Hlto^ 1 MB I ^ m 2011 HP, J Slovenska socio-psihopedagoška služba: prej pet sob, zdaj dve Goriški SSO proti finančni krizi tudi s prostovoljnim delom V Goriških Brdih do konca leta izbira partnerja za terme j Primorski Cim prej konec tej agoniji Marko Marinčič Začetek konca politične parabole Silvia Berlusconija sega leto nazaj na 14. december 2010, ko ga je zapustil Gianfranco Fini. Premier je takrat z novačenjem plačancev za silo skrpucal številčno večino v poslanski zbornici in slavil politični uspeh. V resnici se je tedaj začelo umiranje na obroke. Odtlej je Berlusconi le še na videz vladal. Politične večine ni imel več, le še številčno, ki pa je bila izpostavljena vsakršnemu izsiljevanju peščice poslancev, ki so se selili iz stranke v stranko, kot se jim je trenutno najbolj izplačalo. Včeraj je premier izgubil tudi to številčno večino. Opozicija je s prisotnostjo v parlamentu a neudeležbo pri glasovanju sicer omogočila tehnično odobritev lanskega državnega obračuna, politični izid pa je bil jasen: za vlado je glasovalo 308 poslancev, osem manj od absolutne večine, vzdržalo se jih je 321. Med njimi je bilo tudi enajst poslancev iz vrst dosedanje večine. Obraza Bossija in samega Berlusconija ob izidu povesta več kot vsako nadaljnje modrovanje, da je bil obračun kljub vsemu odobren, da vzdržani glasovi še niso nezaupnica in podobno. Premier je po trenutku zbeganosti to vzel na znanje in se je po posvetovanju z najožjimi zavezniki podal na Kvi-rinal, kjer pa je namesto takojšnjega odstopa ponudil predsedniku Napolitanu le eno od svojih tolikih obljub: »Odstopil bom takoj po odobritvi zakona o stabilnosti«. S tem si je podaljšal politično življenje ali bolje životarjenje še za vsaj par tednov. Berlusconi upa, da bo tako preprečil imenovanje nove tehnične vlade za odobritev nujnih gospodarskih ukrepov, kar bi ga dokončno potisnilo v zakuli-sje političnega prizorišča. Gospodarske ukrepe hoče sprejeti sam, takšne kakršne on hoče, brez obdavčevanja velikih premoženj, nato pa izsiliti predčasne volitve morda že v mesecu januarju. Dotlej bi ostal še pri krmilu vlade, čeprav v odstopu. V naslednjih dneh bomo videli, ali bo združena opozicija, morda okrepljena s prebežniki iz desne sredine, s takojšnjo nezaupnico naredila konec tej neskončni agoniji. Dejstvo je, da plačujemo italijanski državljani za vsak dan vztrajanja Berlusconija na oblasti drago ceno. Finančni trgi jo dnevno zaračunavajo v milijardah evrov, kolikor nas stane nenehna rast obrestnih mer na državnih obveznicah. Včeraj se je Italija nevarno približala tisti nevzdržni ravni, pri kateri so morale Grčija, Irska in Portugalska zaprositi za mednarodno pomoč. dnevnik SREDA, 9. NOVEMBRA 2011 št. 265 (20.280) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Potem ko je v zbornici izgubil absolutno večino: 308 za, 321 vzdržanih Berlusconi naj bi odstopil po zakonu o stabilnosti Namesto takojšnjega umika si je premier vzel vsaj še dva tedna časa Berlusconi in Bossi sta z zgovornima izrazoma sprejela izid glasovanja v poslanski zbornici ansa RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je po izgubi absolutne večine v poslanski zbornici včeraj podal na Kvirinal, kjer je predsedniku Giorgiu Napolitanu napovedal odstop, vendar šele po sprejetju zakona o stabilnosti. Zbornica je sicer s 308 glasovi odobrila lanski državni obračun, obenem pa s tem izidom zapečatila dejstvo, da desna sredina nima več absolutne večine, za katero bi potrebovala vsaj 316 glasov. Obračun je bil odobren le zaradi odločitve opozicije, da se vzdrži glasovanja in s tem omogoči tehnično odobritev finančnega dokumenta. Na 5. strani Tudi v Trstu in Gorici zimska oprema Na 2. strani Okrogla miza ob 65-letnici SDGZ Na 4. strani Mladi ogorčeni spet na Velikem trgu Na 7. strani Bazovica: didaktično-naravoslovni center deluje še naprej Na 7. strani V Rimu o problemu goriških trgovcev Na 15. strani Cingolani odstopil z mesta tajnika Ds Na 16. strani trst - Opozorilo novinarskega sindikata Slovenska manjšina tvega informacijski mrk TRST - Če bo italijanska vlada uresničila proračunske reze v konvenciji država-RAI in v sklopu zakona za podporo založništva, slovenska manjšina v Italiji tvega informacijski mrk. Takole razmišlja vsedržavni tajnik italijanskega novinarskega sindikata (FNSI) Franco Siddi (na sliki), ki je včeraj v Trstu govoril o nejasnih perspektivah Primorskega dnevnika, Radia Trst A in slovenske televizije RAI. Berlusconijeva vlada načrtuje 30-od-stotne proračunske reze v konvenciji, na kateri temeljijo slovenski radijski in televizijski sporedi RAI. Negotova je tudi usoda našega dnevnika po napovedi o posplošenih proračunskih rezih državnega sklada za založniške dejavnosti. Na 3. strani tržič - V termoelektrarni A2A Namesto biomase sežigali oljčne tropine Zaradi nezakonite trgovine z odpadki aretirali osem oseb 2 Sreda, 9. novembra 2011 ALPE-JADRAN / promet - Tudi na nekaterih cestah na Tržaškem in Goriškem Od srede novembra do konca marca na vozilih obvezna zimska oprema Ukrep sprejela deželna družba za ceste - Veljavnost od 15. 11.2011 do 31.3.21012 TRST - Že precej let je v Sloveniji od 15. novembra do 15. marca na vozilih obvezna zimska oprema. Gre za zimske gume ali za verige, ki jih mora imeti vsak av-tomobilist, ki na svojem vozilu nima zimskih pnevmatik, v prtljažniku. Od letos bo nekaj podobnega veljalo tudi na delu Tržaške in Goriške, ukrep pa je pred dnevi sprejela deželna družba Friuli Venezia Strade. Ta predvideva, da morajo avto-mobilisti na svoja vozila v obdobju od 15. novembra 2011 do 31. marca 2012 montirati zimske pnevmatike oziroma imeti v prtljažniku ustrezne snežne verige. To velja predvsem za obalno cesto na Tržaškem in cesto po Dolu od Štivana naprej proti Gorici. Če podrobno pogledamo odredbo deželne službe za ceste, je zimska oprema obvezna na na državni cesti št. 14 od Tržiča proti Trstu do Miramara, od 158. km na deželni cesti št. 14 (Trst) do 161. km na tej cesti (pri križišču H), na deželni cesti št. 58 od Trsta do Fernetičev, na deželnih cestah št. 55, 518 in 519 skozi Štivan, Sabliče, Deveta-ke in Jamlje, kot tudi na povezavi od Seslja-na z avtocesto A4 in deželno cesto št.14. Ukrep so sprejeli, ker je v preteklih letih na teh odsekih v zimskih razmerah prišlo do številnih težav v prometu, ko so neprimerno opremljena vozila povzročila številne zastoje in tudi nesreče, zaradi Tudi na Tržaškem in Goriškem v kratkem obvezne zimske gume (levo) ali verige v prtljažniku tega pa tudi službe, ki so zadolžene za čiščenje cest v zimskih razmerah, niso mogle učinkovito opravljati svojega dela. Čeprav ukrep govori le o določenih cestnih odsekih (gotovo bi na seznam sodili še ne- kateri), pa to v bistvu pomeni, da morajo imeti avtomobilisti povsod na Tržaškem in Goriškem obvezno zimsko opremo, kar varnosti na cestah gotovo ne bo škodilo. luka koper - Rekorden promet na kontejnerskem terminalu Pretovorili že 500 tisoč kontejnerjev Do konca leta se bodo približali številki 600.000 - Rast pričakujejo tudi prihodnje leto, čeprav ne tako skokovito kot letos V ponedeljek so v Luki Koper pretovorili petsto tisoči kontejner razdrto - V petek ob polni luni Po predavanju Biserke Cesar o Etiopiji nočni pohod na Nanos RAZDRTO - Društvo prijateljev Nanosa v petek (11. 11. 2011) organizira potopisno predavanje Biserke Cesar iz Trebč z naslovom »Etiopija ... 13 mesecev sonca«, kateremu bo sledil nočni pohod na Nanos ob polni luni Predavanje vzgojiteljicea, učiteljice, športnice in izkušene popotnice, ki je zaljubljena v Afriko in v otroke, in je članica fotografskega kluba Fotovideo Trst 80 se bo začelo ob 18. uri v Baru Nanos v Razdrtem. Po predavanju pa bo na vrsti nočni pohod ob polni luni na Nanos. Gre za tradicionalen pohod, ki ga vsako leto organizirajo na petek, ki je najbližje polni luni, po potopisnem predavanju. Ščip bo tokrat že jutri, nočni pohod pa bo dan kasneje. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato naj se pohodniki primerno oblečejo in opremijo (čevlji, palice, lučka, rokavice, kapa, ustrezna oblačila, goretex ...). Običajno pohod poteka ob naravni svetlobi, ker je vidljivost dobra tudi brez dodatnih lučk. Tempo bodo prilagodili najpočasnejšim, vsak pa seveda hodi na lastno odgovornost. Po vrnitvi z Nanosa v Razdrto, se bodo zbrali (kdor bo hotel) v Baru Nanos na kozarčku kuhanega vina, kjer pohodnike vedno počakajo, da se vrnejo z Nanosa. Organizatorji vabijo vse na oba dogodka, kot poudarjajo pa bodo dobrodošli tudi vsi, ki bodo prisluhnili samo predavanju, ali pa se bodo udeležili samo vzpona na Nanos. KOPER - V Luki Koper so v ponedeljek pretovorili 500.000. kontejner. "S tem smo dosegli nov mejnik, ki nas bo tudi letos zaznamoval kot največji kontej-nerski terminal severnega Jadrana," so zapisali v včerajšnjem sporočilu za javnost. "V Luki Koper smo že pred leti prepoznali kontejnerje kot enega najbolj perspektivnih tovorov, kar smo zapisali tudi v strategijo in to še enkrat potrdili z letos sprejetim petletnim strateškim načrtom. Koper tako ostaja trdno na prestolu največjega kontejnerskega pristanišča v severnem Jadranu," je pretovor 500.000. kontejnerja komentiral predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko. Začetki koprskega kontejnerskega terminala segajo v leto 1979, ko so zgradili 150-metrsko obalo z enim dvigalom. Leta 1980 je terminal ustvaril 37.831 kontej-nerskih enot (TEU) prometa. Z izjemo začetka devetdesetih let, ko je Slovenijo in regijo prizadela vojna na Balkanu, je promet vseskozi naraščal. Po letu 2000 pa je vedno hitrejši trend kontejnerizacije povzročil skokovito rast prometa v vseh svetovnih pri- staniščih. Temu trendu so sledili tudi v Kopru, saj so leta 2001 pretovorili 93.187 kon-tejnerskih enot, konec letošnjega leta pa se bodo približali številki 600.000. V Kopru so prisotni vsi največji kon-tejnerski ladjarji. Od junija 2009 je Koper neposredno povezan z Daljnim vzhodom z dvema linijama, ki ju upravlja šest ladjarjev. Ti dve liniji sta tudi odločilno pripomogli k tako izrazitemu porastu blaga v kontejnerjih. Trend rasti bo prisoten tudi v prihodnjem letu, vendar v manjšem obsegu, predvsem zaradi previdnih napovedi gibanja svetovnega gospodarstva, pojasnjujejo v luki. V Luki Koper tudi nadaljujejo z naložbami, ki povečujejo kapaciteto in optimizirajo poslovanje terminala. Gre predvsem za nabavo delovne mehanizacije, pridobivanje površin za skladiščenje in manipulacije na vagonih ter prenova informacijskega sistema terminala. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa bo najpomembnejša naložba poglobitev bazena in plovnih kanalov, kar bo omogočilo neoviran pristanek še večjih kontejnerskih ladij. Znani kandidati Jankoviceve stranke, liste vložili SD in Lista Virant LJUBLJANA - V stranki Pozitivna Slovenija Zorana Jankovica so včeraj potrdili listo kandidatov za parlamentarne volitve, na kateri bodo med drugim kandidirali tudi nekateri aktualni poslanci. Predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Jankovic bo kandidiral v Ljubljani, in sicer v volilnih okrajih Ljubljana Center in Ljubljana Vič -Rudnik. Jankovic je o listi kandidatov povedal, da jo sestavlja 41 žensk in 44 moških, med njimi pa je 13 magistrov in 10 doktorjev znanosti. Po njegovih besedah gre za "zmagovito kombinacijo - kombinacijo najboljšega programa in najboljše ekipe", dokaz za to pa je njihova zgodovina. Nekdanja članica in poslanka SD Janja Klasinc se je vendarle odločila, da bo kandidirala na Jankovicevi listi. Med znanimi kandidati Jankoviceve stranke pa so še nekateri nekdanji oz. aktualni poslanke in poslanci, in sicer Alojzij Potočnik, Melita Žu-pevc, Renata Brunskole, Alojz Posedel, Matjaž Zanoškar in Barbara Žgajner Tavš. Na listi stranke so tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose Jožef Kunič in publicist Mitja Meršol. Nekaj znanih kandidatk oz. kandidatov prihaja tudi iz sveta športa, in sicer Špelca Pretnar, Alenka Bikar, Britta Bilač in Peter Vilfan. O kandidaturi na listi Jankoviceve stranke se je pogovarjal tudi dosedanji poslanec SD Luka Juri, ki pa se je na koncu odločil, da ne bo kandidiral in ostaja v SD. Stranka SD je včeraj že vložila kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah. Stranka odhaja na decembrske volitve s 87 kandidati, med katerimi je približno polovica novih. Po besedah podpredsednika stranke Mirana Potrča, ki se za kandidaturo ni odločil, kandidate odlikuje nova energija, pa tudi izkušnje, ki jih ima stranka. V vseh volilnih enotah je kandidatne liste skupaj s podpisi podpore vložila tudi Državljanska lista Gregorja Viranta (Lista Virant). V sedmih delovnih dneh so po besedah podpredsednika stranke Janeza Šušter-šiča zbrali 8043 podpisov. Ker je Lista Virant registrirana kot stranka, bi ji zadostovalo že 100 podpisov podpore v posamezni volilni enoti. V ponedeljek so listo kandidatov potrdili SMS - Zeleni, ki bodo imeli kandidate v vseh volilnih enotah, kot je povedal predsednik Darko Krajnc. Na njihovi listi kandidira tudi predsednik Krščanskih socialistov Slovenije (KSS) in nepovezani poslanec Andrej Magajna. volitve - Protest Zares, LDS in SNS Lista povabljenih v Poglede Slovenije na TV SLO razburila nepovabljene stranke LJUBLJANA - V strankah Zares, LDS in SNS so včeraj na vodstvo RTV Slovenija naslovili dopis, v katerem menijo, da dejstvo, da so na oddajo Pogledi Slovenije povabljeni zgolj Janez Janša, Gregor Virant, Zoran Jankovic, Borut Pahor, Karl Erjavec in Radovan Žerjav, pomeni diskriminacijo drugih parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Kot stranke pišejo v dopisu, je spletni portal MMC RTVS v napovedi za četrtkovo oddajo Pogledi Slovenije zapisal, da naj bi šlo za prvo veliko soočenje predsednikov strank v volilni kampanji, ki se je uradno začela 4. novembra. V Zares, LDS in SNS pa opozarjajo, da so bili obveščeni, da bo prvo soočenje predsednikov parlamentarnih strank na TV Slovenija 15. novembra, neparlamentarnih strank pa dva dni kasneje. "V Zares - socialno liberalni, LDS in SNS menimo, da napovedano prvo veliko soočenje zgolj nekaterih predsednikov tako parlamentarnih kot neparlamentarnih političnih strank predstavlja vsaj zlorabo, če že ne kršitve 6. člena zakona o volilni in referendumski kampanji," pravijo stranke in napovedujejo, da bodo o tem obvestile tudi republiški inšpektorat za notranje zadeve. Dodajajo, da se sicer zavedajo, da za redne informativne in druge oddaje RTV Slovenija veljajo tudi med volilno kampanjo merila informativne pomembnosti. "Kljub vsemu ocenjujemo, da so avtorji, oblikovalci in pripravljalci pogovorne aktualno-in-formativne oddaje Pogledi Slovenije ravnali v neskladju s Pravili in navodili RTV Slovenija za volilno kampanjo," vztrajajo. begunje - Prodali že 200 bark Greenline 33 Seawayeva hibridna barka najbolj prodajana na svetu BEGUNJE - Hibridna barka Grenline 33 je z 200-to prodano barko postala najbolj prodajana desetmetrska barka na svetu v letih 2010 in 2011, so sporočili iz podjetja Seaway. Barki je navtična stroka podelila 17 prestižnih mednarodnih nagrad in jo tako povzdignila tudi v barko z največ osvojenimi nagradami v vsej zgodovini. »Slovensko znanje in tehnologije (z nekaj športne sreče) tudi v današnjih časih dosegajo uspeh na svetovnih trgih, ustvarjajo delovna mesta pri nas in utrjujejo slovensko blagovno znamko,« so ob tem povedali v Seawayu, ki sta ga ustanovila brata Jernej in Japec Jakopin. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 9. novembra 2011 3 javna občila - Vsedržavni tajnik novinarskega sindikata Siddi kritičen do vlade »Slovenci tvegajo obubožanje informacij v slovenskem jeziku« Zanimiv posvet tržaške fakultete za pedagoške vede je vodil novinar Roberto Vitale komen - Danes Srečanje o vlogi »i TRST - »Berlusconijeva vlada za preživetje deli finančne napitnine levo in desno, ko gre za spoštovanje pravic narodnih in jezikovnih manjšin pa ne spoštuje svojih zakonskih obveznosti,« je prepričan vsedržavni tajnik italijanskega novinarskega sindikata (FNSI) Franco Siddi. Bil je med govorniki na včerajšnjem posvetu Informacije in mediji, ki ga je priredila Fakulteta za pedagoške vede tržaške Univerze, vodil pa ga je novinar Roberto Vitale. Poleg Siddija sta na posvetu govorila še Sergio Canciani, »zgodovinski« dopisnik RAI v Moskvi, ter Pierluigi Franco s tiskovne agencije Ansa. Siddi je opozoril na nevarnosti, ki pretijo Primorskemu dnevniku, Radiu Trst A in slovenski televiziji RAI. Namesto, da bi Berlusconijeva vlada smotrno porazdelila prispevke iz zakona za založništvo medijem, ki jih resnično potrebujejo, se je tudi v tem primeru odločila za splošne ali t.i. linearne proračunske reze. Ti bi prizadeli neprofitne časopise ter tiste, ki jih izdajajo zadruge in narodne manjšine, med katere sodi tudi Primorski dnevnik. Namesto novega pravilnika, ki bi izločil časopise, ki nimajo pravice do javnih podpor, smo priča posplošenim proračunskim rezom. Takšno početje je Siddi označil za neodgovorno. »Če prizadeneš narodne manjšine, ki so šibki člen družbe, prizadeneš demokracijo in pluralizem,« je še poudaril vodja novinarskega sindikata FNSI. Omenil je apel, ki ga je sindikat tudi v zvezi s Primorskim dnevnikom pred kratkim naslovil na predsednika republike Giorgia Napolitana. slovenija - Sofinanciranje projektov Javni razpis za raziskovalne ustanove padalcev« KOMEN - V okviru spominskih prireditev za primorske padalce, ki bodo dosegle svoj vrh v petek s komemoracijo ob 11. uri v Škrbini, bo nocoj ob 19. uri v Kulturnem domu v Komnu srečanje z naslovom Kaj pa naši »ameriški« padalci? Vojaški zgodovinar dr. Blaž Torkar, ki ga bo predstavil časnikar Ivo Jev-nikar, bo spregovoril o vlogi in delovanju misij, ki jih je med vojno poslala k partizanom v Slovenijo ameriška obveščevalna služba OSS. Njihovi člani so bili tudi slovenski fantje, med njimi več Primorcev. »Ameriški« padalci so imeli drugačno pot, a v glavnem tudi več sreče od so-borcev, ki so jih v Slovenijo poslali Britanci. Tridesetletni zgodovinar dr. Blaž Torkar je doma iz Tolmina in je kustos v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Mariboru. Udeleženci včerajšnjega posveta o informaciji in javnih občilih na tržaški Univerzi kroma iz zamejstva slovenska manjšina - Opozorilo vsedržavnega novinarskega sindikata FNSI Manj denarja za konvencijo bi močno prizadelo Radio Trst A in slovensko TV LJUBLJANA - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je pred dnevi na svoji spletni strani objavila Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2012. V letošnjem razpisu so med prioritetna področja za izbor raziskovalnih projektov, ki jih je določil Znanstveni svet agencije, med drugim uvrstili: večji temeljni projekt, ki ga vodi izjemen uveljavljen slovenski raziskovalec, ki dela v tujini vsaj pet let in se vrača v Slovenijo (z vsaj 20% zaposlitvijo), ter projekt za 100.000 evrov, ki ga skupaj prijavijo slovenska raziskovalna organizacija in vsaj tri raziskovalne organizacije iz slovenskega zamejstva (pri čemer mora biti vsaka raziskovalna organizacija udeležena z vsaj 10%). Razpis bo potekal v dveh fazah. Vsi prijavitelji se na razpis prijavijo v I. fazi s kratko prijavo z obrazcem ARRS-ZV-JR-Prijava/2011-I, ki se nahaja na spletnem portalu agencije eObrazci. Prijavni obrazec se istočasno izpolnjuje v slovenskem in angleškem jeziku - izpolnjen mora biti v obeh jezikih. Prijave za I. fazo morajo biti oddane do vključno 15.12.2011 do 12.00 ure. Prijavitelje, ki so uvrščeni v II. fazo izbora projektov, agencija pozove, da v roku treh tednov na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-2011-II oddajo dopolnitev predloga raziskovalnega projekta na spletnem portalu eObrazci. Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/razpisi/11/razp-proj-11.asp. TRST - Če bo italijanska vlada, kot napoveduje, kar za 30 odstotkov krčila finančni sklad konvencije z RAI, bo to močno prizadelo dejavnost Radia Trst A in slovenskih televizijskih programov RAI. Zaradi tega je novinarski sindikat FNSI naslovil na vlado in parlament apel, naj spoštujeta zakonske in tudi moralne obveze do narodnih manjšin, v tem primeru slovenske. Vladni podtajnik Paolo Bonaiuti, ki odgovarja za založniške dejavnosti, je pred nedavnim v poslanski zbornici omenil možnost 30-odstotnega finančnega »klestenja« konvencije med predsedstvom vlade in javno ra-diotelevizijsko ustanovo. Za sedaj gre sicer le za grožnjo, ki upravičeno skrbi novinarski sindikat in seveda tudi uslužbence RAI. Sedanja konvencija je bila podpisana decembra leta 2009, zapade pa konec prihodnjega leta. Dokument obvezuje RAI, da z denarjem italijanskih davkoplačevalcev, za-jamči 208 ur televizijskih sporedov v slovenščini, 4517 ur radijskih programov v slovenščini ter tudi 1667 ur radijskih programov v italijanščini (deželno omrežje). Morebitna manjša finančna dotacije omenjene konven- cije bi po mnenju sindikata FNSI tudi močno vlogo za priliv informacij iz Slovenije, Hrva- okrnila oziroma prizadela deželni sedež RAI ške in držav nekdanje Jugoslavije. Ob tem ne za Furlanijo-Julijsko krajino, ki deluje tudi kot gre pozabiti tudi na vlogo RAI pri poročanju produkcijska hiša in odigrava pomembno o življenju italijanske manjšine v Istri. Deželni sedež RAI za FJK v Trstu deluje tudi kot produkcijska enota kroma palmanova Po ropu včeraj našli samo torbe brez zlata PALMANOVA - Preiskovalci so včeraj v bližini Palmanove našli prazne torbe znanega predstavnika za prodajo zlatarskih izdelkov iz Genove, ki so ga v ponedeljek nekaj po 21. uri v Pal-manovi oropali najmanj trije zamaskirani roparji. Vzeli so mu pištolo in zlato v vrednosti približno 800 tisoč evrov. Predstavnik iz Genove je imel v Palmanovi svoj logistični center za distribucijo zlata in zlatarskih izdelkov po Furlaniji-Julijski krajini. To je bilo po vsej verjetnosti znano tudi roparjem, ki so svoj napad zelo skrbno pripravili in po ropu izginili v neznano. Draguljar je podoben napad doživel tudi pred mesecem in pol v Genovi. Karabinjerji, ki vodijo preiskavo, so zaslišali nekega očividca ropa, ki je pogledal skozi okno stanovanja, ko je zaslišal nenavaden hrup in videl avtomobil, ki je takoj po napadu odpeljal z veliko hitrostjo. Zdaj bodo skušali preiskovalci na torbah najti prstne odtise, ki naj bi jim omogočili lažje iskanje roparjev. milan - Dvodnevni posvet v spomin na preminulega zgodovinarja Alcea Riose Italijanska država in narodne manjšine na (nekdanji) vzhodni državni meji MILAN - Fakulteti za zgodovino in politične vede milanske Univerze se bosta z dvodnevnim posvetom spomnila svojega nedavno preminulega profesorja Alcea Riose, ki se je veliko ukvarjal tudi z narodnimi manjšinami na italijanski vzhodni meji. Pokojnemu kolegu so milanski zgodovinarji poklonili srečanje (jutri in v petek) z naslovom "Druga Italija. Republika in narodne manjšine na vzhodni meji', na katerem bodo sodelovali politiki, politologi in zgodovinarji. Fakulteta prireja posvet v sodelovanju z Inštitutom za sodobno zgodovino Lombardije, Inštitutom za odporniško gibanje FJK ter združenjem Europa, storia e co-municazione (Evropa, zgodovina in komunikacija) v sklopu prireditev ob 150-letnici nastanka Italije. Na raznih tematskih srečanjih so med drugim najavljeni posegi zgodovinarjev Marte Verginelle (Univerza v Ljubljani), Patricka Giuliano Amato Karlsena (Inštitut za zgodovinske raziskave v Neaplju) in Roberta Spazzalija (Inštitut za odporniško gibanje FJK). Senator Miloš Budin bo vodil jutrišnjo razpravo o demokraciji in zaščiti nacionalne različnosti, Budin pa bo sodeloval tudi Marta Verginella na petkovi sklepni okrogli mizi (vodil jo bo politolog Paolo Segatti) z naslovom "1991-2004: narodne manjšine na vzhodnih mejah v okviru EU". Na njej bodo sodelovali nekdanji predsednik italijanske vlade Giuliano Amato, ustavni pravnik Miloš Budin Sergio Bartole in Giuseppe Galasso, član akademije dei Lincei. Posvet, ki se bo odvijal na sedežu milanske Fakultete za politične vede (Ul. Conservatorio 7), bo jutri dopoldne odprl rektor Univerze v Milanu Enrico Decleva. 4 Sreda, 9. novembra 2011 GOSPODARSTVO obletnice - Iz razprave na zanimivi okrogli mizi ob 65-letnici SDGZ Poenoteno razmišljanje dobro izhodišče za sodelovanje Institucionalni predstavniki in gospodarstveniki izpostavili dodano vrednost manjšin TRST - Petinšestdeset let v življenju neke organizacije navadno ni zelo dolga doba, če pa se nanašamo na organizacije, nastale na križišču svetov, potem je ta življenjska doba dokaz trdoživosti in vztrajanja pri nadaljevanju poti, ki so jo začrtali ustanovitelji. Govorimo o Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ), ki je v torek z okroglo mizo o vključevanju lokalnega gospodarstva v regijske in globalne tokove obeležilo 65-le-tnico svoje ustanovitve v prostorih tržaške Trgovinske zbornice - prav tam, kjer je 24. novembra 1946 nastalo. Organizacija slovenskih gospodarstvenikov na Tržaškem, nastala po drugi svetovni vojni, je preživela premikanje meja in vse pomembne etape v odnosih med Italijo in njeno vzhodno sosedo. Vsakokrat se je morala prilagoditi in na novo umestiti v tem prostoru, ki se je na koncu osvobodil meja. Z njimi so padle pozicijske rente, v zameno pa so se odprle nove možnosti, še posebno za slovenske gospodarstvenike. »Delovanje organizacije je usmerjeno v dve poglavitni smeri. Prva je neposredno delovanje za člane s sindikalno dejavnostjo v okviru sekcij in s storitvami, ki jih tudi na trgu nudijo naša podjetja Servis, Euroservis in Servis Koper. Druga pa se izraža v uveljavljanju našega specifičnega znanja kot manjšinske organizacije, ki pozna dva jezika, dve kulturi, dva pravna in gospodarska sistema v širšem čez-mejnem oziroma regijskem prostoru,« je v uvodnem nagovoru na okrogli mizi poudaril predsednik SDGZ Niko Tenze. Kot je dejal, so rezultati take umestitve organizacije uspešni, saj je SDGZ »postalo referenčna struktura za gospodarske stike med Italijo, Slovenijo in širšo zahodno-balkansko regijo«, o čemer govori tudi ugled, ki ga SDGZ uživa pri institucijah in sorodnih stanovskih organizacijah v obeh državah. Priznanje vloge slovenskih podjetnikov Preden je okrogla miza prešla v živo, sta zbrane pozdravila gostitelj, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Pao-letti in tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero. »Slovenska gospodarska skupnost ima danes središčno vlogo na Tržaškem in v deželi FJK, še posebno na področju čezmejnega sodelovanja,« je poudaril Paoletti, medtem ko je Omero pohvalil večkrat omenjeno dejstvo, da se »skupnost Slovencev odpira«, vendar je dodal, da je potrebno enako odpiranje tudi na italijanski strani, če želimo delati skupaj. S sodelovanjem pridobivamo na teži Razprava je prešla v živo z razmišljanjem slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki je govoril o rezultatih razvijanja t.i. gospodarske diplomacije. To je bila ena od prioritet njegovega mandata, pomemben instrument gospodarske diplomacije pa so poslovni klubi slovenskega gospodarstva v tujini, kakršen deluje je tudi v okviru SDGZ. Minister je čestital organizaciji za obletnico in dosežke, med katerimi je izrecno omenil obrtne cone v Dolini in Zgoniku. Deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, ki je pristojna tudi za čezmejne projekte s Slovenijo in Avstrijo, je poudarila, da so ti projekti tudi neke vrste vadnica za širše programe. Sodelovanje v tem prostoru pa ni potrebno samo za njegov gospodarski razvoj, ampak tudi za ustvarjanje kritične mase v konkurenci z drugimi ozemlji, je menila odbornica, ki je za model tega sodelovanja navedla nekdanjo skupno kandidaturo FJK, Slovenije in avstrijske Koroške za zimske olimpijske igre. Takratne izkušnje so bile dragocene za razvijanje nadaljnjega sodelovanja. »V globalnem kontekstu smo majhni, skupaj postanemo večji. Če je FJK ena najbolj internacionaliziranih italijanskih dežel, je to ravno po zaslugi tega sodelovanja,« je sklenila Segantijeva. Predsednik koroške Zveze bank in podpredsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) v Celovcu Felix Wieser je prepričan, da je treba dokončno premostiti stare predsodke in se posvetiti gospodarskemu razvoju, pohiteti, da ujamemo korak z nastajanjem Evrope regij. Gospodarstvo tudi na tem področju prehite- Naslovnica dvojezične brošure ob 10-letnici Okusov