljlci; Crnobar-žunasta damska morija 1 2 K 40 v, 3 majhni ključki, 1 rožni venec in 1 žetmi robec; 200 K v bankovcih; 30 K v bankovcih; 52 K v bankovcih; 200 K v bankovcih; 6 K v bankovcih; 12 K v bankovcih; 2O'*ronsW bankovec; lOkronski bankovec; 10-kronski bankovec; xlata damska ura z dolgo zlato ovratno verfžfco tvrd-ke LonrinBs; ilata brola * biseri in rubini: zlata zapestnica z zlato zve-zdo (OIDckssttm); zelen đežni pla^č; ćula 1 različnhn posteljnim, otroSkim in ženskim perilom, 7 rut, 12 žepnih robcev i. dr.; rlav pes (jazbečar): Star svilen defnik; vrv, do^fa 5 do 6 m*. nlkc4na»ta ž#otia ur« s usnjato veii^lc«; e^rakl poStni Ust A1cksan-đra Vofna; modročrtasta ode ja; črn ovraftnik la koiuhovina; savHek aot
"PI.      *Tf5-x
-:>! OvtT.SsiRC! NA.7U3*, «St«r rtr   saveai&ra* 1*1«.
strati o
Nafdene stvari, prigleJEenc ravnateljstvu v Ljubljani: črnottsnjate de-caraice: s 7 K 52 v; z 22 K; 2 10 K il v. 17 znamk m poštiai lietek; crno-*
usnjata podoigasta denarnica s 3 K 21 v in 1 per uhanov ia novega zlata; Čmousnjate đenarnice: s 5 K 32 v; z 1 K 46 v; s 4 K 64 v ia drob-Barite; £rnou«njata stara denarnica s 4 K 04 v, 1 poitni odrezek (pošiljatelj \L Ttrers, Wachtme»ster L KL) na 10 K, 3 medaliooL 2 igli. 1 odre-zek kruine karte; Črnousnjata de-narnica z 2 zastavnima listkoma, 1 karta za oije; rjavousniata denarni-ca z 18 K in raiUčne drobnarije; rj»-vousniata denannca s 6 K. 1 svetinja In 1 vojni pretan; temnouftnjćKa dc-narrtica s 4 K 06 v. 2 ključka, 1 )*g. karta Franc Sober; nunenousnjata denamica z 2 K 36 v; utn)au damska torbica; čmobaržunasta damska torbica, 1 denarnica s 4 K in drobna-rije; lOkronski bankovec, lOkronski bankovec; lOkromki bankovec; 10-kronski bankovec; 8 K v bankovcih; 100 K v bankovcih; zlat *čipainik; zlat veliki uha«; srebrna zapestna ura s srebrno zapestnjco; srebrna ovratna verifica; ntkeJnasta za\pe«t-na ura z jermctrntn; srebrna z zJa-tom obrabljena damska nra z drmanom; srebrna datneka nra; srebrna šporrna ver*ž*ca s kompasom; svilene Šerpa; črna kratka pelerina; papi %ai (mtulien); akoraj nova vozna plahta, 1 plahta za kotnat z 10 luk-Tijicamf in znamko Ny. S.; temno moefrosiv povrinik; Škatlja svalčic, električna svetiika in 1 par rjavih rokavic; cev za kolo in jrnmijev plaše za kolo; rjav lovski pes; poJ-svilena ruta; črna boa z zanko.
Zgub&a se ie v nedeljo zvečer na poti od deželnejja gledališča do Resljeve ce?te čma ženska torbica, vsebujoča denar In bilježnico; ker so bttjefka važne, naj blajrovoli pošten najdftcij isto vrniti proti primer-ni nasrrađi: I. Pahor, Copova cesta §t 10 II.. de.^a
Robert Warwick v detektivskom liTokazu ,.J mrrv Valentine ' (uajan-ka krimnalistike) v kinu Ideal. V tem fi'mu ima p. n. ljubljansko ob-ćinstvo priliko spoznati v Rob&rtu Warwicku predstavi alca naslovne vlege Čisto posebne^a mojstrskega ametnika. On igra v tem ftimu gent-lemana z isto neodoljivostjo, kakor se kaže ob drugi priliki na primer v alo^i Hartmanna. Robert Warwick je na rsak nadn igralec katerega ton je naf^ma histvn porsem soroden in riđi te^a £o*ovo ma pridobi splošne simpatije. Po»€b«o senzacijo dobi film s tem, da se je izvrši io jetniške slike r Newjorku v državni jetniSiiici sami z dovoljenjem ravnatelja. Kar zadeva npriioritev in opremo je drama ropet mojstrsko delo anieriike režijske umetnocti. Grandioriio je videti, ko naru film v iMtančni foto^ra/iji podaje sliko pogameiiiiii dek>v igradbe. Ta senzacijski film se vidi še danes 22. trn. in jutri 36. t m. v tttkajinjtm k i a m Ideal.
Apr^vizacija.
-f Proda* moke stramkam. Od četrtka naprej se bode prodajala strankam in sicer: V L, II., IV. in V. okraju beia moka itev. 1, kilogram po 96 vin.t v ostalih okrajih pa belt moka štev. 0 kilogram po 1 K 18 vin. Na vsdclh desnih deset odrezkov se <Jobi lU kz moke. Veljaviii so le odr«zki moćnih izkaznic za 82 in 83 teden. Ker ni na razpolago toliko jednakovrstne mok«. da bi bilo mo-goće nakazati vsem 10. okrajem jednako moko, dobe sedaj moko št 1 oni okraji ki »o dobili prtdčasno moko Jt. 0, oni okraji pa, ki so dobili moko št. 1 dobe sedaj 0,
-f Kruicc hi siaćkorne karte. Za 54. in 8o. kruini ted«i, to je za dobo od 26. novembra do vltetega 9. decembra t. U Ln pa za 10. sladkorni mesec. to je za dobo od 26. novembra do vštetega 23. decembra U L, se bodo pri vseh desetih komisijaJi daial« krušne in siadkorne karte v petek, dne 24. novembra t L od 8. zjutrai do 1. popoids*. Kdor je do teh kart upravičen, naj s« prijavi pr©d gvojo komisijo pravočasno. Ce brez teht^ega razloga zamudi. nj©-ftova pravica zapade.
