Leio IV., štev. 140. Posamezna številka stane 1 Din. V Celju, 1 orek dne 12. decembra 1922« Poštnlaa nlačana v gotoilBi. Sfcane letno 48 Dii \0\%. U^s -^mstvo Ictno 150 Din. — Oglasi za mm \ .^ea W p. Reklame med tekstorn, -^mrtnice in zahvaie 50 p. Posamezna štcvilka stane 1 Din IzHaJa vsak toreUt četvteK fin soboto. Uretiiii&lvo Strossmajcrjeva ul. St. lp I. nadstr. Telefoa it. 55. Uprawnistvo Strossmajcrjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. p=a RaCun kr. poštnega čekovnega urada Siev. 10.066. =8 Celje, due 11. dceembra. Prcstolica Slovenije je govorila, govorila je tako, da ni b?!o to njej v cast to da ni nain, ki iniamo pravico sc ime- wovati SI«voice, ne v ponos, ne v ko- rrsr. Za nas, ki smo glodali razvoj do- sodkov v Ljubljani od daleč, ni bilo to, kar sc je v nedeljo zgodilo, nie nepriča- kuvanega. Naknadno govoriti je sreer lazje, hi kdor to stori, riskira prav fci- }&«, da sc inu to oerta na oui surov in tfrofoviaiiski naein, kakor je lasten kul- furnemu hi visokociviliziranemu rodti Slovcneev. ki tako rad gavori zanicljlvo o Balkanu, Balkancih in baikunskih me- todah. Iz stališča in vidika naše jugo- siovanskc demokratsko strankc pa. smo dioJžni prav tako odkrito govoriti danes Po ijubijanskih volitvah, kakor smo go- vorili že nekdaj na tern mestu, četudi brez uspelia. V liasi stranki opaiamo 7.H. Hekaj let sem dva usodna pojava, ki vodrta nehibežno v i>ropad in razpad. Istcčasno, ko nam na celi črti inanjka tyuttf d«da in volje. se za iavno delo u? živuenie žrtvovati, narašča dnevno šte- vtkj onJh, ki vse kritizrraio, karkoli se sfcorü in zgodi v naših vrstah. Imeli smo m irnanio od našili krajevnili organizacij Pa do strankinega nacclstva — niože, ki otflocaio o straiikini usodi in strankini tnktM od najmanjšega vprasanja pa do iiačetnega vprašanja: našejra, sodeTo- vanja v vladi ali politikc izven vladc v vrsiali opozicije. Vse karkoli smo v tern pogledu s prrtricvanjüir. ali inolčečo nc- delavnostk) storili dobrega ali slai)ei,ra v jcadnjih letili, za vse to smo vsi polno scxKÜgovorni. iVblo niožato bi büo v tc- /.kib in kritioiih momcnttii valiti krivdo n odg^vornost na one, ki so mandatarjf «aše strankc v skupščini in v vladi. To zna vsak, to pogoditi ni težko, zato ni rreba biti inteÜgent in demokrat. To ¦rnora razumeti vsak organiziran clan demokratske stranke, pa bodisi to <2r- žctvni nameščencc aH pa slovenski obn- nüt ailr slovcaiskb trgovec] Kdor tega ni /.inožeu in kdor se s stranko, v koji }e včlanjcii, ne more čutiti eno. je prav -Jab in inalo v red en strankar. pa najs! riuzpolaga z miljoni premožcnia in z naj- večjo duševno potenco. Ljublsanske občinskc volitve so lo- kiiien pojav, aranžerji negacijc hi ciniz- niia od rudečih komunistov in brezver- ccv do ljubljansJcega naivišiega cei- kvenega kneza in škofa Jegltai so do- kumentiralt veliko liubczeu im -slogO' v ! oiio srner. da pokažejo Ljubljano v ju- ' goslovenskem svetu tako, ka.'kor }o je danes lah'ko vesel laški lašizem in celo- kupno zagrcbško židovstvo z vscmt jnalimi in veUkimi škodožoljneži, z vsc- rni tistimi. ki od nekda.i sovražijo slo- vensko-in jugoslovensko irne ter še (la- nes niso preboleli: svojega težkeiga po- raza, ki jim ga jc prizadejalo naSc na- rod:no osvobojenje in iijedinieiijc v dr- >;avo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nasproti tcj složni ljubeznr za. oro, kar nam je bilo v dobi robstva. Duiiajii- in Rhnu, v sramoto in narodni propad, so razvile stranke in skupine, ki so narcid- ne in napredne tako medsebo.ino borbo I in gonjo, da ni bilo nlkogar, ki bi še pra- vočasno mogd napraviti teniu konec in preprečiti sramotni lnadež. ki so ga sc- daj vtisrrili Ljubljani tis-ti, ki so Ljublja- na jickdaj ponujali Nemceni, sanio da jo poiiizajo, ker ne prcncse.io nonosa, ne značajev, ker ji'h pečc vest lastne ne- znaeajnosti. Našu stranka je tzšla iz te borbe c!- stn in neomadežcvana, midiJa ie nesc- bično roko v spravo vjseni onim, ki so za-tr}evali, da hocoio isto. kaT naSa stranka, še več: zarrjevali so, dii bocejo Ljubljano očLstiti grehov nase strankc ter jo resiti iz odvisnosti iiasth propatf- Hh JSudi. Pa vs& to so bila volilna gesla, bistvo boiii je biki v tern, da se je z vso silo poskušalo našo stranko ubiti ter na njenih razvalinah sezida.ti sebi gract svoje nioči in gospodstva. V tern pa tu- di sarno v tern sovraštvu in egoizimu so si složjio podali roke siarodm socijalistr in bivši voditelii deiiKxkratske stranke, oprti na moc kapitala in moč nczadovo- Ijstva, ki je doina ne samo v uradniški bodi temvec tudi v hi.šah iniJijonarJcv In bank. Saj to je usoda cloves'ka, vse človeške srečc in, nesreče, da je weza- dovoljen ne samo revcž. temveč tucU bogatais, ki ima vsega v izobil.iu, pa mv sli, da trpr krivico in išče kriveev med onimi, ki nimajo sredi dela in skrbi nili časa, nrjsliti na sebe in svoje osebno dobro. Nasa stranka jc prestala v Ljubljani že najtežjo krizo, ker n^č ni v boju ne- varnejsega, ko izdajstvo v Iastnih vr- stah. Val tega strupa k nam na Štajer- sko ni1 segel, in oe bi Ljubljani uspelo v tern pogledu. vršiti svoio misijo k nam na sever; bi na*m brio to lc v nesrečo in narodno pogubo, in bUr bi sl'abi branitelji naše severne narodnc pozicije tisti, ki so bili v straliu za; nas na meji1 istocas- no, ko so nam prodali in jzdali nasc sre- di'sce, zapravili našo Ljitbljano, ki je bila petdesct let Ljubljana nas vseh.na- rodni h Slovencev. Naše globoko prepričanje je. da moraino vsi tLsti, ki nočemo propada ampak nap red ek slovenski v Jugosla- viji naijti skupno, složno pot bratskega sp.orazurna brez osebnih dobičkarij in osebnih ambicij. Našo stranko in nas v «¦trankt čaka v tej smeri velika naloga, ker nam gre za stvar in nc za osebc. Ivan P r e k o r š e k. Iuz. M. KlodK: Železni§ka zveza Slovenije z moi-jem«. Koncno in za cefo Slovenijo na koristni način rešeno vprašanje. rlocem; tukaj nekaj pripomniu k izvajanjem, ki sc jih je slišalo prigodöm zborovanja v Brodu na Kupi dne 1. okt. Ü. v prilog propadlega projekta želez- nice Kočcvje-Orod-Moravice in, kar ie glavno, predočiti pomen nza'konjenc proge na Vrbovsko za S>tajersko, ki sc ga danes še prcmalo cciii. uovorilo se je rxa omenjenem zbo- rovanjoj o zaianih razlogih, radi katerih je zgrailba žd. na Brod Mora vice; baje I'.temeljena. Da se jih le eisto na kratko dotaknem: Tudi drnge zelcznice ima jo vzpon 25°/ob in več (Arlbeig, Tauern, Gotthard itd-), to utemeljevanje je tako kijiško, da se ne izplača oefgovarjati nanj! Dovozno žel. smemo baje radi tega Lzgraditi bolj strmo (^5°/oo), ker ie glavna proga Zagreb-Sušak (I6%o) v nornuiinem časn zelo obremenjena in bi torej viilikega prorneta, i)rihajajoecga tudi še od dovozne zol, itak nc zmaga- la; ravno nasprotno velja — čim več inorem naložiti prehodnc vlake na do- vozni progi, katerih števiio more za ra- di gostega prometa na glavni progi biti torej lc majhno, tern kasneje mi do- vozna žcl. odpovc, torcj ima položnejša žel. s I5%o prednost, katcra ie načelo- ma hi vedno na strani