Krasa; zgoraj člani in gostje, ki so povsem napolnili veliko dvorano Trgovinske zbornice; spodaj (z leve) Antonio Paoletti, Federica Seganti, Samuel Žbogar, Alessandro Calligaris in Edi Kraus kroma va politiko, danes potrebuje socialno in in-terkulturno kompetentnost ter okoljsko zavest. Predsednik deželne organizacije in-dustrijcev Confindustria FJK Alessandro Calligars je na primeru svojega podjetja, ki je iz lokalnega zraslo v globalno, zatrdil, da domači trg danes ne zadostuje, da se je treba usmeriti na zunanje trge, za kar pa ni dovolj le prodajati, ampak tudi spoznavati te trge, njihove jezike, kulturo. Kultura postaja gospodarski dejavnik O tem je govoril Edi Kraus na primeru podjetja Julon, ki je najuspešnejša italijanska investicija v Sloveniji. Za njegovo vodenje so italijanski lastniki izbrali tržaškega Slovenca, v dokaz o pomenu poznavanja okolja, kulture, tradicij in jezika države, v kateri vlagaš. Kot predzadnji predsednik SDGZ pa se je Kraus spomnil na soustanovitelja in dolgoletnega predsednika SDGZ Stanka Boleta. Brez njegovega trdnega zaupanja v gospodarske energije tega prostora organizacija danes ne bi bila to, kar je. Kraus je poudaril tudi temeljni pomen meddržavnih odnosov za gospodarsko sodelovanje, kar je potrdil tudi minister Žbogar. Ob tem je opozoril na pomen manjšin v tem procesu, konkretno slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji, ki da sta dodana vrednost. Partnerski odnosi pa po drugi strani omogočajo izboljšanje položaja manjšin. EVRO 1.37SS $ +0,3 Boris Peric, predsednik družbe KB 1909, je govoril o izkušnjah poslovanja v dveh okoljih in menil, da je »temu prostoru potrebno vrniti središčnost«, in to ne samo z vzpodstavljanjem infrastruktur, kar je hardware, ampak je potreben tudi software - znanje, izobraževanje, kultura, obvladanje jezikov in poznavanje tradicije. Mitja Ruzzier, ki se na Univerzi na Primorskem posvceča ravno internacionalizaciji podjetij, je opozoril, da družba znanja prehaja v novo obdobje, in sicer v dobo kreativnosti, ki bo v prihodnje določala konkurenčno prednost. Predsednik Zadružne kraške banke (ZKB) Sergij Stancich je med pogoji za internacionalizacijo izpostavil kapital, ki je zaradi krize postal najbolj problematičen. Podjetja so namreč slabo kapitalsko struk-turirana, kapitalska ustreznost pa je pogoj za dostop do kredita, je opozoril. Direktor SDGZ Andrej Šik je med pomembnimi projekti svoje organizacije navedel lani izdani priročnik o poslovanju na italijanskem trgu, zdaj pa v sodelovanju z agencijo Japti pripravljajo priročnik za italijanska podjetja, ki želijo poslovati v Sloveniji. Seveda pa je organizacija vključena tudi v druge večje čezmejne projekte, je dodal. Zadnja beseda je spet pripradla osrednjemu gostu, ministru Žbogarju, kateremu je razprava pokazala, da »smo poenoteni v razmišljanju«, kar je dobro izhodišče za sodelovanje. Slišati je bilo veliko idej, o katerih bo lahko razpravljala in jih razvila mešana komisija Slovenija-FJK, je menil minister. Srečanje se je v foyerju Trgovinske zbornice končalo z degustacijo res odličnih jedi in vin iz ponudbe letošnjih jubilejnih Okusov Krasa, udeleženci pa so v dar prejeli še »toplo« izdajo ilustrirane brošure z naslovom 10 let dobrot - Po poteh Okusov Krasa. Vlasta Bernard EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 8.11 7.11. ameriški dolar 1,3788 1,3742 japonski jen 107,51 107,30 kitajski juan 8,7506 8,7275 ruski rubel 41,6468 42,0789 indijska rupija 68,2230 67,4890 danska krona 7,4445 7,4438 britanski funt 0,85805 0,85655 švedska krona 9,0355 9,0845 norveška krona 7,7250 7,7475 češka krona 25,172 24,996 švicarski frank 1,2382 1,2342 madžarski forint 307,36 306,71 poljski zlot 4,3545 4,3634 kanadski dolar 1,3974 1,3981 avstralski dolar 1,3339 1,3296 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3565 4,3523 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7028 0,7028 braziljski real 2,4048 2,4022 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4494 2,4477 hrvaška kuna 7,4913 7,4975 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24750 0,43750 0,63111 0,02333 0,04333 0,08917 1,247 1,488 1,701 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.489,03 € -232,35 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,50 INITEDIII IDr»DA 1 Ač» -4,35 +1 92 KRKA I I IKA KOPER 53,00 +1,53 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 9,40 170,00 160 00 +0,00 +0,00 +1 14 TELEKOM SLOVENIJE 63,00 +1,56 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,00 AERODROM LJUBLJANA 11,54 DELO PRODAJA 21,00 rrm CÄfin +3,45 -3,83 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 15,41 2 51 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,05 +0,00 -4,71 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 11,50 -2,54 PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 5,30 10,22 261 00 +0,00 -1 51 SALUS, I_JUDI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 21,00 179 00 -0,94 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,30 11,53 +0,35 +0,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 8. novembra 2011 +°,74 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,935 75,75 1093 +0,27 +0,46 -1 89 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,00 -0,49 +1 24 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,365 -0,90 EDISON ENEL ENI 0,84 3,33 15 98 -0,24 +0,00 +1 08 FIAT FINMECCANICA 4,22 -0,94 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,56 12,66 -0,74 +0,96 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,2 12 99 +3,54 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,99 -2,48 +2,19 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,508 5,715 -2,94 +0,18 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,577 6,48 106 +0,45 +1,41 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,18 3 41 -0,66 +1,96 -1 10 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,375 +1,51 TENARIS TERNA 0,867 12,85 -0,57 +0,08 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,78 0,046 -0,14 +2,19 UNICREDIT 2,66 0,808 +0,53 +2,08 SOD NAFTE (159 litrov) 96,76 $ -0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 630,07 +0,30 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.829,80 926 21 -0,61 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^IT^^J 1.966,69 C3ÍÍ17 -0,63 -1,20 _n m LiuicA i j(utuyiau SRX, Beograd - - un _>ci i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.109,40 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.151,72 2.397,74 +0,69 +1,13 S&P 500, New York 1.273,15 +0,95 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.204,97 5.961,44 5.567,34 +0,16 +0,55 +1,03 CAC 40, Pariz 3.143,30 +1,28 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.999,00 909,1 2.303,20 +1,64 +0,83 +1,20 Nikkei, Tokio 8.655,51 -1,27 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.866,52 19.678,47 2.503,84 +0,64 +0,00 -0,24 Sensex, Mubaj 17.569,53 +0,04 / ITALIJA Sreda, 9. novembra 2011 5 italija - Za lanski državni obračun glasovalo le 308 poslancev, 321 pa se jih je vzdržalo Po izgubi absolutne večine v zbornici Berlusconi napoveduje skorajšnji odstop Predsedniku Napolitanu je ponudil odstop, vendar šele po odobritvi zakona o stabilnosti RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se je po izgubi absolutne večine v poslanski zbornici včeraj podal na Kvi-rinal, kjer je predsedniku Giorgiu Napo-litanu napovedal odstop, vendar šele po sprejetju zakona o stabilnosti. Takšno odločitev je Berlusconi sprejel po slabo uro trajajočem sestanku z Napolitanom, potem ko je nekaj ur prej doživel pekoč politični poraz v poslanski zbornici. Zbornica je sicer s 308 glasovi odobrila lanski državni obračun, obenem pa s tem izidom zapečatila dejstvo, da desna sredina vsaj v tej parlamentarni zbornici nima več absolutne večine, za katero bi potrebovala vsaj 316 glasov. Obračun je bil odobren le zaradi odločitve opozicije, da se vzdrži glasovanja in s tem omogoči tehnično odobritev finančnega dokumenta. Takoj po glasovanju je v imenu vseh parlamentarnih skupin opozicije zaprosil za besedo tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani in Berlusconija naravnost rotil, naj, če ima sploh še kaj čuta odgovornosti za to ubogo državo, nemudoma odstopi in omogoči imenovanje nove vlade, ki bo končno sposobna odobriti potrebne gospodarske ukrepe. Berlusconi ga niti ni poslušal. Poteze njegovega obraza so ob branju izida izražale zaprepaščenost. Fotograf ga je nato ujel v kamero, ko je na listič napisal »308 glasov - 8 izdajalcev« zraven pa pripisal razna ugibanja o morebitnem odstopu. Premier, ki je pred glasovanjem spet pridobil dva med »odpadniki« (Strac-quadania in Bertolinijevo) je očitno upal, da mu bo tudi tokrat uspelo strniti vrste. A se je uštel. Večini je zmanjkalo 11 poslancev. Eden je sicer prihrumel v avlo le nekaj sekund prepozno (menda je bil na wc-ju), še enega lahko pridobijo, če bo izpuščen iz hišnega pripora (Alfonso Papa), v kaj več pa ne morejo upati. Sam Bossi, ki se je po glasovanju udeležil kriznega štaba v palači Chigi, je Berlusconija pozval, naj prepusti krmilo vlade delfinu Angelinu Alfanu. Toda Berlusconi še noče popustiti. Podal se je na Kvirinal, vendar ne za to, da bi predsedniku republike ponudil takojšen odstop, kot bi bilo normalno. Le napovedal ga je in si s tem še za vsaj dva tedna podaljšal bivanje v palači Chigi. Kot glavni razlog za takšno odločitev je premier navedel nujnost odgovoriti evropskim partnerjem s čim hitrejšim sprejetjem programa stabilnosti, ki ga je treba dopolniti še z najnovejšimi predlogi iz Bruslja, so sporočili iz urada predsednika republike. Berlusconi je sicer Na- politanu pojasnil, da se zaveda posledic izgube večine v poslanski zbornici. Napolitano bo potem, ko bo prejel Berlusco-nijevo odstopno izjavo, začel s posvetovanji s strankami o prihodnji vladi. Premier je sicer dejal, da kot edino možnost vidi predčasne volitve. Zakon o stabilnosti je v obravnavi v senatni komisiji za proračun, danes pa bo vlada predložila še maksi dopolnilo z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti. Poslanska zbornica naj bi zakon potrjevala še pred koncem meseca. Presednica Confindustrie Emma Marcegaglia je včeraj dejala, da mora država nujno sprejeti ukrepe za oživitev gospodarske rasti, z ali brez Berlusconi-ja. Po njenih izračunih trenutni donos italijanskih obveznic letno pomeni dodatnih 8,7 milijarde evrov stroškov. Po zadnjih napovedih vlade bodo letos stroški obresti odplačila državnega dolga znašali okoli 85 milijard evrov oziroma okoli 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa najmanj 5,5 odstotka BDP. Silvio Berlusconi bruselj - Komisar Olli Rehn Evropa je za Italijo zelo zaskrbljena Obresti na 10-letne obveznice že pri 7 % BRUSELJ - Gospodarske in finančne razmere v Italiji so zelo zaskrbljujoče, država je pod zelo velikimi pritiski finančnih trgov, zato je nujno povrniti zaupanje v fiskalno stabilnost in gospodarsko rast države. Tako se je včeraj po glasovanju v rimski poslanski zbornici iz Bruslja odzval evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Poudaril je pričakovanje, da Italija »katerakoli naj bo že njena vlada,« nemudoma sprejme stabilizacijske ukrepe. Komisija želi po Rehnovih besedah pomagati z misijo za nadzor izvajanja ukrepov za ureditev javnih financ in izvedbo strukturnih reform za zagotavljanje rasti, ki jo je poslala v Rim in bo začela delati že danes. Obrestne mere na italijanske desetletne državne obveznice znašajo že skoraj 7 odstotkov, kar je že zelo blizu nevzdržne ravni. Razlika (spread) z nemškimi obveznicami je včeraj nihala med 470 in 490 točk, ko pa je začelo kazati, da Berlusconi kljub izgubi večine v parlamentu še ne namerava odstopiti, je poskočila celo čez 500 točk, kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Komisar Rehn ni želel oceniti, na kateri stopnji bo položaj Italije nevzdržen. Na vprašanje, ali EU tako kot Grčijo tudi Italijo poziva k oblikovanju vlade narodne enotnosti, pa je Rehn odgovoril, da je ključno, da italijanski demokratični sistem deluje po svojih pravilih in da se okrepi politična stabilnost, tako da bo mogoče okrepiti tudi finančno in gospodarsko stabilnost. ansa Pierluigi Bersani ansa berlusconi - Obisk subretke Francesca Pascale v • ■ ■ • preživela krizno noč v palači Grazioli RIM - Kot piše milanski dnevnik Corriere della sera, se Silvio Berlusconi kljub dramatičnim političnim razmeram ne odpoveduje svojim »navadam«. V noči med ponedeljkom in torkom se je okrog polnoči v njegovo zasebno rezidenco v palači Grazioli pripeljala s svojim smartom 26-letna subretka Francesca Pascale, sicer tudi neapeljska pokrajinska svetnica (na sliki). Dekle je zapustila palačo včeraj okrog 10. ure. Na časnikarsko vprašanje, ali je prespala pri premierju, je zagonetno odgovorila: »Premier je vedno pri dobrem zdravju.« šala - Ryanair Enosmerni poceni polet za Silvia RIM - »Dragi Silvio. Priložnost, da izgineš z Ryanairom. Enosmerne vozovnice za samo 9.99 evra«. Ta domiselna reklama se je včeraj pojavila na spletni strani v italijanščini irskega low cost letalskega prevoznika Ryanair. Na naslovnici spletne strani je objavljena karikaturalna fotomontaža že za letovanje opremljenega Ber-lusconija, ob njem pa se bohoti šesterica prsatih lepotičk v kopalkah. Dekleta krasijo novo izdajo Ryanairovega koledarja za leto 2012, oglaševalec pa je očitno želel zlobno namigniti, da ima Berlusconi pred samo le še enosmerno pot kam daleč v svet, kjer naj bi si vsekakor lahko poiskal tolažbo, kakršne so njemu všeč. Šala irske nizkocenovne letalske družbe je seveda nov udarec 75-letnemu premieru, ki si je že tako zapravil ugled, da se mu ves svet reži. slabo vreme - Omejena škoda Včeraj ob zori se je nad Genovo spet utrgal oblak GENOVA - Vremenska fronta se je spet znesla nad ligurskim glavnim mestom. Štiri dni po vodni ujmi, ki je opu-stošila mesto, se je včeraj ob zori nad Genovo spet utrgal oblak. Voda je v hipu poplavila več ulic in trgov zlasti v četrti Quezzi, ki jo je petkov naliv posebno prizadel. Tudi tokrat je potok Fereggiano prestopil bregove, vendar v manjši meri kot štiri dni poprej. K sreči so se padavine kmalu umirile, tako da je voda odtekla, ne da bi naredila večje škode. Zaradi poslabšanja vremenskih razmer so mestne oblasti pozvale prebivalce, naj povečajo previdnost in naj se le v nujnih primerih podajo na pot po mestu. Začasno so zaprli železniški postaji Genova Brignole in Sturla. Ne nazadnje so odložili pogreb dveh od šestih žrtev petkove vremenske ujme, ki je bil predviden za včeraj dopoldne. Od nesrečnih se bodo poslovili danes. Medtem v Genovi nadaljujejo z odpravljanjem posledic petkovih nalivov in poplav, pri katerem prebivalci množično sodelujejo. Nastala je večmilijonska škoda. Dijakinja pomaga čistiti šolo ansa gospodarstvo Intesa Sanpaolo v devetmesečju z nižjim dobičkom MILAN - Banka Intesa Sanpaolo, katere članica je tudi Banka Koper, je v prvih devetih mesecih leta zabeležila 1,92 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 12,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček v tretjem četrtletju se je nasprotno v letni primerjavi zvišal za 3,3 odstotka na 527 milijonov evrov, je sporočila banka. Prihodki iz poslovanja banke so v minulem trimesečju dosegli 3,8 milijarde evrov, kar je za 6,7 odstotka manj kot leto prej. V celotnem devetmesečju pa so se zvišali za 1,5 odstotka na 12,5 milijarde evrov. Neto rezervacije in oslabitve so v tretjem četrtletju znašale 1,3 milijarde evrov, medtem ko so v predhodnem četrtletju znašale 960 milijonov evrov, pred letom dni pa 750 milijonov evrov. Zgolj oslabitve iz naslova lastništva grških državnih obveznic so znašale slabih 600 milijonov evrov, navaja banka. V banki poudarjajo, da se osredoto-čajo predvsem na zagotavljanje vzdržne dobičkonosnosti banke, kar se odraža tudi v trdni kapitalski ustreznosti. (STA) Od sinoči delna stavka črpalkarjev RIM - Sinoči ob 19. uri se je pričela skoraj tridnevna stavka zaposlenih na bencinskih servisih. Včerajšnji poskus posredovanja vlade je namreč propadel, vsaj v veliki meri. Stavko sta namreč potrdila sindikata črpalkarjev Fegica in Faib-Confesercenti, medtem ko jo je preklical sindikat Anisa. Stavkajoči nameravajo protestirati, ker vlada ni obnovila davčnega bonusa. Stavka se bo zaključila v petek ob 7. uri zjutraj, ne bo pa potekala na območjih, ki so jih v teh dneh prizadeli nalivi in poplave. Začel se je proces o umoru Elise Claps SALERNO - Na sodišču v Salernu se je včeraj pričel proces o umoru Elise Claps, do katerega je prišlo 12. septembra 1993 v Potenzi, ko je bilo dekle staro 17. let. Edini obtoženec je danes 39-letni Danilo Restivo, ki je trenutno zaprt v Veliki Britaniji, saj je bil medtem obsojen zaradi umora britanske državljanke. Proces bo potekal po skrajšanem postopku. Poleg včerajšnje je predvidena samo še jutrišnja obravnava. Sodnica Elisabetta Bocassini je medtem včeraj zavrnila zahtevek škofije v Potenzi, da na procesu nastopi kot oškodovana stranka. Kot znano, se je umor dogodil v njeni cerkvi sv. Trojice. A sodnica je zahtevek zavrnila zaradi malomarnosti, saj so Elisine posmrtne ostanke odkrili v podstrešnih prostorih cerkve šele 17. marca 2010, se pravi 16 let po umoru. Prizivni proces o umoru Chiare Poggi MILAN - Na milanskem prizivnem sodišču se je včeraj pričel proces o umoru mlade Chiare Poggi, ki se je dogodil 13. avgusta 2007 v Garlascu. Edini obtoženec je njen nekdanji zaročenec Alberto Stasi, ki je bil pred dvema letoma na prvostopenjskem procesu oproščen. Stasi je na včerajšnji obravnavi potrdil, da je nedolžen, a mnogi menijo, da je v resnici on morilec. Tega mnenja sta tudi starša pokojne Chiare. Prizivni proces se bo predvidoma zaključil decembra. 6 Petek, 11. novembra 2011 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu zdravstvo - Slovenska socio-psihopedagoška služba v novih začasnih prostorih V Ul. Farneto imeli na voljo pet sob, v Ul. Vespucci pa le dve Zdravstveno podjetje: Služba se bo izboljšala - V dveh sobah štirje psihologi, logopedinja in psihomotoricistka Od ponedeljka deluje Slovenska so-cio-psihopedagoška služba v novih začasnih prostorih v Ul. Vespucci 7/1 pri Sv. Jakobu, potem ko se je, kot napovedano in kljub pomislekom staršev, ki so proti selitvi zbrali kar 1314 podpisov, v prejšnjih dneh preselila iz dotedanjih prostorov v Ul. Farneto. Selitev je tržaško Podjetje za zdravstvene storitve v sporočilu za javnost utemeljilo s potrebo, da se sedež v Ul. Farneto, kjer so domovale oz. domujejo številne zdravstvene službe, postopoma izprazni, saj stavba, s posebnim ozirom na prostore slovenske službe, naj ne bi bila primerna za nudenje storitev osebam. Novi sedež službe bo po prepričanju zdravstvenega podjetja občanov zagotavljal informacije in sprejemanje vse dni v tednu in ne samo v nekaterih dneh in z nekoliko omejenim urnikom, kot se je dogajalo doslej. Operaterji bodo lahko delali v tesnem stiku s kolegi sorodne službe z italijanskim jezikom, tako da se bo služba izboljšala, čeprav bo ohranila svojo specifiko. Soprisotnost ekip slovenske in italijanske službe bo tudi omogočila boljše upravljanje osebja, tehnike in služb, kot je npr. fizioterapevtska, menijo še pri zdravstvenem podjetju. Vsekakor gre za začasno rešitev, ki ni zahtevala dodatnih stroškov za preurejanje prostorov, medtem ko bo slovenska služba svoj dokončni sedež dobila verjetno v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, piše v sporočilu za javnost. Do tu sporočilo, mi pa smo včeraj želeli videti, kakšni so začasni prostori Slovenske socio-psihopedagoške službe in nekaj po 10. uri dopoldne je podpisani vstopil v vežo Operativne enote za otroke in mladostnike drugega zdravstvenega okraja v Ul. Vespucci 7/1, kjer se po novem nahaja tudi slovenska služba. Bil sem na istem kraju, kjer sem se nahajal pred dvema letoma, novembra 2009, v družbi vodje službe za varovanje zdravja otrok, mladostnikov, žensk in družine drugega okraja Daniele Vidoni in deželnega svetnika Igorja Gabrovca, s katerima smo si novinarji ogledali prostore, potem ko smo se mudili na dnevu odprtih vrat slovenske službe v Ul. Farneto. Takrat sem zapisal, da je slovenska služba na svojem starem sedežu razpolagala s petimi sobami: v eni so bili uradi, v dveh so delovali psihologi oz. psi- hologinje ter specialna pedagoginja, v drugih dveh pa fizioterapevtke, psihomotoricistka in logopedinja. Včeraj pa sem ugotovil, da ima Slovenska socio-psihopedagoška služba na voljo dve sobi: v eni naj bi delovali štirje psihologi, v drugi pa psihomotoricistka in logopedi-nja, tema dvema sobama pa moramo prišteti še sprejemnico, kjer si slovenska operaterka deli prostor z italijanskima kolegoma. Po sobah so na tleh kot posledica še sveže selitve ležale kartonaste škatle in veliko materiala, vendar, kot sem slišal, so morali tri četrtine stvari, ki so jih imeli v Ul. Farneto, pustiti v skladišču. V tem prispevku bi vam bili morali ponuditi tudi fotografije novih prostorov, a to ni bilo mogoče, saj fotografu, ki je prišel nekaj časa po obisku novinarja, niso pustili fotografirati. Zato zaenkrat objavljamo le posnetek zunanjosti poslopja. Ivan Žerjal V stavbi v Ul. Vespucci se nahajajo začasni prostori slovenske službe kroma Kongresi teritorialnih krožkov SKP EL s Tržaškega Po vsej Italije potekajo v teh dneh kongresi teritorialnih krožkov Stranke komunistične prenove Evropska levica, kot priprava na 8. vsedržavni kongres, ki bo v Neaplju od 2. do 4. decembra. Kongresi se bodo na Tržaškem začeli danes, in sicer ob 18.30 v dvorani Grudnove rojstne hiše v Nabrežini s kongresom krožka G. Goat - Kras, jutri pa bo ob 19. uri kongres krožka občine Dolina v mali dvorani v prvem nadstropju gledališča Prešeren v Boljuncu. V petek se bo ob 17. uri v dvorani Millo začel kongres krožka SKP iz Milj, ki se bo nadaljeval v soboto dopoldne na sedežu miljske sekcije SKP v Ulici Roma 2. V soboto, 12. novembra, bo še zadnji kongres krožkov, in sicer kongres krožka Prvi maj v Ljudskem domu Canciani v Podlonjerju z začetkom ob 16. uri. V petek, 19.novembra, bo ob 17. uri na pokrajinskem sedežu SKP v Ulici Tarabocchia 3 odprtje pokrajinskega kongresa, ki se bo nadaljeval tudi v soboto popoldne. Na kongrese so vabljeni vsi tovariši in tovarišice, ki so člani stranke, ob njih pa tudi simpatizerji. miramarski park - Gorelo v tropskem rastlinjaku Pet kolibrijev umrlo v dimu Dva mala ptička in vrtnar, ki je skušal ogenj pogasit, so se zastrupili - Kaže, da se je ogenj razplamtel zaradi plinske jeklenke Nekaj pred 8. uro zjutraj je v enem rastlinjaku tropskega centra v Miramarskem parku, kjer so bili nameščeni kolibriji - ptički manjši od centimetra, zagorelo (rastlinjaki so zamejeni,/. kroma). Gost dim je na mestu ubil pet malih kolibrijev, medtem ko sta se dva zastrupila z vdihavanjem dima; med gašenjem se je zastrupil tudi vrtnar. Takoj so posegli gasilci tržaške pokrajinske postaje, ki so ogenj pogasili, javna tožilka Maddalena Chergia pa je odredila zaplembo celotnega objekta. Po prvih ugotovitvah, kaže, da se je ogenj razplamtel zaradi jeklenke s plinom. Kdo ve, če je med mrtvimi ptički tudi Silvio, ki se je izvalil januarja letos v miramarskem centru in so ga poimenovali po italijanskem predsedniku vlade, ki si je prizadeval za ohranitev centra. Center je zaradi kršenja varnostnih in gradbenih predpisov po nalogu tržaškega državnega tožilstva zasegla državna gozdna straža. Kolibrije je čakal takrat izgon v primernejše prostore, govor je bil celo o specializiranem središču na Nizozemskem, za ohranitev miramarskega centra pa so se poleg premierja zavzeli ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo, umetnostni kritik in politik Vittorio Sgarbi ter mnogi anima-listi, med njimi znanstvenica Margherita Hack. popis prebivalstva - V polnem teku Slovenske popisne pole z napakami Nekatere informacije so netočne, medtem ko so informacije v italijanščini jasnejše - V občinskem središču v Ul. Genova tudi slovenska lepaka Popis prebivalstva je v polnem teku. Vprašalnik na spletni strani je do sedaj izpolnilo že skoraj 3,5 milijona ljudi, tudi v tržaški občini ga je že marsikdo izpolnil v slovenskem jeziku. Kot so nam povedali, je za to dovolj 10 do 15 minut, po končanem izpolnjevanju pa ostane potrdilo v elektronski obliki. Sicer se je že izkazalo, da vsebuje slovenska popisna pola kar nekaj napak. Med temi so tudi take, ki morebiti lahko povzročijo nevšečnosti ali zmedo, lahko pa celo odvrnejo od izpolnjevanja v slovenščini, češ da je v italijanščini »lažje« ali vsekakor »varnejše«. Kot so nas opozorili, je na tretji strani vprašalnika v slovenščini zapisano, da se morajo družine z več kot tremi člani obrniti na občinsko upravo oziroma na občinska središča. Toda to ne drži, ker to velja za družine z več kot šestimi člani, ki morajo v tem primeru dvigniti dodatne popisne pole. V italijanski različici vprašalnika je torej pravilna informacija, v slovenski pa ne. V občinskem središču v Ul. Genova, ki sicer ne sodi med od zakona št 38/01 zaščitena območja, so medtem v notranjosti razobesili dva lepaka z informacijami o popisu v italijanskem in dva lepaka v slovenskem jeziku. V središče prihaja praviloma veliko ljudi, ki sprašujejo pojasnila. Eno okence je posvečeno pomoči pri izpolnjevanju, drugo je za izročitev vprašalnikov. V občinskem centru je seveda mogoče tudi dvigniti popisne pole v slovenskem jeziku. Na okencu sicer svetujejo, naj občani vprašalnike v slovenščini, ki jih je treba izročiti skupaj s tistimi v italijanščini (slovenske pole so namreč v tržaški občini anonimne, medtem ko so podatki družinskega poglavarja in geslo na italijanskih), nato izročijo v občinskih centrih. V tej zvezi velja poudariti, da je mogoče izpolnjene vprašalnike v slovenščini skupaj z italijanskimi popisnimi polami izročiti tudi v poštnih uradih, kot to velja za vse italijanske državljane. Spomnimo naj, da so občinska središča v tržaški občini tako razporejena: za zahodni in vzhodni Kras je središče na Opčinah v rekreatoriju Fonda Savio (Ul. Doberdo št. 20/4, v pritličju, telefonska številka 0400646151 in 0400646153). Za Rojan, Greto, Barkovlje, Kolonjo in Škor-kljo je središče v občinski izpostavi na Trgu Roiano št. 3 (pritličje, tel. št. 040412248). Za Sv. Vid in Staro mesto je središče v Ul. Combi št. 13 (pritličje, tel. št. 0409852936, 0409852937). Za Sv. Ivan, Lonjer, Kjadin in Rocol je središče na sedežu rajonskega sosveta pri Bošketu na Sv. Ivanu (Rotonda del Boschetto št. 6, drugo nadstropje, tel. št. 0409852938 in 0409852939). Za rajona v novem mestu in pri novi mitnici je središče v Ul. Genova št. 6 (pritličje, tel. št. 0406754615 in 0406758013). Za Sv. Jakob, Škedenj in Čarbolo je središče v Ul. Valmaura št. 2 (pritličje, tel. št. 0409852935 in 0409852944), za Katinaro, Valmauro in Naselje sv. Sergija pa bo središče v Ul. dei Macelli št. 3 (pritličje, tel. št. 0409852934 in 0409852943). Vsa središča so odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 8.30 do 13.30. A.G. V občinskem centru v Ul. Genova je tudi mogoče dvigniti slovenske popisne pole kroma / SVET Sreda, 9. novembra 2011 7 bazovica - Struktura nadaljuje s svojim dragocenim delovanjem Slovenski dijaki iz Nabrežine danes v didaktično-naravoslovnem centru Center pa je izgubil svojo avtonomijo, gozdni čuvaji še ne vedo, kdo ga bo upravljal Po vročem koncu oktobra, ko je njegova usoda nevarno zanihala na nitki, didaktično-naravoslovni center v Bazovici nadaljuje s svojim delovanjem. Navidezno tako, kot pretekli mesec, v resnici pa precej drugače. Pet gozdnih straž, ki jim je pretila prisilna premestitev v postaje gozdnih čuvajev na Opčinah in v Devinu, je ostalo v Bazovici, center pa je izgubil status samostojne strukture. Dober teden po ukinitvi njegove avtonomije ni še jasno, kdo jo bo odslej upravljal. Začasno naj bi spadal v okvir postaje tržaških gozdnih čuvajev na Opčinah, a o tem niso deželne oblasti izdale nobenega uradnega sporočila in tudi gozdni čuvaji niso prejeli nobenega uradnega akta. Zato tudi ni znano, kdo bo odločil, kaj bo s 40 tisoč evri, ki jih je center prejel za ponatis nekaterih publikacij, za ureditev drugega gradiva in za nadgradnjo didaktičnih pripomočkov, pa tudi za ureditev v didaktične namene dveh bližnjih jam, ene na območju