4- Maččofcne karte. Za ITI.masčob-ni meaec, to >e za dobo od 26. novembra do vštettfca 23. decembra t 1., s« bodo maščobne karte pri vaeh desetih komisiUh oddajale v sobo-to, dm 25. novembra 1916 i n sicir od osmih zjutraj do ent popoldne. To se daje opra-vičencem do izkaznic n« znanje z doatavkom. da se lanradniki, če nf-ma]o re« tehtneira opravičevalneea razloga, kasneje ne bodo vpoitevaii.
-I- Pretkrb* z nlekom na Koro-ikem. Tuđi na Koroškem smje đav 5eina vlada preskrbovalnice za mJ#-ko i« surovo maslo, ki bodo orfani* zirane tako-le: V oWlnth M napravilo dobavna meAta, kamor bodo morali »rolavftiaM •ddajatf aliko kl
proizralaok. Samo oeM poMstaOd, U
ra^poU^^o z već kakor dvema kravama, so dolini oddajati mleko oai-rotna maslo tu sicer poldrud liter (lVa U za sleherno kravo nad crve dočim se prepušća knellteljeni samo ene ali dveh krav vse mleko docela za njihovo iastno uporabo. Razdeli-i4v niieka se bo vršila potom mleć-nih oskrbovalnlc z izdajo mlečnih iz-kaznic. Zasebna oskrba z mlekom se bo nadzirala s tem, da se zaveže pro~ dajalce da zapisujeio v posebnih li-stih odjemalce in da morajo proizva-jaki naznaniti svoje privatne odje-rnaJce, vendar pa se iim le ta zazda] nemotend še dopusča. Zasebna oskrba s surovim maslom pa se s tem nkrepora ustavija. Razdeiitev surovoga masla se bo vršila po merilu izkaznic za mast oziroma surovo maslo. Mleko se bo oddajalo po pre-skrbovalnicah na sle<leči način: Osebe v starosti do tren let ter nad 70 let dobivalo dnevno 1 liter mle-ka; osebe, stare od 3 do 10 let, pol litra na dan, osebe v starosti nad 10 let pa do 70 let V« 1 dnevno. Istočas-no se ugotavljalo nafvišje cene za omenjene užitnine tako-le: za mleko na dobavnem mestu (tedaj po deiell tam kjer bodo zbiraii mleko, da ga poiljejo poteni gotov del tuđi še na jdavne oskrbovalniee), se bo plačalo 40 vinarjev. na preskrbovalnici pa 44 \in. za liter. Surovo maslo stane na dobavnem mestu 7 K 60 v za kilogram, na preskrbovalnici pa 7 K 90 vin. kilogram. Za mleko in maslo ki se ne bo dobavalo potom oskrboval-nice, ostanejo sedarre najvišje cene nespremenjene in sicer za mleko na kmetih 30 vin. za liter. v mestih 34 oziroma 35 vin.; za surovo maslo 6 kron 40 vin. za kilogram.
Kn]l2evnosL
— »Slovenski Trčovski Vc?. Ik«
ima v št. 11 slećečo vsebino: 1. Jamstvo prevzemnika za doizeove rre-vze;e trgovine. 2. V. Zun: Najv^/^ej-še zakonite naredbe gesnodarske vsebine v zadnjih mesecili. .3. 11 Se-var: Iz blagovne^a znanstva. (13a-Ije.) 4. Just Pi^čanec: Carinsrvo. (Dalje.) 5. Raznotercsti: Poirožno službeno razmerie za gotovo dobo je dopusmo. — Izpolnitev obstoječih pQ?:odb. — Pravna sredstva elede občne pridobnine. — Veljavaost rri-stojbin po lestvicah. — V. avrstnjsko vojno posojilo. — Finančni mmister o avstrjfskem narodnem rrosp Carstvu. — Poslovno nadzorst^o. — Pridržanie delavske knjižice. — Vojna posojila se lahko r>orahih> za pla-či!o davkov. — Za pošiljarev ci\il-nega blaga. — Transportna dovo]jenja za civilne po^iljatve. 6. Trg.. bcl-n:lko fn r-odr-orno društvo v I }nb-tjani. 7. Drw^fvene vesti, t Lavoslav Lee^t. — Danla. — kkaz 3rušt*/ene potrodorainice.
Ružne stroi
•  Sreča v budlh čas4h. Zelezni-čar A. OlGck t MOrztalu je pred leti kuprl osminko srečke razredne lote-rije in ?e 7:dai zadel n^n?o 85.000 K.
•  Noblovo darilo. Iz nemških li-stov je  po6neti,  da  so biii  na  delu razlfčni vplivi, naj bi dobil gr§ki kralj Konstantin darilo iz Nonlove ustanove in sicer za svt)ie zasluge za mir, a da se ta projekt ni posrečfl.
•    Obsojena mednarodna inisto-k>vka. V Draidanih je bila obsojena na pet let ječe Hrralka Katarina B61-ke, ki se je tzdajafa za ženo industri-jalnega svetnika iz Kodanja tn izvršila v raznih nemških mestih. pa tu-cft v Ameriki, neiteto goljufij. Samo v Draždanih si je znala prigoljufati 90.000 mark.
•   Prepovedan uvoz.     AngJeška vlada je prepovedala uvažanje    dragih kamnov, zlntega    in    srebrne^a nakita   in   sploh n srebra narejenih stvari. Za vsak uvoz je treba po?eb-nega dovoijenja trgovinjke^a   mini-strstva.     Ta prepoved »ma    namen preprečiti, da bi šel angleški denar v inozemstvo.
•  Prekrščevanie v Parizu in im Dunaju. Iz Pariza bodo izginHa nem-ška ulična imenovanja. Nemška avenija (Avtoye đ' Allemagne) ie že dobila ime »Avaaae Jeaa Jaflr*&€, utaj
Je m vrtM iirnilMfca tfea (Stm 4m BcrBa). da dobi novo ine. T«đl v prvviadtaliih mmtik i* imjumu^o kded PmkUL — Na Dm** so AJe-nill odi>r«vtti te vMhđt \mm vic ttl-ke, kakor aieia. Msaža ttd tor pr»-krshti tilke. ki so nazvaot po drtav« Uwik »cymžmh deieL
*  Umor ▼ Zigr^t Dne 20. t bl se je pred sortnim stolom v Zagreoo začela obravnava proti tnovskenui sotrudniku Oabrijeln Mflllerju ia nto< govi ljtthici Kristini   Filipić   zaradi umora grofice Le OrelL Muller je sin premežnega nemškega  kmetovaica, to Kateiera   je podedoval   16.000 K. ivoder je služil, povsod je kraciel. V Za rehu je s svojo ljubico stan^val pri groitCi Le Orcll in videć, da Ima krasen nakit in dobiva denar* jo te i ključem pobil in oropal.