proge z manjsim vzponom (pod siccr cnakimi okolnost- nii). V območju proge iCoccvje-BrotJ Moravicc je neznansko veliko Sum; v resnici; pa tlrži ta proga mhrio teh sum, tako, da ima Cabar s^5 vedno- 32 km da- lec do naiblizje postaje ßrod na Kupi. pri čeniiir ni rjrezreti, da leži težis^e o- nienjenih šum še dalje proti zapadu (Trava, HragaT Ložki potok. Prezid). Razložil scm že v nekcm prcjSujcin clanku, kako bi se dalo Cabra-ncem ti- strečt na. nepriincrno cenejsi nacin z- gradnjo -40—45 km novih cest. Ako po- misjiino neizmemo yaznost dobrih cest- i v bHžini' državmci meje za voias'ke na- | mene. ni preveč rečeno, ila. bi bili Ca- brajici' razmeroma neznatni kredit za te ceste, izrabljajoei ravno debate o že). ' zvezali, danes lahko že imeli, ako ne bi s progo na Brod Moravice zamndili I konjunkturc casa. Potem sc je siiialo, kako. imenitna je zveza na Brod Mora- vice za vojaške rnterese, ako kdo raz- laga, da je strma žel. boljša od podož- nejše, od granic-j: bolj oddaljenc, odgo- varjam: vsak rekrut ve. da to ne more biti res. rivalil se je tudi ipriključek pri Brod Moravitali, katerr. kakor ztiano. neposred'no ni mogoč, ker leži to ogi- batLšče (ne postaja!) v prehudem strni- cii. Odličen prometnik mi je rekel, da se za tako rešitev problema, kctkor sc io tarn PTcdlaga, lepo zahvaljuje. ker nte- sne biti za obratovanje nevania itd. Go- vorini tu vedno o smcri Ljwbljana- Kvunicr, za kako drugo smer namrec zveza Kočevje-Brod Moravice itak ni za nobono rabo. Tod a vrse to le mimo- gredc. Na omenj. shodu prcdioženi pod- robni projekt jc zelo- imponiral kijikom. kr ne vedo, da rnora biti vsak tak pro- jekt. ako ic koli^kaj tehntsko oprcm- }jen, tako icpo ruiavo, zcleno iu rudeče barvan. Lajik nc. ve, da jc lahko na karti z navadnim svinčnikom začrtana trasa vec vredrui, ako sloni na dobro 'prcmfsljenfh zdravih načelili in da je najiepše izdclan podrobni načrt le samo papiT, ako njegova temel.ina naeela nko prava. Potem se je reklo, da. naj udiaOijo nierodajni faktorji in strokovnja'ki, ka- tera proga naj sc gradi. Pokrajrnska vladct v Ljubljana, vojaška oblast, slo- venskt trgovci (na letošnjem vseslo- venskem trgovskem obcneni zboru v Celju), ogrorima večina prebivalstva Jules Lemaitre: Kralji. (Dalie.) Krasna, resna, v brokatni dvorni obieki, katere ni imela §e časa sleči, je vstopMa Vilhclmina. Hennan je nevoljen vstal: »Kaka cast mi je?« »Hotela sem vam,« ie odgovorila, ^pyva. po končanem obredu čestitati.« »Zekj sem ginjen,« je odvmil Her- Hian. IroniCno je še dostavil: »Za srečno so morate imeti, kajti scda$ ste kraJjica, res kraljica.« »Da srečna sem ... a tudi ncmirna. Bog naj vam poniaga, Herman, in naj v»m pokaže vaše delo.« »Hočete reči,« je živahno dodai, >da wo vašem mnenju ne vem, kje je?... Da, meni se ilozdeva. da nc odo- bravate mojill namer. Zdi se mi, da ste razdvojeni, na eni strani se vcselite, da ie prešla moč v moje roke, na drugi se bojjte, Icaj bodem učinil. Najlepša hvala za vse vaše besede.« »Ne vem,« ie rekla. »zakaj bi bile »cpotrebne. Toliko let živiva drug po- leg drugega, a sva ločena, kakor bi bila med nama morja in gore.« Ko ji jc zamahnil z roko, je nada- ljevala: »Ločitev sicer ni bila javna. Niti ne I vem, kdaj se je začela. Princ, moj so- prog, (njen obraz je kazal žalostne po- teze) prihaja v moio sobo samo oiicl- clno na določene dni... Za vas scm sa- mo kraljoVa princezinja, ne pa vaS« soproga.« Hotec all samo po nakljucju se je vsedla na stolček k Hermanovim no- gam, nagnila glavo naprei in sklonila hrbet. Herman jf je mrzlo odgovoril: »Kakor vSte hoteli, tako imate... Spomnitc se, kako so naju omožili. Vi ste bili vzgojeni na mailmem bogatem dvoru, kakor nadvojvodinja pred dve- sto letr. Jaz sem imcl strogo nečlove- Sko vzgojo, ki mi je unieila mojo mla- dost, bil sem dijak, potovalec, živel sem in zi'vim kot posebnež. Midva se nisva nikdar videla. Navdaialo me ie lepo upanja, mfslH sem, da sem našel v vas ženo in začel sem vas liubiti radi \aše mdadosti, lepote in odkritega zna- ča ja ... Motil sem se, vi ste bili čisto zaverovani v vašo vlogo, oboževali ste parade, ki jih jaz zaničujetn. Celo vase obnašanje in custvovanje Je kazalo pcr- Cat oficielncga in kraljevcga znacaja-..« | »Da ..., nacin AKenburgov, kakor I pravite. Ta načrn, ki ste era videli pri ! rnojem ocetu, najdete na vseh slikah wa«e rodibinc ... Konevno pa to ni nobe- den greh?« »Ne, toda ta načrn je zaznamoval, ne vem kako bi se izrazil, vse vase de- I lovanje, vašo ljubezen in življenje iti vse stvaTi z nekirn znamenjem, katere- ga jaz ne maram. Ta načm vašega ob- našanja je polagoma oledenrl mojo ra- hločutnost.« »Mogoce,« je trho zamrmrala prin- cezinja, z nežnim, udanim glasom. »Nc izgovarjam se... za to ni časa. Ker vas nisem ljubi'la kakor navadna državljan- ka, ste bili prepricani, da vas ne Iju- bhn... Konečno bi o tern lahka veliko govorila.« Te besede je izrekla nekako ma- Iomarno tn mclanho-lično, vzdignila je glavo kakor bi hotcla pomrdFti svoje Iepe prsi in vrat soprogu. Iskala je nje- gove očf, on jo pa ni hotel pogledati. Hitro se je vzdignsta ter rekla po- nosno: »Kar je, re... Locili ste se ml niene, musliTi1 ste, da se me znebite. Vdala scm se... Dobro. nesporazura- l.ienje naj ostane med nama, zamistili ste rne radi ene mfeh; a mesto, ki sem ga zgnbila v vašem sreu, ne bo nikdar zasedla druga ženskii.« Mislil je, da se scsede. tako so ga zadele te besede. Nadaljevala je: »Zakaj vam to pripovedujem? še enkrat, prišla sem, da se vam poklonim, prva vaših podanikov, naiudanejša in najzvestcjSa. Pazite kralj, sin kraljevi, kaj hočete storiti, Spomnitc se dobro na moje besede. Rečem, da vam hocejo vzeti sina.« Velrcanstveno je šla wroti vratorn in jih odprla. Vzgojiteljica, gi>spa Schliefen, sta- ra, suha dama, je v tern trenutku poti- skala prcd sebo] nagajivega otroka, 5c precej lepih potez, toda s preveliko glavo in zaspanim obrazom. Na Hermanovem obrazu se je po- kazala žaiost. Ljubil je svoiega malega otroka, zato je grenkoba napolnila nje- govo sree, ko sc jc spomnil. da hoC'eta žena in vzgojiteljica vzeti dušo njego- vega sina. »I^ridi, Vilhelm,« je rekla prince- zinja. Prrjcla je otroka za roko in ga Stran 2. »NOVA D O B A « Mf*v. 140 ^lovcnije potom plebiscita, Ministrstvo xaobracaja, narodna skupščiaia in» cen- tralna vlada so se izrckli za progo na Vrbovsko, tako, da je ta osnova postala yakon, od Nj. Vdičrinstva kralja pod- pisan, — kdo torej za Boga milega naj Le odloča v stvari? Ta. zadeva je že vcč kakor zadostno prerešetana, tudi v »Tc- hiucnem. listn« Udruženja jirgoslovan- Jikih iuiženjerjev in arhkektov (st. 7 tl.), kjer bcsen sovražnik proge na Vrbov- sko dokazuje, da se v rclaciii Ljubljanr,- Kvarner potroši takorekoč za 1 kjc vee premoga, da sta tam vozni čas za 1 mhiuta m virtuelna dolžiiia za I meter daljša kakor preko Brod Moravic all suho rečeno — da sta obe progi toliko kot enakovredni! Primerni odgovor na to sem "d'al v »Tchničnem Jtstu« st. 8. in 10., kjer dokazujcm, da proga na Vrbov- sko ni le