gozda Salzer na Padri-čah, druge pa v Bazovici (jame B'č, nekdanjega zaklonišča, ki se nahaja v bližini bazovskega Kala). Oktobrski zaplet z usodo centra je imel svoje posledice. Gozdni čuvaji še zadnji dan oktobra niso vedeli, ali bodo novembra ostali v Bazovici. Zato so morali na vrat na nos »zamrzniti« nekatere za november napovedane obiske šol, zastalo pa je običajno delo za pripravo koledarja obiskov, kar so opravljali predvsem v oktobru. Kljub težavam je struktura tudi v prvih dneh novembra delovala. V nedeljo je bil didaktično-naravoslovni center odprt, njegovo didaktično delovanje bo že od danes dalje spet steklo s polno paro. Danes bodo na primer obiskali center dijaki nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine, 25. novembra pa so ga bodo ogledali šolarji osnovne šole iz Postojne, osem razredov, 73 učencev. Včeraj so gozdni čuvaji opravljali svoje redno delo: trije v poslopju postaje zraven centra, dva sta bila dopoldne na pregledu gozdnih poti na Kokoš. Opravljala sta klasično delo gozdnih čuvajev, ki pa ga je deželni odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo Claudio Violino omalovaže-valno ocenil kot »rekreacijo«. Violino je enkrat obiskal center v Bazovici, lani ob predstavitvi vodnika po gozdnih poteh Furlanije-Julijske krajine, h kateremu je prispeval spremno besedo. Zaustavil se je ob vhodu in ko je opazil, da med dobrodošlicami v 23 jezikih ni furlanskega »Mandi«, je vprašal zakaj. Od- Dijaki nižje srednje šole Iga Grudna si bodo danes ogledali didaktično-naravoslovni center kroma govorjeno mu je bilo, da je bil center urejen z evropskim prispevkom, zato tudi dobrodošlice v uradnih jezikih, držav, ki so bile takrat, leta 2008, članice Evropske unije. Odgovor odbornika ni prepričal ... Drugače je bil do strukture v Bazovici razpoložen njegov predhodnik. Ob vhodu v sedež čuvajev ob centru visi priznanje, ki ga je bil didaktično-naravoslo-vni center deležen 12. julija 2005 ob praz- niku sv. Ivana Gualberta, patrona gozdnih čuvajev. Priznanje sta podpisala odbornik Enzo Marsilio in centralni direktor od-borništva za kmetijstvo Augusto Viola. M.K. veliki trg - Javno zborovanje gibanja ogorčenih Nočemo povprečnosti! Mladi in manj mladi nanizali seznam problemov in zahtev - Prihodnja pobuda že v petek anketa spletnega dnevnika Mladi protestniki uživajo veliko podporo Protesti proti pohlepu finančnega in gospodarskega kapitalizma uživajo veliko podporo tudi med obiskovalci spletnih strani Primorskega dnevnika. Protestnike je podprlo kar 79 odstotkov sodelujočih v anketi in le 21 odst. te protestne akcije ne odobrava. Podpore mladim, ki niso odgovorni za hudo krizo, plačujejo pa največje posledice, so prišle do izraza tudi na vseh podobnih spletnih anketah občil v Sloveniji in Italiji. V sosednji državi je tako žela veliko podporo med ljudmi miroljubna zasedba ploščadi pred ljubljansko Borzo. Napis na pročelju njenega sedeža je po zaslugi mladih, ki tam še šotorijo, postal Boj za. Da tudi Tržačani in Tržačanke podpirajo mlade so dokazale skupščine »ogorčenih« na Velikem in na Borznem trgu. Mnogi mimoidoči so se ustavili na trgih in pozorno poslušali stališča in mnenja protestnikov. Podpirate svetovne proteste proti pohlepu finančnega in gospodarskega kapitalizma? Da (124) Ne (33) 79 % 21 % -J rri T ' __________ www.primorski.eu Veliki trg se je včeraj spet spremenil v demokratični, predvsem pa informativni oder, s katerega so mladi ogorčeni ponovno nakazali svoje želje in zahteve. Gibanje #Occupy Trieste je v zadnjih tednih preraslo višješolsko sfero in se s protestnim šoto-riščem na tržaškem osrednjem trgu razširilo na univerzitetne študente, na prekerne delavce, upokojence in na vse tiste, ki se ne prepoznavajo v današnji potrošniški in brez vrednotni družbi, kjer ni dostojanstva in kjer so pravice posameznika največkrat kršene. V luči svetle ideje »ljudje pred profitom« so na zborovanju pred županstvom nanizali več težav, ki jih želijo rešiti. Prva je moratorij podjetja AcegasAps oz. želja po garancijah proti odklopu osnovnih storitev - plina elektrike in vode zaradi stiske z rokom plačevanja in želja po ureditvi opazovalnice nad vse širšo revščino. Ravno tako žgoče je vprašanje pravice do stanovanja. Številne so družine brez strehe nad glavo, kljub temu, da je v mestu veliko nezasedenih stanovanj: mladi zahtevajo popis le-teh. Seveda niso mogli mimo pravice do izobraževanja, h kateri so ogorčeni študenti pristavili zahteve po popustih na knjigah in gledaliških, po brezplačnih javnih prevozih in po manjši denarni podpori. Uprli so se deželnemu zakonu o mladih, ki po njihovem mnenju spodbuja nezdravo konkurenco, podpira podjetništvo in prosti trg. Izobraževanje je zanje temeljnega pomena, slednje pa gre najprej mimo šole, pravzaprav šolskih poslopij, ki se rušijo, medtem ko za to zadolžene uprave, v prvi vrsti deželna, nikakor ne ukrepajo in ne po- Veliko ljudi je prisluhnilo zahtevam ogorčenih mladih in manj mladih kroma skrbijo za strokovne preglede struktur. Kritično je stanje tudi na univerzi, kjer krčijo štipendije, menze in njihovo ponudbo in hočejo ukiniti ustanovo za pravico do študija Erdisu - mladi se temu in stalni rasti univerzitetnih taks srčno upirajo. Zaustavili so se tudi pri stanju okenca za delo oz. divje liberalizacije upravljanja zaposlitvenih seznamov in vmešavanja privatnikov vanje. Dokazali so tudi, da jim ni vseeno za okolje, saj si prizadevajo za energetsko varčne politike, ki bi okrepile javne prevoze, obstoječo železniško traso (proti visokohitro-stni železnici TAV) in danes nične železniške povezave. Želijo si samopostrežno izposojo koles, preverjanje škodljivosti ške-denjske železarne ali jasnejšo shemo ločevanja odpadkov. Zadnja na seznamu, vendar med pomembnejšimi je tudi točka o zakonu o prekinitvi nosečnosti oz. o neokusnih deželnih proti-splavnih bonusih. Na njihove zahteve so včeraj skušali vsaj okvirno odgovarjati predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat (prisotne so bile tudi nekatere pokrajinske odbornice in svetnice), rektor Francesco Peroni, predstavnica deželnega šolskega urada. Mladi ogorčeni se zavedajo, da je zahtev veliko in sploh niso skromne, vendar gre navsezadnje za njihovo in našo prihodnost - »ne smemo se zadovoljiti s povprečnostjo, ki nam jo ponujajo.« Prihodnjo pobudo snujejo že v petek. Za kaj bo šlo, nam niso želeli razkriti, »saj so presenečenja lepa, če ostanejo taka.« Sara Sternad občina dolina Boljunec: Gorica še ni nared Uradno odprtje prenovljenega glavnega trga v Boljuncu (Gorice), ki je bilo napovedano za to soboto, so preložili na nedeljo, 20. novembra. Novico o preložitvi odprtja je včeraj popoldne potrdila dolinska županja Fulvia Premolin, ki odložitev pripisuje nekaterim tehničnim težavam. Gre za probleme, ki so vezani na dokončno ureditev parkirišča, ter vodne pipe, ki jo bodo pravočasno namestili do prihodnje nedelje. »Preložitev ni vezana na nezadovoljstvo nekaterih nad novo podobo in novo ureditvijo trga. Gre vsekakor za precej osamljene proteste,« je prepričana županja. V Boljuncu so se v prejšnjih razširile govorice, da nameravajo nekateri trgovci, ki imajo obrate na Gorici, javno izpričati nezadovoljstvo nad »novim« trgom. Pripravljali naj bi neke vrste protest, ki je menda še vedno »v zraku«. Omenjeni trgovci se sklicujejo na nek dokument-peticijo proti novi cestni ureditvi in proti omejitvi parkirnih mest na trgu, ki ga je menda podprlo več kot tisoč podpisnikov. Črpalkarji razdeljeni, kako bo s stavko? Napovedana stavka bencinskih črpalkarjev za ohranitev t.i. davčnega bonusa, ki naj bi se bila začela sinoči ob 19.30 in naj bi trajala do petka, morda ne bo tako hudo prizadela avtomobilistov. Stanovske organizacije so se namreč razdelile, saj sta organizaciji Figisc in Anisa, ki naj bi združevali veliko večino črpal-karjev v Italiji in tudi v Furlaniji Julijski krajini, po včerajšnjem sestanku na ministrstvu za gospodarski razvoj stavko preklicali, saj je ministrstvo zagotovilo ohranitev davčnega bonusa v velepopravku k odloku o stabilnosti. Ta zagotovila pa ne zadostujejo za organizaciji Faib in Fegica, ki pa sta stavko potrdili. Začetek stavke je bil napovedan za sinoči ob 19.30 na navadnih cestah in ob 22. uri na avtocestah. Črpalke naj bi bile zaprte do petka zjutraj, ko naj bi ob 6. uri začele obratovati tiste na avtocestah, ob 7. uri pa ostale. Kako bo razkol med organizacijami vplival na potek stavke v FJK - in posledično tudi v Trstu - se ne ve, čeprav bi spričo podatka, da se večina črpalkarjev prepoznava v siglah Fi-gisc in Anisa, lahko sklepali, da ne bo tako množična kot napovedano. V Trebčah o starih in novih izletih V Ljudskem domu v Trebčah si bo danes mogoče ogledati posnetke izletov, ki so jih odborniki SKD Primorec organizirali v lanski sezoni, in sicer izleta v Bolnico Franjo (10. aprila) in štiridnevnega potovanja po Balkanu (od 2. do 4. junija). Na srečanju, ki se bo začelo ob 20.30, bo govor tudi o novih društvenih izletih. Skupina 85 vabi v Istro Tržaška Skupina 85, ki pogosto zahaja v Istro, prireja v nedeljo, 20. novembra, umetniško obarvan izlet s postanki v Hrastovljah (cerkev sv. Trojice), Labinu (spomenik Matiji Vlačicu) in Beramu (cerkev sv. Device). Predviden odhod je ob 8. uri s Trga Oberdan, »istrsko« kosilo ob 14.30, prihod v Trst okrog 20. ure. Vpisnina znaša 45 evrov, obvezne rezervacije do nedelje, 13. novembra, na štev. 040 21 26 36 - 338 741 71 05 - 040 21 71 372. 192 Petek, 11. novembra 2011 TRST / dsi - Na ponedeljkovem večeru predstavitev knjige Pozabljeni Kras Možje v vojni umrejo, ko nanje pozabijo Avtorji dela, kije izšlo pri založbi Mladika, so M. Juren, P. Pizzamus in N. Persegati »Možje v vojni ne umrejo, ko jih pokopljejo, temveč v trenutku, ko pozabijo nanje.« To so besede dobrega poznavalca dogajanj prve svetovne vojne Antonia Scrimalija in avtorja spremne besede knjige, ki je izšla pri založbi Mladika ob koncu poletja z naslovom Pozabljeni Kras. Ofenzive v jeseni 1916. Knjiga je nastala izpod peresa treh avtorjev: Mitje Jurena, Paola Pizzamusa in Nicole Persegatija. V Peterlinovi dvorani je o knjigi spregovorila najprej Nadia Roncelli v imenu založbe. Dejala je, da zajema pričujoča knjiga snov dveh krajših publikacij manjšega formata, ki sta izšli v Vidmu, v primerjavi s katerima je slovenski prevod bogat z barvami, zemljevidi so lepo vidni in berljivi, fotografije so nove, nekatere celo prvič objavljene (iz vojaškega arhiva v Rimu). Knjiga je zamišljena kot vodnik po prizoriščih bojev na soški fronti na območju Krasa, kjer so se med avgustom 1916 in oktobrom 1917 vrstili tragični vojni dogodki, ki so terjali ogromno človeških žrtev. Zajema čas od šeste italijanske ofenzive, ko je italijanska armada prišla na zahodni rob goriškega Krasa, pa do novembra istega leta, ko so Italijani v sedmi, osmi in deveti soški bit- Jutri prikaz filma Glinščica, princesa doline Danes, ob 18.00 uri, bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu predstavitev novega dokumentarnega filma Glinščica, princesa doline, ki ga je realiziral Tiskovni urad Dežele FJK- Televizijske produkcije v sodelovanju z Občino Dolina. Snemanje se je začelo januarja leta 2009 in je trajalo približno tri leta, film pa prikazuje enega najpomembnejših naravnih okolij v Furlaniji Julijski krajini v različnih letnih časih. Zgodovina, ljudske tradicije, legende in biorazličnost se križajo v pripovedi proze in poezije: od Kosovela do Luzija, od Magrisa do Alde Merini. Posebno zanimiv je del posvečen posebnim dodatkom, v katerem so soudeleženi izvedenci in docenti tržaške univerze. Dokumentarec bo na voljo v italijanski, slovenski in angleški različici in ga bosta urad deželnega naravnega Rezervata na Občini Dolina Valle (www.riservavalrosandra-glin-scica.it - 040-8329237) ter urad za stike z javnostjo avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, na podlagi prošnje brezplačno nudila ustanovam, šolam in društvom. ki zavzeli Veliki hrib, Pečinko, Pečino, Lu-katič, Sela na Krasu in prišli do Kostanjevice. Po predlaganih poteh se lahko poda vsak bralec, saj so ofenzive natančno obravnavane. Kar se slovenskega zgodovinopisja tiče, je knjiga posebnost, ker so avtorji črpali iz italijanskih virov, ne pa iz av-stroogrskih, kot se ponavadi dogaja. Knjiga je nastajala počasi, saj je bilo treba združiti ves material in ga prevesti v slovenščino, za kar je poskrbel Vinko Avsenak. Zanimivo je dejstvo, da se Mitja Juren iz Gorice in Paolo Pizzanus iz Milj ne ukvarjata poklicno z raziskovanjem. To počneta v prostem času, pri čemer sta oba člana Skupine za raziskovanje in študije prve svetovne vojne pri tržaškem planinskem društvu Societa Alpina delle Giulie. Mitja je dober poznavalec Krasa, saj se že mnogo let posveča raziskavam tudi najbolj skritih krajev soške fronte v Italiji in Sloveniji, poleg tega je član društva Soška Fronta iz Nove Gorice, Paolo pa že veliko let raziskuje bojišča na italijanskem in slovenskem Krasu, pri čemer se še posebej posveča raziskovanju vojaških napisov in obrambnih sistemov obeh vojsk. književnost - Nov roman Na kvesturi erotično obarvani Heinichen V atriju tržaške kve-sture bodo danes ob 18. uri predstavili nov kriminalni roman nemškega pisatelja Veita Heinichena (na sliki), ki že vrsto let živi pod Križem (v hiši s čudovitim razgledom na morje, ki ji Križani pravijo pri Lutzu). Glavni protagonist romana Nessuno da solo (Nihče sam), ki ga je izdala založba e/o, je tudi tokrat policijski komisar Proteo Laurenti, ki se je tokrat zapletel v ljubezensko zgodbo s svojo zdravnico Gemmo, kar je naredila tudi njegova žena. To vsekakor ni erotični roman, temveč klasična de-tektivka, v kateri se pojavlja nadebudna Angležinja, tudi sama žrtev erotičnega škandala s prepovedanimi »vročimi« fotografijami. Gre za političarko, ki od daleč spominja na Margareth Thatcher, ki si je kot kraj za počitnice izbrala Gradež. Mozaik zgodb, raznoraznih ukan in dogodivščin v zaradi naraščajoče gospodarske in družbene krize precej osiromašenem Trstu, ki ga Laurenti-Heinichen podoživlja nekoliko od zunaj. Nov roman nemško-tržaškega pisatelja bo predstavil novinar Giovanni Marzini, glavni urednik deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino. Predstavitev bosta uvedla kvestor Giovanni Padulano in občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani, sledila po pokušnja pristnih vin kraških vinarjev Edija Kanteta, Mateja Lupinca, Sandija Skerka in Beniamina Zidaricha, za katero bo poskrbel gostinec Bruno Vesnaver (gostilna Giovanni in restavracija Antica Ghiacceretta). Včeraj danes Ob avtorjih je o delu spregovorila tudi urednica založbe Mladika Nadia Roncelli kroma V knjigi so dobro uporabljeni dokumenti, ki so jih avtorji našli v arhivih, za kar ima posebne zasluge prav Pizzamus, ki je na tem področju doma, saj obiskuje vse manjše občinske arhive po Italiji in išče dnevnike ter druge pomembne zapise in pričevanja. Sam Mitja Juren je tudi pohvalil knjigo, saj »so včasih knjige z zgodovinsko tematiko napisane tako, da se razume avtorjevo nepoznavanje terena, ker črpajo podatke samo iz arhivov. Pri naši knjigi pa se podatki dopolnjujejo s petimi nakazanimi potmi«. Tudi Scrimali je podal svoja razmišljanja oziroma čustvene spomine na šestdeseta leta, ko je sprejel povabilo polkovnika Abrama Schmida in se z njim povzpel na koto 208 jug in prehodil ta predel. Še posebno komenski Kras mu je prirasel k srcu, ker ga je čutil kot svojega: »Spoznal sem prebivalce in ohranil z njimi prijateljski odnos. Z njimi sem podo-živel bolečine, ko so bili izgnani s Krasa.« Juren in Pizzanus sta ob koncu večera DSI prikazala redkim poslušalcem tudi projekcijo slik, zemljevidov, obzidja starih vojaških pokopališč in grafite, ki so jih vojaki vrezovali v kraški kamen. (met) Danes, SREDA, 9. novembra 2011 TEODOR Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 16.42 - Dolžina dneva 9.47 - Luna vzide ob 15.44 in zatone ob 5.33 Jutri, ČETRTEK, 10. novembra 2011 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,8 stopinje C, zračni tlak 1022,3 mb raste, vlaga 63-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 12. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino »Morilska elita«; 16.05, 18.20, 20.40 »Oropaj bogataša«; 15.30, 18.00, 20.30 »Tin Tin 3D«; 16.00, 18.30, 20.50 »Trgovci s časom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 16.20, 20.15, 22.15 »Co-lazione da Tiffany«; 18.30, 22.15 »Insidious«; Dvorana 3: 16.20, 20.00, 22.15 »Warrior«; 18.15, 20.15 »Bar sport«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Il domani che verra«; 18.30 »Le av-venture di Tin Tin: Il segreto dell'uni-corno - 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«; Dvorana 2: 17.40, 20.20, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 19.50, 22.00 »L'amore all'improvviso - Larry Crowe«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti idioti«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »La krypto-nite nella borsa«. M Izleti SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 3385953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 333-1157815 (Ladi). Id Osmice AMBASCIATORI - 16.50, 18.35, 20.25, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 22.00 »Pina«. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »Co-lazione da Tiffany«; 16.15 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 16.30, 20.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 2D«; 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 18.30 »This must be the place«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un amore all'improvviso - Larry Crow-ne«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.10, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.00, 18.50, 21.40 »War-rior«. FELLINI - 16.30, 20.15, 22.20 »L'amo-re all'improvviso«; 18.15 »Una sepa-razione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10 20.10, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05 »Quando la notte«; 22.10 »Carnage«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »En dan«; 18.10 »Jeklena moč«; 18.20, 20.20 »Johnny English 2«; 16.40 »Medvedek Pu«; 16.20 »Oskrbnik«; 20.40 »Sanjska hiša«; 18.00 »Trije mušketirji 3D«; 16.10 »Winx klub: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 19.00 »Trije mušketirji 3D«; 17.25 »Winx club (sinhro.)«; 19.25, 21.25 »Para-normalno 3«; 15.50, 18.25 »Footloose«; 21.00 »Jeklena moč«; 21.30 BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PRI DEVINŠČINI ima ob priliki Sv. Martina odprto osmico ŠD Kontovel. Vabljeni. V SOŠČEVI HIŠI NA PROSEKU je ob priliki Sv. Martina odprta osmica Godbenega društva Prosek. Vabljeni. Loterija B. novembra 2011 Bari 67 11 79 76 71 Cagliari 20 71 21 S7 42 Firence 47 44 46 7 21 Genova 16 1B 6B 7B B6 Milan 7B S 60 33 49 Neapelj 61 S7 4 9 31 Palermo 60 46 24 43 4B Roma S1 BS 32 S2 42 Turin BB 62 7B 12 13 Benetke SB 34 32 27 B7 Nazionale 6S 2 73 S9 43 Super Enalotto Št. 134 23 52 71 74 78 86 jolly 54 Nagradni sklad 2.538.400,49 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.930.784,63 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 42.306,68 € 1.024 dobitnikov s 4 točkami 371,83 € 38.795 dobitnikov s 3 točkami 19,62 € Superstar 4 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 4 dobitniki s 4 točkami 37.1B3,00 C 225 dobitnikov s 3 točkami 1.962,00 C 3.137 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 20.266 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 48.244 dobitnikov z 0 točkami s,00C / SVET Sreda, 9. novembra 2011 9 r Damijan Iz srca ti želimo vse najboljše Daša, Danja, Deva, Dunja, Fabio, nona Jelka, Majna in Aljoša ¿i Čestitke ... 30poljubčkov na vsako stran ti pošiljata Danja in Deva. Danes na Proseku praznuje rojstni dan ALAN BLASON. Bratec Erik mu bo pomagal ugasniti 2 svečki na torti. Mnogo sreče, zdravja in veselja mu želita nono Renato in nona Miranda. Čestitkam se pridružujejo vsi, ki ga imajo radi. Ü3 Obvestila TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, info@skladmc.org. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od danes, 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. KMEČKA ZVEZA vabi danes, 9. novembra, v društveno gostilno na Pro-seku na srečanje »Kletarjenje v preteklosti in danes«. Dr. Mario Grego-rič se bo pogovarjal z vinarji Andrejem Prašljem, Andrejem Boletom in Stankom Radikonom. KRUT obvešča, da bo potekal tečaj o preprečevanju urinske inkontinence danes, 9. in 16. novembra. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8, tel. 040 360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: danes, 9. in Skd Tabor 16. novembra: »Tiskanje s krompirjem« in »Risanje v reljefu«; 11. novembra: »Iz praznih vazic«, »Z lesenimi skipalkami«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: danes, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PROJEKT JEZIKLINGUA - niz brezplačnih jezikovnih delavnic namenjenih predšolskim otrokom in njihovim staršem danes, 9. novembra, ob 16.30 na sedežu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8. V okviru delavnic bomo obdelali šest različnih tematik s področja otroške nege, igre in prehrane, s pomočjo katerih bomo poglobili znanje slovenskega jezika. Kontaktni naslov: info@jezik-lingua.eu. SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Trebče v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov danes, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKA SKUPNOST ZGONIK vabi svoje člane, somišljenike in prijatelje na občni zbor sekcije, ki bo danes, 9. novembra, v osmici v Saležu. Prisotna bosta tudi pokrajinski tajnik Peter Močnik in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo danes, 9. novembra, v Tržaško knjigarno na »Kavo s knjigo... s presenečenjem«. Začetek ob 10. uri. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org. SPDT vabi na predavanje uglednega tržaškega botanika, prof. Livija Pol-dinija na temo Invazivke - zdravju in okolju škodljive tujerodne rastlinske vrste. Predavanje bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 2. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi v četrtek, 10. novembra, ob 17.00 v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo Bolečine v prsnem košu sladkornega bolnika. Predaval bo kardiolog Zdravstvene enote št. 1 dr. Giorgio Faganello. Vabljeni so vsi! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 11. novembra, ob 18. uri potopisno predavanje, ki ga je pripravila Biserka Cesar: »Etiopija... 13 mesecev sonca«, v Baru (Razdrto); ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližji polni luni, po potopisnem predavanju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na DANES, 9. novembra 2011, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Potopisno predavanje štiri nepozabna potovanja p0 indiji V sliki in besedi bosta deželo predstavila MARKO MILKOVIČ in ALMIRA SITAR dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na Martinovanje v nedeljo, 13. novembra, ob 18. uri v prostorih Mladinskega krožka. Večer bodo obogatili MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in dijaki geometrske smeri DTTZG Žiga Zois iz Trsta z veseloigro »Kam so izginili sendviči z mortadelo?«. Slovesna sv. maša bo ob 11. uri v cerkvi sv. Martina na Brcah. Vabljeni. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« v Domu Železničarskih delavcev - Na-brežina postaja, ki se bo odvijal do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. KRAŠKA PODRUŽNICA DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA prireja v sodelovanju s Klubom Kraški dren in Društvom diabetikov Sežana 17. tradicionalno prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa«, ki je posvečena svetovnemu dnevu srca in bo potekala v ponedeljek, 14. novembra, s pričetkom ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani. V preddverju Kosovelovega doma bodo od 15.00 do 17.30 izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, kisika v periferni krvi, sladkorja in holesterola s svetovanjem. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 333-1109675 ali 328-5761251. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljano v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška 20. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. 0 Prireditve SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 9. novembra, ob 20.30 v mali dvorani potopisno predavanje Štiri nepozabna potovanja po Indiji. Predstavitev Marko Milko-vič in Almira Sitar; 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC Okusi Krasa, okusi Sv. Martina je na ogled v Kulturnem domu na Proseku do četrtka, 10. novembra. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi člane in prijatelje na družabno srečanje »50. prazniku na- proti... « ob ogledu video posnetkov s preteklih izvedb Praznika češenj - v soboto, 12. novembra, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. TFS STU LEDI vabi v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na večera »Čez tri gore, čez tri dole «. V soboto, 12. novembra, ob 20.30 »Pevski večer«. Sodelujejo: MPZ Hrast iz Doberdoba (dir. H. Lavrenčič), MPZ Voci di Parma iz Parme (dir. A. Remigio), ZPS Stu ledi, umetn. vodja K. Lavrenčič. V nedeljo, 13. novembra, ob 17. uri »Folklora s plesom in glasbo«. Sodelujejo: otroška folklorna skupina nemške manjšine v Karniji »Is guldana pearl«, folklorna skupina »KTD Moščanci« iz Moščancev, istrska glasbena skupina »Vruja« in tržaška folklorna skupina »Stu ledi«. SKD IGO GRUDEN vabi na koncert vokalne in instrumentalne skupine »Kat-izbor Catticoro« v nedeljo, 13. novembra, ob 18. uri, Kulturni dom v Nabrežini; sodeluje Mladinska vokalna skupina Igo Gruden. Vabljeni. SKD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 13. novembra, ob 17. uri na ogled igrice osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka (Prosek-Konto-vel) »Čiren čaj in juha, kokos pokos, kvak kvak«. Avtor Feri Lainšček, režija Nicole Starc. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in založba Mladika vabijo v ponedeljek, 14. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na večer »Pisatelj Rebula v italijanščini« ob izidu dveh knjig Alojza Rebule v italijanskem prevodu. Ob prirediteljih bodo spregovorili Marija Pirjevec, Božo Rustja, pisatelj Alojz Rebula in prevajalka Martina Clerici. Zapela bo vokalna skupina Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine pod vodstvom Jerice Rudolf. Začetek ob 20.30. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v torek, 15. novembra, ob 20. uri na potopis Katje Kjuder »Moj Kurdistan«. S slikami in pripovedovanjem bo občinstvo spoznalo deželo, ki je po svetu večinoma poznana le po vojnah in kršenju človekovih pravic, a v resnici ponuja obiskovalcu tudi lepe stvari: pisano naravo, bogato arheološko dediščino in najpomembnejše: gostoljubje. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. KUBA, otok revolucije, cigar, glasbe in ruma - potopisno predavanje Sonie Covolo bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. S Mali oglasi 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. GOSPA IŠČE katerokoli zaposlitev. Poklicati tel. št.: 320-6303821. IŠČEMO LISO - triletno psičko pasme Zlati prinašalec. Izgubila se je v soboto, 29. oktobra, v okolici Praprota. Tel. št. 392-5594992. ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, 75 kv.m, v zasebni hiši nad Trstom, v mirnem okolju in z lepim razgledom na morje; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. PRODAM AVTOSEDEŽ - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM kraško skrinjo iz orehova le- sa vso pobarvano z vzorci rož, velikost: 160x55x52. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM štiri aluminijasta platišča za avto land rover discovery; tel. 3284650354. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. UGODNO PRODAMO dvodružinsko hišo (170 kv.m stanovanja) novogradnjo v neposredni bližini Kopra; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. Prispevki V spomin na drago Jano darujeta Anica, Nataša in Zmaga 60,00 evrov za združenje Amici Hospice Pineta Onlus. Mila in Damijan Gruden darujeta 500,00 evrov za MePZ Igo Gruden v Nabrežini. V spomin na botro Amalijo Čufar vd. Pečar darujeta Marica in Marta Bo-gatec 30,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Angela Blažino darujeta Neda in Zmago 15,00 evrov za KD Prosek - Kontovel in 15,00 evrov za FC Primorje. ^ Zapustila nas je naša draga Danica Vidmar vd. Malalan Zalostno vest sporočajo hčeri Slavica in Irenka z družinama ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga jutri, v četrtek, 10. novembra, od 10.00 do 11.40. Zarni pogreb bo v torek, 22. novembra, ob 14.00 v cerkvi sv. Jerneja na Opči-nah. Zahvaljujemo se doktorju Jevnikarju in vsem, ki so nam blizu v tem trenutku. Opčine, 9. novembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage Danice Vidmar sočustvujejo s Slavico in Irenko Darinka, Petrica in Pavel z družinami 9.11.2006 9.11.2011 Edi Kalc Pustil si neizmerno praznino. Vsi tvoji Padriče, 9. novembra 2011 9.11.1991 9.11.2011 Nadja Dolenc - v Zerjal Ob 20-letnici smrti se je z ljubeznijo spominjamo vsi njeni Opčine, Trst, 9. novembra 2011 10 1 2 Petek, 11. novembra 2011 TRST / radio trst a - Od 8.10 do 11.00 ure Zabavno jutranje radijsko srečanje Boris Devetak o zasnovi in vodenju popularne oddaje, ki gre v eter od ponedeljka do petka Jutranje ure na radiu Trst A so v zadnjem času še bolj zabavne in ironične, za jutranjo razvedritev pa skrbijo različni vo-diteljski pari. V novi dan nas vsak dan peljejo Marko Sancin, Tamara Stanese, Alenka Florenin, Loredana Gec in Boris Deve-tak. O letošnji satirični oddaji, ki je postala zelo popularna, smo se pogovarjali z Borisom Devetakom, ki nam je zaupal, kako je oddaja nastala, izvedeli smo marsikaj zanimivega o slovenski satiri, iz pogovora pa smo prišli tudi do zaključka, da je za vodenje tovrstne oddaje nujno potreben tudi smisel za samoironijo. Vaša oddaja je nova, a je v kratkem času doživela izjemen uspeh. Kaj porečete na to? Nam morda lahko postrežete s podatkom, koliko poslušalcev imate? Ta oddaja, ki gre v eter vsak dan od ponedeljka do petka od 8.10 do 11.00 ure, je nastala z namenom da bi še dodatno razžive-la jutra na radiu Trst A. Naš cilj je bil, ko smo snovali načrt skupaj z odgovorno urednico programskega oddelka Martino Repinc, ustvariti lahkotnejšo jutranjo oddajo, ki bi pritegnila čimveč poslušalcev. Ker je skoraj triurna oddaja velik zalogaj, z Markom Sancinom nisva sama, ampak so nama na pomoč priskočili kolegi uredniki, voditelji in režiserji. Tako se ob Marku Sancinu izmenjujemo pred mikrofonom ob ponedeljkih Alenka Florenin, ob torkih Tamara Stanese, ob sredah in petkih sem v oddaji tudi jaz, in ob četrtkih Loredana Gec. Seveda ne smemo pozabiti na dežurno ekipo režiserjev, ki nam dnevno priskoči na pomoč: to sta v prvi vrsti Luana Grilanc in Katerina Citter, nato pa še Jan Leopoli, Živa Pahor, Ines Škabar in asistentka programa Nataša Ferletič. Če je oddaja uspešna ali ne, lahko ugotavljamo samo preko števila telefonskih kontaktov ali preko spleta (Facebook) ali pa z neuradnim preverjanjem na terenu ob večjih manifestacijah ali prireditvah. Nimamo namreč nobene tehnične naprave ali drugega načina za merjenje po-slušanosti naših oddaj. Bi nam na kratko povedali, kako poteka pripravljanje skorajda triurne jutranje oddaje? Priprave potekajo sproti vsak dan, dežurna voditelja poskrbita za tekste, rubrike in pogovore, glasbeni izbor sva prevzela San-cin in jaz, prav tako tudi snemanje kabaretnih vložkov, pri katerih sodelujejo še avtorji in igralci Tjaša Ruzzier, Maja Gal Štromar, Matjaz Šmalc, Marjan Kemperle, Alen Kon-čar in režiserka Katerina Citter. Vi in vaš kolega Marko Sancin si, kot že rečeno, voditeljska stola delita še s tremi damami. Kako bi opisali to sodelovanje? Boris Devetak Resnica je malce drugačna, Marko me je opeharil: ker je pač nepopravljiv ženskar, si deli stol s tremi damami, to so Tamara Sta-nese, Alenka Florenin in Loredana Gec, jaz pa z nobeno ... Kdo pa piše tekste za vašo oddajo? Za tekste smo zadolženi voditelji in avtorji humorističnih vložkov, oziroma delo je organizirano tako, da vsak voditeljski par pripravi svoj dan. V oddaji so med drugim prisotni vsi elementi dobre satire. Katero temo najraje obdelujete? Najraje obdelujemo zamejske zdrahe, pa čeprav postajajo zaradi okostenelosti akterjev, že malo ponavljajoče ... Se strinjate, da sta - na splošno - politika in šport neprecenljiva vrelca dobrih šal? Drži. Vendar satira ne bi obstajala, če ne bi jemala v poštev poleg politike tudi vere, smrti in seksa. Se morda za svojo voditeljsko vlogo zgledujete po kom? Mislim da ne. Tu pa tam sem sigurno koga "oropal" in mu kaj pokradel, vendar imam že toliko let za sabo, da upam, da se kdo zgleduje po meni ...ha,ha,ha ... In če ostanemo pri satiri. V Italiji je političnih satir kar nekaj. Kaj porečete na to, da je satira v Sloveniji skorajda izumrla? Osebno mislim, da je v Sloveniji satira še vedno živa, vendar je ni več na vidnem mestu. Razlogov je več, glavni pa je, po mojem mnenju, da uredniki radijskih in tv oddaj raje podpirajo ljudski humor (vice, štose ipd) kot pa politično satiro. In tako imajo mir v hiši. Mislim, da eden od razlogov tiči tudi v majhnosti države. Slovencev nas je malo, skoraj vsi smo v žlahti in prej ali slej se zgodi, da se ob streljanu satiričnih puščic, mimogrede komu zameriš. In veste kakšne so posledice, če se zamerite lastni žlahti ... Svoj-čas sem bil redaktor, soavtor in igralec hu-moristične oddaje Tv Poper in sem to doži- vel na lastni koži, zato me ne čudi, da je satira v Sloveniji nekoliko zanemarjena. Potem pa je tu še dejstvo, da se Slovenci radi sme-jemo napakam drugih "bivših bratskih narodov", na lastne pa prevečkrat pozabljamo. Dejstvo pa je tudi, da na satiro gledajo določeni vplivni gledališki krogi slabšalno . Štirikrat na teden berete tudi odlomke iz našega dnevnika. Poleg aktualnih novic izbirate tudi tiste, ki so bile objavljene pred več desetletji. Po kakšnem ključu izbirate stare novice? Je ta izbor čisto naključen? Ideja se je porodila na začetku sezone in smo se z Gabrijelo in Ksenijo, gonilni sili Narodne in študijske knjižnice v Trstu, dogovorili, da bi nama iz tedna v teden poiskali in fotokopirali prve strani Primorskega dnevnika iz leta 1945. Ključ izbire je zelo enostaven: novo izdajo Primorskega dnevnika primerjamo s Primorskim dnevnikom, ki je izšel istega dne leta 1945. To je edini ključ, po katerem se orientiramo. Potem pa preberemo novice na prvih straneh in to je vse. Mimogrede se občasno zgodi, da so si nekatere novice, časovnemu razmahu navkljub, večkrat podobne. Glede na to, da političnih dogodkov in z njimi povezanih afer ne bo nikoli zmanjkalo, se vam za delo ni bati, kajne? Do penzije smo gotovi. Vsaj upamo ... Soneta Čoralič Srečanje o vinifikaciji v priredbi KZ Kmečka zveza prireja v sklopu prireditev, ki spremljajo tradicionalno praznovanje sv.Martina na Proseku, srečanje o vinifikaciji. Na srečanju se bo agronom Mario Gregorič pogovarjal z znanimi in uveljavljenimi vinogradniki in vinarji. Udeleženci srečanja, ki bo danes ob 20 uri v Zadružni gostilni na Proseku, bodo lahko sledili izvajanju vinarjev o njihovem načinu vinifikacije in o razlogih, ki so jih usmerjali pri izbiri. Prepletali se bodo stroka, osebne izkušnje in tradicija. Cilj večera pa je predvsem ta, da poslušalci lahko izvejo za različne pristope do vinifikacije. Le-ti so odvisni predvsem od organolep-tičnih lastnosti, ki jih vinar hoče dati svojemu vinu, od večje ali manjše navezanosti na tradicijo ter o zahtev in pričakovanj trga, kateremu namenja proizvajalec svoj proizvod. Predvsem pa se bodo lahko poslušalci prepričali, da o vinarstvu in o vinifikaciji lahko stroka in izkušnje odkrijejo še marsikaj neznanega tudi še najbolj izkušenim in strokovno pripravljenim vinarjem. Ne glede na njegovo znanje in izkušnje, bo vsak poslušalec, proizvajalec vina ali samo ljubitelj tega proizvoda, odšel iz srečanja z bogatejšo vinsko kulturo. Te pa ni nikoli preveč. Samo kulturen pristop do vina nam omogoča, da ga znamo primerno oceniti in vzpostaviti z njim pravilno razmerje. (-mg-) skd škamperle - V novo sezono tudi z uricami pravljic Pravljice o prijateljstvu Za začetek je Biserka Cesar pripovedovala zgodbico o Žogi za vse - Prihodnje srečanje bo 24. novembra Utrinek z ene izmed lanskih uric pravljic pri Sv. Ivanu opčine - Danes zvečer v priredbi SKD Tabor Po Svetlani Makarovič ...Indija V nedeljo so na Opčinah gostili pesnico Svetlano Makarovič - Nocoj potopisno predavanje Marka Milkoviča in Almire Sitar o Indiji Potem ko je Svetlana Makarovič s svojim pripovedovanjem islandske Sage o Hallgerd, ob spremljavi izvrstnega pianista Milka Lazarja prevzela in navdušila opensko publiko, Skd Tabor tokrat vabi na potopisno predavanje v Indijo. Kdor se odpravlja v to deželo, pričakuje vrhunsko doživetje po deželi, kjer se danes smeješ in jutri jokaš - vsak indijski trenutek je močan in človeku daje, ga spremlja, bogati in včasih tudi spremeni. Vsakega obiskovalca preseneti raznolikost dežele, pa tudi velika nasprotja med bogastvom in revščino, veličastno preteklostjo in moderno sedanjost, materialnim in duhovnim življenjem ... Obisk Indije je enkratno doživetje, ki ga ne boste nikoli pozabili. Po velikosti obsežna, po kulturi tradicionalna, versko raznolika ter zgodovinsko bogata, vedno in povsod kontrastna, kot brezno brez dna; vedno znova vredna občudovanja, nikoli do konca raziskana. Kako pa sta Indijo doživljala predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in soproga Almira Sitar, ki sta v Indijo odpotovala kar štirikrat? Na to vprašanje bo mogoče odgovoriti danes zvečer, ko bosta svoje vtise posredovala na večeru Indija - štiri nepozabna potovanja, ki ga s pričetkom ob 20.30 prireja Skd Tabor v mali dvorani Prosvetnega doma. ¿r ¿V' Milko Lazar in Svetlana Makarovič med nedeljskim nastopom na Opčinah kroma Pri slovenskem kulturnem društvu Škamperle pri sv. Ivanu so spet začeli z že ustaljenimi pravljičnimi uricami. V četrtek, 27. oktobra, je bilo na vrsti prvo v nizu osmih srečanj, ki bodo enkrat mesečno potekala vse do konca maja. Ure pravljic so namenjene otrokom iz vrtca in prvih razredov osnovne šole, njihov cilj pa je predvsem spodbujanje slovenske besede in seznanjanje s slovensko literaturo. Letošnja vezna nit vseh srečanj, ki jih bo vodila Biserka Cesar, bo prijateljstvo. Otroci bodo vsakič prisluhnili pravljici o prijateljstvu in se o le-tem tudi pogovarjali. Na prvem srečanju je številna skupina otrok poslušala pravljico Brigitte Weninger Žoga za vse. Zgodba pripoveduje o prijateljih živalih, ki si med seboj delijo vse, tudi žogo, ki je njihova najljubša igrača. Načrte pa jim prekriža polh Grega, ki jim žogo ukrade. Na koncu pa miška Maruša in prijatelji le prepričajo Grego, da jim žogo vrne in da se še on z njimi igra. Pred poslušanjem poučne pravljice je Biserka otroke naučila pesem o prijateljstvu, ki so jo nato vsi skupaj zapeli. Po koncu pravljice pa si je še vsak otrok izdelal svojo žogo iz riža in balončkov, s katero se bo lahko igral s svojimi prijatelji. Prihodnje srečanje bo v četrtek, 24. novembra, ko bo na vrsti pravljica Lahko noč, prijatelj Urše Krempl. / KULTURA Sreda, 9. novembra 2011 1 1 literatura - Ob izidu dveh knjig tržaške esejistke Marija Pirjevec, graditeljica mostov med književnostma Pri založbi Mladika izšel njen izbor Rebulovih novel, v kratkem pa tudi nova zbirka esejev Marija Pirjevec spada med tiste intelektualce, ki že več desetletij gradijo mostove med slovensko in italijansko kulturo. Pisalo se je leto 1974, ko je pri Založništvu tržaškega tiska izšla njena italijanska študija o Srečku Kosovelu (tomajski pesnik je bil tudi predmet njene diplomske naloge, s katero je na tržaški filozofski fakulteti zaključila študij slovenskega jezika in književnosti). Skoraj petindvajset let kasneje (2008) je izšlo njeno monumen-talno delo L'altra anima di Trieste, ki je končno zapolnilo veliko vrzel: bogat izbor pesmi, novel, odlomkov in esejev, ki italijanskemu bralcu približa tržaške Slovence. Med tema dvema »mejnikoma« so se na knjižnih policah pojavili številni članki, knjige, antologije v italijanskem in slovenskem jeziku, ki jih je napisala ali uredila Marija Pirjevec. Tržaška slavistka (rojena v Sežani leta 1941) pa je slovenski jezik in književnost dnevno posredovala tudi stotinam dijakov slovenskih šol in študentom tržaške filozofske fakultete oziroma visoke šole za prevajalce in tolmače. Marija Pirjevec bo okrogel življenjski jubilej, ki ga praznuje v teh dneh, proslavila kar se da delavno. Pravkar namreč zaključuje svojo najnovejšo zbirko esejev Tržaški književni razgledi, ki naj bi še pred koncem meseca izšla pri tržaški založbi Mladika. Pri isti založbi pa je že izšla knjiga La vigna dell'imperatrice romana (Vinograd K« M , * .FFÍIJLA LA VTGNA DELUIMPERATRICE ROMANA rimske cesarice), ki prinaša izbor dvanajstih novel izpod peresa Alojza Rebule. V italijanščino jih je prevedla Martina Cle-rici, izbor pa si je zamislila in ga uredila Marija Pirjevec, ki je želela italijanskim bralcem predstaviti osrednje motive Re-bulovega pisanja. Izbor zaobjema tako njegove najstarejše kot novejše novele in bralcu približa Rebulovo doživljanje antike, odnos do italijanskega povojnega sveta in boga, trpljenje Slovencev pod fašizmom, povojne ideološke delitve. Knjigo bodo v ponedeljek zvečer (ob 20.30) predstavili v Društvu slovenskih izobražencev. Dan kas- Marija Pirjevec, desno izbor novel Alojza Rebule, ki si ga je zamislila tržaška esejistka kroma neje bo v knjigarni Minerva (ob 18. uri) predstavitev, namenjena italijanskim bralcem, v sredo pa še goriškemu občinstvu (dvorana Della Torre ob 18. uri). Še en doprinos Marije Pirjevec h grajenju prepotrebnih mostov med slovensko in italijansko književnostjo, med slovenskimi in italijanskimi bralci. (pd) trst - Sezona Koncertnega društva Norma Winstone trio za uvod Na večeru je umetniški vodja Nello Gonzini prejel priznanje za štiridesetletno delo - Izjemoma je bil uvodni večer jazzovsko obarvan Jazz, tokrat v interpretaciji Norme Winstone, Glauca Veniera in Klausa Gesinga, je bil izjemoma gost Koncertnega društva f org. Handmade Hindi Zahra Alternative - world music, soul EMI / Blue Note Records, 2010 Handmade ni ravno najnovejša plošča, izšla je namreč marca lani, a sem se vseeno odločil, da o njej spregovorim, saj gre za malo glasbeno posebnost: mešanico jazz in soul glasbe s severnoafriškimi ritmi in blues glasbo. Avtorica glasbe in besedil je tridesetletna Hindi Zahra. Glasbenica se je rodila v Maroku, s šestnajstim letom pa se je preselila k očetu v Pariz, kjer se je sama naučila igranja kitare. V teku nekaj let je spisala preko petdeset komadov, od katerih je enajst posnela na ploščo Handmade. Glasbenici je namreč glasbena založba Blue Note records, ki spada pod okrilje večje EMI, ponudila glasbeno pogodbo in dala mladi Hindi priložnost, da se predstavi na mednarodni glasbeni sceni. Pesmi z določenega zornega kota spominjajo na komade bolj znane ameriške pevke Norah Jones, a tudi na tiste imenitnih glasbenikov, kot so na primer Manu Chao, Jack Johnson, Billy Holliday, idr. Album Handmade sestavlja enajst komadov, traja pa približno štirideset minut. Pri snemanju plošče je mladi glasbenici priskočil na pomoč španski kitarist Thomas Naim. Prvi komad Beautiful Tango nekoliko spominja na uspešnice znanega Tonina Carotoneja, medtem ko je naslednja Oursoul bolj soul pesem, v kateri se je Zahra odločila za svoj materni jezik, ki ga v Maroku govorijo Berberi. Fascination je balada v angleškem jeziku, Set Me Free pa je verjetno najbolj rokerski komad albuma s ponavljajočim se refrenom »Please Set Me Free«. Kiss & Thrills je umirjena in »zapeljiva« pesem, prav tako pa tudi naslednja At The Same Time, med poslušanjem katere nam misli uidejo k preminuli angleški zvezdi Amy Winehouse. Imik Si Mik je prijetna, vesela pesem, v kateri prepleta Zahra več jezikov, Music pa je ravno tako rokerska kot prejšnja Set Me Free, medtem ko je naslednja Stand Up eden najboljših komadov plošče, posebna različica reggae glasbe, ki bi jo lahko preimenovali v »arab-reggae«. Album zaključujeta bolj umirjeni Don't Forget in Old Friends. Nedvomno nadpovprečen prvenec! Rajko Dolhar Mala slovesnost je bila uvod v 80. sezono tržaškega Koncertnega društva. Umetniški vodja Nello Gonzini je prejel plaketo za štiridesetletno delo v odboru in petindvajsetletno umetniško vodstvo, ob njem se je na odru zbral celotni odbor s predsednikom Neriom Be-nellijem, po zahvalah in čestitkah pa se je odprla jubilejna sezona, tokrat z dokaj drzno izbiro, kajti gostoval je jazz ansambel Norma Winstone trio. Želja, da bi se v društvo včlanilo čimvečje število mladih, je najbrž botrovala odločitvi, sicer pa je bil prvi koncert edini odmik od klasične smeri, ki jo društvo vsako leto začrta v skladu s svojimi smotri in okusi članov. Norma Winstone je angleška pevka, ki ima za seboj že več kot petintrideset let ugledne kariere: ne moremo je prištevati med zvezdnice, njeno petje lebdi med intimnostjo in ustvarjalnostjo in se zna zelo okusno in tankočutno spojiti z instrumenti. Njena partnerja sta bila furlanski pianist Glauco Venier, nekoliko zadržan, toda muzikalen in fleksibilen pianist, ter bolj izstopajoči nemški saksofonist Klaus Gesing, ki je izvedbe popestril s pravimi virtuoznimi podvigi. Trio je predstavil izbor pesmi, ki so jih podpisali sami interpreti (Venier je črpal iz furlanske poezije, besedila za Gesingove pesmi pa je spisala Winsto-nova), dodal pa je tudi par znanih son-gov, kot n.pr.Nilssonov Everybody's talking. Najlepši trenutki večera so bile improvizacije, v katerih sta se prepletala pevkin glas in odlični saksofonist, tudi pianist je znal muziciranje obogatiti z okusnim in premišljenim nadgrajevanjem glasbene zamisli. Iz seznama pesmi bi lahko izluščili Gesingovo Pots & Pans in Waitsovo S.Diego Serenade, sicer pa je koncert vseskozi potekal na dobrem nivoju, čeprav brez viškov, ki bi izzvali brezpogojno navdušenje. Trio je na predvečer tržaškega koncerta zelo uspešno nastopil v beneškem gledališču La Fenice in tudi tržaško občinstvo je lepo sprejelo nekoliko nevsakdanjo ponudbo. Aplavzi so nagradili posamezne pesmi in na koncu iztržili kar dva dodatka. Katja Kralj koncerti V teh dneh tudi Dylan, Kravitz, De Gregori Bob Dylan, Mark Knopfler, Elton John, Lenny Kravitz in Smashing Pupkins. To so le nekatera imena glasbenikov, ki bodo novembra nastopili v naši okolici. Že jutri bosta v Padovi - Pala Fabris ob 21. uri - nastopila zelo znana obraza svetovne glasbene scene, ki sta združila moči za res nepozabno glasbeno turnejo. Ni nujno, da je združitev dveh kakovostnih izvajalcev zagotovilo za vrhunske rezultate, a Mark Knopfler in Bob Dylan sta s svojo odmevno svetovno turnejo »Show & Concerto Tour« dosegla ravno to. Bivši pevec skupine Dire Straits in Bob Dylan se bosta na odru vrstila vsak s svojo skupino, a tudi v skupnih nastopih. Vstopnice so v prodaji po 92 € (oštevilčene) oziroma 57,50 € (neoštevil-čene tribune), medtem ko je stojišče že razprodano. V petek ob 21. uri bo na vrsti še kralj angleške glasbe, sir Elton John. Koncert, ki bi moral biti poleti v Izoli, so premestili časovno in geografsko. Angleški interpret, ki je v dolgi karieri prodal na milijone izvodov svojih albumov, bo nastopil v ljubljanskih Stožicah. Predstavil bo številne velike uspešnice, kot so I'm Still Standing, Crocodile Rock, Candle In The Wind, Your Song, Saturday Night's Alright, Rocket Man, Sacrifice, Don't Let The Sun Go Down On Me, Sorry Seems To Be Hardest Word, saj gre za »Greatest hits tour«. Kot posebna gosta bosta koncert odprla izvajalca poznana pod imenom 2Cellos. Vstopnice v predprodaji po 43 €. Teden kasneje, 18. novembra, bi vas morala želja po kakovostni glasbi znova peljati proti zahodu, sicer nekoliko bližje, v Pordenon, kjer bo v t.i. skladišču Giordani nastopil Francesco De Gregori, še eden izmed legendarnih italijanskih kantavtorjev. De Gregori je pravkar zaključil turnejo z Luciom Dallo, tokrat pa bo nastopil še sam. Vstopnice dobite v predprodaji po 25,30 €, medtem ko bo cena na dan koncerta 22 €. Na tistem območju bo še en zanimiv koncert. V športni palači Pa-laverde v Trevisu bo v nedeljo, 20. novembra, (ob 21. uri) nastopil Lenny Kravitz. Gre za koncert v sklopu Black & White Europe turneje. Kot posebni gost bo prisotne kratkočasil tudi Raphael Saadiq. Vstopnice dobite v predprodaji po 51,70 € za stojišče in neoštevilčeno zgornjo tribuno, 69 € za oštevilčeno spodnjo tribuno. Isti kraj, ista športna palača tudi za koncert Zucchera, ki bo v Tre-visu nastopil 24. novembra (ob 21. uri). Po izjemnem prodajnem uspehu zadnjega albuma Chokabeck se je Zucchero podal na svetovno turnejo, ki je bila tako uspešna, da se je moral Adelmo Fornaciari odločiti za nove koncerte; eden izmed teh bo v naši bližini. S svojimi značilnimi blues uspešnicami in energičnim nastopom tudi tokrat ne bo razočaral (vstopnice v prodaji od 46 do 80,50 €). V športni dvorani San Lazza-ro v Padovi boste lahko 29. novembra prisluhnili zvokom skupine The Smashing Pumpkins, ki so letos prebili mejo 30 milijonov prodanih albumov. V Italiji sta predvidena le dva koncerta: 28. novembra v Milanu in dan kasneje v Padovi. Vstopnice so v prodaji po 34,50 oziroma 40,50 €. Serijo kakovostnih novembrskih koncertov zaključujejo člani legendarne hard rock skupine Whi-tesnake, ki bodo v sredo, 30. novembra, gotovo napolnili ljubljansko Halo Tivoli. Vstopnice so na razpolago v predprodaji (običajna prodajna mesta in spletne strani www.even-tim.si in www.vstopnice.com) po 31 € (tribune) oziroma 34 € (parter). (I.F.) 196 Četrtek, 10. novembra 2011 KULTURA / sodobna glasba - Festival Trieste Prima Poklon Giampaolu Coralu Za začetek žlahten koncert Združenje Chromas se je želelo pokloniti spominu pobudnika mednarodnih glasbenih srečanj Pisati glasbo iz lastne nuje, iz iskrenega nagiba, ki se ne ozira na modne trende, na kulturno-komercialno politiko založnikov in agencij, kompozicija kot intro-spektivna, večkrat tudi boleča avtoanaliza, bogata na etičnih vrednotah , glasba, ki noče biti dekorativna oprema, temveč izziv k razmišljanju: to so bili principi, ki so vodili delo Giampaola Corala, skladatelja, docenta in kulturnega delavca, čigar prerana smrt je prekrižala veliko ustvarjalnih načrtov, ni pa prekinila poti, ki jo je pokojni umetnik začrtal. Združenje Chromas se je svojemu ustanovitelju poklonilo s knjigo, ki priča o dragocenem delu, o pomenu, ki ga imajo Mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima ne samo v Trstu, temveč v širšem evropskem prostoru. Knjigo Al di la' dei confini Preko meja - je v knjigarni Lovat predstavil Renzo Cre-sti, dolgoletni Coralov prijatelj, ki je z občutenimi besedami orisal skladateljev lik; ob predsedniku združenja Adrianu Martinolliju je spregovoril tudi Carlo De Incontrera, pobudnik združenja Arte Viva, ki je v šestdesetih letih začelo orati ledino, ob smrti Miele Reine l.1972 pa zamrlo ter prepustilo svojo dediščino mladim, zavzetim in osveščenim glasbenikom. Listanje knjige, ki poleg prispevkov pokojnega Corala, njegove žene Monike Verzar, Renza Crestija, Carla De Incontrere in Adriana Martinollija vsebuje tudi CD, odpira izredno zanimiv vpogled v ustvarjalno in po-ustvarjalno zgodovino petindvajsetih let. Že v naslovu knjige je razpoznaven moto »preko meja«, ki ga je Coral udejanjal kljub ideološkim pregradam, ki omejujejo kulturno vizijo mnogih naših someščanov: skladatelji ter izvajalci, ki so oblikovali koncerte, so prihajali iz najrazličnejših dežel Vzhodne Evrope, od takratne Sovjetske zveze preko Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije itd, poleg najpomembnejših predstavnikov zahodnoevropske in ameriške glasbe. Bogata je prisotnost slovenskih glasbenikov: Aleksander Rojc, Corrado Ro-jac (v različnih vlogah harmonikarja, čelista, pianista in danes tudi skladatelja), Vojko Cesar, Beatrice Zonta, Ve- Koncertni niz je letos uvedel Kammerchor Saarbrücken, (na levi sliki), desno pa Renzo Cresti na predstavitvi knjige Al di la' dei confini - Preko meja kroma sna Zuppin, Črtomir Šiškovič, Iztok Kodrič, Aleksandra Pertot, Simona Slokar, Igor Starc, Neva Merlak, Irena Pahor itd., pa najimenitnejši ansambli in solisti iz Slovenije, od Vinka Globokarja do Slovenske filharmonije,skrat-ka, neprecenljivo delo, ki je istočasno ovrednotilo mlade ustvarjalce in poustvarjalce ter v našem mestu zapolnilo globoko vrzel. Združenje Chromas je gostovalo tudi na pomembnih mednarodnih prireditvah ter si pridobilo ugled resne inštitucije, spletali pa so se tudi prijateljski odnosi, ki so utrdili tranzverzalne vezi med oblikovalci nove glasbe: 480 skladateljev in preko sto skladb, ki so doživele praizvedbo na festivalu, so dovolj zgovorne številke, združenje pa se je obvezalo, da bo Coralovo dediščino ohranjalo in razvijalo. Koncert, ki je odprl letošnja srečanja, je bil nadvse žlahten in nabit s simboliko. Kammerchor Saarbrücken, ki je v tržaški Luteranski cerkvi že v prejšnjih letih navdušil občinstvo, je svoj nastop začel s skladbo Giampaola Corala Uvod; trijezičen tekst, angleški po Shakespearju, italijanski po Danteju in slovenski po Gregorčiču, se preliva v očarljivih zvočnih kombinacijah dvojnega zbora. Kljub kompleksnosti zasnove ima skladba sporočilno jas-nino, ki jo je odlični zbor pod vodstvom Georga Grüna podal s pretanjenim občutkom. Morda so že mimo časi, ko so predstavniki najtrše avantgarde v eksperimentalni mrzlici izmaličili človeški glas. Vse skladbe na programu so izražale spoštovanje in občudovanje komponistov do neizčrpnih možnosti človeškega organa, posebno zanimiva pa je bila kompozicija Mauricia Kagla iz l.1982: Rrrr je hermetični naslov skladbe, ki se poigrava s fonetičnimi posledicami črke r, z domiselnostjo in ironijo, ki je razpoznavna značilnost argentinskega umetnika. Ustvarjalna fantazija je tu dosegla res osupljive viške, cerkveni oboki so lepo podkrepili originalne in zabavne stvaritve, ki so med resnobo in parodijo prehajale od requiema do ljubezenske pesmi. Ob delu z izredno fleksibilnim in dobrim ansamblom je tudi zborovodja Geor Grün začel preizkušati svo- jo skladateljsko žilico. Tokrat je predstavil svojo najnovejšo skladbo z naslovom Mors et vita duello. Praizvedba je razkrila mavrično bogastvo ansambla, kjer so ženski glasovi ustvarjali svetle zvočne pramene, moški pa pri-trkovali z resnobnim alleluja. Tudi Burkhard Kinzler že več let pozna odlike zbora, za katerega je l.2007 spisal Übermahlung-Prepleskanje. Zasnova, ki jo je Kinzler nadgradil in korenito predelal, so Tallisove Lamenta-tiones Jeremiae: del zbora, ki se je razporedil na koru, je pel originalno melodijo, ostali pevci pa so v preprosto linijo vpletali svoje glasove. Pred dvema letoma je Corrado Rojac spisal prvi del skladbe Im Frühling-Spomladi-, ki jo je nemški zbor uspešno predstavil na tržaškem festivalu, skladatelj pa je svoje delo dopolnil ter prvemu stavku Leise dodal še dva. Težko bi Rojac našel boljše interprete: srebrni sij sopra-nistk, ki se prepleta z žametnim moškim recitativom, brezhibna izpeljava sinkopiranih postopkov, prameni ozkih intervalov, ki se kopičijo v kompleksnih a dopadlji-vih harmonskih kombinacijah, vse to je osmislilo poezijo Georga Trakla ter ji vtisnilo čustvenost, ki sicer ni obarvana z mediteransko toplino, je pa podana na visokem tehničnem nivoju. Nekaj pomislekov je izzvala le poslednja skladba, priredba znamenitega Mahlerjevega Adagietta iz 5.sim-fonije: Clytus Gottwald je neizrekljivo nežnost godal in harfe skušal preliti v vokalno inačico, ob tem pa je tvegal osladnost, ki je Mahlerjevi glasbi povsem tuja. Neoporečna izvedba šestnajstih vokalnih linij je vsekakor navdušila polnoštevilno občinstvo, ki je z gromkimi aplavzi nagradilo res izjemen ansambel: Grün je kot dodatek izbral Coralov Uvod, kot izraz hvaležnosti in spoštovanja do skladatelja, ki je pustil globoko sled v srcih vseh, ki so ga poznali. Katja Kralj Wunderkammer in ljudska glasba Začelo se je popotovanje po Italiji preteklih stoletij festivala Wunderkammer, ki je odprl svojo magično skrinjo glasbenih biserov v enem od najlepših tržaških salonov, kot je velika dvorana Prefekture na Velikem trgu. Rolf Lislevand na teorbo, Pao-la Erdas na čembalo in André Li-slevand na violo da gamba so ustvarili »pogovore« različnih strun s skladbami italijanskih in francoskih avtorjev 16. in 17. stoletja. Dolgoletna tekma med umetniki sosednih držav se je na tem koncertu zaključila