*  »Oče ločHve zakooov.« V starosti 85 let je umri v Parizu senator
Naguet, ki je svojčas igral v franco-skem parlamentu veliko vlogo. Na-quet je bil prvi, ki je po dolgem ne-utrudnem delu dosege! postavt>. s ka-toro je bila na Francoskem dovolje-na ločite\f zakona, seveda pod stro-timi pofoji in z izdatnimi omelitva-mi. Od tedaj so Francozi imenovali Nagueta »Očeta loćitve zakonovc. Seie 25 let po sprejetvi Naquetove postave je franeoski parlament še iz-datneje olajsaJ loćitev zakonov.
*  Neurjc v ItaiUt PoroCa se o veliki  škodi, ki jo je napravila  povo-denj ob Arnu. Ob Tirenskem bregu je bi! potres, iz raznih kopaJišč ob li-gurijski    Rivieri    se    poroča o težki škodi..    V pristanišnih se je potopilo nad sto ladij, velik parnik »Engadic je po^kodovan, mnogo tovara, skla-dišč, hiš in javnih naprav je zadetih, železniška proga Oenova-Spezia    je razbita na treh krajih, pri Chiavari je padel v morje tovorni vlak. Poško-dovana je nie?toma tuđi proga Livor-no-Vada.
*  FrancozJ In Vatikan. Franeoski Škofje «toje v sedanji vojni na strani svoje domovine in na tisoče franco-
sk'b c!uho\rnikov služi pod zastavo. Tuđi se čuje, da vlada v strankah, ki so svoj čas izvedie ločitev države od cerkve, veliko nagnenje za spo-razumljenje med Francijo in cerkvi-jo. Kakor je pa iz navedb in raznih froneoskih listov videti, je proti temu tuđi precej nasprotja. Nekateri franeoski listi zastopajo mnenje, da staji papež na strani Avstrije in Nem-čije, Češ, da sta še fevdalnega značaja, dočim so Franci ja, Angleška in Italija demokratične.
*  En mUt^cm kron ukraden.   Du-najska firma Pollak m sin je poslala svojega potnika Lipschutza v Dobre-čin. da  kupi  v ondotni okolici  2600 hektoHtrov vi«a. Ker je Lipschiitz v
F>ohreč!nu aamudil vlak. s katerim »e je hotel naprei peljati. Je ostal na kolodvoru, da bi v čakalnici prenoći!. Njetnu nasnroti je sedel mlad mož. ki je bi na dobrdobski planoti ranjen. Ko se je Lipschiitz prebuđil. je vidd. da je izfifinila njegova torba, v kateri je imel 800.000 kroti gotovega denar-ja in 7M 120.000 kron vrednostnih pa-pirjev. Tat je bkl dal ikradeno torbo spraviti kolodv^orskemu portirju in tam so jo dobili z nedotaknjeno vsebino vred. Tatu so zaprli.
*  Municija za zdravje. Pred vojno je nemška kemična industrija tuđi na Francoskem lepe milijone   zaslu-zHa in sicer najveć z zdravilf. Vojna je tej kupčijski zvezi napravila ko-nec in Frontozi so si morali sami po-marati kakor so pač vedeli in znaJi. Zdaj poročajo listi, da so Francozi v Parizu ustanovili velikansko tovar-no za izdelovanje zdravi.     Izdelke knenujeilo ^municija za zdravje«    in računajo, da prihranijo z njo na leto \2 milijonov frankov;  toliko več bi jih namreč veljala zdravila, če bi jih dobivjUi iz inozemstva. Švicarski listi pravijo. da se hočejo    Francozi, ker    se    jim je ta poskus posrečil, emancipirati tuđi po vojni od nomJke industrije.
*  Vojne prarokbe   ob Vrt>»kci« iezeru. Med slovenskim ljudstvom ob Vrbskem jezeru žive prastare vojne prorokbe.  Nekatere    oHavlja   sedaj celovški »Mire. Staro narodno prorok ovanje pravi:   »Ob cestab   bodo grobovi, vsak fospod bo ime] svojo-Ka gospodarja: ko bo kmetftca vsaj*» la kruh bo staJ pole?:   nje   oroMk. Vsak bo restl srofe   letesne   Ube. Takrat bodo stttf okroc   Vrtuhipi
taMra i«i građorvi Otđo Je med gMtotvon takrmt to Min vM!). SMla li nklt: T§knt M ie troHm drevUea m prlfoKOa biti na sveto, tako rio bo ttačflo Modi, potom po U-Hi votrt bo pa tako dobra da bi ie srna, kakor Hara da   sem,   botela
*  Nazadovanje porodov v Ncok Č9 le bilo že pred vo|no jako zaatno in Je bita zlasti med socUaloodcmo-kratičntm   ženstvom   prar   izdatna adtaciia, naj se vamjejo otrok, ecš, z otroci za^rcne sebi življenje, otro-ci kot prerfetarci pa so tuđi obsojeni na ctotmrtiK) trpljenje. Zdaj med vojno se ie pokazalo, da )e nazadovanje porodov š© prav naraslo.  Netn-
ška vlada deki posebne priprave, da to prepreci. Poskrbeti Koče za var-stvt> in podporo porodnlc In mater, preoredit! hoće babištvo In poskrbeti anerffične uredbe proti razširjanju spolnih boiezni. Vrh tega ugibajo, ali bo samcem naložiti poseben davek ali pa očetom več otrok dati pluralno voiilno pravico. O, pluraLia volilna pravica, ta bo gotovo ljudi navdušila.