enakovredua, ampak holjša od one na Brod Moravicc. Air ta moi odgovor so na shodu v Brodu na Kupi seveda pozabrli omenlti. (Dalje prihj PolitiLne Wessi. Konečna odločitev v demokratskem klubu. Due 7. tm. so se nadaljcvala po- svetovanja resoluciijskega odibora de- •mokratskeiffa kluba. Predloženr sta. bili dvc resoluciji cna od Davidoviča, druga od Pribičcvičeve skupine: obc sta se strinjali v bistvenih točkah. Kompro- misno iormuliraiia resolucija jc bfla nato Jzrocena Pribičeviču in Davidoviču. Da- vidovič je izjavil, da prepnšča formu- lacijo popolnoma odboru, P rib fee vie pa je s svoje stranr prosil za nekatere sti- listične korekture. Ko se je resolucijski odbor zopet seistal, Davidoviča kljub ¦povabilii ni bilo na sejo. Odbor je zato iprepirstil debato plemimn kluba in defi- nitivno redigiral sprejeto resohicijo. Ob- vestiil je na to predsedujočcga podpred- sednika Radoviča, da ie svoje dclo do- končal in da la-hko ski ice sejo plenuma demokratskega kluba. Kmalu nato so se začeli zbirati demokratski posianci. Raz- poioženje v klubu je bilo -lervozno, a je splošno prevladalo nmen.ie, d:i je trcba na vsak način v Intercsii narodncKa in državnega edinstva ohraniti demo- kratsko stranko enotno "m močiio. Le iz f)kolice Veljkoviča so se razširjalc pesi- mistične vesti. Malo pred pol \?.. uro je otvoril Radovič plenarno sejo, na kateri se je prečitala od odbora predlagana resolucija: »Poslaniški klub Dcmokrat- sike stranke na sestankih 6. in 7. decem- bra potem ko je slišal referat prcd- sednika Ljube Davidoviča o razgovorih, ki ji'h je vodil z razninii politicnimi gru- pami, ined njimi tudi s Hrvalskim blo- kom, potem ko je konstatiral, da v teh Tazgovorih ni nitt za rrenutek bil opn- Ščen programski pravec stranke in po- sebno ne Vidovdanske ustave in ker je ugato'/H, da so ti razgovori d^ejansko že prenehali, — je odločil: da se v uovi si- tuaciji, ki Se ustvariena vs!ed demisije vlade vodijo pogajanja samo z onimi parlaraentarnimi skupinanii, katere sprcjmejlo za bazo pogajam Vidovdau- sko ustavo, v smislu sklepov stranki- iiega kongresa z dne 30. oktobra 1^21.« Predsednik Radovič je izjavil, da se v smislu včerajšnjega sklepa o resoluciji nc bo razpravljalo, ampak takoj glaso- valo. kcr je situacija po dvodnevni cic- bati ifa'k dovolj razčisčena. Pač pa je dal 'besedo Davidovieu, ki je prosil, da sine podati kratko osebno izjavo. Med si)losivo pozomostk) je vstal Ljivba Da- vidovie in izjavil: »Moje uverjenje je, da s samo resoluctjo nesosflasja v klubu ne bodo dofinitivno odstranjena. Lek za ozdravljenje vidim v sklepu, h katcremu sem se odloeil in ki je za mene definiti- ven: Zahvaljujein se na časti prcdsedni- ka kluba, ker ne morem nositi polne odgovornosti za na'daljno taktiko kluba. zlasti ker sem ninenja,. da predlagana resolucija preveč omejuje oravicL" pred- sednika. Ostanem pa še uadalje član kluba in stranke »n sprejemam nase tudi v bodočnosti polno strankino discipline;. Prosim, da o tej moji izjavi ne razprav- ljate, ker je neprekliena. ampak da jo sprejmete tako iskreno, kakor je mislje- na. Prosim tudi vse svoje prijatelje, da se v svojii taktiki ne puste ovirati po o- sebnih vezeh, ki jih imaio z menoj, am- pak da ravuajo tako, kakor iim to vele- va cut odgovornosti do stranke. drzave in naroda.<( Po Daviovicevi izjavi jc vo- eina kluba sklenila, da se preide takoj na glasovanjc o resoluciji. Olasovanje se je vršilo poimensko. Navzočih je bilo 76 poslancev. Od teh jih je glasovalo za resolucijo 42, proti njej 30, doeim so se štirje poslanci glasovanja v^držali. Ola- sovanje se je vršilo povscm mirno, bre/. Jiajmanjšega incidenta. Predsednik je üiko'j po glasovanju sejo zaključil. Pred- scidniške posle Demokratskega kluba bo vodil do Jiadaljnega po-dpredsednik mi- nister Krstelj, ki je pol eg ministra Ti- ¦motijcviča najresnejši kandidat 7.a pred- sednlško mesto. Pogoji demokratskega kluba za so- delovanje v vladi. Na seji demokratske- ga kluiba Je podpredsednik Radovrč sta- vil na dnevni red razpravo o vladni krizi. Po kratki debati so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. Obdr/.i naj se sedanja koalicija strank, ki naj sesta- vrjo novo vlado. 2. Kot načdo mora vc- Ijati, da sc me bodo vodila nobena po- R'dianju s strankanii, ki so za revizijo ustave. 3. Še v tcm pai-latueutu se nto- rajo sprejeti zakoni o uradiiiskem in hi- valldskem in agrarnem vprašanju. -¦ Klub je dalje sklenil, da bo šele potem skicpal o osebnih vprašanjih. ko pride tozadevni' poziv cvd designiranega min. Tvredscdnika. Razprava se je vrsi'la v iwpolnem soglasju. Oovorni'ki iz manj- šine, ki jc glasovala proti resoluciji, so povdarjali, da se njihovo glasovanje tic sme tolmačiti tako, kakor da bi v klubu obstojali dvc skupini, ter so se v vsevn strinja.ll s pogoji za udeležbo demokrat- skega kluba v vladi. Skupina Veljkovi- ea se je kompromitirala z neuspeltmi pogajanji s hrvatsko opozicijo. Splosno prepričanje je, da je obstanek poslanca Veljkovica postal v strankt nemogoč. Po glasovanju demokratskega klu- ba. Vcs političen svet ie gledal te dni na konferenco demokratskega kluba. ker je od tega zaviscl razvoj vladne kri- ze. Rezultat razgovorov je zadovoljiv, pi vie, ker ni prišlo do razkola stranke, ker se je manišina pokorivala vcčini, Ki jci šla olKutljivosti maujšine zelo na roke, drugič pa je z resolucijo in ostav- ko Davidioviea stvorjena popolnoma ja- sna situiicija pri snovanju smernic bo- doče politike. Temeljiia ideja stranke je resena in uničcne vse intrige. ki so de- lale na razkol stranke. Položaj dierno- kratskega kluba jc ojačen napram Ta- dikalcem in obstoja razpolozenjc, da sc zahteva od radHcalcev. da tudi oni ob- računajo enako odlocno z onimi, ki so kolebali. v vprašanju ustave. Davidovič jc izjavfl v konferenci svojrb ožjrh tova- rišev, da bi moge! sprejeti to resolucijo, a se je temu protivil poslancc Veljko- vič, zaradi Cesar jc sklenil, da polozi cast predsednika. Od ostalih poslancev, ki so glüsovali proti resoluciji, jih jc po glasovanjii 20 izjavilo, da so prišli v zeio mučen poiožaj, ko jc Davidovič od- ložil prodsedništvo. S svo.iim glaso- vanjem proti resoluciji so hoteli prcpre- čiti veliko ponižanje Davidoviča. Pri naidaljnili i)ogajanjih v klubu sc bodo izjavili za ohranitev koaücije in seda- njega režima. Spletke poslanea Veljko- vica, da poriiši edinstvo stranke, niso uspele. Pašič se pogaja s strankami. Dne 8. tm. je pozval krali k sebi Pasiea ter mu poveril mandat za sestavo r.ovc vlade. Radikalci delajo na to, da bi do- bili vla-do sami, demokratski klub pa je s svojo resolucijo razčistil stolišče na- pram ustavi. Z resolucijo so pridoblje- ni tudi narodni muslimani, radikalskrm intrigantom pa, ki bi radi privlekli v vlado klerikalce, je zastavljen.i pot. Sklep d'cimokratskega kluba zahteva, da se tudi radikaler in vse stranke, kr ho- čejo sodelovati v vladni koaiiciji ob- vežejo, da se nc bodo pogajali s-stran- kami, katere zahteva jo reviziio ustave. Radikalci pravijo glede parlamcnta, da ga trcba takoj