brez zmagovalcev, saj bi težko zbirali med ekspresivno intenzivnostjo skladbe Francoisa Couperina in prikupnostjo skladb Francesca Corbette, kitarista na dvoru Sončnega kralja. Vezna nit izbranih skladb je bila improviza-cijska narava, ki je preizkusila mu-zikaličnost in odlično tehniko kitarista, obvladanje zvočnih nians čembala in bravuroznost komaj osemnajstletnega violista. Neposrednost ljudskega izraza pa bo prevzela zvesto publiko festivala na drugem koncertu, ki bo na sporedu danes ob 20.30 v dvorani Bar-toli tržaškega gledališča Rossetti, kjer bo skupina Al Qantarah nastopila z barvitim programom skladb iz si-cilske srednjeveške zakladnice. Ud, daf, kastanjete, darbuka, symphonia in ljudska glasbila bodo z neobičajnimi zvoki pričarali arabske, bizantinske, normanske, provansalske prizvoke otoške tradicije. (ROP) Od petka v Trstu sedmi Artefatto Artefatto je že prijetna stalnica v tržaški kulturni ponudbi, saj gre za večjo skupinsko razstavo mladih umetnikov, ki jo Občina Trst prireja v sodelovanju z združenjem GAI (mrežo javnih uprav, ki spodbujajo mladinsko ustvarjalnost). Letos je med soorganizatorji tudi Bjcem, mednarodna mreža 73 organizacij iz dvajsetih držav. Moto letošnje izvedbe je Motus Ur-bis (Gibanje mesta), predvideni pa sta dve razstavi in sicer v gledališču Miela in na Postaji Rogers, na katerih se bodo predstavili predvsem umetniki iz Furlanije Julijske krajine. Spomladi bo na sporedu še večja mednarodna razstava. Slavnostno odprtje bo v petek, 11. novembra, ob 20.30 v Mieli, kjer sta predvidena tudi plesna perfor-mancaLabel (Martin Romeo) in DJ set, ki ga bo izoblikovalo pet tržaških didžejev. Več informacij (in razpored delavnic) na spletni strani www.artefat-to.info. deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja furlanije julijske krajine Didaktična pripomočka za branje zgodovine in »premičnih meja« severno-jadranskega prostora Predstaviti spremembe mej, ki jih je tok zgodovine zarisal v severno-jadranskem prostoru, s ciljem temeljitega spoznavanja politične, diplomatske, socialne in kulturne dediščine obravnavanega območja, v katerem se je samo v 20. stoletju zvrstilo na oblasti šest različnih državnih formacij in še večje število političnih režimov. Gre za vsebine, ki jih zaobjema založniški projekt Il tempo dei confini, katerega je pred nedavnim izdal Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja Furlanije Julijske krajine in avtor katerega je Franco Cecotti, kateremu je pri delu pomagal Dragan Umek. Zgodovinski atlas, ki bo nemara italijanskemu učnemu kadru predstavljal dragoceno didaktično sredstvo pri posredovanju zgodovinske snovi, vključuje prikaz mobilnosti mej Severnega Jadrana med letoma 1748 (začetek izvajanja hegemonije Avstrije nad italijanskimi deželami) in 2008 v širši kontekst Stare celine. Delo omogoča jasno in urejeno kronološko primerjavo premikov mej, demarkacijskih in upravnih črt v specifičnem geografskem prostoru ter določa soočanje različnih krajevnih stvarnosti v srednje-evropskem, balkanskem in širšem sre- dozemskem ter bližnje-vzhodnem kontekstu. S časovnega vidika se je avtor odločil za primerjavo sprememb v obdobju, ki ga je zaznamoval prehod iz držav tako imenovanega starega režima k nacionalnim državnim enotam, ki so se od začetka 19. stoletja dalje pričele progresivno uveljavljati na evropskih tleh. Raziskava omogoča razmislek o začetnem ustanavljanju nacionalnih držav, krizi večjezičnih cesarstev in njihovi posledični počasni agoniji, utrditvi nacionalizmov in totalitarnih držav v teku 20. stoletja; pregled širitve kolonialne ekspanzije evropskih držav v Severni Afriki in na bližnjem Vzhodu vse do orisa nedavnega razpada Jugoslavije in nekaterih drugih socialističnih držav. Delo želi dejansko izpostaviti dejstvo, da mobilnost meja, ki je zaznamovala severno-ja-dranski prostor (Benetke-Koroška-Kvarner), ne predstavlja nikakršne posebnosti ali izjeme (kot se jo dejansko obravnava v italijanskem javnem mnenju), pač pa pravilo v srednje-evropskem in širšem kontekstu. V konkretnem atlas omogoča italijanskim profesorjem, da spoznajo, denimo, potek koroškega plebiscita, ozemlje zadrske enklave med obema vojnama, območja, ki jih je italijanska vojska zasedla v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno vse do aktualnih vprašanj razmejitve Piranskega zaliva in regionalizacije slovenske države. Istočasno z izdajo zgodovinskega atlasa, ki vsebuje 75 zemljevidov in številne tematske poglobitve (zanimiv je dodatek, v katerem so objavljeni toponimi severno-jadranskega prostora v hrvaščini, italijanščini, nemščini in slovenščini), je deželni zgodovinski Inštitut predstavil javnosti tudi publikacijo z naslovom Un'epoca senza rispetto (urednik Fulvio Pappucia), ki nudi zanimiv didaktični pripomoček za poglobitev teorij, katere so med koncem 19. stoletja in prvo svetovno vojno sestavili nekateri vidni kulturni in politični predstavniki (Angelo Vivante, Ruggero Timeus, Henrik Tuma) tedanjega t.i. avstrijskega Primorja v okviru avstro-ogrske monarhije. Kaže, da vsebujejo razprave, v katere so se spuščali avtorji večjezičnega cesarstva v zatonu, marsikateri tehten nasvet, ki bi ga vsakršna moderna politika o integraciji-razlikovanju nacionalnega vprašanja znotraj Evropske unije morala upoštevati. Matej Caharija NviIffivFOKUSU. Poljanka Dolhar, novinarka Zaupajte nam. Potrdite naročnino za leto 2012. Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej: Primorski dnevnik boste do konca leta 2011 prejemali brezplačno! Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun St. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu XPrimorski " dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji / SVET Sreda, 9. novembra 2011 198 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu tržič - Preiskava karabinjerskega oddelka NOE Zaradi nezakonite trgovine z odpadki osem aretiranih V termoelektrarni A2A plačevali tudi žagovino, ki jim je niso nikoli dostavili Na zapisnikih je zgledalo, da je v tržiško termoelektrarno zapeljalo trideset tovornjakov, v resnici pa jih je žagovino dostavilo le deset. Milansko podjetje A2A je tako kar nekaj časa plačevalo po 98 evrov na tono tudi žagovino, ki mu je v resnici niso nikoli dostavili, kar je seveda okoristilo kriminalno združbo, ki jo je razkrinkal karabinjerski oddelek NOE iz Vidma. V okviru preiskave, ki jo je vodil tržaški protimafijski oddelek, so ugotovili tudi nezakonito trgovino z oljčnimi tropinami, ki so jih uvažali iz Tunizije in jih sežigali v Tržiču. Preiskava se je zaključila včeraj, ko so karabinjerji še pred zoro aretirali osem ljudi in preiskali sedež petih podjetij iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Lombardije. Na zahtevo tržaškega javnega tožilca Giorgia Mililla je sodnik za predhodne obravnave iz Trsta Guido Patriarchi odredil aretacijo 36-letnega Lorisa Boseggie iz kraja Brendola pri Vicenzi, sicer predstavnika podjetje Friul Pellet iz Koprivnega, in 51-letnega Roberta Ferrarija iz Verzellina, ki je poverjeni upravitelj podjetja Comagri iz Treviglia pri Bergamu. Za ostalih šest osumljencev je sodnik odredil hišni pripor, vsem pa sta skupni obtožbi združevanja v zločinske namene v škodo države in zasebnikov ter overitve lažne vsebine. Preiskava je razdeljena v dva dela. Prvi del zadeva uvoz večje količine oljčnih tropin iz Tunizije, za katere so izdali ponarejene certifikate, češ da gre za bioma-so s popolnoma različnimi lastnostmi. Zaradi ponarejanja omenjenih certifikatov je Ferrari osumljen tudi nezakonite trgovine z odpadki, ki naj bi jo vodil s pomočjo uslužbenca tržiške termoelektrarne A2A, 61-letnega Giuseppeja Piccinija iz Vidma. Slednji naj bi proti plačilu dovoljeval sežiganje oljčnih tropin v tržiški termoelektrarni, čeprav je njihova kalorična vrednost nižja od zahtevane. Da sta goljufijo lahko speljala do konca, sta potrebovala ponarejene certifikate, ki bi dokazovali višjo kalorično vrednost od dejanske. Certifikate jima je zagotovil 45-letni Tržačan Moreno Rudes, lastnik laboratorija Tiss iz Doline, ki mu je pri nezakonitem početju pomagal 25-letni sodelavec, Tržičan albanskega rodu Hanry Sadiraj. Drugi del preiskave zadeva na goljufiv način napihnjene količine žagovine, ki naj bi jo dostavljali tržiški termoelektrarni. Za dostavo sta skrbeli podjetji Friul Pellet iz Koprivnega in Blu Service iz Brendole pri Vicenzi, ki je opravljala vlogo posrednika s pomočjo dveh uslužbencev podjetja, ki ima v zakup raztovarjanje tovornjakov na ploščadi ob termoelektrarni, in sicer 49-letnega Sergia Caveja iz Trsta in 36-letnega Brazilca z bivališčem v Villi Vicen-tini Jovandija Da Silve. Poleg omenjenih je v hišnem priporu še 34-letni Diego Gob- Karabinjerji so včeraj preiskali ploščad pred tržiško termoelektrarno, kamor so dostavljali žagovino in oljčne tropine bonaventura bo iz Grancone pri Vicenzi, družbenik podjetja Ecopolis iz Brendole pri Vicenzi, ki je skrbelo za dostavo žagovine. V okviru preiskave je bilo prijavljenih drugih osem oseb; karabinjerji so preiskali sedeže podjetij Co-magri, Ecomar, ki je lastnik hal za skladiščenje tropin, Friul Pellet, Blu Service ter Morandi in Bortot iz Trevisa, ki sta skrbela za dostavo žagovine. (dr) tržič - Podjetje Friul Pellet služilo 150.000 evrov mesečno Sežgali vsaj Družba A2A 50 tisoč ton oljčnih tropin : Zdravje ni bilo ogroženo Karabinjer z vzorcem žagovine V tržiški termoelektrarni so sežgali vsaj 50.000 ton oljčnih tropin, iz družbe A2A pa opozarjajo, da zdravje ljudi ni nikakor bilo ogroženo. Karabinjerji oddelka NOE iz Vidma so v okviru preiskave o nezakonitem trgovanju z odpadki ugotovili, da je podjetje Friul Pellet iz Ko-privnega vsak mesec z napihovanjem podatkov o dostavljeni žagovini zaslužilo okrog 150.000 evrov. Za vsak ponarejeni podatek so vpleteni uslužbenci prejeli po 1.500 evrov, svoj delež pa je prejel tudi zaposlen pri podjetju A2A. Preiskava se je pričela marca letošnjega leta, potem ko je prijavo vložilo ravno vodstvo družbe A2A. V večmesečnem delu so preiskovalci razkrinkali kriminalno združbo in aretirali osem oseb. Dva osumljenca sta zaprta v zaporih v Vicenzi oz. Bergamu, ostali pa so v hišnem priporu. Iz družbe A2A so sporočili, da so se odločili za suspenzijo uslužbenca, ki je vpleten v preiskavo. Poleg tega pojasnjujejo, da niso bili seznanjeni z neprimernostjo dostavljene biomase, saj iz ponarejenih certifikatov enostavno ni bilo mogoče razumeti, da gre za oljčne tropine s popolnoma različno kalorično močjo. »Na vrhu dimnika termoelektrarne smo vseskozi preverjali emisije v ozračje, ki niso nikoli presegle dovoljenih vrednosti,« poudarjajo iz družbe A2A in trdijo, da zdravje Tržičanov in prebivalcev vseh okoliških krajev ni bilo nikakor ogroženo. Iz družbe A2A poleg tega izražajo popolno podporo javnemu tožilstvu in zaupanje v uslužbence svojega tržiškega obrata. Družba A2A je lastnica tudi sežigalnic v Acerri pri Neaplju in v Brescii. (dr) doberdob Za izkop grobov iščejo novo podjetje Na doberdobskem županstvu pripravljajo dokumentacijo o nepravilnostih in napakah, ki jih je zagrešila zadruga »Noncello Service v primeru treh pogrebov na območju občine Doberdob, hkrati pa že iščejo podjetje, ki bi jo nadomestilo. »Čakamo še na zapisnik do-berdobskih karabinjerjev, nato bomo odposlali sodišču in agenciji za nadzor nad javnimi deli dokumentacijo, s katero bomo zahtevali, naj se enkrat za vselej prepove delovanje omenjene zadruge,« poudarja doberdobski župan Paolo Vizintin in pojasnjuje, da bodo zahtevali tudi povračilo stroškov in škode, ki so jo utrpeli sorodniki Alme Pernarcich vd. Semolič. Kot znano so svojci in domačini pokojnico pospremili na zadnjo pot prejšnji teden v Jamljah, ko so prišli na vaško pokopališče, pa so zaprepadeno ugotovili, da grob ni bil izkopan. Podobna nesprejemljiva dogodka sta se v preteklosti na območju do-berdobske občine pripetila že dvakrat, kar potrjuje nestrokovnost zadruge iz pordenonske pokrajine. Letos aprila niso poskrbeli za izkop groba v Doberdobu, pred leti pa so enako napako zagrešili v Dolu, kjer so svojci pokojne domačinke ravno tako zaman čakali, da bi se delavci pojavili na pokopališču. Prejšnji teden je na jameljsko pokopališče doberdobski župan Vizintin poklical tudi karabinjerje, ki v zvezi z dogodkom pripravljajo zapisnik. Do-berdobski občini ga bodo posredovali v prihodnjih dneh, nato pa bo vsa zbrana dokumentacija romala na goriško sodišče in agencijo za nadzor nad javnimi deli. Potem ko so se odločili za odpoved pogodbe z zadrugo Service Noncello, so na doberdobskem županstvu začeli iskati novo podjetje, ki bi skrbelo za izkop grobov na pokopališčih v občini. Danes se bodo župan Paolo Vi-zintin, njegovi odborniki in uslužbenci tehničnega urada srečali s predstavniki podjetja, ki se ukvarja s to dejavnostjo. »Če bo podjetje odgovarjalo pogojem, ki jih postavljamo, bomo podpisali pogodbo, saj za vsoto za zahtevane storitve ni potrebno izpeljati javne dražbe,« pojasnjuje do-berdobski župan Paolo Vizintin. (dr) Paolo Vizintin rupa - Na državni cesti Dve nesreči v dveh urah Dve prometni nesreči v roku dveh ur sta se včeraj pripetili na državni cesti št. 55 med Rupo in nekdanjim mirenskim mejnim prehodom. V obeh primerih bodo imeli precej dela predvsem avtoličarji in mehaniki. Do prve nesreče je prišlo ob 6.45. Trčila sta avtomobila tipa Volkswagen passat, ki ga je upravljal 24-le-tni Goričan G.I.S., in Mitsubishi colt, za volanom katerega je sedela 34-letna K.M. iz Gorice. Druga nesreča se je pripetila ob 8.40; v verižno trčenje so bili vpleteni 20-letna C.G. iz Škocjana z avtomobilom tipa Nissan mi-cra, 28-letni A.V.C. iz Ronk z avtomobilom tipa Renault megane in 19-letni Tržičan J.J., ki se je peljal v avtomobilu tipa Mini one. Vseh pet voznikov se je lažje poškodovalo, po trčenju so občutili bolečini zlasti v vratu. Vzrok obeh nesreč je treba iskati v neprevidnosti oz. v neupoštevanju varnostne razdalje. gorica - Ljudsko štetje zavoda ISTAT Še eno okence Na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli bo odprto od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 Zaradi množičnega obiska občanov, med katerimi se številni pritožujejo zaradi dolgih vrst, so se na goriškem županstvu odločili, da odprejo še eno okence za oddajo popisnih pol za ljudsko štetje zavoda ISTAT. Z današnjim dnem bo popisnice mogoče oddati tudi v uradu za stike z javnostjo na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli; novo okence bo odprto od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30. Še naprej bo občanom za oddajo popisnih pol na voljo zbirni center z desetimi popisovalci, ki so ga uredili v poslopju, do katerega se pride iz notranjega dvorišča županstva. Pot do zbirnega centra je označena tudi z enojezičnimi smerokazi, ki so jih postavili v veži županstva in na dvorišču. Zbirni center je za oddajo popisnih pol na voljo od ponedeljka do četrtka med 8. in 17.30, ob petkih med 8. in 12.30 ter ob sobotah med 9. in 12.30. Doslej je bilo v Gorici izpolnjenih 26 odstotkov od 17.500 popisnic. V občinski zbirni center so v papirnati obliki oddali en odstotek popisnic, 25 odstotkov izpolnjenih popisnih pol pa so popisovalci na licu mesta vstavili v splet. Preko spleta je bilo zdoma izpolnjenih dodatnih 1,8 odstotkov popisnih pol, zaenkrat še ni znano, koliko jih je bilo oddanih v poštnih uradih. Pristojni občinski odbornik Sergio Cosma opozarja Goričane, da rok za oddajo popisnih pol zapade 20. novembra, potem se bodo popisovalci postavili v stik z zamudniki. Zaradi dolgih vrst v zbirnem centru je priporočljivo popisnice izpolniti na spletu; kdor tega ne more storiti ali potrebuje katerokoli drugo pomoč, lahko kliče na telefonsko številko 0481-383680. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. novembra 2011 15 7 gorica - Deželni observatorij za prilagoditev področnih analiz V Rimu bodo preučili problem goriških trgovcev Apel župana Romolija ni naletel na gluha ušesa - Observatorij bo pripravil tehnično analizo »Deželni observatorij za prilagoditev področnih analiz je priznal, da delujejo goriški trgovci v edinstvenih okoliščinah, saj je slovenska konkurenca zanje nevzdržna. Observatorij je zato sklenil, da bo pripravil tehnično analizo in naslovil na pristojno državno komisijo predlog o uvedbi morebitnih sprememb področnih analiz v Gorici.« Tako je povedal goriški župan Etto-re Romoli ob koncu sestanka, ki ga je imel včeraj skupaj s predstavniki deželnega observatorija za prilagoditev področnih analiz (t.i. »studi di settore«) lokalnim gospodarskim stvarnostim. Sklicala ga je deželna direktorica Agencije za prihodke Paola Muratori, na katero je Romoli avgusta naslovil pismo, v katerem je navajal, da so parametri področnih analiz, ki jih davčna uprava uporablja za ugotavljanje višine prihodkov raz- nih vrst podjetij in njihovo obdavčitev, popolnoma »nepravični« do goriških trgovin, saj ne upoštevajo njihove posebne lege in okoliščin, v katerih delujejo. Isto pismo je Romoli naslovil tudi na ministra Giulia Tre-montija, pokrajinskega direktorja Agencije za prihodke Gaetana Lorussa in pokrajinskega polkovnika finančne straže Fabia Cedolo s ciljem, da bi prišlo do zamrznitve ali spremembe kriterijev področnih analiz za goriške trgovce. »Večina udeležencev srečanja je soglašala, da ima Gorica v deželi FJK poseben status. V Sloveniji, ki je v neposredni bližini mesta, so na primer cigarete, bencin in nekateri prehrambeni izdelki na prodaj po zelo ugodnih cenah, s katerimi goriški trgovci ne morejo konkurirati. To povzroča "beg" klientov v Slovenijo, kar seveda spravlja goriške trgovce v težave,« je po- goriška brda - Odločitev do konca leta Terme z avstrijskimi ali italijanskimi partnerji? Bernard Sadovnik in Brda foto k.m. Do konca letošnjega leta naj bi po napovedih briškega župana Franca Mužiča padla odločitev o tem, s katerimi partnerji, italijanskimi ali avstrijskimi, se bo v Goriških Brdih uresničil dolga leta načrtovani projekt briških term, ki bodo stale med Medano in Fojano. Kar dobrih šest let je namreč trajalo, da so v Brdih lahko sprejeli prostorski plan, čeprav je država obljubljala, da bodo ti postopki trajali le kakega pol leta. Administrativnih ovir za prvi korak pri omenjenem projektu, namreč pri spremembi namembnosti zemljišča za terme iz kmetijskega v stavbno, tako ni več. »Na projektu terme še vedno aktivno delujemo. Iščemo resnično pravo varianto, tako za vrtino kot za izgradnjo hotelskega kompleksa. Še vedno imamo dve, tri alternative za izgradnjo hotelov: obstaja še vedno "avstrijska" in ena do dve varianti z italijanskimi partnerji. Te stvari se bodo do konca leta izkristalizirale, do takrat se bomo verjetno tudi odločili, s katerimi partnerji gremo naprej. Glede vrtine pa čakamo ustrezen državni razpis, ker si na vsak način želimo doseči, da ostane vrtina v lasti lokalne skupnosti oziroma države,« je za Primorski dnevnik povedal župan Mužič, ki bo projekte okrog te investicije in pričakovanja, da jim država ponudi roko pri uresničitvi vrtine, s katero naj bi prišli do tople vode za terme, s primernim državnim razpisom, danes predstavil predsedniku Danilu Turku, ki se v Brdih mudi na uradnem obisku. Prav zaradi dolgoletnega postopka spremembe namembnosti zemljišča, kjer bodo stale terme, so Brici doslej izgubili že dva avstrijska vlagatelja. »Osebno me je zelo razočaralo dejstvo, da je projekt skoraj propadel, ker je v Sloveniji treba čakati dolgih 4 ali 5 let da pride do spremembe namembnosti zemljišča,« pravi Bernard Sa-dovnik, predsednik Alpe-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje. »Če bi se to dogajalo v Avstriji, ne bi imeli nobenega turističnega razcveta. Če nekdo želi investirati kapital, potem občina in dežela to še dodatno podpreta s kapitalom. V tem primeru pa sem bil priča temu, da je bilo polno zadržkov in dolga leta čakanja, da je sploh prišlo do spremembe namembnosti. Prav gotovo je za to v prvi vrsti kriva država, ki ne spodbuja tega, kar je najbolj pomembno: da pride kapital v regijo. V tem času smo izgubili nekaj konkretnih investitorjev, spremenile pa so se tudi gospodarske razmere vedal Romoli in nadaljeval: »Zato je komisija sklenila, da bo izvedla tehnično analizo stanja, nato pa bo posebni komisiji s sedežem v Rimu predlagala morebitne spremembe področnih analiz.« Pismo, ki ga je avgusta napisal goriški župan, torej ni naletelo na gluha ušesa. V njem je Romoli spomnil, da je gospodarsko krizo v Gorici še bolj poglobil padec meje, ki je predvsem z ukinitvijo proste cone vplival na trgovski sektor. Ob tem, da goriški vozniki kupujejo gorivo čez mejo, so tik ob meji zrasli tudi nekateri trgovski centri, v katere zahajajo tudi številni Go-ričani. »Ni mogoče, da se v področnih analizah ne upošteva prisotnosti teh veleblagovnic samo zato, ker so v drugi državi, medtem ko v drugih italijanskih mestih plačujejo trgovine manj davkov, če se nahajajo blizu komercialnih centrov,« je v pismu izpostavil Romoli in omenil tudi težave, ki so jih mnogim trgovinam v Gorici povzročile zamude pri opravljanju obnovitvenih del. »Vsega tega davčna uprava pri opravljanju kontrol ne upošteva. Preverjanj je res veliko, področne analize pa se - vsaj tako kaže - uporablja nekritično,« je povedal Romoli in dodal, da trgovina na drobno v goriškem mestnem središču ne more služiti enako, kot bi služila bar ali trgovina z istim številom uslužbencev in isto velikostjo v Ulici Montenapoleone v Milanu. Romoli je bil z včerajšnjim srečanjem seveda zadovoljen. Povedal je, da bodo uprava in stanovska združenja skupaj predstavili podatke tehničnemu omizju, ob tem pa je poudaril, da bo nadaljeval s pritiski na ministrstvo za ekonomijo s ciljem, da doseže »moratorij področnih analiz v Gorici«. (Ale) - imamo gospodarsko krizo,« poudarja Sa-dovnik, ki pa glede avstrijskih investitorjev v briški projekt še ni izgubil upanja. »Osebno sem se potrudil, da smo nadomestili partnerje, ki so odpadli, z drugimi interesenti. Z njimi smo trenutno v pogovorih. Toda, v zadnjih letih se je že tolikokrat govorilo o tem projektu, da res ni pametno, da naznanjamo nekaj, kar še ni dokončno. Naš cilj pa je, da ta projekt speljemo, ne le zato, da Brda pridejo do takšnega projekta, temveč ker vidim to kot zrcalni projekt za kakovosten turizem na tem območju. Takšen enkraten, lep kraj kot je Goriška, je treba zaščititi s tem, da ustvarimo kakovosten turizem in z njim pridobimo tiste turiste, ki prinašajo v ta del Slovenije veliko denarja in so pripravljeni za to kakovost izdelkov, ki jo imate, tudi nekaj plačati. Masovni turizem vam bo namreč "podrl" regijo. Tega smo bili v Avstriji v nekaterih predelih že deležni. Vi pa še imate to enkratno naravno podobo, ki jo je treba zaščititi in tako promovirati, da bo zadnji kmet od tega tudi živel,« poudarja Sadovnik, ki opozarja na nedavno storjen pomemben korak na Goriškem glede povezovanja občin, tudi sosednje goriške, v skupno turistično destinacijo. »Tukaj ste pravilno dojeli, da je treba na področju turizma in gospodarstva razmišljati preko občinskih meja!« Pomemben korak za nadaljnje sodelovanje je bil narejen ob nedavnem obisku celovškega župana, ko so se župani Goriške in tudi župan Gorice dogovorili, da se združeno začnejo predstavljati v Avstriji. S tem bo dana možnost, da pride do pretoka blaga in ljudi in da se ta regija skupaj predstavlja na globalnem trgu. »Zanimivo bo, denimo za turista, ki bo prihajal iz Kitajske, da si ogleda Dunaj, nato Celovec in pot nadaljuje skozi Soško dolino do Brd, Gorice in naprej do Trsta, da tukaj doživi vse to, kar na Kitajskem nima,« je prepričan Sadovnik. (km) »Beg« čez mejo občutijo predvsem goriški črpalkarji bumbaca gorica Porodnišnica z novo napravo Goriška porodnišnica je dobila napravo za merjenje pH krvi popkovine. Nakup so omogočili v okviru projekta »Nascere a Gorizia« (Roditi se v Gorici), pri katerem so sodelovali goriški Lions klub Maria Theresia, bančni zavod Deutsche Bank in zdravstveno podjetje. Novo pridobitev so včeraj predstavili predsednica goriškega Lions kluba An-giola Restaino, generalni direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cor-tiula, guverner distrikta Lions kluba za FJK in Veneto Leonardo Fora-bosco, odgovorna za goriško podružnico Deutsche Bank Stefania Sa-vogin in predstavnik Deutsche Bank za FJK Davide Cordone. Lions klub je zbiranju sredstev za porodnišnico posvetila XVI. mednarodni turnir v golfu v Koprivnem. Naprava za merjenje pH, je pojasnil Cor-tiula, je stala 11.000 evrov: 5.000 evrov je za nakup prispevala ravno Deutsche Bank, ki je želela s tem dokazati svojo navezanost na teritorij, kjer želi biti prisotna tudi s socialnimi pobudami. Cortiula je še poudaril pomen sodelovanja med zdravstvenim podjetjem in drugimi ustanovami, npr. z organizacijami prostovoljcev, kot je Lions klub. Angiola Restaino je dodala, da so s prispevkom za nakup naprave želeli ovrednotiti Gorico. (Ale) gorica - Disleksija Pomoč otrokom z učnimi težavami Zgodnje odkrivanje učnih težav, kot so disleksija, dispraksija in diskalkulija, je za otroka izredno pomembno. Te motnje pri usvajanju znanj in spretnosti, ki so prisotne pri približno petih odstotkih šolske populacije, pogosto vodijo v upad motivacije in psihološke težave, zato je ključnega pomena, da se otroku čim prej začne pomagati pri njihovem premoščanju. Pri zgodnjem odkrivanju simptomov lahko odigrajo ključno vlogo predvsem družine, vzgojitelji in učitelji, ki pa morajo biti seveda primerno informirani in pripravljeni. In ravno ozaveščanju staršev in šolnikov ter drugim pobudam, ki so namenjene odkrivanju in zdravljenju specifičnih učnih težav, je namenjen sporazum, ki so ga podpisali goriška pokrajina, goriško zdravstveno podjetje, Združenje za disleksijo AID, bolnišnica Burlo Garofolo iz Trsta in deželni šolski urad, ki želijo s sodelovanjem in izmenjavo informacij čim večjemu številu otrok omogočiti kakovostno življenje in možnost izobraževanja. Podoben sporazum sta pokrajina Gorica in združenje AID že podpisala lani, zdaj pa so k njemu pristopile še druge ustanove. Pobudo so včeraj na pokrajini predstavili odbornica Bianca Della Pietra, direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, predstavnik deželnega šolskega urada Arturo Campanella in psihologinja Isabella Loncia-ri, ki je zaposlena v bolnišnici Burlo Garofo-lo in sodeluje z združenjem AID. Bianca Del-la Pietra je povedala, da je na vzgojnem področju vzajemno sodelovanje med različnimi institucijami izrednega pomena. »Število odkritih otrok s specifičnimi učnimi težavami v zadnjih letih narašča. Čeprav postanejo simptomi očitnejši na osnovni šoli, je pomembno, da se temu posveča pozornost tudi v vrtcih,« je povedala odbornica. V okviru protokola so že organizirali tečaja za vzgojitelje, učitelje in profesorje, ki je posvečen problemu specifičnih učnih težav pri otrocih in pripravi posebnih učnih načrtov. Prvi tečaj se je začel včeraj v Gorici (nanj se je prijavilo 142 šolnikov), drugi pa bo potekal v Tržiču (prijavljenih je 137 šolnikov). Odbornica je dalje povedala, da načrtujejo tudi druge pobude, kot je nakup posebnih računalniških programov za operativno enoto za razvojno obdobje goriškega zdravstvenega podjetja in sodelovanje pri projektu »Idea doposcuola«. (Ale) gorica - Dogovor s sodiščem Namesto zapora delo v zdravstvenem podjetju Za tiste, ki so jih prijeli vinjene za volanom oz. s previsoko stopnjo alkohola v krvi Namesto zaporne kazni bodo vozniki, ki so jih prijeli vinjene za volanom oziroma s previsoko stopnjo alkohola v krvi, opravljali družbeno koristno delo pri goriškem zdravstvenem podjetju. To priložnost ponuja dogovor med zdravstvenim podjetjem in sodiščem, s katerim sta goriški ustanovi stopili na pot izvajanja člena št. 54 zakonskega odloka z dne 28. avgusta 2000. Le-ta namreč določa, da mirovni sodnik oz. sodišče v nekaterih primerih lahko zaporno kazen spremeni v družbeno koristno delo, ki ga mora obsojenec opraviti pri določeni javni ustanovi, s katero je sodišče sklenilo sporazum. Do spremembe kazni - določa zakon - lahko pride le na prošnjo obsojenca. Če alkotest pokaže stopnjo alko- hola v krvi, ki je višja od 0,8 grama na liter, je za voznika ob odvzemu vozniškega dovoljenja in plačilu globe predvidena tudi zaporna kazen. V primeru, da voznik ni povzročil nesreče, se zaporni kazni oz. spremembi le-te v še višjo denarno kazen lahko izogne s tem, da opravi določeno obdobje družbeno koristnega dela. Dve uri socialno koristnega dela odgovarjata enemu dnevu zaporne kazni, zanje pa seveda obsojenec ne prejme plačila. Na goriškem zdravstvenem podjetju bodo lahko sprejeli štiri osebe, ki bodo pomagale pri premikanju opreme in arhiviranju ter prenašanju pošte. Dogovor sta predsednik sodišča Matteo Giovanni Trotta in direktor zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula podpisala v ponedeljek. 