*  Kleptomanija. Vojna je dala povod za raMništjevanja o vsakovrstnih po^aviJi. Zlaeti mno^o gradiva je dala specijalistom za žhrCnc    bdeetH. Zdađ čitamo, da so danski zdravniki vzeli v pretres takorvano ldoptoma-nijo, a prišli so do spoznanja, da ta-ke bolezni prav za prav ni in da se le  pri  prernočnfh lhideh  imenuje  to kleptomanija. kar se pri revnih ljn-deh imenuje tatvina. Resnična k!ep-tomanija  je  postodica  đegeneradje: takega človeka obiđe kar   naenkrat Želja po kaki  stvari, kt ni njegova, pa se je polasti. A tak? stučafi so iz-lema in se zgode le pri nmstveno in telesno slabotnih ljudeh, v vseh drugih pa je kleptomanija Ie simuliranje in ni druzega nič kakor navadna tatvina. Tako poročajo zdravn'SM Ksti.
*  Koliko veUa novo mesto. Zaradi pomanjkanja stanovanj%   90    v Sr>andovu blizu Berolina zgradili novo mesto. Stroški za to novo mesto
so bili sledeči: Za svet 700.000 mark; od tega sveta ie dobila vsaka rzmed 1000 naseljenih družin 350 šttrjaških metrov neobdelanega. Za stavbo ceste s kanali in vodovodom in za napeljavo plina in elektrike se je izdalo 1,150.000 mark; za zgradbo cerkve. Šol in občinske hiše se je izdalo 425.000 mark. za plačilo obresti in za druge potrebščine pa se je poradilo 225.000 mark. Mesto velja torej brtc hiš za prebfvalce 2 in po4 milijona mark, posamezne hiše pa bodo vezale od 6500 do 20.000 mark. Povprek računano, bo vdjalo to novo mesto s 5000 prebivalci kakih sedem rrrilijo-■ov mark.
*   Statistika potfskHi šol iw Ru-sfeem. Berlinski    tednik    >Pomische Blatter«  prijavlje  statistlko poljskih šol na Ruskem. »Poljski občanski komita* v Moskvi vzdržuje dve Soli v Moskvi in r Mohilevu s 596 nčenci. ^Poijski odbor« v Moskvi ima 6 $oi s 1047 učend in 597 učen kam i. »Poljska §oJska organizacija v Petrogra-du« vzdržuje šdo s 300 učenci. »Pofj-ski pomofni odbor za Žrtve Tojae« vzdržuje v Harkovu,   v Kijevu,   v Minsku, v Orlu, v Smofensku fn ▼ Vitebsku 7 šo! s 1143 učenci. »Poljske organizacije t ICuluzi,    Kurskn. Odesi tn Saratovuc \Tdržuje}o »red-nio Solo z 220 dijaki. Skupna poljska organizacija za ćelo RusHo vidržuje 17 srednjih §ol s 3086 dijaki, v Saral-ku obrtno Sok) hi t Petrograđi rilio dekliško solo, ki Je bila pred vojno ▼ Rl8i
*    Beltttrte   kAomoifve za R» sOo. Začetkom vojne, ko so »emške armade preplavile Đelgijo, se je Bei-gilcem rx>9rečik>    nekaj    Izrednegm. Resili so skoro vse lokomotive \m vagone svojih želetnic Predno so Se Nemc! zavreli Anverso, $o   Đeirtci spravili lokomotive   ia   vagone   na Plandersko in od tam na francosfca Lahka stvar to ni bila.     Zelenrišk« proge »o bfle vse okupirane po vfc*. kihv ki so dovaial] ki odvaiail vojake, municijo in begnoce. Rečeni smh terijal   to   vlačlM po v»eh mogočOi franeoskih progah in gm koočno tdnh žili v Otosela pri Rontn.     Tam so zdaj veiikamke delavnice.     lm tagm beldlBkeca    naterilaia so poalaA v Rvsfio ie 80 velikih lokooiotiv. Ramv MM toiko 9lrt4ev9 udociaotlti ob-rabl—e at pokvadoM   deie,   spr»-vflf rm v »abotc iwHwn?m v prte***
pratoM na todje ln prepeBat! v Rn-aHo« to nj mala stvar,
*   Žrtnunka   Kap*** • KUr*
Stara želja ancleikin tapeiDaUsloT ▼ AfriW Je, združitcv tcvenio- in Jmžno-* afriške angieSke kolonije z žeieznicov ki bi aaj sezala od KapstacHa, lore| najskrajoeiiega afriikega juja, ćq mesta Kairc v sevemem Cclpta. Ta žeieznica bi bila velik cg a pomena no amo v gospodarskeKi, axt^>ak tadi v? »trategićaieai oziru. Cecii Rhodcs, naj već ji predstavitetj ancleškeca im-* perijalizma v AfHki, je r^kel: »V ko-« lociijah je ž«leznica boli poceofl kot kanon in tuđi dai|e s«Že.« Z snanoi svojo žilavoetjo so Angleži 7ad«dn-< vali izvršitev teca yai«važn#ca tred-stva svojega imperijalizma. Doseđal so dogradili luini daj te prosa« oq Kapstadta do 500 km pred jufno« zahodno »oio nemike Vihodne Afaiw ke In sicer v dolfttni 34% km. Tndl od severm 10 aačett KracUM ter so do-« vršili dolfo proca. Od nesla AJt^ ksandri)a ob Sredosanitkin bk>tM vo<H železaica prefeo Kairo do mm^ si a Asuan, odlod ponrochiMo tedjo promet do Vadi Halfa, odtod sop«t vozi ždeznica skoči Nubijo in Stidsa do BM«ta Ckartum. Srvarni del že-t Uznice od Kaira do Ch a rt uma j% dole 2164 lem. Med Chariumom in Ooi6 (Rodesk)) je t*r«J še bresMcsnienl pretledek 3900 km. Kako s« bo n| pi^ak»dek kpoMl, bo odlo6Ha vof* ska. Med stv«r«ini in lažnim defom te žeiecnice )e natnreč belgijska ko-i lonite Konto in pa nem&ka vrhodno-i afriska kolonija. Ker se 3e Ajiglrfe« v tei vojni posrećilo, spraviti to nenv ško kolonffo v svojo oblaat Je dogra?-ditev želemice Kapstadt-Kaira vi tijenem srednjem delv postala akto-t elno vpraianle antfeike kolonijalne politike.
Darila.