razpustitr. Dcmokrati so se sicer izjavili za pospešitev volitev, vendar pa naj se prcje rešita uradnišJki in invalidski zakon. Ljubljanski zajedni- čarji so poslalr posredovalca k radikal- ni stranki s pripombo, da so radi pri- pravljeni odstopiti od zahteve jcdinsi- vene slovenske oblastr in sploh reviziie ustave, ako se ji'h sprejme v srbsko ladi'kiilno stranko. Radikalna stranka jc odgovorrla, da je pripravljena spre- jeti zajod'nicarjc, če se otrcscjo narod- nih socijalistoy h: odrcčejo idcjam zag- re-bskega kongresa. Klerikalci in radikalci. V imenu kle- rikalnega kluba so konfcrirali 7. tm. poslanci Dulibič, Hohnjec in liarič z radikalskimi voditelji. Njihova špekula- eija bazira na U'ini, da'bi se pogajn.nja med demokrati in radikalci radi parla- rnentamega programa razb'la. Radikal- cem pouujajo koalicijo. v katero bi vsto- piilr radikalci. klerikalci, narodni soci- jalisti in nekatcri divjaki, del poslancev Hrvatskega bloka in musümatii. Zadnji poskusi blokašev. Hrvatski blo'k je poslal 9. tm. Davidoviču brzo- javko, v kateri povdarja. d.i si je prido- bil Davidovič s svojim odloeiiim drža- njem za politiko* sporazuma s Hrvati po- polno zaupanje in da stoji danes na če- lu vseh parlamentarnih strank in grup za sporazum in dclo, ki imajo za seboj veliko večino naroda 900.000 od tega peljala k princu: »Objemi svojega očcta, od sedaj r.aprej, pomni, od sedäj natprej ni samo tvoj ded, ampak tudi očc lcralj.« »Ne govorite mu o teh stvareh,« jo ie zavrnil Herman. »Ali mislitc, da. vas razume?« Mali Vi'lhelm je prestrašen povesi! glavo. Herman ga je poliubii na čelo, ga pogledal in rckel vzgoiiteljici: »Kako je bled, ati je dobro spal?« »Da, sir,« je odgovorHa stara da- ma. »Ali jc jedel s tekom?« »Da, sir, in no jedi se ie Jgra.1.« »S kom?« »Vendar... sam, sir.« »Saj je vendar mali dečko 'višiega lovca in oni dvoniega upravitelja, ki sta njegove starosti. in iaz sem uka- zal. ¦.« »Da, gospod, ali ta dva dečka si dovolita do kraljevc visokosti preveč prostosti...« »Ali sta ga tepia?« »Da, gospod.« »V tern slučaju nai se branU Priucczinja ga je prekini'la: »Vi ne govorite resmo, Herman?« »Ubogi malček,« je odyrnil princ. »Kar bi moral imeti, bi bila prostost, svobodno in naravno zivljenje, prete- pati se z drugimi paglavci. Tvoji tova- risi te fmajo že za malega kralja, to je grozno, ali pa se spozabijo in te pri- ¦mcrno ne spoštujcio.« Potipal je roke sinčka in pripomnil: »Tvoje kosti so slabotne kakor kakega Ptička... Pojdi, ubožcc, pojdi, igraj se sam.« Princ je spregovoril te besedc tako trpko in žalostno, da se je otrok zaccl jokati. »Kaj je? Mislil \c\ da sem Jezen. Nespameten sem.« Herman je vzel otroka na kolena, ga pritisnil na prsi, pobožal z brado po mehkcm lieu in rekel: »Dragi Vi'lhelm, kaj ti je?... Nič nisem jezen nate ... Obratno ... Jaz sem tvoj oče, ki te zelo Ijwbi... AH hočeš d!a ti dam lepo igraičo? Ali hočeš da ti povem kako lepo povest? Otrok je> odkimal, da nočc. Igra ga je ulrudila. Njegovo največjc vesclje je bilo, da je presedel cele urc v naslo- njaču. Zgodbic pa ni hotel poslušati. Prenehal je jokati in objel je Hermana okrog vratu. Vi'lhelmina je spregovorila: »Ker ga Ijubite, Herman, mislite Tianj in varnjte mu dedščino.« »Ta dedščina ni še zagotovljena.« Zunaj je nastal velik nemir. slišali so se klici: »Živio princ Herman!« »Ali slišite, ljudstvo me pozdrav- lja.« »Vi mu vse obljubite. to je 1 alike; to da kaj mu bod etc dali jutri?« Herman je brez odgovora odprl okno. Sum je naraščal in odtneval v i palaei. Še bolj se je povečal, ko se je prikazal Herman na balkonu. Zaklical jim je: »Hvala, prijatelji, hvala ...« Vilheliriina se jc približala soprogu in mu zaklicala: »Pokažite svojega sinn!« «Da, oče!« je rekel otrok. Herman se je obrni! in odgovorH: »Pokazati ga ljudem? Zakaj? Ne^ rnadama, to ni za otroke.« Počasi je zaprl okno. Ko se je obrnil, jc zapazil, da otrok plaka, vzgoiiteljica ga je tola- žila in mil brisala solze. »Gospod, gospod, princ ne sme nikdar jokati,« je pristavila stara da^- ma. »Naj se ga odstrani.« je rckel mir- no oče. (Daljc prihodnjič.) sam Hrvatski blok 300.000 glasov. ttr- vatski blok ga pooblašča. da v njego- vem imenu predtoži sestavo rzborne vlade sporazuma. Brzajavka jc nai>ra- vila v iK)litičnih beograjskih krogih vtls velike neresnosti. Davidovič sam se ie srnejal tej brzojavkj ter jim odgovoril naj pridejo sami v I^eograd in nai sei tu razgovarjajo. Mandat za sestavo vlade Pa 'daje samo kralj po svojem prevdar- ku. Sejk Mahmud se proglasil za kralja. h Tdierana javljajo, da ie vodja kur- distainskoga plemcna šejk Mahmud s poniocJQ Angležev prlspel iz Bagdada v Sulejmanijo z ]0 tisoc ljudmi, oprem- Ijenitni s topovi. oklopnimi avtomobiii. aeroplanr pod vodstvom angleških m- Striiktorjev in proglasil sebe za kralja nezavLsncga Kurdistana. Rusko-Poljska meja. Rusko-poljska komisija je dovrsrla delo ugotovjjenja •nieie med om oziroma periiom ob n-riiiki letošnje- ga Miklavževega vešera v Narodnem domu, za kateri velikodušni čin se v 1- tnenu obdarovancev na.iprisrčneišci za- hvaliujeta obc vndstvi westnin nsnovnm šol. Ukradeuo je bilo \ zadn.iiii uii^u v rnestu Celju sledeče perilo: 11 platno iiMi. rjuh z monogramo;m li. B. in I- K. 9 namiznih prtov iz bclega platna z ru- dečimi cvetlicami, 7 prevlek za odejo belih z monogramom E. B., 7 platiiemn rjuh, 8 prevlek za odeje iz bele tkani- ne, 2 namiztia prta," 2 ženski noeni sraj- ci, 4 prevleke za zglavje, 1 Žensko sraj- co in 3 moške spahie srajce. V slučnju da W kedo kaj prodaja-1 aii ponujal, se prosi. naj se iste^n lakoi priiavi o?)- iasti. Občinstvo se oi>^.^u, h,i razgiits mestnega magistral s;led<: dražbc giw- ja za 1. 1923. Utnrl je 9. tm. v ceUskem invalid- skeni domu g. Alojzij Mehle, poscstnik na Perovem in podžupan občine orn- suplje. Mlklavžev večer. Kakor vsako leto, ie priredila tudi letos Cilalnica Miklav- žev večer v Narodnem domii. Ti večen so se obnesli vedno zelo povoljno. Toda letožnjr je meiida prekašal vse doscüa- nje. Občhistva se je nabraio v tako ve- likem števihi. da gornji prostori niso nx)Kii sprejeti vsega. - Aranžma je prevzelo omizje »deviškega* klv.ba na Skarpi. Postrežba jc biia izborna. ka- koršne se< že dolgo ne spominjamo. U- prizoritev sv. Mfklavža in tijegovega spremstva je prevzel #c. Tone Rebek.' To delo je dosedaj vedno oskrbela ro- doljubna hiša Rebckova. Ne vein, kako bi bila uprizoritev izvedljiva. ako bi bll uaš Tone odpovedal. Za njegovo požrt- vovalnost mu bodi izrecena iskrena id- hvala. Svetega Antoiia ie dobro prea- stavljal g. Tinče Novak. \; Sotorih so stregle vrle Sokolice sestre Hedi Kö- nigova, Slava in Minka Slana, Slava. Basiakova ter Pavlina in Kristma Pre- danova. Kot gostilničarji in natakarjj so svoje funkcije v splošcno pohvalo iz- vedli gospodjc Pranjo Boziü, Jager. To- inan, Svet. Jurak in Kuhar. Marljiv jc bil g. Riko Orobelnik v oktisni (urski noši. Za rod in odstranitev morcbitnr» nerednosti je skrbel ff. Saksida. Z vne- nio so se žrtvovali nadalje g. Lojze Mahk«vcc, Tone Grobelnik. Pretner in Nande Slana. Policijsko nro so aranžer- . ,'i točno izvcdli. Vsi, ki so pof.etiü to prireditcv, so se vračali veseli in zado- voljni doinov. Bil je lep večer, ki nam ostane v prijetnem spominu. Da je nil «motnr uspeh tndi zadovoljiv, si jc lahko misliti. Še enkrat: Hvala iepa! Gospodarska zveza v Cell?