1 6 Sreda, 9. novembra 2011_GORIŠKI PROSTOR_ gorica - Zasedanje članic SSO v vidiku deželnega občnega zbora Proti finančni krizi s prostovoljnim delom Bandljev recept za ukinitev dvojnika na glasbenem področju: »SCVG Komel v Gorici, GM v Trstu« Finančni krizi in krčenju prispevkov morajo slovenska društva in ustanove kljubovati tudi s prostovoljnim delom. V to je prepričan goriški pokrajinski tajnik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Ban-delj, ki je na ponedeljkovem delovnem srečanju v Kulturnem centru Lojze Bratuž svoje stališče predstavil predstavnikom 23 od 24 članic omenjene krovne organizacije. Bandelj je zasedanje sklical v vidiku deželnega občnega zbora SSO, ki bo 25. novembra ob 16. uri ravno tako v centru Lojze Bratuž. Med občnim zborom bodo izvolili nov deželni izvršni odbor, v katerega bo imenovanih po pet predstavnikov iz vsake pokrajine. V sedanjem deželnem izvršnem odboru goriško pokrajino predstavljajo Walter Bandelj, Julijan Čavdek, Ivo Cotič, Janez Povše in Bernard Spazzapan, v novem odboru pa bo po vsej verjetnosti več novih obrazov. Svojo razpoložljivost k ponovni izvolitvi sta med ponedeljkovim srečanjem izrazila le Bandelj in Čavdek, za ostale tri člane pa želijo, da bi predstavljali mlajšo generacijo. »Na morebitne kandidate bomo čakali do petka,« pravi Bandelj, ki je v ponedeljek poročal tudi o finančnih težavah zaradi krčenja prispevkov. »Naša društva bodo morala biti še bolj pazljiva na svoje stroške; tiskati bo treba manj brošur in knjig, poleg tega pa bo treba povečati delež prostovoljnega dela. Društva sicer že temeljijo na doprinosu prostovoljcev, večje organizacije pa si zato ne bodo smele privoščiti zaposlovanja novih uslužbencev in bodo morale tudi same povečati delež prostovoljnega dela,« je prepričan Bandelj, ki se kritično odziva na nedavne izjave goriških predstavnikov SKGZ glede sodelovanja s SSO. »Na krajevni ravni zelo dobro sodelujemo. Pogosto se srečujemo glede šolstva, goriških jasli, Trgovskega doma, pri čemer ustanavljamo tudi skupen odbor, in drugih vprašanj,« poudarja Bandelj, ki mu niso po godu niti očitki pokrajinske predsednice ZSKD Vesne Tomsič o pomanjkljivem sodelovanju. »Tomsičeva pravi, da na Vrhu in Števerjanu ni sodelovanja. To ne odgovarja resnici, kar mi potrjujejo tudi člani vrhovskega in števerjanskega prosvetnega društva. Sodelovanje se nadaljuje pri utečenih pobudah, glede česar ni nikakršnih zastojev,« pravi Bandelj, ki ima svoj predlog za rešitev problema dvojni- kov na področju glasbenega šolstva. »Hočemo ukiniti en dvojnik? Zaprimo goriški sedež Glasbene matice in Glasbeno matico ohranimo samo v Trstu. Denar, ki je šel za Glasbeno matico v Gorici, namenimo potem Slovenskemu centru za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, pa bomo rešili problem dvojnika. Ne nazadnje ima center Emil Komel v Gorici veliko več gojencev kot goriška podružnica Glasbene matice,« je prepričan Bandelj, ki še opozarja, da problem dvojnikov ne zadeva društev, ker le-ta delujejo na prostovoljni ravni. »Društva po vaseh temeljijo na prostovoljnem delu. V nekaterih vaseh sta tudi po dve društvi, vendar naj se to ohrani, saj sem prepričan, da vsa društva delajo dobro in lahko marsikaj pokažejo našim italijanskim sosedom,« zaključuje goriški predsednik SSO, Walter Bandelj. (dr) -/ Civilna zaščita v Genovi Tudi goriška civilna zaščita bo dala svoj doprinos v Genovi, ki so jo v prejšnjih dneh prizadele hude poplave. V Ligurijo sta včeraj odpotovala dva goriška prostovoljca, Giuliano Glessi in Mauro Mucci, ki sta specializirana za rezanje z nekaterimi napravami. Tito in tovariši v Doberdobu Kulturno društvo Jezero in sekcija VZPI-ANPI Jože Srebrnič prirejata predstavitev knjige »Tito in tovariši« avtorja Jožeta Pirjevca jutri ob 18. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Uvodoma bo spregovoril Mario Lavrenčič, za glasbeno popestritev bo poskrbel moški pevski zbor Jezero. Biografija Štefana Maurija V novogoriški Knjižnici Franceta Bevka bo jutri ob 18. uri predstavitev biografije skladatelja Štefana Maurija, ki praznuje 80-letnico rojstva. Knjigo bosta predstavila soavtor Franc Križnar in urednik Zoran Božič. (km) Danes Tristan in Izolda Danes ob 17.30 bo v kompleksu nekdanjega samostana v Ulici Santa Chiara v Gorici tretje srečanje, ki ga prirejajo v okviru niza Universinmusica, ki ga prirejajo študentje glasbene smeri Dams Videmske univerze. Tokrat bodo predvajali opero Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. Trio December Soul PO PRIMARNIH VOLITVAH Zahvala volivcem goriških SKP in LES »V imenu Federacije levice se zahvaljujem volivcem, ki so v nedeljo prišli glasovati za Andreo Bellavi-teja. Dober rezultat je spodbuda za nadaljnje delovanje,« Tako je povedal Roberto Criscitiello, goriški tajnik SKP-Federacije levice in poudaril, da bodo sedaj nadaljevali s soočanjem s koalicijo in županskim kandidatom Giuseppejem Cingo-lanijem, ki je v nedeljo zmagal na primarnih volitvah leve sredine. Volivcem, ki so se udeležili primarnih volitev in podprli Paola Del Pon-teja, se zahvaljujeta Marjan Sosol in Livio Bianchini. »Prizadevamo si, da bo LES postala zbirna stranka, v kateri se prepoznavajo vsi levičarski volivci,« poudarja Sosol. Ponedeljkovo zasedanje goriških članic SSO bumbaca I 1 V veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica bo jutri ob 20.15 nastopil Trio December Soul. To je ena od zadnjih in najnovejših zasedb, ki jo je sestavil Zlatko Kaučič in s katero z večeri improvizirane glasbe ponovno predstavlja poslušalstvu. Vstopnina znaša 14 evrov, znižana pa 10 evrov. (km) gorica - Županski kandidat zapustil vodilno vlogo v Demokratski stranki Cingolani ni več tajnik »Biti hočem županski kandidat celotne koalicije in vseh občanov« - Jutri prvo srečanje za načrtovanje volilne kampanje Z desne Cingolani, Del Ponte, Valentinsig in Bellavite bumbaca Giuseppe Cingolani odstopa z mesta goriškega občinskega tajnika Demokratske stranke. Svojo odločitev je sporočil včeraj, potem ko je v nedeljo z 851 glasovi zmagal primarne volitve in postal županski kandidat levo-sredinske koalicije. Ravno zaradi tega je Cingolani sklenil, da se odpove svoji funkciji znotraj Demokratske stranke, saj želi biti v očeh volivcev in zaveznikov »kandidat celotne leve koalicije in vseh občanov, ne glede na stranko, za katero so volili v prejšnjih letih.« Cingolanijevega naslednika, ki bo funkcijo tajnika imel vsaj do volitev, bo imenovalo vodstvo goriškega krožka Demokratske stranke na prihodnji seji, ki naj bi jo predsednik skupščine članov in Cingolanijev začasni namestnik Oliviero Furlan sklical prihodnji teden. »Za uspeh primarnih volitev imamo zasluge vsi kandidati. Udeležba je bila zelo dobra, kar še bolj utrjuje zavezništvo med našimi strankami,« je povedal Cingolani. Po njego- vih besedah bodo sedaj predstavniki koalicije ustanovili koordinacijo, ki bo vodila kampanjo in delala na skupnem programu, v katerega želijo vključiti predloge in ideje celega mesta. »zdaj se začenja prava tekma,« je povedal Mauro Valentinsig, kandidat Italije vrednot na nedeljskih primarnih volitvah in poudaril, da bo treba pri snovanju programa upoštevati potrebe občanov in socialo. Svojo podporo in zaupanje v Cingolanija je izrekel tudi Andrea Bellavite, kandidat Foruma za Gorico in federacije levice, ki se je uvrstil na drugo mesto. »V nedeljo me je na volišču presenetila predvsem udeležba mladih in tujcev. Njihova prisotnost je signal za koalicijo, ki jim bo morala posvečati pozornost,« je povedal Bellavite, kandidat Levice ekologije in svobode Paolo Del Ponte, ki je bil z nedeljskim rezultatom zelo zadovoljen, pa je zaključil: »Mesto potrebuje odgovore. zato je nujno, da si privihamo rokave in začnemo delati na programu za Gorico.« (Ale) gorica - Na licejskem polu Spomin na Pavčkovo toplino in optimizem Prevzel jih je s svojo človeško toplino in pokončnostjo, s svojim optimizmom in življenjsko silo. Pred nedavnim preminuli pesnik Tone Pavček je marca leta 2009 obiskal dijake slovenskega višješolskega centra v Ulici Puccini, kjer se ga še danes spominjajo zaradi njegovega navdušujočega pripovedovanja. Včeraj so se njegovemu spominu poklonili v šolskem avditoriju, kjer so se zbrali dijaki licejskega pola. Program, ki ga je pripravil prof. Hadrijan Pahor, se je začel s predvajanjem 20-minutnega videa, posnetega pred dvema letoma. Pesnik se je tedaj srečal z dijaki obeh višješolskih polov v avditoriju šole Galileo Galilei, saj bi bil avditorij višješolskega centra pretesen. V pripovedovanje anek- dot iz svojega življenja je spontano vnašal verze iz svoje poezije, tako da je z dijaki na zabaven način opisal nekatere dogodke, ki so ga zaznamovali že v mladih letih. Še zlasti je izpostavil svoj odnos do učiteljice Pavle, svojo navezanost na domačo zemljo, na rodno vas Šentjurij pri Mirni Peči. Višješolcem je spregovoril tudi o svoji materi, ki mu je vlila ljubezen do življenja in mu je bila ob strani ob smrti enaindvajsetletnega sina Marka. Ogledu videa je včeraj sledilo branje krajšega zapisa o Pavčkovem življenju in delu, nakar so dijaki vseh treh licejskih smeri prebrali nekaj njegovih pomenljivih pesmi. Pesnikovemu spominu so se poklonili tudi s pevsko točko. (dr) Tone Pavček (zgoraj), včerajšnji poklon licejskega pola (desno) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 11. novembra 2011 17 7 gorica - Laboratorij Marca Faganela V mestnem središču nova likovna galerija Prva poteza bo današnje odprtje razstave fotokluba Skupina 75 Goriško mestno središče bo z današnjim dne bogatejše za nov razstavni prostor. Odpira ga Marco Faganel, likovni ustvarjalec mlajše generacije, v svojem laboratoriju za uokvirjanje slik v Drevoredu XXIV. maja. Galerija bo namenjena prikazu del umetnikov iz domačega kraja in bližnje okolice, vendar ne samo, saj bo odprta tudi sodelovanjem od drugod. Lastnik jo je uredil v pravkar prenovljenih prostorih laboratorija, kjer bo občasno prirejal posebne dogodke in razstave s področja slikarstva, fotografije, kiparstva. »Tako želim ovrednotiti že utečeno obrtniško in trgovsko ponudbo z jasnejšim umetniškim nabojem: "praznina" novega okvirja bo "napolnjena" z umetniškim delom,« pravi Faganel. Prva poteza nove galerije bo skupinska razstava foto-kluba Skupina 75, ki jo odpirajo danes ob 18. uri v Drevoredu XXIV. maja 15/c. Marco Faganel bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. M Gledališče 537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 11. decembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Charleyeva teta« (Thomas Brandom) v režiji Jožeta Kranjca, nastopa Gledališče pod Kozolcem - Šmartno ob Paki; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKA SKUPINA PRO LOCO ATTORI SENZA CONFINI prireja ponovitev komedije z naslovom »Mi consenta il raddoppio!« v soboto, 12. novembra, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici; vstop s prostovoljnimi prispevki za združenje AISM. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 11. novembra, ob 20.30 »Un curioso accidente« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Dona di Piave; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Nekropola« Borisa Pahorja v petek, 11. novembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici; informacije predpro-daja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na na spletni strani www.teaterssg.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. in 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Yasmine Reza »Art« igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni in Gigio Alberti; informacije po tel. 0481-494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 9. novembra, ob 20. uri (Katja Hensel) »Cifra, mož«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 12. novembra »Storie appese a un filo«; informacije in predproda-ja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 2: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 20.10 - 22.00 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »La peggior settimana della mia vita«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.30 »Hiro-šima, ljubezen moja (Hiroshima, mon amour)« (Mesec francoskega novega vala)«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »L'amore all'improvviso - Larry Crowe«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Terra ferma«. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Šti-vana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ron-kah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v ul. Cicerone 8/B ali po tel. 040-360072. "Z3 Obvestila SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovnih šol), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije po tel. 346-1538732 (Aljaž). V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTAN-DREŽU potekajo v organizaciji kulturnega društva Oton Župančič vadbe pilatesa, zumbe, spinninga, spro-stilne telovadbe in joge, z novembrom pa bo še dodatni termin za spinning ob petkih od 19. do 20. ure; informacije in vpisovanje po tel. 347-8800556 ali na naslov boris.nardin@tmail.si. Druga novembrska novost so Šejk partyji, to so degustacije šejkov (dodatki k prehrani, ki nam pomagajo re-generirati telo), ki bodo glede na pri- gorica Akvareli in dopisovanje Kugy-Tuma V galeriji državne knjižnice bodo danes ob 18. uri odprli razstavo akvarelov na temo gora avtorice Ric-carde de Eccher. V njih je spojila svojo ljubezen za gore, umetnost, dizajn in antikvariat. Na razstavi bodo prikazani akvareli, ki niso še bili na ogled, v njih pa nastopajo alpski pejsaži. Ric-carda de Eccher je po rodu iz Bocna, mladost je preživela v Vidmu, danes pa živi v newyorškem Long Islandu; posebno ljubezen izkazuje goram, saj se je udeležila tudi odprav v Himalajo. Z razstavo je vsebinsko povezana predstavitev knjige »Le Giulie allo specchio - Il carteggio Kugy-Tuma 1923/1934, ki jo je uredil Luciano San-tin in jo bodo predstavili jutri ob 17.30 v Ascolijevi hiši v Ulici Ascoli v Gorici; besedo bodo imeli Maria Luisa Lagger-Biro, Branko Marušič in Marko Mosetti iz goriškega društva CAI. jave interesentov potekali med tednom pred ali po vadbah. V soboto, 12. novembra, od 10. do 12. ure, pa bo na vrsti delavnica tibetanskih vaj z zdra-vilko Manico Irt iz Šentvida pri Stični; tako za Šejk Partyje kot za tibetanske vaje se je treba predhodno prijaviti po tel. 347-8800556 ali na naslov suza-na.komel@tmail.si. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. SPOMINSKA MAŠA ob 20. obletnici smrti Franke Ferletič bo danes, 9. novembra, v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu ob 19. uri. Po maši prireja SKD Hrast še krajšo kulturno prireditev v njen spomin v župnijski dvorani v Doberdobu. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE bo tudi letos zagotovila štipendijo za enoletno bivanje v tujini z Interculturo. Namenjena je študentu z bivališčem v goriški pokrajini, rojenim med 1. julijem 1994 in 31. avgustom 1997 (starostne omejitve so odvisne od države), ki obiskuje višjo srednjo šolo, je pri študiju uspešen in motiviran, da bi človeško in kulturno odraščal v stiku z različnimi narodi. Razpis z obrazcem za prijavo so prejela ravnateljstva šol, je pa na voljo tudi na spletni strani www.fon-dazionecarigo.it in na sedežu fundacije; prijaviti se je mogoče tudi na spletu, in sicer na naslovu www.intercultura.it do 10. novembra. DRUŽBA ROGOS prireja na Gradini za martinovanje večerjo z glasbo v živo s triom Gradina v petek, 11. novembra, od 20. ure dalje. Nujna predhodna najava, informacije po tel. 3334056800 ali na inforogos@gmail.com. V nedeljo, 13. novembra, bodo na Gradini pekli kostanj od 15. ure dalje. MARTINOVO 2011 V ŠEMPETRU: v petek, 11. novembra, bo potekala martinova »furnga« s štartom ob 9.15 pri gostilni pri Jocotu v Vrtojbi s postanki ob 10.30 pri gostilni Faganeli v Mirnu, ob 12.35 v Sovodnjah, ob 14.10 v Štandrežu, ob 16.20 »na pla-cu« v zgornji Vrtojbi, ob 17.30 pri gostilni Pri Zdenki v Šempetru in ob 18.30 »na placu«v Šempetru; med 17. uro in 17.30 bo s startom pri gasilskem domu v Šempetru sprevod bakel po šempetrskih ulicah. V soboto, 12. novembra, v velikem ogrevanem šotoru pred dvorano Športnega centra Hit v Šempetru pri Gorici v sklopu mednarodne razstave psov, ki vsako leto poteka v Hitovi dvorani, bo na programu ob 17. uri nastop goriških har-monikašev BeEsAs in izbor za najbolj všečno domače vino 2011 (belo in rdeče), ob 18.30 nastop zabavne plesne skupine Primorski Fantje. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, vstop prost. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo zaradi praznovanja vaškega zavetnika sv. Martina uradi v petek, 11. novembra, zaprti. Za prijave smrti v občini tel. 348-7795064. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča vse občane, da bo v soboto, 12. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, Peči in Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 13. novembra, zjutraj h kulturnemu domu v Sovodnjah pred 10. uro. AŠKD KREMENJAK vabi na martino-vanje v večnamenskem centru v Jam-ljah v nedeljo, 13. novembra, od 18. ure dalje. Za zabavo bosta poskrbela harmonikaš Štefan in pevka Ivana. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata 13. novembra martinovanje v Ri-hemberku-Braniku. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (0481482015 ali 0481-474191). MARTINOVANJE v domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v organizaciji KD Oton Župančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah) NABIRKA IGRAČ IN OBLAČIL za romunske skupnosti bo potekala v župniji v Mošu v nedeljo, 13. novembra, med 14.30 in 17.30. GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA je odobrila razpis za dodelitev prispevkov podjetjem, ki zaposlujejo mlade med 18. in 35. letom. Prošnje bodo zbirali od 14. novembra dalje. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Sovodnje 14. novembra v dvorani Zadružne banke, za Gabrje 18. novembra v prostorih društva Skala, za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je prvi sklic novoizvoljenega pokrajinskega sveta SSk za Goriško v torek, 15. novembra, ob 20. uri na goriškem pokrajinskem sedežu stranke. DRUŽABNI VEČER udeležencev izleta SPDG v Bolgarijo bo 25. novembra pri Štekarju na Valerišču. Sledila bo martinova večerja. Obvezna je potrditev udeležbe po tel. 0481-882079 (Vlado). LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Neri-na Devetak). 13 Prireditve KULTURNI DOM GORICA IN ZTT vabita danes, 9. novembra, ob 18. uri v Kulturni dom na večer z Marijem Čukom. Z gostom se bo pogovarjala urednica ZTT Martina Kafol. KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTANDREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prirejajo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 predavanje Marije Štremfelj za utrjevanje duha na temo »Pot k Bogu preko gora«. UMBERTO GALIMBERTI, filozof in avtor knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi« bo v organizaciji Slovika in Dijaškega doma predaval na temo »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovolje-no bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481-530142, 0481-533495. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu v Gorici bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 srečanje s Clau-diom di Camillom na temo astrologije. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 11. novembra, ob 18. uri predstavitev knjige »Il ritorno di Jack«. Z avtorico Danielo Silvestri se bo pogovarjala Daniela Rimicci. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bosta v petek, 11. novembra, ob 18. uri Pie-tro Spirito in Nadia Zorzin predstavila njuno knjigo »Pinocchio. Cuore di legno«. Z avtorjem ilustrirane knjige in ilustratorko se bo pogovarjal novinar Igor Devetak. 2. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA bo potekala v ponedeljek, 14. novembra, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu (Ul. Montello 9) na temo odnosov med SKGZ in SSO. Sodelovala bosta pokrajinska predsednika obeh krovnih organizacij Li-vio Semolič in Walter Bandelj, mo-deriral bo Albert Voncina s sodelovanjem študentov Simona Korena, Aljoše Jarca in Slavice Radinja. KRUT vabi v torek, 15. novembra, ob 17. uri na predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pedagoško-an-dragoško izobrazbo Matjažem Kolo-šo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja« na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int; informacije po tel. 0481-530927, ob četrtkih od 9. do 12. ure ali pa na sedežu krožka v Trstu, Ul.Cicerone 8, tel. 040360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, založba Mladika in Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice vabijo v sredo, 16. novembra, v dvorano Del-la Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, v Ulici Carducci 2 v Gorici, na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegovih knjig v italijanskem prevodu »Notturno sull'Isonzo« in »La vigna dell'impera-trice romana«. Spregovorili bodo Ivo Jevnikar, Nadia Roncelli, Liliana Ferrari, pisatelj Alojz Rebula in prevajalka Martina Clerici. Začetek ob 18. uri. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri maša v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Spominsko mašo bo obogatil nastop mešanega pevskega zbora Podgora pod vodstvom dirigenta Petra Priha. MePZ bo zapel dele iz »Maše za očeta Bogomirja«, ki jo je napisal sam Mirko Špacapan po očetovi smrti. 0 Mali oglasi V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Luciano Salvi iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.20, Iolanda Franco vd. Glessi s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana in na pokopališče. DANES V MARTINŠČINI: 14.00, Ivanka Colja (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.50, Giulia Danie-lis vd. Diviak iz bolnišnice na pokopališče; 10.50, Luciano Sauri iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.00, Ines Blasiz-za vd. Caffar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Valter Clement (iz goriške splošne bolnišnice) na pokopališču. + Spokojno nas je zapustila Ivanka Colja stara 79 let Z ljubeznijo se je spominjajo hči Elvia, zet Mariano in vnukinja Federica z Matteom ter ostali sorodniki Pogreb bo v sredo, 9. novembra, ob 14.00 v župnijski cerkvi v Martinščini. Martinščina, 9. novembra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob izgubi drage mame izrekamo gospej Elviji Colja in družini iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje šol Cankar-Zois-Vega 9.11.1991 9.11.2011 Bela svetloba lije počasi, lahno lahno iz tvoje večnosti v moj hudi čas. Franka Ferletič Pokojnice se bomo spomnili pri maši v cerkvi sv. Martina v Doberdobu nocoj ob 19h. Svojci 18 Sreda, 9. novembra 2011 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Ustvarjalni vrhovi in brezna zla Ace Mermolja_ Prejšnji teden sem izkoristil praznike in mostičke ter med ostali domačimi opravki pobral ženi knjigo o Lucreziji Borgia. Zgodovinske knjige berem, ko nimam pri roki kaj drugega ali ko me snov izrecno zanima. Ko govorimo o Lucreziji Borgia, govorimo o srcu renesanse in delo, ki sem ga bral, me je dovolj dokumentirano a ne obremenilno poneslo v mozaik nenavadnega časa. Zivljenje Lucrezie Borgie in njenega očeta Rodriga oziroma papeža Aleksandra VI. prinaša vsa nasprotja obdobja, ki je bilo eksplozivno v vseh smislih. Papeži in princi velikih družin, ki so vladale italijanskim mestom, kot so Rim, Neapelj, Firenze, Milan, Benetke in druga so bili oblastiželjni in krvoločni. Machiavelli je lahko opisoval neko resničnost, ki je bila pravilo. Med vojnami, diplomatskimi intrigami, umori tekmecev itd. so ti bojeviti gospodiči, cerkveni in posvetni, uživali prosti čas na lovu in razuzdanih orgijah, kjer so žrli, pili in seksali. Konec srednjega veka je pomenil tudi brisanje moralnih in etičnih preprek. Papeži in cerkveni dostojanstveniki so imeli otroke. Med zakonskimi in nezakonskimi otroki ni bilo velikih razlik. Spolnost brez zavor je bila na dvorih povsem normalna praksa in ni vzbujala posebnih škandalov. Pojedine in sorodne zabave so bile nenavadno obilne in brez zadržkov. Kot zapisano, so gospe in gospodje pometali pod preproge moralne in etične zavore. Bili so kruti in uživaški, obenem pa izrazito rafini-rani. Boccaccio je zabeležil življenje zabav, epidemija sifilisa je bila dokaz pretiravanj. Za rafiniranost ambien-tov, mest in interierjev pa so skrbeli slikarji in kiparji, kot so bili Pintu-ricchio, Botticelli, Tiziano, Leonardo da Vinci in drugi. V Italijo je pripotoval Kopernik. Jubilejno leto 1.500 je praznoval španski papež Rodrigo Borgia. Med mnogimi romarji, ki so prišli v Rim, je bil Martin Luter. To je bilo okolje Lucrezie Borgia, za katero je oče poskrbel, da je ob domačih govoricah, kot sta bili takratni italijanščina in španščina, povsem obvladala latinščino in grščino. Brala je pesnike in se učila klasične filozofije. Bila je izobražena ženska, ki se je oblačila v izjemno dragocena oblačila in jih ob pravi priložnosti znala tudi elegantno sleči. Nasploh so se visoki plemiči navduševali nad antičnimi pesniki in med enim in drugim branjem ukazali ubiti kakega sorodnika. Renesansa je zanimivo obdobje, na katerega je v Sloveniji izrecno opozoril naš rojak Igor Škamperle. Privlači, ker ima marsikaj skupnega z dvajsetim stoletjem in s podaljškom, ki očitno sega v sodobnost. Razvoj znanosti in tehnike je povečal dimenzije ekstremov. Dvajseto stoletje je bilo res stoletje ideologij, kot jih renesansa ni poznala. Mimo tega pa so se v kratkem času pojavili izjemni znanstveni in umetniški dosežki, ki so jih zatemni-le vojne in neverjetna človeška barbarska početja. Einstein, Planck, Tesla, sijajni slikarji in pisatelji so živeli z gulagi, z Auschwitzem in s Srebrenico. Velike mislece je večkrat spremljala pritlehna politika. Renesančna razklanost se je preselila v sedanjost. Ob Jobsu in drugih inovatorjih na različnih področjih znanosti in umetnosti dnevno beremo o korupciji poslovnežev, o bunga buga politikov, o slepi oblastiželjnosti in sli po oblasti, ki nas spravljajo v nenavadne etične, moralne, ekonomske, politične, kulturne in drugačne krize. Ob tem, ponavljam, ni bilo znanje ljudi nikoli tako obsežno. Velikim dosežkom sledijo padci v razkroj, v lopovstvo, v obup šibkih in podobne reči. Gre za »večno vračanje«? Ne bi znal dati odgovora. Zanimivo pa je, da človek zdrkne s tečajev, ko izgubi vero kot občutek za dobro, za pravično, za etično in moralno. Takrat je sposoben narediti nepojmljiva dejanja. Čudno pa je, da se v najbolj mračnih obdobjih rojevajo izumi, umetnine in spoznanja, ki v globini spreminjajo družbo in življenja. Špice ustvarjalnosti se križajo z brezni zla, amoralnosti in neodgovornosti. To se mi zdi skrivnost vseh skrivnosti. PS.: Ob poplavah v Genovi in Li-guriji je ponovno očitna sodobna človekova dvojnost. Nedvomno nosijo velik del krivde za podobne naravne katastrofe gospodarski in politični špekulanti, ki so dovoljevali velike gradnje na nevarnih mestih. V isti sapi pa lahko občudujemo ljudi, ki prostovoljno čistijo ulice, ki tvegajo življenje za druge ali vsaj dajo majhen prispevek za ponesrečence. Špekulacija in solidarnost se ponovno pojavljata v sosledju. glasba - 18. novembra v Ažli Koncert in predstavitev novega ploščka orkestra harmonikarja Aleksandra Ipavca odprta tribuna O napovedanem združevanju šol Potem ko smo v PD prebrali stališča nekaterih naših političnih predstavnikov o predvidenem združevanju šol prve stopnje, naj še mi, vodje uprave, ki službujemo na slovenskih šolah v Trstu, podamo svoje mnenje o tem vprašanju. Združevanje šol je predvidel 21. člen zakona 59 z dne 15. 03. 