TTpravnJltT« maAlh Jimtvr šo vodmlU za wzaYod v rojnl osi ep« U vofakt* •Neimenovan" U Fratc pri Skofjnoki 10 kron fn ljubljanski kreditna banka v Lfubljanl 100 K v spomtn bUgopok. dbiff. nj«ae cvlovike np» družnice g. MMana Drahsleda. Skopaf 110 K. Zj ^proviiadjo rcrncpi prebhrmUtva mesta Ljubljani" ljubljanska krtditna banka v Ljubljani 100 K, v tporahi btagopokojnega dirigenta njene cdavSke podniaice g. Milaa«. Drahslerja.
Srtna. krala I
Iz<tai*t*a ni odgovorni nrednlk^
Valentin  Kopitar. La3tn%m hi Msk mNarodna tfatartte^
PflCB fllroMM. m aarađl dnitliv ■ ■■•n^ skHi paamer p»4 —oo fiflfc
C«t$.   B^narfbe   pod  »Miš* ? aieeha 37t#* na aprav«. »SWv. Nareda«.        3790
■«n^ __ *E__a1_ trfovikfti  flteiftv,   16
DACAK m ftmr- ^^ bcfftme^ ■*»T^^'*B^ 2t\\ kot aeeaee vsten
ptd v kako trgovino z meSaaim blagom aB pa tuđi v bako drugo.                            37i7
Naslov pere opfmvo. »9ov. Nfoda*.
čevljarska pomoJnika
za trajae deld Fran I— irilfc, fMneta eeeei M. I, Limkapaaa.        &%%
t  £>osieH»trvc«i t
■a Mefc, obat»i«č. iz dvonadstropm bite, fO9p. potiopja, sttnfnetl Trt t vtrande eff jtzeru, reč nflv, goidev le travnftev. Hotaj-aka koactm|a. Ittktrttaa rasaret^em. Itttt v earboljAtm stanu, iter >e fkoro nova to pos*#nje ve^ Meti, Icrasa« 4\ortu> ki avD 1^ sob aa t«|ce. Natbel)ea eaUlitev kaptttli. PeJeanOe daje LeepoUI AMaht, n«aWvelleaju
_________*m      _______
^r     Zle>%ei n^fe>WeiJ# ^f SurtOm, hark. Ha ***/r
^y* an«      j?
a^nn^^^HBnln^p   ^A^bb    A^^^^^b    esH^^BH^BK^^^a^     n^nB^^^^BBB^aaB^^fe      \f -^*-
evejio~vefleeBUi pcetikava fe »aprteaiaj oa je pnne^nnnr evw ajwewae npofeoaa ea^na ttKML bar se ejeat ■e^atfd eopdsoaae *■? faae^M ie ae i *• laeaM raskuftiaie.
Prmnm MlMni* oalovski kašalj. Milnh^      tnflllffleA
Kdo noi jomIJ* Slroltn f
1 ViMfc. hi irpt ™J&"*"2J!£2£: jjjieuam, i X OMM • NrooM^ften  Hm*mrwm e>rone<ajew%    | ^    Hi 9 Sirolinom e>ex1r«ve).
1^ WneKiifl|t>rt >K#fn)renvfl>Pia1le> neieit\ie> m.  e^^^^av^^iflkJ ^^m^^^L. ^m4 ^^k^^tfl^ ^^BkM^AflainBMeniB a ujndntei ^pnfctn »iaitpie*>J nejiw<nH.

mumm A.                                                                                                          -BajMMBjamm lalaaam*     ^.m ^^^ mm                                             ■  .    -     •_                                                269. StCv.
■ %IUIII         Naroda«.
3778
Prota m ▼ le»«ai trga aa Ipai
■lm ftU|trSk«fll        3749
enonadstropna hiša
B velikim vrtom«
Haalov pcvc upravu. »Stov. Narofe«.
"Sr*1 uprti Ml
Ve$C v metani stroki bvcaa*« je v stov. t« hrv. in Bc-koMko ncmSkcm jtiitru v I9v*ni In pisati. Vo|a§tio« Mpolnoma prest Ramp 8 L pfoiinctm  1917. Vprasati (e mi naslov:
Wm        — -        ■- —       4BkaaMm^Bk^Bi^K    ft A       aY^B^aMBB^aaW4Bk                    OVAft
•:JCapltallst > hiia z vrtom.
KAPITALIST
po<lj«tc*v   at   IM« za   aeho   ttmtn«
^•••^•fc po« f9apaaa?ajrWM    mi
VI ^P* ■■■^■■V       ^^^B^^^W *       s^^BBV ^B^BBUB^H .
U«ltel|skJ xbor  Slovens««  tr^eTSk« teto v L|«bl|«Bl   lavlja
tem potom, da   je   njegov   velezastužni, priljubljeni   in   aepozabni Član, gospod
Karei Javorsek
rotel otttoll u »•▼. trf. toli
po čo\& in freski bolezni dne 70. t m. mirno zaspal v Gospođu.
Pogreb predragega tovar»5a bo v sredo, dne 22. t m ob 3. uri popoklne iz Salae hHe, Spodnja Žiška, Jernejevm etsta Itff, na poko-paftidte pri 9v. Križu.                                                                      3786
LJUBLJANA, d«e 21   novembra 1916.
Za vm l)ob*fnivc doUai« srteeft Mtetr* povezom pr«briOce tsgube ntfitga pudragega
Milana Drahsler
sa Sterilno softm*** Wafopo*»»Beft k^aiiiituiu plitku, za krasne Vtn«C 10 aa jliljirn pot^c >Qim*wc matice« ia»eka«io vsem najis-IcrenejS« xahr«4^
ITtS                                                            ■mmmp vr^BSivr«
St. 7054/MoH.                                                                                              3791
iiag   St. 1428/Uob.
G. lo kr. 9. annatao poT#!J«tv# fskm. odd,) ImbI|« cMIm IsUtm, U m praiiovoltao sglftM, v ilniba.
Z^lasiti se imajo ln 10 io 20 vsakega ineseca pri c in kr. ctapaecn pOVeilstTU f Ljabljaoi, Š<oty Loki ali na jcscaicah.
Od protesijonistov prideio ▼ paHev: aidarji delavei (zidarjit  tesarji)» drtaiji,  iagarski dela?d9 dniaarfi (podajači).