« c cu>- brla te dni en vagon sladkorja in j;a razprodaja ccljskim trgavectn. Oblast- veno se je dovolila cena na debelo kri- stalnemu sladkorju si6 K in sladkovju v kockah 68 K za 1 kg; na drobno pa se prodaja kristalni ih> 7s» K in v kockali no 74 K en kg^____ Prosveta. Komorni večer »Ceškoslovafekega kvjirtota« se vrši v sredo. I.J. tm. in bedo »Zlkovci« izvajali Brahmsov kvar- ! tet v c-mohi, Osterčev »I-irisinj kvartei« | in Smetanov kvartet "iz moiega žlv> j Ijenja«. Bralims je zastopnik takozva- ! nega protiwagnerskega pokreta. Ob!!- | ka mu je nad vse. Ne išče drznih posro- pov, njegovo glasbo preveva globoka, teinim resnoba. Vsaka malenkost je \z- dplana ""kar najbolj skrbn.o, v vsakem taklu vidhno Brahmsa kor dovršenega telinika. Razun komorne glasbe je sJda- da! overture, 4 sinfonije, nebroi pesini. ogrske plese ter znameniti nemški rc- kvtem. Ostercev »Lirični kvartet« >e noviteta in su ni doslej še nikjer proiz- vajjil. Prvi stavek sestoji v glavnem \/. treh tematov, ki nastopajo deloma po- samezno, delonia skupno ter izzvene v unisonu. Drugi del — liumoreska — je živahno inenjavanje vodilnih misli met! posameznimi- godali. Umiri ga trctji del — nokturno. Finale zaene v obliki fuge viiola, zaporcdoma se ji pridruži še Ce- lo teT obe vijolini. Po,siopnjevanju my- tivov /aclnjega stavka se ogiasi iz zs- Cetka. s katerim konča skladba. Sine- tanov c- mol kvartet (Iz mojega z'ivije- nja) smo že slišali in se naTij posebno veselimo, saj so »Zikuvci« Tavno s tew kvartctom povsod in še prav posebno v Nem^iji fascrnirali, po-jlnšalce. Oton Zupančlč: Ciciban. V založbi »Jug« v Liubljani je izšla te dni gotovo najpriljubljenejša nrladinska knjiga k;n jih je dosedaj izšlo v naši literaturi: Ci- ciban. Knjiga se dobiva v Matični knjt- gurni na kongresnem trgu (poslopje Fil- hariTioničnc družbe) in stane trdo ve- z^uia 9 dinariev. Ravnotam se dobiva velika izdaja Zupančičeve zbirke: Mlada pola. fcnjigo krase risbe akad. slikarja Qvidona BiroHc ter je najpriniernejse darilo za Božič. Cena trdo vezanemu izvodu 16 Din. Dr. J. Štolba: Stari «rehi. Veselo- igra v treh dejanjih. Preložil Fr. Oovv- kar. V Liubljani 1922. izdaja zvl-;;:i kul- turnih društev v Ljubljaui. Založila Ti- skovna zadruga v Ljubljani. Cena 7 Di-n, no pošti 75 para več. Zgoraj omenjena veseloigra, ki je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, bo dobro siužila vsem podezelskim odron» in io zato toplo priporo^amo. O & p i s L V Grižah v Sav. dolini so nprizorili učenei domaee sole due 1. dec. na pra- xni'k Narodnega ujedinjenja igrokaz »Ujedrnjenje«. Med igro so pcli »Mlaee junake« in »Bodi zdrava. domovina ...«, pre-d nastopom pa deklamovali domo- rodne in druge pesmi, prireditev pa zn- ključiU 7. »Božc- pravde<.. Dvora'ia pri ge;. Pikl je bila čisto pohia in marsikate- ro okose ie solzilo, ko je gledalo naše nialeke na odru tako samozavestne m pogunine, fako navdtisene ' in prežere ljubezni do* naše domovinc, do naSeyn presvetlega vladarja, do naših neodre- šeniti bratov. Nabralo se je ob tej prili- ki tndi 800 K pröstovoijnih prispevkov za šolske potrcbščine revnhn učenccm. NaSenui. vrlcmu iičitel.istvLK ki je Imcw z učenci precej truda, vse prlznanje m najlepša hvala s proSnjo, da nas kmalu zopet enako razvedri. Braslovče. V nedeljo dne 3. Jec. je igralo Dramaticno društvo na Polzeli veseloigro »Zenska voina« in šaljivo burko »Sovražnik žensk«. Kev je ime- liova-iK) društvo kljub termi, da se ima boriti še z mnogimr težkočanii, posebno v financjjetlnem ozini, odsto])ilo ves eist' ciofoiCck vohmn Lnvalidoni, vdovani in siro'tji.m u Polzele in Braslovc, izreka v mieiin vseh poinoči potrcbnih podru- žnica v Braslovcah iskreno hvalo, ter želi in P'ricakuje, da bi se še v nadalje mlado, komaj ustaiiovljeiio drr.štvo več- krat spomnilo naših največiili trpinov. Iz Polzele. Sokolsko druStvo rra Polzeii' se zahvaljuje tem potom pniV iskreno vsem eenj. darovalcem, ki >-o mu omogoČHi na Miklavževo tako bo- gato obdariti vso šolsko mlatUno, tvkaj- šnje 6-rnzrediie osnovne sole. Odbor. Kraljevo darilo v kulturne naoiene. Kralj Aleksander je podaril N Olasben? Matici v Ljubljani novodom niene pet- dcsetletnice 10.000 dinarjev, kateri zne- :jek naj bi Matica porabila za encga svoiih gojenccv, ki z uajboljšnri iispe- hom dovrši kon.servatorij in bi s to po- n>o<3jo nadaljeval svoje študije v ino- ! zemstvii. Nadalje je podarH kraii po ; 30.000 Din narodnemu gledališču v | Skopljn in Subotici, beograjsko narodno ! Kledališčt; je prejelo 20.000 I")in. muzej : v Skoplju pa 10.000 Din. Umor. V Cetrtek due 7. »j. „,ceer ie dosedaj še neznatni morilec skozi ok- no s puško ustrelil gostilničarja Miha Podkrajšeka v Drarnljali, ki jc bil radl strela, katerega je dobil v glavo v par minutah mrtev. Upamo na ix)žrtvova!no deb orožnistva, da hudodelea izslcdi- Požar jc izbruhnil 3. dec. v Mo- skanjeih. .Dverna posestnikoma je zgo- relo vse, cnemu pa skedenj. Požar je nastal vsled neprevidnosti s petrolejko. Skoda, ki je Ie dclomn krifa z znvnro- valntno, je velika. Vsled cigajrete suit, n uju m.- ,v prior - regent Cistercljanecv. '' Stični na Dolenjskeni je inienovan za priorja-regenta z opatsko oblastjo v cistercijanskem satnostami p. dr. Avgu- stin Kastelec. Potovalna razstava in nokušnia dalmatinskega olja. Na predlog kmetij- skega oddel'ka Pokrajinske uprave v Splitu, je knietijsko ministrstvo pristalo na to, da eden strokovnjak za oljarstvo iz Dalmacije skupno z zastopnikom ini- nistrstva- prepotuje tekom decembra tl. vsa g!a\nia mesta naše države (LjublM- na, Maribor, Ceije, Zagreb. Osijek, No- vi Sad, Siibotico. Beograd, Kruševo, Niš m Sarajevo.) S seboj ponese vzorce finega iedWnega olja, ki ga pridelujejo oljarske zadruge in privatniki v Dalina- ciji, teT bo trgovce in hotelirjo, ki so po večini navaieni Ie na francoska in ita- lijanska olja, sezTianil s tem dalmatin- skim pridelkorn. V Ljubljani bo ta po- skušnja olja v prostorih Kmelijske druž- be na Turjaškcm trgu št. 3, v pondeljek dme 18. dec. od 8.—12. dop. in od 2.-5. popoldne. Vsi oni, ki se zanimaj-o za pravo oljkino olje.. se naj tega dne pri- glasijo v turn proslorn, kjer dobc vsa potrebna pojasnila. Dvanajstleten sinko ubil svojega o- ceta. V bk'O'Hci Vciiikcga Beokereka .ie živel neki Stefan Kovai: v vedncm jjre- piru s svojo ženo, katere se je veckrat tndi dejansko lotil. Spori roditeljcv so tako vplivali na dvanajstletnega sma Valentina, da je divje zamrzil svojega očeta. Ko je nekega večeia oče zopet začel v prepiru obdelovati svojo ženo s pestmi ter jo pobil na tla in teptal po njej, jc sinko v silni razburjencsti za- grabil kladi'vo in zadal podivjanemu u- četu več močnih udarcev po glavi. Ko- vač je padel v nezavest in je kmalu na ,to izdihnil vsled težkih poSkodb. l>ečka so izročili sodišču, toda pri nedavni raz- pravi so ga vsled olajševalnih okolnostf oprostili. AmerLski luksuznl viaki sestoje \n spainega, dnižabncga, salonskega, jedil- nega, razglednega in kadilskoga vagona, vugona 2 baTom in privatninir oddclki. Pol eg tega iina tak vlak knjižnico, či- taJnico, brivnico, koncertni glasovir, pi- sarno, kjer se lahko pišejo poslovna p?