1997, s katerim je bila podeljena avtonomija šolam, ki bi zadostile določenim številčnim parametrom. Pravilnik o določanju optimalne velikosti šol, ki naj bi zagotavljala optimalno šolsko ponudbo, je bil sprejet z OPR št. 233 z dne 28.06.1998. Odlok je v 9. odstavku, 2. člena določil, da predvideni parametri (od 500 do 900 učencev oz. 300 učencev za šole v gorskih občinah in na območjih, kjer živijo manjšine) ne veljajo za šole s slovenskim učnim jezikom, katerim bo podeljena avtonomija, tudi če ne dosegajo minimalnih parametrov. Zaradi omenjenega določila, so bile slovenske šole izvzete iz dosedanjega procesa združevanja "od zgoraj". Večstopenjska zavoda, ki ju danes že imamo pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu, če se omejimo na Tržaško pokrajino, sta nastala z združitvijo tamkajšnjih vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol, ker smo se pred dvema letoma sami za to odločili. Tudi takrat se je znotraj naše skupnosti, podobno kot danes, razvila živahna razprava o umestnosti ali neu-mestnosti in o pozitivnih in negativnih plateh združevanja. Letošnji finančni manever, ki je bil sprejet z zakonskim odlokom št. 98 z dne 6. 07. 2011 in je bil spremenjen v zakon št. 111 z dne 15. 07. 2011 določa, da se združijo še preostale šole, ki ne dosegajo vsaj 500 oz. 300 učencev. Ministrski svet je dne 14. 10. 2011 omenjene minimalne parametre povečal na 600 oz. 400 učencev. Kot že omenjeno, so naše višje srednje šole zaenkrat izvzete iz procesa združevanja. Če torej ne štejemo višjih šol in dveh že obstoječih večstopenjskih zavodov, ima danes avtonomijo, kar pomeni ravnatelja in vodjo uprave, še 6 nižjih srednjih šol in didaktičnih ravnateljstev. Z združitvijo bi nastali trije večstopenjski zavodi, torej izgubili bi tri ravnateljska mesta, tri mesta vodje uprave in nekaj mest neu-čnega osebja. Ker pa so novi, oktobra določeni parametri, ki omogočajo ohranitev avtonomije, tudi v primeru manjšinskih šol precej visoki, bi samo morebitni openski večstopenjski zavod ohranil ravnatelja in vodjo uprave, ostali zavodi pa bi izgubili avtonomijo in torej obe vodstveni fi- guri. To bi bil najtemnejši možni scenarij, za katerega upamo, da se ne bo uresničil. Kljub zagotovilom deželnega odbornika za šolstvo Mo-linara (PD 25. 10. 2011), da bodo za slovenske šole veljala določila zaščitnega zakona in OPR 233/98 in kljub temu, da je za strukturno reorganizacijo šolske mreže pristojna deželna uprava, ki mora upoštevati predloge krajevnih uprav (pokrajinska odbornica Adele Pino, je v intervjuju za Radio Trst A govorila o petih slovenskih večstopenjskih zavodih), smo lahko precej zaskrbljeni, saj šolsko osebje nameščajo in plačujejo državne inštitucije, t. j. Deželni šolski urad in Ministrstvo za ekonomijo in finance. Kadrovski seznam določa Ministrstvo za šolstvo, in sicer za učno osebje je predviden ločen kadrovski seznam za slovenske šole, kar nedvomno zagotavlja več gotovosti in stabilnosti v primeru krčenja delovnih mest. Za določanje kadrovskega seznama neu-čnega osebja, pa so parametri za slovenske in italijanske šole enaki, in sicer upošteva se število učencev in število šolskih poslopij. Naše mnenje je, da če bi že moralo priti do združevanja še preostalih šolskih ustanov prve stopnje, bi morale slednje nujno ohraniti avtonomijo, t. j. ravnatelja in vodjo uprave. Poleg tega pa bi moral ostati kadrovski seznam neučnega osebja nespremenjen, morebitna ukinjena mesta določenega poklicnega profila (npr. vodje uprave) pa prerazporejena v drugi poklicni profil (npr. upravnega sodelavca), saj na slovenskih šolah neučno osebje posluje dvojezično, kar predstavlja dodatno delovno breme in zadosten razlog, da ne pride, ob morebitnem združevanju, do krčenja delovnih mest. Število pomožnega osebja pa bi moralo biti tako, da bi zagotavljalo nemoteno šolsko dejavnost v vseh šolskih poslopjih. Samo tako bo naša šola še naprej ohranila solidno kakovostno raven in bo lahko kos vse hitrejšemu družbenemu razvoju. Kot je pred dvema letoma zapisalo v PD neučno osebje »ob avtoracionalizaciji naše šolske mreže«, pa bi lahko na pogajalsko mizo postavili še marsikaj. Kaj bomo dejansko dosegli, pa je odvisno predvsem od naših predstavnikov v deželni komisiji za slovenske šole in v krajevnih upravah. Upamo, da ne bomo šli tudi tokrat sami žejni čez vodo. Vodje uprave tržaških slovenskih šol Tamara Dobrigna, Ornella Neppi, Marina Babič, Mara Bertocchi, Verena Gulič, Nevenka Pertot, Vesna Skrlj, David Malalan Harmonikar Aleksander Ipavec (na posnetku) bo skupaj s svojim harmoni-karskim orkestrom 18.11.2011 ob 20.30 v cerkvi S.Giacomo maggiore v Ažli(Špe-ter) predstavil nov plošček, ki je bil posnet v živo 13. maja 2011 v Tolminu. Gosta večera bosta komorni zbor Musica Viva iz Tolmina pod vodstvom Erike Bizjak in harmonika, ki jo je izumil Leonardo da Vinci, na katero bo prvič igral Aleksander Ipavec. (glej: www.fi-sarmonicadileonardo.com) PISMA UREDNIŠTVU Pojasnilo Spoštovano uredništvo, najprej bi se želela zahvaliti glavnemu uredniku, ki je nemudoma poskrbel, potem ko ga je podpisana v zadnjem trenutku obvestila o sobotni slovesnosti ob podelitvi bronaste medalje občini Dolina, da je poslal svoje sodelavce na lice mesta. Dolžna pa sem pojasniti predstavniku Stranke komunistične prenove in novinarju, ki je poročal o omenjenem dogodku in je med osnovne podatke vnesel, da pri občinskem spomeniku ni plapolala zastava s zvezdo (je pa izostal podatek, da je bil med župani prisoten tudi župan prijateljske občine Hrpelje-Kozina g. Zvone Benčič - Midre), da je ta visela na pročelju in v dvorani občinskega sveta. Dovolim pa si tudi sama zastaviti vprašanje tako novinarju kot predstavniku SKP, da bodo imeli bralci PD čim popolnejšo informacijo: na katerem občinskem sedežu ali občinskem spomeniku na Tržaškem in Goriškem ter v Sloveniji visi na podstavku med uradnimi zastavami tudi zastava z zvezdo? Županja občine Dolina dr. Fulvia Premolin PRIPIS: Spoštovani županji želim pojasniti, da stališča SKP, ki sem ga vnesel v poročilo o dogodku, nikakor ne gre pomešati s stališčem oz. mnenjem novinarja. Slednjega mnenja v članku ni, zato odgovor na vaše vprašanjeprepuš-čam predstavnikom SKP. Novinar pa ima vso pravico, da svoje poročanje dopolni z izjavami katerekoli stranke. (af) Premislimo prostor Končno se je v idejni vakuum prebila izredno zanimiva in važna pobuda, ki jo je sprožila SKGZ, potem ko je njena delegacija pred kratkim posredovala tržaškemu županu Cosoliniju dokument, ki ga je pripravil Gospodarski forum (SKGZ, SSO, SDGZ, Kmečka zveza in banka ZKB) o skupnih izhodiščih glede ključnih vprašanj v zvezi z snujo-čim se regulacijskim načrtom. V petek 28. oktobra je bilo v Narodnem domu bistvo tega dokumenta predstavljeno javnosti. Zal je bila udeležba manjša, kot si jo je tak posvet zaslužil. Pobuda je bila namreč pametna in nujna in sodelujoči osebki profesionalno prepričljivo pripravljeni, da dosežejo zastavljeni cilj, ki se je Slovencem na Tržaškem doslej izmikal t.j. premisliti kako želimo, da se prostor, na katerem živimo, v bodočnosti razvija. Torej model, ki naj bi ga izdelal tehnični odbor, ki bi izšel iz institucij, ki jih pobudniki predstavljajo in ki bi postal podlaga tržaškim občinskim organom pri pripravi novega regulacijskega načrta. Kot odbor za Kraško občino imamo samo iz administrativnega vidika drugačen cilj, zato se veselimo, da se pojavlja zanimanje za smotrno ureditev našega prostora, kajti že štiri leta to potrebo promoviramo kot nujnost. Tekom posveta so pobudniki predstavili svoja gledanja iz raznih zornih kotov glede na delovni resor posameznika. Slišali smo razna mnenja, ki so se, vsaj na prvi pogled, tu in tam najbrž tudi razlikovala. Nekaj bistvenega pa smo žal pogrešali: med 'vsemi drugimi dejavniki naše manjšine' nismo zasledili predstavnikov prebivalcev teh krajev, in sicer takih, ki niso poklicno neposredno zainteresirani v nov regulacijski načrt in torej predstavljajo raznoliko civilno družbo t.j. dober del kraškega prebivalstva. Kot Odbor za Kraško občino menimo, da med take predstavnike spadamo tudi sami, ker smo si štiri leta neutrudno prizadevali, da potrebe tega prostora vključno z njegovim prebivalstvom izčrpno razumemo in preučimo ter posredujemo ustreznim organom. Poleg posameznih sestankov in nabiranja podpisov po vaseh in torej razlaganja in poslušanja smo stopili v stik s slovenskimi in italijanskimi politiki in upravitelji vseh barv na deželni, pokrajinski in občinski ravni, z ustanovami slovenske manjšine ter z naravovarstvenimi organizacijami. Preučili smo vse najvažnejše zakone, ki zadevajo naše ozemlje, potencialni gospodarski razvoj tudi v luči državnih oz. evropskih prispevkov in možnosti ustanovitve Mestne proste cone na Krasu, problem infrastruktur, čez- Nlfi mejno sodelovanje s Slovenijo ter evropske smernice za ozemeljski razvoj. Prisostvovali smo srečanjem, ki so se povezovala na prostorsko tematiko v organizaciji SSk-ja, Združenja za zaščito Opčin in pobudnikov Metropoli-tanskega mesta, pa tudi protestom zaradi daljnovoda, zaradi namembnosti vojašnice v Banih, in še in še bi lahko naštevali. Skratka pridobili smo vsestransko in zelo dragoceno poznavanje problematike našega prostora in institucij, ki so zanj odgovorne. Naših gledanj in utemeljitev nismo samo priložili referendumski prošnji, ki smo jo izročili Deželi FJK, temveč smo jih posredovali tudi našim upraviteljem, politikom in organizacijam ter ministru za Slovence v zamejstvu in slovenski konzulki v Trstu. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je dober del le-teh pojavil na tem posvetu v Narodnem domu. Ker smo prepričani, da bi naše izkušnje in pridobljeno znanje tej hvalevredni pobudi nedvomno koristile, a tudi, ker uživamo podporo in zaupanje zelo visokega števila referendumskih podpisnikov, ki so izrecno zaskrbljeni nad načinom upravljanja kraškega prostora, menimo, da bi morali biti tudi sami prisotni v tehnični komisiji. Iz podobnega razloga podpiramo tudi umestnost vključitve Agrarne skupnosti, o kateri je g. David Malalan pisal v Pismu uredništvu 5. novembra. Zaradi relevantnosti jusarskega ozemlja je njena prisotnost več kot utemeljena. Taki vključitvi v komisijo bi zapolnili očitno vrzel in predstavljali jamstvo večje pluralnosti in zato večje demokracije v naši manjšini, kar smo sicer dobili vtis, da organizatorji zasledujejo. Wilma Campanialli, Odbor za Kraško občino / SVET Sreda, 9. novembra 2011 19 evropska unija - Zasedali finančni ministri evrske skupine in EU v« • v Območje evra v primežu politične krize v Grčiji in Italiji Evropska komisija poslala v Italijo misijo za nadzor izvajanja ukrepov za ureditev javnih financ BRUSELJ - Območje evra je v ponedeljek vnovič poskušalo pomiriti finančne trge in zajeziti širjenje dolžniške krize z napovedmi o pospešitvi krepitve začasnega sklada za zaščito evra, a se je poleg vseh drugih težav znašlo v primežu politične krize v Grčiji in Italiji. Ta je zaznamovala tudi včerajšnje zasedanje finančnih ministrov EU. Grška politična elita poskuša sestaviti vlado narodne enotnosti, katere pisna zaveza k spoštovanju oktobrskega dogovora območja evra, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za ostre varčevalne ukrepe, je pogoj za nadaljnjo finančno pomoč tej državi. Vodja glavne opozicijske stranke Antonis Samaras je zatrdil, da bo spoštoval zaveze, a da tega "iz nacionalnega ponosa" ne bo pisno podpisal. V EU pa vztrajajo, da je pisno potrdilo nujno za povrnitev zaupanja, izgubljenega z enostransko najavo referenduma. Če bo grška politična elita izpolnila zahteve, si lahko Grčija še ta mesec obeta izplačilo šestega obroka osmih milijard evrov posojila v okviru lani dogovorjene pomoči in zagon novega programa pomoči, ki vključuje znaten prispevek zasebnih upnikov. Politična kriza pretresa tudi Italijo, kjer se premier Silvio Berlusconi včeraj izgubil večino v parlamentu. Gospodarske in finančne razmere v Italiji so zelo zaskrbljujoče, država je pod zelo velikimi pritiski finančnih trgov, zato je nujno povrniti zaupanje v fiskalno stabilnost in gospodarsko rast države, je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Komisija želi Italiji, ki ima ogromen, 1900 milijard evrov velik javni dolg, po njegovih besedah pomagati z misijo za nadzor izvajanja ukrepov za ureditev javnih financ in izvedbo strukturnih reform za zagotavljanje rasti, ki jo je poslala v Rim in bo začela delati danes. Obrestne mere na italijanske desetletne državne obveznice znašajo še skoraj sedem odstotkov, kar je že zelo blizu nevzdržne ravni. Grčija, Irska in Portugalska so morale, ko so obrestne mere na njihove državne obveznice dosegle nevzdržno raven, zaprositi za pomoč. Zaradi kritičnega položaja Italije želi območje evra pospešiti krepitev začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Sedanji mehanizmi za zagotavljanje stabilnosti evra namreč niso dovolj za reševanje tega tretjega največjega gospodarstva v območju evra. Predsednik evrske skupine JeanClaude Juncker in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn ansa Območje evra bo odločitve o načinu krepitve posojilne sposobnosti EFSF s 440 na 1000 milijard evrov sprejelo do konca novembra s ciljem, da je ta izvedena decembra, je v ponedeljek po zasedanju evrske skupine povedal njen šef, luksemburški premier JeanClaude Juncker. Gre za krepitev EFSF brez povečanja poroštev članic območja evra. Na mizi sta dve možnosti. Prva predvideva delno zavarovanje tveganj, druga pa vzpostavitev javno-zasebnih vlagatelj-skih skladov, s čimer bi privabili zasebni kapital. Tako bi lahko tudi dokapita-lizirali banke. Usklajena dokapitalizacija sistemsko pomembnih evropskih bank je bila sicer osrednja tema zasedanja vseh finančnih ministrov EU. Ministri so poudarili, da je ključno zagotoviti pretok kreditne dejavnosti in preprečiti kreditni krč. Voditelji EU so se oktobra dogovorili, da bodo morale sistemske banke do konca junija prihodnje leto delež najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) zvišati na devet odstotkov, za kar naj bi po prvotnih ocenah potrebovale okoli 106 milijard evrov. Druga pomembna tema včerajšnjega zasedanja pa je bila uvedba evropskega davka na finančne transakcije, ki nima podpore G20 in je razdelil tudi EU. Najbolj mu nasprotujeta Velika Britanija in Švedska, a tudi nekatere druge države. Ministri so sicer včeraj s potrditvijo sklepov o naboru indikatorjev za ugotavljanje presežnih makroekonomskih neravnovesij sprejeli še zadnje elemente svežnja šestih zakonodajnih predlogov, imenovanega "šesterec". Ta nova pravila, ki predvidevajo zaostritev jav-nofinančne discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravno-vesji, bodo po Rehnovih pričakovanjih začela veljati sredi decembra. (STA) iran - IAEA naj bi ta teden objavila novo poročilo Teheran trdi, da Zahod nima nobenih dokazov o jedrskem orožju EREVAN - Iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi je včeraj med obiskom v Armeniji dejal, da Zahod nima nobenega resnega dokaza, da Iran razvija jedrsko orožje. "Zahod oziroma ZDA izvajajo pritisk na Teheran brez kakršnih koli dokazov," je dejal. Salehi je ponovil znano stališče, da Teheran svoj jedrski program razvija izključno v miroljubne namene. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) naj bi ta teden objavila novo poročilo o iranskem jedrskem programu, to pa naj bi bilo po nekaterih domnevah povod za morebiten izraelski napad na iranske jedrske zmogljivosti. Iranski predsednik Mahmud Ah-madinedžad je v ponedeljek Izrael in ZDA obtožil, da si prizadevajo dobiti mednarodno podporo za napad na Iran, ki bi bil, kot je dejal, zelo huda napaka. Včeraj pa je Ahmadinedžad dodal, da "Iran ne potrebuje atomske bombe", da bi se soočil z ZDA. Raje bo uporabil svoje spretnosti, da bo odpravil ameriške grožnje, je dejal iran- ski predsednik. "Če pa se Amerika želi soočiti z iranskim narodom, bo zagotovo obžalovala odgovor iranskega naroda," je opozoril Ahmadinedžad. "Zgodovina dokazuje, da je še vsak obžaloval, če je deloval proti iranskemu narodu," je pristavil. V luči obtožb, da naj bi bil Iran že blizu izgradnje atomske bombe in da bo iranski jedrski program kmalu dobil "vojaško dimenzijo", je iranski predsednik ZDA še obtožil "skrajne nesramnosti", saj imajo same tisoče na atomskih bomb. "Če mislite, da lahko pritiskate na Iran, da lahko spreminjate situacijo v svetu, potem se močno motite," je še dejal Ahmadinedžad. V zvezi z Iranom se je oglasil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je opozoril pred "izjemno nevarno retoriko", ki bi se lahko končala s katastrofo. "Mili-tantna stališča, da je Izrael ali kdo drug pripravljen na uporabo sile proti Iranu ali kateri drugi državi na Bližnjem vzhodu, so izjemno nevarna retorika," je med obiskom Berlina dejal Medvedjev. Pri tem je vse vpletene strani pozval k miru in k za- držanosti, še posebej pred grožnjami. "Vse to lahko pripelje do zelo velikega konflikta, kar bi bila katastrofa za Bližnji vzhod," je dejal ruski predsednik na skupni novinarski konferenci po srečanju z nemškim predsednikom Christianom Wulffom. Medvedjev je sicer skupaj z nemško kanclerko Angelo Merkel v Lubminu uradno odprl plinovod Severni tok. Kljub pozivom k zmernosti je izraelski zunanji minister Avigdor Liberman znova pozval k ukrepanju proti Iranu. Zavzel se je, da bi morala mednarodna skupnost proti Iranu sprejeti izjemno ostre sankcije, ki bi ohromile delovanje njegove centralne banke ter naftne in plinske industrije. Le tako bi bil Iran morda pripravljen prisluhniti in se začel resno pogovarjati, je dejal Liberman za včerajšnjo izdajo izraelskega časnik Maariv. "Če ZDA po poročilu IAEA ne bodo vodile pobude za sprejetje najostrejših sankcij, bo to pomenilo, da so ZDA in Zahod sprejeli jedrski Iran," je še dodal izraelski zunanji minister. (STA) Tunizija odobrila izročitev libijskega bivšega premiera TUNIS - Tunizijsko prizivno sodišče je včeraj ugodilo zahtevi novih libijskih oblasti, da se jim izroči predsednika libijske vlade pod režimom Moamerja Gadafija, Bagdadija al Mahmudija. Tu-nizijske oblasti so Mahmudija prijele sredi septembra. Sodišče je izročitev Mahmudija odobrilo kljub pomislekom organizacij za človekove pravice in Mahmudija samega, da ga v Libiji ne čaka pošteno sojenje in da bi bile njegove pravice lahko resno kršene. Vendar pa se je tu-nizijsko sodišče odločilo, da "ima libijsko ljudstvo pravico soditi tistim, ki so ga ropali". Mahmudija imajo v Libiji za "tretjega tirana Libije", po Gadafiju in njegovem sinu Saifu al Islamu, nesojenem novem libijskem voditelju. Danes 70-letni Mahmudi je libijsko vlado vodil praktično vse do padca Gadafijevega režima. Prijeli so ga 21. septembra na jugozahodu Tunizije na meji z Alžirijo. Takoj so ga obsodili na šest mesecev zapora zaradi nelegalnega prestopa meje. Kasneje je prizivno sodišče to sodbo razveljavilo, a ker so nove libijske oblasti zahtevale njegovo izročitev, je ostal v zaporu. Sarkozy Netanjahuja označil za lažnivca PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v neformalnem pogovoru s svojim ameriškim kolegom Ba-rackom Obamo izraelskega premiera označil za "lažnivca", Obama pa mu je nato potarnal, kako se mora on z njim ukvarjati vsak dan. Pogovor, ki so ga na nedavnem vrhu G20 pomotoma prenašali prek sistema za prevajanje, je ujelo več novinarjev. "Ne morem ga več videti, lažnivec je," je v pogovoru v francoščini dejal Sar-kozy. "Ti ga imaš mogoče res že dosti, a jaz se moram z njim ukvarjati vsak dan," mu je odvrnil Obama, čigar besede so bile prevedene v francoščino. Obama naj bi poleg tega kritiziral Sar-kozyja, ker ZDA ni obvestil o načrtih Francije, da glasuje za palestinsko članstvo v Organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Navedbe obeh predsednikov navaja francoska medijska spletna stran Arret sur Images, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ta naj bi potrditev o pogovoru prejela tudi od več novinarjev. Slednji so namreč pogovor ujeli, potem ko so na novinarski konferenci v Cannesu že prejeli naprave za prevajanje, slušalke pa naj bi dobili kasneje. Ko so v naprave vključili svoje slušalke, so dojeli, da lahko prisluhnejo francoskemu prevodu pogovora med obema voditeljema. Kot še piše spletna stran Arret sur Images, je več novinarjev sprejelo skupinsko odločitev, da o pogovoru, ki je bil zaseben, ne bo poročalo. (STA) španija - Prvi mož Ljudske stranke Rajoy favorit na volitvah Gledalce v predvolilnem soočenju bolj prepričal vodja opozicije MADRID - V ponedeljkovem televizijskem soočenju pred španskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 20. novembra, je volivce bolj prepričal vodja opozicije Mariano Rajoy kot kandidat vladajočih socialistov Alfredo Perez Rubalcaba. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je Ra-joy tudi verjetnejši zmagovalec volitev. Glavna tema edinega neposrednega soočenja v okviru predvolilne kampanje je bila gospodarska kriza in z njo povezana visoka stopnja brezposelnosti, ki je v tretjem letošnjem četrtletju presegla 21 odstotkov, kar je rekord v zadnjih 15 letih. Soočenje, ki je potekalo v ponedeljek zvečer, je bilo živahno, tekmeca pa sta se medsebojno obtoževala laganja in si skakala v besedo. Rubalcaba je Rajoyu, vodji opozicijske Ljudske stranke (PP), očital, da prikriva načrte za znižanje nadomestil brezposelnim ter za zdravstvo in izobraževanje. "Z vami ne bosta zagotovljena javno zdravstvo in izobraževanje," je tekmecu dejal 60-le-tni Rubalcaba. 56-letni Rajoy mu ni ostal dolžan in je izpostavil slabe gospodarske rezultate se- Mariano Rajoy ansa danje vlade ter zatrdil, da sta najboljša načina za zaščito socialne blaginje ustvarjanje delovnih mest in zvišanje dohodkov od davkov. Javnomnenjska raziskava, objavljena v časniku El Mundo, kaže, da je Rajoy uspel prepričati več od skoraj 12 milijonov televizijskih gledalcev kot njegov tekmec. Da je vodja PP "zmagovalec" soočenja, je namreč menilo 51,4 odstotka vprašanih, medtem ko jih je 44,2 odstotka ocenilo, da je "zmagal" kandidat socialistov. Anketa, objavljena v dnevniku El Pais, pa kaže, da je bil Rajoy prepričljivej- Alfredo Perez Rubalcaba ansa ši za 46 odstotkov gledalcev, medtem ko jih je Rubalcaba prepričal 41 odstotkov. Časniki med drugim ocenjujejo, da je Rubalcaba deloval, kot da se je že vdal v usodo in verjame, da bo na volitvah zmagal Rajoy. Med drugim je namreč v očitkih glede Rajoyevih načrtov uporabljal besedo "boste" in ne "bi". "Za Ru-balcabo je samoumevno, da bo Rajoy zmagal," se tako glasi naslov v dnevniku El Mundo. S tem se strinja tudi konservativni dnevnik ABC, ki med drugim piše, da Rubalcaba Rajoya "že obravnava kot premiera". (STA) nikaragva - Predsedniške volitve Izzivalca ne priznata zmage Daniela Ortege MANAGUA - Kandidata na nedeljskih predsedniških volitvah v Ni-karagvi, konservativec Fabio Gadea in liberalec Arnoldo Aleman, zavračata rezultate volitev, po katerih naj bi s 63 odstotki glasov zmagal dosedanji predsednik Daniel Ortega. Opozicijski kandidat Gadea je v ponedeljek Ortego in državno volilno komisijo obtožil "poneverb neslutenih razsežnosti". Dejal je, da je bil volilni proces od vsega začetka skorumpiran, državljani Nikaragve pa niso imeli možnosti na demokratičen način izraziti svojo voljo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Aleman, čigar liberalna stranka je sklenila dogovor o delitvi oblasti z Or-tegovo vladajočo Sandinistično fronto za narodno osvoboditev, pa je dejal, da Ortege ne bodo priznali za predsednika, saj volitve niso bile legitimne, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da ne bodo dopustili vzpostavitve diktature v državi. Po podatkih državne volilne komisije je na nedeljskih predsedniških volitvah po preštetih 86 odstotkih glasovnic zmagal Ortega, ki je dobil 63 odstotkov glasov, sledi pa mu Gadea z 31 odstotki. V Nikaragvi medtem raste nezadovoljstvo, zato so oblasti v ponedeljek v mesta Dario, Diria in Granada napotile posebne policijske enote, ki so postavile barikade pred javnimi poslopji in sedeži volilnih komisij. V neredih je bilo sicer več ljudi ranjenih. Kritike pa prihajajo tudi iz tujine. Tako je predsednica zunanjepolitičnega odbora predstavniškega doma ameriškega kongresa Ileana Ros-Leh-tinen volitve označila za farso. V State Departmentu so sicer v ponedeljek sporočili, da bodo z odzivom počakali do preštetja vseh glasovnic, so pa izrazili zaskrbljenost ob novicah o ustrahovanju volivcev. Zaskrbljenost je izrazil tudi vodja opazovalne misije EU Luis Yanez. (STA) / SVET Sreda, 9. novembra 2011 204 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu naš pogovor - Tomaž Kavčič, selektor slovenske nogometne reprezentance U21 »Smo samozavestni, ne pa prepotentni« »O fantih, ki igrajo v mladinski reprezentanci do enaindvajsetega leta starosti, boste še veliko poročali,« je med pogovorom v hotelu Lipa, na glavnem lepo urejenem trgu v Šempetru pri Novi Gorici, poudaril reprezentančni selektor Tomaž Kavčič. Šempeter je namreč v teh dneh baza slovenske izbrane vrste U21, ki bo jutri na tekmi proti Litvi v Novi Gorici skušala utrditi prvo mesto v skupini 2 v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2013. Slovenija (s tekmo več) vodi skupaj s Švedsko. Ali bi lahko Slovenijo videli v finalnem delu evropskega prvenstva 2013, ki bo v Izraelu? Igramo od tekme do tekme, z lestvico se ne obremenjujemo. Zavedamo pa se, da imamo dobro izhodišče. Toda vsaka tekma nosi svoje, tudi na tej moramo biti stoodstotni. Lahkih ekip ni, v Litvi smo dosegli zadetek šele ob kon- boks Umrl je legendarni Joe Frazier WASHINGTON - Joe Frazier, ki se je v zgodovino boksa zapisal po treh izjemnih borbah z Mohamedom Alijem, je v ponedeljek zvečer umrl v 68. letu starosti. Nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji v letih od 1970 do 1973 se je rodil 12. januarja 1944 v Južni Karolini kot najmlajši od 12 otrok. Umrl je doma v Philadelphii dober mesec za tem, ko so zdravniki odkrili, da je zbolel za rakom na jetrih. Leta 1964je osvojil zlato olimpijsko kolajno v Tokiu. Šest let pozneje je Frazier kot profesionalec postal svetovni prvak v tej kategoriji, ko je s knockoutom premagal Jimmyja Ellisa. Naslov je izgubil leta 1973 proti Georgeu Foremanu. Frazier je leta 1971 zmagal v «borbi stoletja» proti Mohamedu Aliju in tako postal sploh prvi boksar, ki mu je uspelo premagati Alija. «Smokin' Joe», kot je bil Frazierjev vzdevek, je Alija v ne-wyorškem Madison Square Gardnu s slovitim levim krošejem, s katerim je premagal še marsikaterega drugega nasprotnika, ugnal v 15. rundi. Oba boksarja sta po borbi končala v bolnišnici. Frazier je nato naslednja dva dvoboja proti Aliju izgubil, vključno s slovito borbo leta 1975 na Filipinih. V tem brutalnem dvoboju je Frazier izgubil po tehničnem knoc-koutu, saj mu trener Eddie Futch po 14. rundi zaradi poškodovanega obraza in zaprtega očesa ni več pustil nadaljevati. Tega mu Frazier nikoli ni oprostil. V karieri je zbral 32 zmag, od tega 27 s knockoutom, štiri poraze in en neodločen izid. Leta 1990 so ga sprejeli v mednarodni boksarski hram slavnih. cu, Švedi pa so jim ga zabili šele v sodnikovem podaljšku. Šli bomo v boj brez podcenjevanja, moramo biti osredotočeni na to, da damo vse, kar smo sposobni v tem trenutku dati. Smo samozavestni, ne pa prepotentni. Približno polovica reprezentan-tov igra v tujini, druga polovica pa v Sloveniji. Ali so razlike med temi igralci? Pravzaprav jih ni. Pomembno je le, da naši fantje igrajo. Pri teh letih morajo nogometaši čim več časa aktivno preživeti na igrišču, drugače tvegajo, da ne bodo napredovali. Rene Krhin pri Bologni ne igra veliko. Zal ne, prepričan pa sem, da se bo kmalu vključil tudi v prvo enajsterico. Na začetku sezone pa je odigral kar nekaj tekem. Fant je požrtvovalen in delaven. Za našo reprezentanco je zelo pomemben. Zaupamo mu. Pomembno vlogo pri Padovi, sicer v B-Iigi, pa igra Dejan Lazarevic. Lazarevic je v zadnji sezoni veliko napredoval. To ne velja samo zanj. Vsi so pokazali velik napredek. Dejan igra resda v B-ligi, ki pa je vseeno zelo zahtevna in kakovostna. Ne smemo pozabiti, da si Lazarevic šele utira pot v profesionalnem nogometu. AIi je prva sIovenska Iiga dovoIj kakovostna za rast mIadih nogometašev? Trener slovenske reprezentance mladih Tomaž Kavčič nzs V 1. SNL igrajo številni mladi igralci, za katere je naša liga prava kalilnica. Tu pri nas dobijo priložnost in se lahko uveljavijo. Prav zaradi tega je Slovenija postala zelo vabljiva za številne evropske agente raznoraznih klubov. SIovenci so vse boIj priIjubIjeni tudi v ItaIiji. Velja. A-liga je še vedno eno najbolj kakovostnih prvenstev na svetu. Po- Jutri v Novi Gorici Slovenija - Litva NOVA GORICA - Slovenska nogometna reprezentanca do 21. leta starosti bo jutri v Športnem parku v Novi Gorici (začetek ob 18. uri, vstop bo prost), v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2013, ki bo v Izraelu, gostila Litvo. Za varovance selektorja Tomaža Kavčiča bo že šesto srečanje. Slovenija, ki skupaj s Švedsko, vodi na lestvici, je doslej zbrala 10 točk. Švedi imajo sicer tekmo manj. Na prvi tekmi v Litvi so mladi Slovenci zmagali z 1:0. Selektor Kavčič jutri ne bo mogel računati na poškodovane Mateja Radana, Blaža Božiča in Ke-vina Kampla ter na diskvalificiranega Lokavca Nejca Mevljo. Lazarevič in Krhin se bosta po tekmi v Novi Gorici pridružila članski selekciji. Vrstni red: Švedska in Slovenija 10, Finska 7, Malta 5, Litva 3, Ukrajina 1. nosni smo, da igra na Apeninskem polotoku veliko naših fantov. Kako bi ocenili Kekovo obdobje? Odlično. Slovenija se je z njim uvrstila na svetovno prvenstvo. Več od njega nismo mogli zahtevati. Zdaj pa se je končalo eno obdobje in se je začelo drugo. Kakšna pa so pričakovanja za novega selektorja Slavišo Stojanoviča? Mediji in naše javno mnenje so upravičeno zahtevni. Vsi pričakujejo samo dobre rezultate. Slaviša je dobro pripravljen selektor. Kar nekaj sezon je preživel z izkušenim Srečkom Katancem. Prepričan sem, da se bo Stojanovič dobro odrezal. AIi pričakujete veIiko sprememb v članski selekciji? Tega ne vem. Videli bomo na torkovi tekmi proti ZDA. Napovedal je, da bo vključil nekaj novih obrazov. Pustimo se presenetiti. Jan Grgič «calciopoli« Pet let kazni za Moggija NEAPELJ - Nekdanjega športnega direktorja Luciana Moggija je po športnem včeraj zvečer kaznovalo še kazensko sodišče. Spoznala ga je krivega združevanja v zločinske namene in mu prisodila 5 let in 4 mesece zaporne kazni. Nekdanji delegat sodnikov Paolo Bergamo je bil kaznovan na 3 leta in 8 mesecev zaporne kazni, njegov kolega Pairetto pa na 1 leto in 11 mesecev. Eno leto kazni sta si prislužila še predsednika Fio-rentine Della Valle in Lazia Lotito. Skupno je sodišče izreklo 18 obsodb, šest pa je bilo oprostitev. Utemeljitev razsodbe bo znana v roku 90 dni. RAIKKONEN - Finski dirkač je pred morebitno vrnitvijo v svet formule 1. V prihodnji sezoni naj bi sedel za volan Williamsa. Finčevo vrnitev naj bi med drugim financiral tudi novi pokrovitelj ekipe iz Katarja. MIHAJLOVIČ - Fiorentina je v ponedeljek zvečer zaradi slabih rezultatov odstavila srbskega trenerja Sinišo Mi-hajlovica, njegovo mesto pa je prevzel Delio Rossi. BREZ - Na nogometni tekmi proti Sloveniji 15. novembra v Ljubljani bo reprezentanca ZDA nastopila brez napadalca Landona Donovana. MAGIC - Nekdanji sloviti ameriški košarkar Magic Johnson (52 let) je včeraj obeležil 20. letnico boja zoper virus hiv, s katerim se je okužil. Po razkritju bolezni je svoje življenje podredil boju zoper aids in ustanovil svojo fundacijo. ODBOJKA - 4. krog ženskega svetovnega pokala v Hirošimi: Italija - Argentina 3:0. Italije je še nepremagana. EVROLIGA - Danes ob 19.00 Union Olimpija - Galatasaray. THORPE - Avstralski plavalni zvezdnik in petkratni olimpijski zmagovalec Ian Thorpe, ki se v pripravljalnem obdobju za nastop na olimpijskih igrah 2012 v Londonu po večletnem premoru spet vrača v bazene, je na tekmi svetovnega pokala v Pekingu v disciplini 100 m prosto dosegel zgolj 15. čas (50,21). DAKAR - Tradicionalni vzdržljivo-stni reli Dakar, ki se je v zadnjih letih zaradi slabih varnostnih razmer v Afriki preselil v Južno Ameriko, bo imel v prihodnji izvedbi leta 2012 novo končno postajo v Peruju. triestina - (Pre)veliki načrti predsednika Alettija »Gradili bomo športni center« Trdi, da je klub že odkupil 60% zemljišč, ni pa povedal kje, vendar je zanikal pisanje medijev, da bo center zrasel na Krasu »Čez manj kot leto dni bo Triestina imela svoj športni center!