PUftlUs
Ka dao dohijo: zidarsld de'avei fsidsiin tesarji) I I M k,
drvarji  ia iagarski   delavci  I I  10 b, dntnarji  podajaći  9 E 29 lU
Vrha tega fmajo delavcl urednost, da ti lahlco nabavfjo blago za prehrano pri voj^^lcih mlo^ah. Ako iele hrano kot jo ima voja&ko mo&tvo, velja ieU dnevno 1 S 76 L
Ako rbole, ima>o pravico de i>rezplačncga vsprejemm t sanitetoi savod irmade^a  okrosja.
Vse pristojbiae, do katerih imajo te osebe po prilozi 2, Raz^i. St. 92 (L Hr. 34.S30) pravico, se jkn izpla^ojet« pri d#*av*kife ocMeRcih od daeva naprei, ko dospejo na osebno rbiralno mesto
C in kr. etapna poveljsrva skrbe ta to, da ae prrfavijaioCi odpravijo brczplačno v LJabijaai k oseboeaitt zbrrahieinu m«stu, kjer se pm nadmljMi vporaba odkaie.
Načeloma se teh delavcev ne vporablja ▼ obmo^ja ognja.
Mestni    magistrat   ljubljanski,
i                           dne 17. D+rembra  1916
garšan.
Višeh letošnje mode.
Bogata  izbira v ramU&nih kakovo štih in barvah.
JI. 4 S. Shaberne

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i
TONI JA6EE
Or^Maa, ZMtnka rika »ct. 5.j
Teodor Kom
(»•prat ■•■rik Kmb)
NkriTUir drel i W!W. otfata
unnaa. NHRb nfla fl. I
PiiMfča se sL oWlwstvu   za izvrne*
vaaie vsaitrft^žk Irle^arskih iel tet pa-
krKra»ie z an^leilrim,  trancasklm   in
tBientsUim SkrHtem i
arinsHoREitiun: M^m (bmtlrfri MM
* % izbetn* Hi plaSCnato opeko, lesno-
cemcr.tno in streSao opeka.
Vsa stavfcinska in galavterlfska klesarska deii v prtenano solidni lirrSttvL
mm n miflpi wwl fiimiui phm
Poorave   toteo tu ceno. PrtraCttH bre^laCoo in poSL prosto.
Jas. Rajioav
modni otelile
: za gospode :
L|aM|aaa,
Fraoca Jožefa cesta 3.
Vojaške In uradni&ke i uniforma:
L^           pc meri
^^  v lajkrajScm časa.
L H1KUSCH
Modni salon.
••»l«alm datfl«   prl^oročam svojo velika  salo^o najnovei&ih  klobukov.
«* V zalogi novi žalni klobuki. -*■
Oa>rta t»at v ♦poldaiflrih orak.      —      Cene prl^nano nlrke.
Rozi   FabČiČ,   Rimska cesta 0.
nn amui hiui drogerija ^
pirtiaerija, fotografična manufaktura itd.
teM tam Rfriaii dnuoi
Ustaftavtjena leta 1807.
8nt©n Kanc
«-^m|—w, ZMaraka olloa 1.
Cirtii »a Mspoiage.              C««i)d na razpolago.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
prtporoCa svojo bogato zalogo
veznih) ^olc$.
ŠiTii M
■ nMi la sferi
InzpaM kuri q nznU TH9.
Pisalni stroj i „ADLER", pleKlai stroji
*••■  veHkostl
■*(1)«I1 MBtatfr ta safboltil itov. Bulrovinl tetelk •••
"FPF\ P kl 47 U P
' kl priohčajejo vuk teden mnogo ftmlmMM sllki boftaA in o dragih važnih aktualnih domaćih in tntfh dogođkih, ter obtio zaniratvega čtiva: pesmi, povesti, fako saaimiT, Up tftMktf vakl rovtan, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojesiovja, tehnike in sploh vseh strok poljadnega znanstva.                                                                                113
„TEDENSKE SLIKE0 so nepoimčen in nestrankarski flastrovan tednlk, kl je posveta lo
zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi na] imela naiočena vsaka rodbina, vsaka ffostflna, kavama, briv-nica, vsako druStvo itd. Zahtevajte„ TEDENSKE SLIKEa povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*- pol leta K 6.— in ćelo teto K 12-—. Naročniki dobe kot BagrmAo velik ilustrovan koledar, slike Prešema, JurČiČa, OregorSSa ia ASkerca  ter tuđi  Vepe  zanHnive knjige.   Naročite si   „TEDENSK? SLIKE** takojt
PoSIjtte nam svoi naslov in poSlJemo Vam 1 Stevilko ..TEDENSKE SLIKE** brezplačno tn
i po**1*«1* Pf0rt0 M ^^                             DpravniStvo Usta „TEDENSKE SLIKE44
I                                                                    &|«ttfa»*, TrrnmMtkmnmkm allea 10/L
$vo;e častite odjematce
vljtidno prosim, da *e na? pn nakupu orofta in munimje vsakdo ukaže $ posebnim dovođenjem od e. kr. okrajnega glavarstoa ah od c kr. državne pohetje v LjuMtam, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal $ tem dovoljenjem, ne smem prodati oroija ah municije, kakor tuđi me popravljati oroija.
£a časa vajne ae oentkt ne rozpošiitojo*
Fran Sevčik
puškar in trgovec % oroijem v Ljubljani
26». itcT.           ____________________________»_______PLOVIO tmOD*. 4m tt mmmtm »I«.___________________________________________Stnm 7.
Priporočamo našim r   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz atlaa slovenskel
tofirac t Ljubljani
Oficijelno subskripciifko mesto:
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
in njene pcdniinice v Splitu, Celovcu, Tntu, Gorki t. 2. v Ljubljani, Sarajevu In Celju WB~ iprejemajo prlaleee nm
PETO 5 °o-no AVSTR. UOJMO   POSOJILO
I, itirldcaatlataa starta prosto 91 >° -bo aa*artiEact|aka đrtana paaapia k tt'N'/i u IN E m«.
U. iav/ka prosto 5 ^   f 4aa  1. fMlfa 1122 vraćltiva šrtmwmm maklaMMoa k M-M7, u 100 E hb.
ta ađofcra riakema atfeataKtaotai ''*% bonifikacijo.      =====   PatplsaTufa aa wrU a* 30. »arambra 4a 10. alacamimi 1010.