- sma. Nocni razgledni vagoni so oprcm- ljeni 7. rcflektorji, ki razsvetliujeio kraje. Kmetskl upon na Španskem. Ka- kor prihajajo poročila iz Spauije, je iz- bruhnr] po provincah velik i*por polje- delcev. V Cillareyu se je zbralo nad 2000 krnetov, oboroženih s puškaml in kosami, ki so pričakovalt orožnike. Raz- vila se je ostra bitka in šele po daljšem času se je posrečilo orožnikom ukrotfti upornike. Stevilo mrtvih in ranjenih je zelo veliko. 2elezniea Ormož-Murska Sobota. Gradnja proge Ormož-Murska Sobota se v kratkem priöne. Ker so se intere- senti jzjavili za prvotni načrt, odpade varijiuita prekmurskega dela mimo Bel- thicev. Ministrstvo saobrataia je pre* jeio za gradnjo prvi obrok v znesku 1.000.000. dinarjev. Iz Rusije se je vrni'lo v soboto 2. dec. v Zagreb 250 Jugoslovanov, vs* vojni vjetnrki bivše avstro-ogrske ar- made. Odvetniska leta je priznala.Narod- na skupščnia vseučiliškemu profesorj« na juridični fakulteti ljubljanske ¦univer- ze dr.Stanku Lapajnetu, ki je bil pred ¦prevzetjem profesure ugleden odvetnlk na Dunaju. Inštalaclja elektrlčne razsvetljave. Dne 14. dec. od 11. do 12. ure dop. se bo vršila v pisarni QradjevinsJke sekci- je v* Užicah ofertalna licitacija gl&de oddaje inštalacije električne razsvetJja- ve v okružni bolnici na »Krčagovu« v I'zicah. Predmetni oglas je v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani intere- seutoin na vpogled. Razne vesti. Slovani. V današnjem času, ko te- že narodi za tem, da se osigurajo s po- lnočjo zvez, so velikega poniena podat- ki, katere so sestavili Ceho-Slovaki o Steivihi Slovanov. Po teh podatkih v 5 slovanskih državali šteje Evropa 133 wAVi. 590 trsoa Slovanov in sicer: V naši kraijevini' 10,163.000, v Ceškoslo- vaškf 8,642.000, v Rusiji 90,628.000, na Poljskem 22,600000, v Bolgariji 3 muj. 558.000, v nemSkih deželah 2,078.000, v latinskih 2,087.000. Po narodnosti je Rusov v Ru.siji.90.268.000, na Poljskem 6.408.000, v CeSkoslovaškl 434.000; Poljakov na Poljskem 16,138.000, v Ru- siji 450.000 in v Ceškoslovaški 166.000; Cehov in Slovakov v CeSkoslovagki 8,037.000 in pri nas 111.000. V neslovan- skih državah je Rusov 1,729.000, Po- ljakov v Nemčijj 1,575.000, Jugoslova- iiov v Avstriji, Romuniji in Italiji 897 tisoč, Bolgarov v Rumuniji in Orčiji 700 tisoč. Cehoslovakov v Avstriji, Madžar- siki in Nemčiji 461.000. Na eclem svetu jc Slovanov: Rusov 114,000.000, Polja- kov 24,000.000, Jugoslovanov 10,800.000, Cehoslovakov 11,500.000 in Bolgarov 3,700.000. Po tej Statistik* se smatra slo- vansko pleme za najmočnejše v EvTopi. Društvo nelepih žensk. V Parizu so nekatere dame, ki jih je uarava bolj ma- čeliovsko obdarila z ženskimi dražest- rni, usta.nov.ile »Drustvo grdih žensk«. DruStvo si je nadelo nalogo, vzgojevati svoje članice v posebno finem vedenju ter gojiti plemenite duševne Iastnosri Prepricane so, da bodo lahko s temi eari vemlar delale konkurenco lepoti- Cc'tm. To je verjetno, ker je tudi včasili velja'lo, da pameten moški ni toliko gle- dnl na zunanjosi kakor na duševno p]e- tuenitost svoje bodoče družice. Razum- Ijivo pa je, da polaga to drustvo poseb- no v-aznost na to, da se njene članice zelo moderno oblučijo; nikjer pa ne stoji v programu, da hi se učlle tudi praktJčnega gospodinjstva. Pa danda- ncs ie že tako in osnovateljice društva se morajo se zavedati, da danaSnji moški ccnijo vse kaj drugega kakor pa zvesto sree in dela\Tio ročico. Turistika in sport. Izleti v Zasavje. Z ozirom na letos- njc za turiste jako ugodno golomraro vremc opozarjamo na nekatere iepe tu- di še sedaj zelo prim erne izlete, ki so predvsem: Lisca 947 m iz železn. po- staje Breg čez Razbor in Sv. Jos( (kljue za Jurkovo kočo) ali iz Sevni-ce 2 uri 30. Vel. Kozje iz žp. Zidani most 2. uri 30. Alrzlica 1119 m iz žp. Hrastnik ali Tr- bovlje 3 h. Kum 1219 m iz žp. Zidani most, Hrastnik, Trbovlje ali Zagorje o. S. 3 h. Sv. Gora 849 m iz ip. Sava pri Litiji 2 h. r^nO-jc 79.^ m iz žp, Laze 1 h 40. TRP. 3tn»4, »NOVA DOHA« Stev. 140, Guy de Maupassant: „Misti". (Spomini samca.) Takrat sem imel za ljubico srčkano • ženico. Bila je poročena, razumete, Haiti imam sve! Občutfl sem neizmerno ra- -dost. samo to sem jo držal za roke... JnoKo... Njen pogled vas ie zadel, ka- kor počasno božanje, slastno in brez konca. Mnogokrat sem položil glavo na ftjena kolcna in ostala sva nepremična, ona, nagnjena k meni, s tistim tahlrm finini smehljajem, zagonetnim in raz- burljjvim, ki ga imajo žene, jaz k njej, s povzdignjenimi očmi, vsrkavajoč vase, kakor pijanost vlito mi v srce, počasi in siaštno, nje jasni modri pogled, jasen, tekor če bi bil napohijen z ljubavniiti mfelhni, nvoder, kakor nebo slasti. Njen mož, nadzornik velikega jav- ncga urada, je mnogokrat odšel, nas pu- sttl razpolaifati z našimi večeri. Včasih sem jrh prebil pri njej, zleknjen na di- vanu čelo na eni njenih nog. medtern ko je na drugi spal zeto velik črn ma- ček, imenovan «Misti*, kojega je ona oboževala. Naiini prstje so se srečavali na nervoznem hrbtu živali in se božali v njeni «vilnati diaki. čutil sem na lieu topk) telo, ki se je treslo v večnem »rou-rou« in, včasit je ležala iztcgnjena taca na mojih ustih ali na vekih s pe- timi odprtimi kremplji, kojih konice so me zbodle v oči, a se takoj zaprli. Včasih sva ila na pustolovačme, kakor jih je zvala. Bile so ua prav no- dotžne. Obstojale so v tern, da sva šla večerjat v oddaljeno gostilnico, aH pa, da sva po večerji pri njej a'li pri meni obhodila revne kavame kakor vesel) diiaki. VstopMa sva v popularne beznice, sedla v ozadje zakajene soi)ice na šc- paste stole za staro leseno mizo. Oblak ostrega dima, v kojem ie zaostal duh ribe, ki je bila pečcna za večerio, je napolnjeval dvorano; možje v bluzah so žrtt in pÜi iz matth kozarcev; in za- Cudeni natakar je postavM pred najti dve čFesrcii z žganjem. Ona, tresoča se, prestraSena in o- Čarana, je dvignila čašico k nosu, ki ga ie držal kvišku črni pajčo^anček in za- čela pits z veseljem, ki se ga občuti irri .LzvT.^rtvi občudiovanja vrednc pustolov- r*čiTie. Vsaka pogoiltnjena čre§nvia ii je vzbujala občutek storjenega nregreška, vsak požirek ostre tekočine ie nživala kot detfkateso in prepovedan užitek. Nato mi je rekla polglasno: ^Od- kiiva!« In odšla sva. Ona je hodila ži- vahno, s povešeno glavo, malirri kora- kom med pivcit ki so k) i nezadovoljni- mi obraii gledaii; in Ju> sva se nahajala na ulici, je gioboko vzdihniia. kakor če bi bila uäla iz strašne !K?varnosti. Včasih me je trepeiaje vprašala: »Če bi me psovaji v teh prostorih, kaj bi ti storil?« Odgovoril sein: »Branil bi te, parbleu!