« S temi besedami predsednika Sergia Alettija bi lahko strnili včerajšnjo predstavitev projekta gradnje športnega središča, novega doma tržaškega nogometnega društva. Tri velika nogometna igrišča, tri manjša (od teh eno pokrito), slačilnice, shramba in 8000 kvadratnih metrov velika struktura s telovadnico, bazenom in mednarodnim centrom za rehabilitacijo, sprejela pa bi tudi igralce. Kje naj bi ta center zrasel? To pa je še skrivnost, ki je predsednik ni hotel izdati. »Če vam bi to povedal, bi vrednost terenov v hipu narasla. Vsekakor lahko mirno zanikam, da je to na Padričah (kot je pisal tržaški športni tednik, op.ur.). Kras je dokaj problematičen kraj. Odkar treniramo na Opčinah, je poškodb precej, tako da bi bilo nesmiselno se seliti v le nekaj kilometrov oddaljen kraj.« Aletti je uvodoma orisal probleme, s katerimi se zdaj ubada Triestina: »31. oktobra je zapadel rok za najem nogometnega igrišča na Opčinah, ki se je vrnilo v last vojski. Znašli smo se brez površine, na kateri bi lahko trenirali. Na srečo so nam nekateri polkovniki priskočili na pomoč in omogočili, da lahko tam treniramo še cel oktober. Vnaprej vas obveščam, da bi se lahko dogodilo, da bi decembra in januarja odšli trenirat v Slovenijo. Da se nihče ne bi zaradi tega jezil, saj Sergio Aletti postregel za pravi »one man show« kroma poskušamo na vse načine dobiti 'domačo' rešitev, ker je Triestina ekipa mesta Trst. Tudi mestna uprava se trudi, da bi nam na nek način ugodila. Ob tem se sramujem, da ima Triesti-na le pet mladinskih ekip. Še nekatere ekipe v D-ligi jih imajo dvakrat več. V naslednji sezoni je cilj ravno podvojiti število mladinskih ekip in to že z otroki petih let starosti ne pa z dvanajstletniki kot sedaj. Grezar ni primerna rešitev, potrebujemo pravi center, kjer lahko trenirajo vsi, od najmanjših do prve ekipe, saj to počenjajo vsi najboljši klubi in mislim, da je ta izibra pra- vilna, saj morajo biti igralci prve ekipe za zgled vsem ostalim.« Nato se je presednik Aletti - včeraj je šlo za pravi 'one man show' - posvetil glavni tematiki, predstavitvi načrta: »Ustanovili smo društvo Triestina calcio servi-zi, ki je v nekaj mesecih že odkupila terene v vrednosti 4,5 milijonov evrov. Odkupili smo že 60% potrebnih površin. Upam, da bomo najkasneje do 5. oziroma 10. decembra odkupili še preostali del v vrednosti 1,5 milijonov €. Skupno gre torej za investicijo v vrednosti 6 milijonov €. Skupna površina znaša okrog 65.000 kvadratnih metrov, prej omenjeno število igrišč (tri velika in dve mali) pa je le začetna faza, saj bi želeli nato dograditi še vsaj dve veliki igrišči. Potem, ko bomo odkupili vse terene, računam na pomoč javnih uprav za hitro izdajo potrebnega dovoljenja. Če bomo ta dovoljenja dobili v roku poldrugega meseca, bi lahko trenirali na novih igriščih že 1. aprila 2012. Seveda bomo potrebovali nekaj več časa za gradnjo poslopij, ki naj bi bila nared leto dni po izdaji dovoljenj. Vsa igrišča bodo imela umetno travo, to se pravi, da bi nato sledila dela na Roccu, kjer bi ravno tako zamenjali naravno z umetno travo. Pravi nesmisel bi bil namreč trenirati na umetni in igrati na naravni travi.« Nazadnje je predsednik Aletti povabil k sodelovanju navijače. Ustvarilo se je namreč zadrugo »Casa delTUnione«, v katero se lahko posameznik v člani. Obstajajo tri paketi v vrednosti 100, 500 in 2000 ali več €. Zadruga bo nato z zbranim denarjem lahko odkupila del družbe Triestina servizi, ki bo zadolžena za gradnjo centra. (I.F.) POKAL - Triestino čaka danes ob 20. uri gostovanje v Trevisu za pokal 1. divizije. TROMBETTA - Furlanski trener Maurizio Trombetta se je vrnil v Romunijo. Zdaj treniral prvoligaša Targu Mures, ki na lestvici zaseda predzadnje mesto. V prvem nastopu je z 2:0 izgubil proti Rapidu iz Bukarešte. / ŠPORT Sreda, 9. novembra 2011 21 opčine - ZSŠDI podelilo Nagrado šport in šola Letos 21 dobitnikov Letos je nagrado prejelo 21 dijakov, 13 s Tržaškega in 8 z Goriškega. Vsakega posebej je predstavila Helena Pertot kroma »Ni težko dojeti, da človek, ki je pravilno vzgojen v športu, je samo po sebi umevno prav tako pravilno vzgojen tudi v vseh ostalih svojih aktivnostih, med katere sodi seveda šola kot primarna in najvažnejša,« je poudaril slavnostni govornik Sergio Tavčar ob koncu svojega posega na včerajšnjem podeljevanju nagrad Šport in šola, ki so jih letos dvajsetič dobili športniki, ki so tudi dobri dijaki. Za televizijskega komentatorja in trenerja, ki je v svojem govoru izhajal s športne perspektive, je torej dober športnik avtomatično dober dijak, saj v obeh dejavnostih dobro ve, da brez truda ni uspeha, je discipliniran in ve, da tako v šoli kot v športu ni bližljic do uspeha Tavčar se je sicer v svojem govoru najprej zaustavil pri odnosu šole do športa, ki v italijanskem šolskem sistemu ni med primarnimi dejavnostmi (opozoril je na vidne razlike med šolskimi telovadnicami v Italiji in v Sloveniji) in je večkrat dojet kot moteča dejavnost. Za vsak normalno razmišljajoč um, je jasno, da je šport ključnega in nepogrešljivega pomena za pravilno vzgojo vsakega odraščajočega človeka.« Da je to tako so dobro vedele že stare civilizacije, saj pomeni gimnazija v stari grščini telovadnica, latinski pregovor mens sana in corpore sano pa si Tavčar razlaga z vzročno povezavo, torej zdravega duha ni, če ni zdravega telesa. Telesna vzgoja je torej v vzgoji otroka in njegovega spoznavnega procesa ključnega pomena, saj ga spremeni v mladega odraslega človeka. Šport uči namreč disciplino, sodelovanja, odgovornosti, omogoča spoznavanje lastnega značaja, kar je bistvenega pomena tudi v življenju. Pri tem pa ima v športu zelo pomembno vlogo vzgojitelj, ki mora pri nas skrbeti tudi za nekaj več: »pri nas ima šport neprecenljivo narodno zavestno poslanstvo, ki ga dandanes vedno bolj zanemarjamo.« Nagrajevanje v dovorani Zadružne kraške banke na Opčinah je bilo, kot rečeno, dvajseto po vrsti. Nastalo je po zamisli profesorja Franka Drassicha, ki je hotel kolegom dokazati, da so športniki lahko tudi dobri dijaki. »Zadovoljen sem, da se je nagrada še obdržala in da je toliko dobrih dijakov hkrati tudi dobrih športnikov. Razliko s prvimi izvedbami pa vidim predvsem v tem, da je bilo nekoč težje dobiti osmico, zdaj pa je lažje,« je povedal Dras-sich, ki je bil včeraj prisoten na Opčinah. Združenje slovenski športnik društev v Italiji je v sodelovanju z Zadružno kraško banko in Zadružno banko Doberdob Sovodnje letos nagradilo 21 dijakov, ki so se sami prijavili na razpis. Ob denarni nagradi so prejeli tudi grafični izdelek Mateja Sussija, grafika, ki se ukvarja tudi z umetniškim slikanjem, sodeluje z Vile&Vampi in vodi likovni krožek pri Slovenskem kulturnem klubu. Sussi, bivši odbojkar, zdaj igralec soflballa, je letos izbral grafiko, ki predstavlja različne športe, podobe pa sporočajo borbenost oziroma željo po doseganju nečesa. Prisotne, med katerimi so bili maloštevilni profesorji, je v imenu obeh bančnih zavodov pozdravil tudi Adriano Kovačič, ki je napovedal, da bosta ZKB in ZBDS še naprej sodelovala pri podeljevanju nagrade, kar je tudi ključnega pomena, da nagrada še naprej obstaja. (V.S.) Popolne utemeljitve in govor Sergia Tavčarja na LETOŠNJI NAGRAJENCI ZSŠDI www.primorski.eu Mila Boschi - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 8,9 športna panoga: namizni tenis pri A.S.D. Unio-ne sportiva Azzurra) Martina Budin - Znanstveni licej Prešeren učni uspeh: 8,73 športna panoga: karate pri Shinkai clubu Jana Croselli - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 8,5 športna panoga: košarka pri Aibi Fogliano Brigita Gergolet - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 8,2 športna panoga: nogomet pri Sistiana Duino - Aurisina Daniel Hlede - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 8,3 športna panoga: Odbojka pri AŠZ Olympia Goran Kerpan - Državni trgovski tehnični zavod Zois učni uspeh: 94/100 športna panoga: nogomet pri AŠD Vesna Cristina Leghissa - Znanstveni li-cej Prešeren učni uspeh: 9 športna panoga: nogomet pri Sistiana Duino Aurisina Lenart Legiša - Znanstveni licej Prešeren učni uspeh: 8,5 športna panoga: karate pri Shinkai clubu Milena Legiša - Znanstveni licej Prešeren učni uspeh: 8,6 športna panoga: karate pri Shinkai clubu Tina Malalan - Znanstveni licej Prešeren učni uspeh: 98/100 športna panoga: odbojka pri AŠZ Sloga Denis Milic - Državni izobraževalni zavod Stefan učni uspeh: 8,7 športna panoga: cestno kolesarstvo pri G.S. Caneva Elite - Pordenone Tjaša Oblak - Klasični licej Prešeren učni uspeh: 100/100 športna panoga: športno ritmična gimnastika pri AŠZ Bor Kristina Pahor - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 9,5 športna panoga: atletika pri AK Gorica Tadej Pahor - Državni izobraževalni zavod Trubar učni uspeh: 9 športna panoga: atletika pri AK Klubu Gorica Miha Pečar - Državni tehnični zavod Zois učni uspeh: 88/100 športna panoga: nogomet pri NK Kras Repen Luka Pečar - Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni učni uspeh: odlično športna panoga: odbojka pri AŠZ Sloga Mateja Petejan - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 9,6 športna panoga: odbojka pri Pallavolo Vivil Jernej Terpin - Državni izobraževalni zavod Gregorčič učni uspeh: 8,3 športna panoga: odbojka pri AŠZ Olympia Igor Valič - Znanstveni licej Prešeren učni uspeh: 9,3 športna panoga: baseball pri ASD Junior Alpina in košarka pri AŠZ Jadran Tanja Valič - Klasični licej Prešeren učni uspeh: 100/100 športna panoga: odbojka pri AŠZ Sloga Martina Zubalic - Državni trgovski tehnični zavod Zois učni uspeh: 8,15 športna panoga: cheerleading pri AŠD Cheerdance Millenium nogomet - Mladinci Vesna igra vse boljše, Kras pa slabše Costalunga - Vesna 0:1 (0:0) Strelec: Aleksander Marjanovič v 20. min. Vesna: M. Vidoni, A. Kerpan (Cer-kvenic), Terzon (A. Vidoni), Žerjal, M. Marjanovič, Viviani (Madotto), Improta (Stan-cich), Hoffer, A. Marjanovič, De Pasquale (Boneta), Rebula. Trener: De Castro. Mladinci Vesne so v deželnem prvenstvu utirili vlak na pravo pot. V ponedeljek zvečer so v gosteh premagali tržaško Co-stalungo. »Igrali smo dobro. Pravzaprav igramo s tekme v tekmo boljše,« je ocenil spremljevalec mladinske ekipe Paolo Vi-doni. Zmagoviti gol Aleksandra Marjano-viča je padel v drugem polčasu, ko je napadalec Vesne izkoristil lep predložek Rebule z levega krila. Kras - Trieste Calcio 0:7 (0:4) Kras: Zacchigna, Simeoni, Krizman (Bovino), Ridolfi, Furlan, Cinque, Rossone, Vesnaver, Curelli, Visca, Osman. Trener: Speranza. Kras je tudi tokrat zatajil, četudi je imel pred sabo zelo močnega in boljšega nasprotnika. »Med tednom zaradi razno-raznih razlogov treniramo slabo. Fantje pa se tokrat niso potrudili, povrh tega je naš vratar imel zelo slab dan,« se je skušal opravičiti koordinator mladinskih ekip Krasa Paolo Sarazin. Gostje so v Dolini povedli že v prvi minuti. Vrstni red: San Luigi, Trieste Calcio 27, Pro Romans 18, Audax 17, UFM, S. Andrea 14, Pro Cervignano 12, Zaule 11, Vesna in Ponziana 10, Ronchi 8, Costalunga 6, Kras 5, Muggia 2. Prihodnji krog: San Luigi - Kras, Vesna - Muggia. Kras nocoj v Fagagni Kras se bo nocoj v gosteh v Fagagni, v okviru četrtfinala državnega pokala, pomeril proti domači, ki nastopa v skupini B promocijske lige. Tekma se bo začela ob 20.30. Zmagovalec se bo neposredno uvrstil v polfinale, ki bo 30. novembra. Predavanje v Gropadi Danes bo v Gropadi ponovitev predavanja o zimskih pripravah na kolesarsko sezono, v organizaciji skupine Ok3. V zadružnem domu Skala se bo predavanje začelo ob 20. uri. Popravek V rubriki Ali—ali se nam je zapisala napaka pri odgovoru na vprašanje Miroslav Košuta ali Marko Kravos. Svojo izbiro je Ingrid Kalan utemeljila drugače. Izbrala je Košuto, ker je prav na katinarski šoli podelil prvo bralno značko na Tržaškem. Takrat Kalanove že ni bilo več med učenkami, ceni pa dejstvo, da so za podelitev prvih značk izbrali »obrobno« šolo. košarka - V promocijski ligi na Goriškem po enoletnem premoru Domovci se vračajo V ligi s prenovljeno in pomlajeno postavo - Letos (morda) tudi z dvema izpadoma - Tekme doma ob ponedeljkih ! S « e i* S - '-h ^ - IS« i-- T"- IÎ"-riszJi? T-1 ** +* «f^J y " as* ffl «Sh «•"'"-«¿Ti di Konec tedna se bo začela tudi košarkarska promocijska liga. V goriški skupini bo letos prisotnih devet ekip, med katere se je po enoletnem premoru na članski ravni vrnil tudi goriški Dom, ki bo nastopil s popolnoma prenovljeno (in pomlajeno) ekipo. Ker je letos v goriški skupini liho število ekip, bo vsak teden ena ekipa počivala. Ob Domu, bodo v goriškem delu prvenstva nastopile še Polispor-tiva Isontina, Pallacanestro Ronchi, Falconstar, Dinamo Gorizia, Athletismo, Olimpia Gorizia, TNTBasketGo in Go4Basket. Tekme ne bodo Tri odigrane samo ob koncih tedna, saj lepo število ekip si je za domače nastope izbralo druge termine, kot so npr. ponedeljek, torek ali sreda. Sami domovci bodo domače tekme odigrali v telovadnici Kulturnega Doma v Gorici ob ponedeljkih s pričetkom ob 20.30. Svoj krstni nastop v letošnjem prvenstvu pa bodo varovanci trenerja Jana Zavrtanika in pomožnega trenerja Eriberta Dellisantija opravili v go-steh proti Polisportivi Isontini v petek ob 20.30. Prvo tekmo na domačih tleh pa bodo odigrali šele deset dni kasneje, in sicer v ponedeljek, Domova postava 2011/2012 21. novembra. Zadnja tekma bo 2. aprila, nato pa bo napočil čas za drugi del prvenstva, čeprav tega zveza ni še uradno potrdila. Poleg tega se uradno še ne ve, ali bo naslednje leto uvedena prva divizija, kar bi pomenilo, da bi letos zadnjeuvrščene ekipe v promocijski ligi tvegale izpad v nižjo ligo. Domova postava: David Abrami, Matej Zavadlav, Luca Dellisanti, Ivan Bernetič, Matej Dornik, Gabrijel Zavadlav, Daniele Col-lenzini, Albert Voncina, Matevž Čotar, David Cej, Emanuele Fabbrisin, David Ambrosi. (av) košarka - Under 19 Proti tržaškemu zvezdniku Vidma slab nastop Jadrana Jadran Zadružna kraška banka - UBC 57:72 (16:25, 28:44, 44:56) Jadran: Batich 5, Daneu 23, Škerl 7, Floridan 9, Tritta 8, Valič, Žerjal, Majovski 2, Ridolfi 3, Longo, Gregori, Zhok, trener Andrea Mura. Tri točke: Floridan, Ridolfi in Škerl 1. Jadranovci so v prvenstvu Elite doživeli drugi zaporedni poraz na domačih tleh. Proti solidni videmski ekipi, katere zvezda je tržaški play-maker Stefano Bossi, s prikazano igro sploh niso zadovoljili. Izjema so bile uvodne minute, ko so s pravim pristopom in zares briljantnim učinkom povedli z 12:2. Tedaj se je trener gostov odločil za consko obrambo 3-2, ki jo je nato UBC predvajal do konca. Proti taki obrambni postavitvi so bili gostitelji vseskozi v hudih škripcih, saj sploh niso prodirali proti obroču, celo vrsto žog (kar 22 samo med sredino prve četrtine in glavnim odmorom) so izgubili že pri podajah. Precej bolj zbrani in živahni gostje so tako povedli tudi za 20 točk. Jadran je reagiral po povratku iz slačilnic in se spet približal tudi na 9 točk razlike, za kaj več pa domači niso bili dovolj učinkoviti v napadu. Trener Mura je ugotavljal, da mora tako slab nastop služiti fantom kot lekacija pred prihodnjimi srečanji. Vrstni red: Codroipo in UBC 8, Falconstar 6, Jadran ZKB in Venezia Giulia 4, Barcolana, Cordenons, Roraigrande in Servolana 2, Gemona 0. Prihodnji krog: Cordenons - Jadran ZKB, v torek, 15. novembra ob 19.30. JH u j^er g $ Bs k- naše mladinske ekipe v starejših kategorijah - Združena odbojkarska ekipa Zalet under 18 Delavne in borbene Združena ekipa igra domače tekme v telovadnici šole na Proseku kroma TRENER Tania Cerne Ekipo trenira Tania Cerne (trener 2. stopnje in 3. mladinske stopnje) s pomočjo Alenke Ver-ša (trener pripravnik). »S tehničnega vidika bodo nekatere ekipe prav gotovo boljše od nas, mi pa računamo predvsem na borbenost in dejstvo, da prevladuje v ekipi zelo dobro vzdušje. Pozitivno je, da vse trenirajo vedno skupaj, kar pa ne velja za ostale ekipe, kjer so delovne skupine razčlenjene,« je povedala trenerka, ki je igralke tudi pohvalila, ker redno prihajajo na treninge in dobro trenirajo. »To se bo prav gotovo poznalo v nadaljevanju prvenstva, ki je letos dolgo in zanimivo.« Cernetova pravi, da bi si lahko nekatere že priborile mesto kot rezervne igralke v ekipi Zaleta v D-ligi. Zalet U18 Nina Bembi 1994 170 c Tereza Budin 1995 178 c Caterina Cabrelli 1995 169 P Marinka Devetak 1995 164 l Carol Ghezzo 1994 182 k Nika Klobas 1995 175 kor Nina Malalan 1995 168 c/kor Anna Paoli 1994 166 l Janika Škerl 1995 170 k Urška Vidoni 1995 167 P Sara Žerjal 1995 165 k Irina Kneipp 1994 173 k Tamara Pertot 1994 175 k Trenerka: Tania Cerne Pomožna trenerka: Alenka Verša Projekt Zalet sestavljajo ob dveh članskih še štiri mladinske ekipe. »Najstarejšo« delovno skupino sestavljajo odbojkarice letnika 1994 in 1995, ki igrajo v pokrajinskem prve-nestvu U18. Trinajstčlansko skupino sestavljajo igralke Kontovela, Sloge, Sokola in igralka Bora. Ekipa je bila letos na novo sestavljena, trenira pa pod taktirko Tanie Cerne in Alenke Verša. Dekleta trenirajo trikrat tedensko, četrti trening pa je individualen. Pod vodstvom Danila Berlota vadijo po vlogah, tako da obišče vsaka igralka četrti trening vsaka dva tedna. Delovno skupino Zaleta dopolnjujejo tudi nekatere starejše igralke, ki bodo z osemnajstletnicami igrale 1. divizijo in 2. divizijo (pokrajinska zveza namreč dovoljuje, da igralke U18 lahko nastopajo v obeh prvenstvih, s tem da lahko v višjo ligo vstopijo petnajstkrat). Ekipa ni selekcija najboljših, ampak skupina, kjer so zbrane čisto vse igralke slovenskih klubov. Izjema so odbojkarice Brega, ki so posebej sestavile skupino. »Nasploh je igralk zelo malo. Za primerjavo naj povem, da je igralk v nižji starostni kategoriji U16 na celem teritoriju 43,« je pojasnila Cernetova. Dekleta trenirajo v Nabrežini, na Proseku in v športnem centru pri Briščikih, tako da se vadba vsakič »približa« eni skupini igralk. Enajst igralk vadi vedno skupaj, dve igralki - Tamara Pertot in Irina Kneipp pa trenirata v matičnih društvih s članskimi ekipami. »Vsaka dva tedna pa treniramo skupaj, da ekipo uigravamo,« pravi trenerka, ki je zaradi pomanjkanja blokerk morala nekatere igralke šele letos usmeriti v to vlogo: »Zato se bomo na začetku še ui-gravale, hitre igre pa prav zato še ne igramo,« pravi. Večina igralk se je udeležila poletnih priprav v Postojni, pred prvenstvom pa je ekipa igrala na Tunirju prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel (2. mesto) in odigrala prijateljske tekme z mlajšimi mladinskimi ekipami. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Jesen 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Co-liandro Dnevnik 23.20 Nan.: Sbarre 0.00 Dok.: Ritratti Musicali ^ Rai Tre Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Aktualno: I pilastri del-la Terra 16.05 Film: Francesco (biogr., It., '01, r. M. Soavi, i. R. Bova) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: I pilastri della Terra 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 9.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Aktualno: Speciale Porta a Porta 23.50 Dnevnik - kratke vesti 23.55 Film: Rudolf Nureyev alla Scala (dok., It., '05) 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Film: Il destino di un cavaliere (pust., ZDA, 'Ol, r. B. Helgeland, i. H. Ledger) 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta 23.40 Aktualno: Matrix C/ Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: The lost world 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.30 Nan.: Nan.: Boris u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. novembra 2011) Vodoravno: ekonomist, Todorovic, Alo, Enej, Nin, trak, Roberta, J. O., šola, urna, Maks, astenik, amaterska liga, kabaret, R. L., L. S., Atanasov, Ivan, kord, ank, Are; na sliki: Roberta Škabar. 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 15.55 Dok.: Italia da scoprire (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de La Versiliana 12.05 Šport: Super Sea 12.35 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Lora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: The visit (dram., r. J. Walker, i. R. Chong) 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: L'ultima carrozzella (kom., It., '43, r. M. Mattoli, i. A. Fabrizi) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.00 Aktualno: (ah)iPiroso 11.55 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: 10 in amore (kom., ZDA, '57, r. G. Seaton, i. C. Gable) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Avvo-cati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Che -Guerriglia (biog., Fr./Šp./ZDA, '08, r. S. So-derbergh, i. B. DelToro, F. Potente) 23.50 Dok.: Delitti 0.45 Dnevnik 1.30 Aktualno: Prossima fermata (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlat-ko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: V letu hip hopa 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.15 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.30 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film tedna: Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine 21.35 Kratki igrani film: Veter v meni (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.00 Nad.: Usodna nesreča 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.15 18.55, 23.20 Videozid (pon.) 15.00 Dok. serija: Veliki tektonski jarek (pon.) 15.45 Ugani, kdo pride na večerjo? 17.05 City folk 17.30 Mostovi - Hidak 18.00 Film: V letu hip hopa 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Šport 21.55 Bleščica, oddaja o mod 22.30 Slovenska jazz scena 0.20 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 7.50 Kronika 11.00 Poročila Tvs1 13.30 Prvi dnevnik TVS1 14.50 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dok. odd.: Alojz Rebula 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben - glasb. odd. 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Folkest 2011 22.15 Vas tedna 22.45 Artevisione Magazin 23.15 Glasb. odd.: In orbita pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Žena za mojega očka (resnič. serija) 12.00 17.50 Lari-na izbira (nad.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Policijska družina 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Razkritje (ZDA) Kanal A Doo (ris. serija) 9.55 Požeruh (ris.) 10.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.4016.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serije) 12.55 Tv prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.50 Film: Bolj pogosto kot kri 15.40 10 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - Miami 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Policaj z Beverly Hillsa 21.55 Film: Prosti pad 0.05 Will in Grace (hum. nan.) 0.35 Film: Nikoli pozabljena (ZDA) 1.55 Love Tv 3.55 Nočna ptica 2.15 Nočna ptica 7.20 Obalna straža (akc. serija) 8.10 Ris.: Veveriček 8.35 Ris.: Mišek Stuart Little 9.00 Tom in Jerry (ris.) 9.25 Shaggy in Scooby- radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 19. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. radio koper (italijanski program) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamen-te, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 9. novembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI PLIMOVANJE Danes: ob 2.42 najnižje -25 cm, ob 8.51 najvišje 49 cm, ob 15.35 najnižje -58 cm, ob 21.51 najvišje 32 cm. Jutri: ob 9.09 najnižje -22 cm, ob 9.14 najvišje 46 cm, ob 16.01 najnižje -57 cm, ob 22.22 najvišje 31 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno do zmerno oblačno vreme. Na območju Trbiža se bo lahko zjutraj pojavljala nizka oblačnost ali megla, ki pa se bo sredi dneva razkrojila. Ob morju bo pihala šibka burja, ki se bo zvečer nekoliko okrepila. Jutri bo na Primorskem sončno, pihala bo šibka burja. Drugod po Sloveniji se bo zadrževala nizka oblačnost ali megla. V petek bo na Primorskem jasno, burja se bo še nekoliko okrepila. Drugod bo oblačno, ponekod bo občasno rosilo. V soboto bo precej jasno, jutro bo hladno. PRIPOROČA ODLIČNE REŠITVE ZA VASO PISARNO PO UGODNIH CENAH NAJBOLJŠA PONUDBA ZA MANJŠA PODJETJA Sreiiična, nrcrna, ink jat multifunkcijika naprava H P Offl«|*t Pro «00A Plus tAiO (CN55M) Tehppfoyqa rJilHrjn|'