____             sretate     etaroetl,
^K?3$j£^W    iell   pr^m.   slaibe.
Pismen«   ponudbc   pod   „Vui*•)» 0#-■Maja 3757* na npravn   »Slov. Naroda« 3757
Si        e       il     ki  bi   znal   tuđi   Iclju-
«g^Ilfllr   č«vn'*~'«ka popravila II VJIIiH mm HtB. N»stop  U-ko!    Piača  po do$jr,w»ni.  Vpra*a se pri Josip    Bdr§wasam   ▼   LJtfcljaoJ.
3747
Proda sa ▼ tmm Sev&Ua at Sari
po »marni ceni
POS E8TV0
bi5a   z   gospodarskimi   r^sioDji,   2   vitova, sedovnlak. 3 orali zcmljiSča, Zivtna«
Asa Srtfe U, leut nm ob 3«n.
H i «• £n
dvonađstrorna, pcleg mcgtstrata, z gostii-■ilKO koncesijo, acet tensko razsvetlsavo, vrtom. 9 sob za tu ce in z velikim fozdom T Rasnu ter četo gostiIrriko opravo, ar«4a
gqpgiQsn los
smrelco* in hojcv, okrogc! in ćeske, kostao]C7 les ^hlodi ali cepijcn), bukova drva proti go tovini. — Natinčoe ponudbe z na-fedbo ceo, dolžioc, prereza, roka od daje  na i  se  vpoSlje t«rdW'
y\*\* YaV^   Zalcc,   ]ils»štaj.
Ravnom došla večja partija
mila za m
dobro blago,  ▼ ortg.   za boj ih    k  ca    60 kg,  katero   odgaja  po  pri—.erno  imk:h
r-.......    . .   ,      cenah      b ■■         i------m
tvrđka A. Kušlan«
L]abl|aaa, Karlovska eaiii 15.
in kolkovne lesivice,
se debijo
i janAd tDiiiui"»UittaL
Pratecnova uUca,
po 20 vin.. s po^to  po 23   vinarjev.

tPriporola najnovejš«
3ims%e klobuke, Velour, ph$ in baršun,   oblice.
Velika nbera
Šporimh čepić     i*
ya dame in deklice.
|y Solidno btago. ^nynano nhke cene. Pouravita točno in emo *y|P SHF* Ž>aini kiobufc veđno v zalogi. lunama naročita na t$btro 3 obratno pošto,
HE zs PETO AVI VOJNO MM
1.) šilrsdesetletna 5 Vio amort. držav. posojilo
a K 92'- netto od K 50*— nom. naprej
2.) 1. iunila 1922 pSaiUeve državne zakladnice
a K 96*— neto sprejema
ŽIVNOSTENSKA  BANKA podružnica TRST
Via Fontorosso 7 ia Tia Mar. Torosa 20 v lastnl palačL
_______Tozadewna pojasnila se dalo drage volje.______
Jvrdfta
SPeter cKozina <f Mo.
frag St. 20    JLjubljCLnCC   %r*g #. 20
najnetnia slavntmu oblmshrtt. da bo morala tjdt-lova"}* civilnih cmvljmu $ ttstfaHmi pođpiati. vsl»d Spiojnegra pomant^anta surovtn tn novih sirc^iih edredb omciiti. Jfder 5« Mol« im pravoZasno prm^r-bmtt, im janj jadnra prilika.
Crgovska pomočnica
iftde službe v trgovi«i z moftoaim blago ni. najljubše Da deielL                   376T Kje, pove uprava.   Slov. Naroda«,
||1§     Predani ve^Jo mnotfao
razglednie
(umetnt3kih, krajevnAi in za praznika). 1000 komadov K 3o—, 1000 komadom boljtfc vrste K 40*- OdpoSiljttev po poštntm po-vzetiu. — Naslev: poital prmial *L 15«. Makijama L                                        &U
Sprejmejosetakoj
dv« ienske moil
u ptiarnlalii «eU v starosti 20-94 let
Znanstvo jesikev   ie navestt.   Pti ponudbafa
naj se opusti pr^ožltev tprtčavala,   Ponadbj
na  apravntdtvo tefr« 5sti nod SUro
»p4MI«a ltt«V)TTIM
—-----------------------------------------■-----~**
Spi^jmajo aa
"ulc encl
poStaaih fUf»ev s prtm. iolatto Btebraibo li
prodajalke melane stroke«
VeMe 2el«cnii%« hnajo prednost Brano (f staaovanj« v hi«                                     3761
A. autala% Kaletfca ooata M-
&|«bl|aaa.                                «74
Gonoktein. 9
NtJDOvejie, izkušeoo sredatrp proti kapavcu (triperju), beletna toku, čreresnerou in mehurnema katarja itd.
GONOKTEIN je Tpeljui na češki kliniki dfof. Bretnfka TietiČ. prof. đr. V. JanoTtkega. Nt prmiki ntmškt kltmiki vseoft. prof. dr. K. Kreibicht. Toplo ga priporočajo Tscnč proi dr. ] ĐukoTiky, Tteu& prot. F Sambcrger, vseuč, docent dr. J.  OdstrčiL
M. U. dr. Đ Schwarx, speeialtst ta tajne in kolne boleini t Prag! piše: Gonoktein »em izkasil 6et 50 slučajeT i ixvratnim aspebom, posebno ▼ akutnih sVača]ih — to je glavni ctij nalegm lečenja Go-nofThoevkali izle^'tL Dajem vedno prednost Gonokteinu pred Tsemi drugi mi preparati, ker ne učinka je škodljivo — kakor mnogi drugi preparati — sa ielodeo in ledvice.                                      2130
Dobiva ae po vi eh več^fh Itkarnah. Škatljlca K 9-—.
Zthtevijtt literaturo bi protptkt
Ljubijan«: f aliai'na Trnkoa«y.
Zagreb: Itkana „BrnlTrntor** Mm Ml»-trteaea., Jelaolćev trg.
Proizvaia:Par«akoloikt - kcnital \Mbm%-tert »JTEftA" Praffa-VrloTkt Wl
aobatete^ Tpfneya art»Wretta tat
^^a  JRĐRAKSKA   BANKA  ssssa
Delaiška glavnica: K8,000.000—.                         PODRUŽNICU   LJUBLJAKA.                        Reierve: okrog K 1,000.000—.