« Strsnila mi je srečna roko, mogoče 7. nemirno želio. da bi bila pso- vana in branjena, da bi videla može. k! se borijo z.a njo. Ko sva nekega večera sediela za mizo neke beznice v Montmartre, sva videla vstopiti staro razcapano ženo, -držečo v roki umazane kvarte. Zagle- davši damo, se naina styrka takcj prv- bliža, hotec" prorokovati mo.ti spremlje- valki dobro srečo. f-ma, ki ie imela v duši vse vere, sc je stresla poželienia iii nemira in je iiapravila kumici prostor poleg sebe. Starka, gubasta, z rdeče obroblje- nimi očmj in škrlatastimi usti, je razpo- sta\ila po niizi svoje karts1. NapravMa kupce, jih zbrala, /nova razdelila karte, ¦mrmrajoč nerazumljive besede. Cma ie obledela, poslnšala, Ciakala, s pritajenim dihom, hropeč bojazni in radovednosti. Carovnica je začela govoriti. Pro- rokovala ji je regotove stvari sreCo in otToke, mladega i^hvolasega moža, potovanje, denarju. proces, rjavega go- spoda, povratek neke osebe, uspeh, smrt. OznanMo smrti ie presunilo mlado ženo. Smrt kojc«i° Kdaj? Kako? Starka je odgovoriia: ^Kar se tega tiče, karte niso tako rr'o^ne, morate pritt jutri k mcni. Povedala vam bom to vz gošče kava, ki ne premotr nikdar.« Etna se je bojazljivo obrnila name: «Povej, hočeš-li, da greva jutri tja. (), prosim. reci da. Ne mores si mislrti. Ka- ko se bom sicer muci'a.^ Smehljal sem se: »Oreva, če t! to u- gaja dragica.« In siarka ie dala svoj naslov. StanovaUi je v šestem nadstropju, v starr hiši, za Buttes - Chaumont. Sla sva tja prihodnji dan. Njeoia soba v podstreÄiu. v kateri sta stala dva stola in postelja, je bila nanolnjena s tujimi neznanimi stvarmi, rastimami, obešenhtti na žreblph, po- sušenc živaii, hnkaii in fiiole vscbujoi tekočme različnih barv. Na mizi je gle- dal s svojimi steklenirm očmi. črn ma- ček, s slatno nagačen. To mračno biva- iišče je povzročalo demonski vtis. Ema, onemogla ganienosü, je sedla rekoC: »Oh! dragi, poglej tega nmcka, kako je podoben „Misriju".e: In razla- gala ie starki, da ima popo'lnoma enake- ga mačka, pa popo-lnoma ena-kega! Čarovnica k' resno odgovorila: »Ako ljubitc enega moža, ga ne smete obdržati.« Ema je prestrašena vorašala: »Za- kaj to?« Starka te sedla no domače k njej iai jo prijela za roko: »To je ne- sreča mojega življerrja.« jc rekla. Moja priiateljica je hotela vedeti. Stiskaia se je h knmici, jo izpraševala, j t prosila: taka enaka vera iu je storila sestri po misli in sreu. 2ena se nazadnje odloč-i: »Onega macka pravi, sem ljubila kc brata. Takrat sem bila mlada m po- polnoma sama, hišna šivilia. Nisem ime- la drugega ko njega, Montona. Neki na- jt'irtnik mi ga ie bil podaril. Bil je raz- urnen ko otrok in mil, liubil me je slepo, draga daama, bolj slepo Liubil ko fetiš. Ves dan je bil na mojih kolenih in delal »rou-rou«, in vso noč na moji blazini: vidite, čufiia sem njegovo' srce feiti. »Tedaj sem spoznala pri»dnega mla- dcniča, ki je dela! v beli hi^i. To Ie trajalo dobre tri mesece. ne da bi mu bik sploh kaj dovolila. Toda, saj veste, človck postajii Sibkciii, to se zirodi vsem, in potem sem ga pričeki Ijubrti. Bil je tako Hubek, tako ljubek in tako dober. Hotel je, da bi stanovala popol- noma skupaj zaradi varčnosti. Slednjič sem mu dovotila, naj pride k mcni neki večer. Nisem Ma odločena za stvar, o nc, toda. vcselila me ie ini'sel, da bova oba eno uro skupaj. »V začetku je bil prav dostojen. Pravil mi je sladkosti, ki so mi ganrle srce. In potem, me je objel, gospa, ob- jel, kakor se objame, če se ljubi. Zaprla sem oči in sem ostada prcsunjena v valu Sreče. Toda, hipoma čutim, da se je sFI- no zganil in zakrical, vzklik, ki ga ne bom nrkdar pozabila. Odpreni oči m vidim Montona, ki mu je bil skočH v obraz in mu trgal kožo s kremplji, jca- kor čc bi bJJa kaka platnena ruta- In kr!, ic tekla, gospa, curkoma. Jaz hočem vzeti macka, toda drial ie dobro, in vedno trgal; in grlzel me ie, tako je bi! brez uma. Nazadnie ga pr;- mem in vržem skotzi okno, ki je bilo od- prto, ker je bilo poletie. Ko sem umivala lice svojega ubo- gega prijatelja, zapszim, da ie imel uni- čene oči, oboje oči! Moral je v bolnico. Podiegel je um- kam čez leto. Hotela sem ga obdržati pri sebi in skrbeti zanj, ali ni privolil. Rekii bi, da m« jc od takrat sovražil. Monton pa si jo pri padcu polomil re- bra. Hišnik ie pobral truplo. Dala sem ga nagačrti, ker sem poleg vsega ob- čutifla nagnemje do njega. Ce je bil to storil, jc, ker me je liubil, ni res?« Starka je molčala in božala z roko mrtvo ziva'l, koje okostie se ie treslo na železnem žičastem ogrodiu Ema je s stisnjeniin sreein ix)zabila prorokovano smrt. Ali vsaj ni o njej več govorila in je odšla, ko ie bila dala pet frankov. Ker se je njen mož prihodnji dan vrnil, sem preživel nekai dni, ne da bi bil šel k njej. Ko sem šel zopet tja, sem se zaeu- ¦tti'l, da nisem več opazi! »Mistija«. Vpra- šam, kje je^ Oaia zardi in reče: «Darovala sem ga. Nisem bila miriia-« Bil som presene- čen. »Nemirna? Nemirna? Radi koga?« Objela me je cJolgo in čisto tiho: »Bala sem se za tvoje oCi, dragee.« RgzsirjQjte Jovo Mh"\ Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Cel]u, Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnic Potrti v neizmerni žalosti sporo- čamo, da je na5 predobri oče, gospod Franc Qobec posestnik v Lokah v soboto, dne 9. tm. v 7b. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni wir- no v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nam pokojnika se vr5i v pondeljek, dne 11. tm. iz hiSe žalosti na Olimsko pokopališče. OHmje, dne 10. dec. 1922. Slavko, Adolf in Ivan, sinovi. Marija, Frančiška, hčerki. - |.M-^^|M^^, ¦¦na-m^^m^^mt i^M»^T—Mr—> Brzojavne droge kostanjev les jamski les kupuje vsake množlne lesna trgovtna Ernest Marine Kapucluska ul. 3, \J\jljV Št 4247/22. 1417 Razglas. Dne 2. prosinca 1923 ob 10. uri dop. se vršl v plsarni mest klavnke dražba gnoja za leto 1923. Mestni maglstrat celjski. dne 5. decembra 1922. Za župana: Šublc 8. r Lepa priložnost Na prodai je: 1 krasna lovska puSka (Win- chester), 1 kratka moška suknja s kožuhom, 2 para visoklh rjavih škornjev. podloženih s kožuhovino, 1 par nizkih mo2kih čevljev s trakovi St. 42. 1 ovratnik iz prave bobro- vine za usnjcno suknjo, 1 velika acetilenska svetilka za voz, 1 steklenica (pletenica) s 15 1 vsebine. Vpraša se v upravi list«. 1 Proda se garnitura \z ko2uhovine in muf, primerno za božično darilo. Vprača se pri Pungeršek Sivilja, Oosposka ulica 12. 2—1 Kozolec 2 8 okni prodam takoj. Anton Brežnik, po- sestnik, Kasaze St. 1 Petrovie. 1425 HaprodaHe pOSestvO s pritlično hi§o, gospodarskim poslopjem in 12 oralov zemlje v bližini kolodvora v Petrovčah, pripravno zlasti za obrtnika. — Kupnlna 960.000 K. Pojasnila daje nofar Presečntb na VrBnak«in, Mala hišica v kateri je dobro vpeljana trgovina z meS. blagom, pripravna za samca, v industrij- skem kraju na Stajerskem, se prod;;. Zraven se proda še erm parceia za zidanie. Cenn po dogovoru. Jožica Strman, Vel. Kostrev- nica, Smartno, p. Litija. 2—1 sprejmem proti dobri plači. Nastop takoi. Janko Bovha, trgovina paplrja, Celje. —1 SALAME prve vrste I nova roba povsem zrela se dobiva povsodI I. hru. tvornlca salam, subBBQ mess in mssti M. Gi^ HOUIC sinovi, d. d. Pelrinla. ZflHDflbfl. Vsled mnogih dokazov izraženega sočutja ob smrti naše prezgodaj umrle predobre draye soproge. ozjroma matere, sestre in tete, gospe 3ožefine Kosdiier kakor tudi za podarjene vence, za mnogobrojno sprem- stvo na zadnji poti se nam ni -mogoče poedinemu za- hvallti ter izrekamo tern potom vsakemu in vsem dragim udeležnlkom, prijßteljem in znancem na5o najsrčnejšo zahvaio. CELJE, decembra 1922. Rodbina Franc Koschicr. Stev. 140 rfJOVA D O B Ac Siran 5. Mm M. Hranilnica mestne občine Celje ¦«*¦»«• 52-46 ===== V lastni palaici ;px»i kolodvoi^u, == Stasije hranilnih wlog K 35,090.000. Vrednosi rezervnega zaklada K 89000,OOO. HRANILNE vloge, kf se sprejemajo od usako- gar, nžtoa}o najpopolnejšo uamost in ugodno obrestouanje. Poštne položnice strankam brez- plačno na razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi v uarno shrambo od strank In sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih saseblagajnah, lako, da obdrži ključ stranka sama. OSKRBDJE soojim uloinikom prodajo in na- kup useh urst urednostnih papirjeu itd. Izur- špje za nje tndi inkaso in druga denama opra- uila najkulantneje. IZPLAČILA u inozemstun izredno ugodno in prompfno. : telefon Steu.:- 33. ^ PosojEla vseh wrsft pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna pojasrciSa in sfrokounjaški nasueti u useh denarnih prašanjih. B ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦HHBaHHBi Pnpilamo Darn! zauod. Zameipa posesfva. Dve lepi hiši (Dunaj in Gradec) se za- menjate za posestvo v kraljevini SHS. NatanČneje pri Johann Laa, Graz. Strauchergasse Nr. 15. HeWovano sobo s Jirano se takoj odda. Naslov v upravi Növe Dobe. 1420 Božičnu diii'ilü Prlporočam veliko izbiro zlatlh in srebrnih predmetov ter srebrnih (ki- na) ur po najnižjlh cenah. R. Almoslechner, Celje Gosposka ul. 14 Popravlla se izvršujejo hitro in ceno v lastni delavnic!. 3—1 JETIKÄ! ^ Dr. Pcčnik ordinira izven torka S in petka vsak dan v Št. Jurju *" ob juž. žel. za jetične. Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. Vsem trgovcem, modistkam in cenj. občlnstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo s hlotouki In slamnlkl v Celju, Oosposka ulica St. 4. 45—39 •Franc Cerar, tovarna klobukov in slamnikov v Domžalah jBF> Za mesec december 20% popusta. Najlepša božična darila so A. ČERNE oljnate slike. Povečava po vsaki sliki. Slika vsaki dan. Dobro kurjen atelje. Istotam se sprejme en potnik za SHS, ki je zmožen v najboljših hišah občevati, z visoko provizijo za slikarstvo po foto- grafiji in restavriranje slik, eventualno kot postranski zaslužek. A. CRMEf umetni sllkar In fotograf Celje, Ljubljanska cesta 10. 3-3 Trgoushs pomncnik prvovrstna rnoč, se takoj sprejme pri J. Kudiftf manufakturna trgovina, Gaberje-Celje. 1405 3—2 Sprejmem več mizarsbih učenceu proti plačilu. Za hrano in stanovanje skibi vsak sam. Cenjene ponudbe na Franjo Vehovar, tovarna pohlStva, Celje, Boris Ipavčeva ulica. 10—5 moske, ženske in otroč- je najboljši tu- in ino- zemski fabrikati kakor tudi kmečke in delav- ske čevlje domačlh čev- ljarjev kupite v velikan- ski izbiri in po čudovito nizkih cenah sanio v veletrgovini R. Stnclii, Celje. 1358 Ja 5-3 Banaška moka CokoBada Kakao Kavin pridafek Konjak Rum Like^ji Slivovka Mandeljni R®zi»e Cvcbe ČeSplje VaniBfja Žafs OOLU V E»RITXIČjU)_________ Stanje hran. vlog Cez K 52,000.000— | Vrcdnost rezcrv čez K 14,000.000 — j Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4i|2o|o b&»ez odpovedi, 5-BW2 odpovedjo, veLje stalne naložbe po dogovopu -------------------Obavlja vse denarna, kreditna in poaojilna transakcija najkulantnaje.------------------ Registrov. kreditna in stavbena xadrugazom.zav. **-*¦¦¦¦ §»i*eftei»nova u|„ 15 w UtglJM LASTNI DOM Sprejema hranilne vloge In jih obre«tRLe po 6% to je 6 Din od ßto, proti odpovedR po 6'/,% Din od sto. Pri veöjih naloibab ¦¦ po dogovoruu =---------- ,n- ¦ Isče se meblovonö soba za solidnega uradntka v Ceiju. Event, se zamenja atanovanje v sredini Mari- bora, obstoječe iz treh sob, kuhinje itd. z enakim v Celju. Dopisi na upravo 1407 lista, pod »Takoj«. 2—2 Kupim po visoki ceni vsako 834 množino 67-47 plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, lesna trgovlna, Braslovčc. ä Obl. konc. posredouainica jk r za promet z realiletami: T flnfon F. ilpzenseh CEL3E Kralja Petra c ZZ CELJE i Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljiSč, his, vil, gradov, velikih in malin posestev, industrijskih podjetij ' itd., itd. vestno in točno. 45-27 Ant. Lečnik O uirai* in juvelii* O Celje, Glavni trg lt. V (pv*ej Pacchiaffo). 36 Največje, domače elekirotehnično podjetjei EL.IN družha za elehtrotetiniino industrijo d. zo. z. ¦LIIVB gradi elektridne centrale in omrežja g ¦TIS«« proizvaia in dobavlfa «se električne strofe In ¦—II«! eiektrotehnične aparate in izdeitee; Flin Pr°Jek*'""a brezplačno vse naprave in obrate, ¦"¦¦¦¦ ki so ir zve«i z elehtriko. ^22| 25—7 TehniCne pisarne in zaloge: Ltttbllana, Dunajska cesta, 1701 OK . Maribor, Vetrinjska nl. 11. Palada LJublJ. kreditne banke. 10ZI z:> ° +*^*^^*~*+*m*+^m+++*m++~. H noplo dobs, kdor mi odstopi all pre- skrbi v mestu 2 mebliranl all praznl sobl s Ruhlnjo. Naslov v upravnlštvu „Nove Dobe". Pristno slivovtio, bonjah, rum, cäj, baue, Coholade in vse špBceFljsho in koloniialno blago se dobi po nizbih dneunih cenab pri tvrdhi . Ludovik PeteR - Celje . ^^^^^ Canhnrleva cesia it. 4. < ^^^dH ^^^%a^^—_. Kupuien« «se dezeine pridelfce. ^^^^^JPj^S l m sliö, iirvs, ireig, i\% mm w ( in druge dezeine pridelke kupuje in prodaf& i) Oset Andrei, Maribor d Aleksandrova cesi« S7 81869-50 Telefon 80 I Trgovina ae galanterij&kim in modnim blagom, > ienskim in moftkSfm perilom tea* igračami < FRANC KRAMAR 144 50-43 poprej Prica & Kramar Na drobno I CELJE Na debelol S Zaloga ei gare tu ih papirckow in stročnic. r "104-61 Oglejte sl manuf akturno trgovino jr. Kuois Oflberje št. 3 (gostiina Plevčak) nasproti itSesfnego mlina. Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in debelo. (^----------------------------------------------^ , ^y Dospela je velika množina inozemskega x^ ^^^m blaga po zelo nizkih cenah; na primer ^^SP ijj^~ sukno za moSke in ženske obleke, cefir, tmT2& ^\ šifon in raznovrstno manufakturno blago. (f ikT««. «^^«.«MkSI ^*. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila IM 3 ^ll/i nilsi na Slom&ekovem trgu v Deckowl hiftB 1^**ä<1IML1I11\^# w Celju, poleg fame ccrkve 1264 13—11 * vino i dežnibi (j Bogata izblra vseh vrst, od najnavadnej- Y^v *-• \T<*+r+f+Z r^kt-r Ših do najfinejših vedno v zalogi. Spre- JlfS. V rail llflv. jemam tudi popravila po najnižji ceni. »**vr»*J# w a vv,A«j|^^mmA n _________ DEVIZE « nl Tv VALUTE <\V\v\> <&> Stanjevlog K l/WWOdOOO- ^ ^f f ^/V ^/^\ \>V ^^ Kapital In reime K ÄXVÖOOCKh- v/>T J* ^*^^r ve««uri« SO Änl *^], \3 VEÖJE OXtJB VKEXNB VfcOOE PO DOOOVOHU >^