SPBEJBKA: Vloge ■• k>fitl»e in ]lb obrestaje p« tisiih 4 'A%.   _            •*t!E2BI           BBJMrma: Meiice, itriie, mtestoe p.ptrjc Itd.
Tlog« u teto« tai ilro nbm ftvti u*i*p4K\itm\i        T—rwUim i                         .           ___     .   _.    ._                .    .   ._____.   __.
©brestoTanjn. Dvija se Uhk« vatle dai kret uin M mm-           *t::j"-          OBAiai Cike, Mkanke n akrt«tlve nmii-ii isofMMa ne«*.
torij. Reotai davek plača banka ic svtjeja.                                    ■ISlJIi*            PaJl PBBMJBSi w M«fo, IdMc t fsvrih rirliiMflh.   .
KUPĐJI BI raOaAJAi Devize, valate, vrBfcniir pafirfe K> *■ »e*»             ^f*Sf             ^^m«^ha. -         _,,,,■■, ^ mk kl ,fclt  -.n,,.,^-,.,,
c. kr. nureiae Meriie.                                                                     aiiaaJh.               "~                                              i—        -i                  -»
F
Brssjavni naslowi JADRANSKA.                                                             10                                             Tslefen **• 1*7»
Saiaai a.
*fcM*
Prazne vrefc
u                                    ^aaaaa^aaaa^aaaaj.    obbbbbbbbbbbbbv^
^a^B^tfv^BBik    £aB^P    ^___mJL___t^b    BBaVi B^^BaBiOaBaVi
J. Kusan, KrMj, Goraajsko.
3729 Ptml         Pravi triUU        Faaarl
-bičevniki-
fMh vctikoatf, aoMto m to te mm »H tvrtffcl OOTAU MHie, M^Hua, Mm*~
tlaava etila *tev. lt         34S7
Razpoiili&mo n* vse  stuni, aa daoalo la ■a arooao, po najnižjih cenaiL
Losne kite
Mlboltše kakovostl po 7, t, 11 ta 16 krov i Usne podlogo ta amreliee Tseh trr»t| „lforll*, fcarva sa la«o la brado od Dr. Drallaa po 2 in 4 Kt lasao vodo la mastlf
Samaoon sa nnUva»|o lao, šamiako la puder poaUoal I. i. d. priporooa
štefan Strmoll
Ljubljana, Pod Trančo lt i.
Pozoi-1 laradi vpoklioia(a y volaiko •luifeOTftal«  ft   lokal  odprt   uat  am
prWo| w   ^Pao*^po»   Hi oVoiO^^^^r    w ■^Baaap   "Jo^BoV   V^oa^W9
o* • ao »/f 1 ta  ▼ s«4«i|o  ti   ImU are aoooldaa.
Proti prahafem, lnskinan in Ispadanju Us
TaĐno-cMnii natura
ki«k« m pr+prmiu$+   tipa<tw>< la«.
al I^PV'lPVBft IV^Bao^aja aa BBav W^ vVvbbj bbb^ aj avalV^^^V^ HiACIlfiflUlA    aVB   &    a^aaaTVAaaB^^b   b^^bIbbBiB^     b^b)    MBj^hpM    ^fe^BB
Zaloga   voon   aro*akut«frfli   adiaH^
mVaP^'^'^^vv aa^^a^ts ^aaj va^aaa^^Ba^^aaaH* s b^bbbibj bbbb^bb^bbb*bbbbbj^ 1V*|    IMpHiV^mi    pwrwWWT|    MJOT^BrBT*WBH
Dd otmi munj iratm
i uumf iMfira Mm n l
Y^_l    i^fc^^^^    ^^^a^^^^    ^^^M^Bta    ^^41 ^Q     mKS^m     IVVIT^V     IWnH     M^Bi
MafftiM v HafcWaaL

aaiai
1ARVAH

Damske klobake
=   w največji  izberi priporoda               ■ ■
MINKA HORVAT, modistka
LJUBLJANA,   Stari  trg  itev.  21.
cfaan Sričar
-^ Selenburg§§* uIicš Štet, S. ^*—
Zaloga (zgotovljenih obleh
za                          a«
;; gospode in dečke.   ::
Zaupno blago I
V pari prano In brezkalno
posteljno perle inpuh
pBa^BH^BBBl    BbBBfvBBBI   O   B^W^BWJBMIB    p^*J^^B   ^^B   JB^^^B
C. J. HAMANN
Ljubljana, Mastni trg itav. 8.
Uaianovljena 1866.
ftmi mmmimm kaalnr«Ma prlaaia u tri m aisto
a^ma   ■>■>!    — ■  o4A   a^MšamaaiA   Uaaft.   Toaia   atrit   BA aVfta
a^aai^a    bmibvw    as  aa^a   ^^^^i^^^^^^bw    ^^■mbj^^    ™ ^^a»^^   a^^^* b^    ^*"  ^^ ^^»
MriM pIpiMiri, *i m raivlloi« HMaka I« no4|U *
Anton Baiec
■metni in trgovsH vrtnu
cvetlični salon
om Jt» Ina 9». 2.
Mta mu flU nm.
4Mt wm. nm. Hm U
MnH h m\m 131
Kranjska deželna banka v Ljubljani
■*■ •■ ■ peto 5V'b nvstfilsko vojno posolilo"«»»«*
L 40letiw 5'IA anirtimaHn iriMM *u9b 1II att 92 kron,
II- 5'1/L BlajnoTiMalai fcte 11 jal p Bi 11 ■ «** 96 bon.
V___^^^^,. ,^1^     ^^^^^A^^ftA^&^^^IAmKMi   .^^aAm^^^^^^     .gB^B^i^teBJaM^    ^daBBBiBBk'   Am^MbAmb) ^BaBjBJ|BBjar    ^P^VP^BjBBaBBaaaBB^a^BBBaaaBaP    BvBBBBBaaaaaBBBBl    ^Bavaaaa^BVBjBBBaBf   BBaaaajaBBk  aB^BaaaajaaaBa*
■aaaaaaaaaaai      haOOABalaBMiaA^ IM -Oa^aMRMNABatMI - DOSOtflSa     -aaaaaaaaaaiai
-                                                            »