V Ljubljani, dne 15. septembra 1936,
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XVIII.
"NAŠ GLAS« Izide veakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40*—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino, en Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo t Ljubljana,
Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvos Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
L. A.:
Naš ceterum censeo
Za neodvisnost in
En-Ko, Ljubljana:
Izplačevanje pokojnin
Dne 3. septembra t. 1. je potekel petletni rok, po katerem je morala stopiti v veljavo določba naše ustave iz leta 1931., da so namreč sodniki vseh sodišč stalni. Ta dan pomeni v zgodovini vsega našega stanu pomemben in važen datum. Zato bo prav, če ob ti priliki nekoliko premotrimo to vprašanje na splošno, kolikor se tiče vsega drž. uslužbenstva.
Danes veljavna ustava ima v čl. 101 to-le določbo: »Sodniki vseh sodišč so stalni. Sodnik ne more biti odstavljen od svojega poklica, ne more biti iz nobenega vzroka odstranjen iz službe proti svoji volji in brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarne razsodbe kasacijskega sodišča. Sodnik ne more biti tožen za svoje delo kot sodnik brez odobrenja pristojnega sodišča. — Sodnik ne more biti, tudi začasno ne, postavljen na drugo plačano ali neplačano javno zvanje brez lastnega pristanka in brez odobritve kasacijskega sodišča. Prestavljen more biti sodnik samo, če sam pristane. — V službi more /ostati sodnik do izpolnjenega 70. leta življenja. Pred tem časom more biti sodnik upokojen le na pismeno prošnjo ali pa, če telesno ali duševno tako obnemore, da ni sposoben več za opravljanje službe. V tem zadnjem primeru odloči o upokojitvi kasacijsko sodišče.«
Z navedeno določbo je naša ustava ustvarila za sodnike popolnoma izjemen položaj. Priznala jim je po preteku določenega števila let popolno in absolutno stalnost v službi in nepre-makljivost s službenega mesta ter jamstvo proti nezaželeni predčasni upokojitvi. Za vse druge drž. uradnike in uslužbence pa velja še nadalje načelo nestalnosti, ki sicer v našem uradniškem zakonu iz leta 1931. ni nikjer izrečno vsebovano, ni pa tudi v njem izrečno ugotovljena stalnost in nepre-mestljivost drž. uslužbencev. V praksi najvišjega upravnega sodišča, državnega sveta, je sicer ta stalnost veljala tudi za vse drž. uslužbenstvo brez izjeme, seveda v okviru omejitev § 104, ki navaja primere, kdaj preneha drž. uslužbencu služba. Razen v teh primerih je po samem besedilu zakona pre-stanek službe nemogoč, izvzemši če se izvrši na podlagi toč. 16 § 104, ki konkretno ne navaja razloga za prestanek, temveč ugotavlja samo možnost, da pristojno oblastvo lahko izda tako odločbo o prenehanju službe brez navedbe razlogov. Vendar je pa bila tudi taka odločba sprva strogo omejena samo na primere, katere točno navaja § 110 u. z. Ta paragraf namreč predpisuje, da se sme brez navedbe razloga izdati odločba o prenehanju službe samo, če oblastvo smatra, da je uslužbenec nesposoben ali neprimeren za službo ali če to sicer zahtevajo službeni interesi.
Državni svet je stalno v takih primerih zahteval, da morajo biti ti pravkar navedeni razlogi izrečno imenovani v odločbi in dokazani. To 1i?anje je trajalo, dokler ni bila pred nekaj leti v parlamentu sprejeta avtentična zakonska razlaga, da je dokazovanje teh razlogov nepotrebno in da je za prenehanje službe po toč. 16 § 104 u. z. dovolj že golo sklicevanje na § 110 u. z. S tem je bil zadan stalnosti drž. uslužbenstva odločilni in zadnji udarec. Od sprejema tega zakona dalje tudi v praksi ni mogoče več govoriti o stalnosti državnih uslužbencev.
V uradniških zakonih vseh sodobnih držav, pa tudi že davno pred voj-
stalnost v službi
no, je bilo v naprednih državah načelo uradniške stalnosti temelj in središče vsem drugim določbam. Po avstrijski uradniški pragmatiki je bila stalnost drž. uslužbenstva strogo zavarovana, enaka poroštva pa vsebujejo uradniški zakoni najrazličnejših drugih držav. Da je v veliko korist javne uprave in torej vsega prebivalstva, če je uradnikom zajamčena stalnost v službi in vsaj delna nepremestljivost, so zakonodajalci že davno poznali, praksa je pa to resnico samo potrdila. —
Ob dejanskem uveljavljenju stalnosti more vse drž. uslužbenstvo tovarišem sodnikom samo čestitati k ti njihovi pridobitvi, ki jim je poroštvo za neovirano delo, ne glede na strankarske, režimske in kakršne koli druge vplive. S tem svojim izjemnim stališčem so pridobili možnost, da se posvete še popolneje in še bolj neomejeno službi in samo službi, brez strahu za življenjski obstanek, ker jih bo varoval najvišji državni zakon pred užaljenostjo in maščevalnostjo krajevnih mogotcev in prepotenco političnih strank. Zdaj bodo res popolnoma neodvisni, zdaj bodo mogli soditi popolnoma nepristransko, tudi kadar gre borba med neenakimi, celo v pravdah kjer je na eni strani poedinec, na drugi pa velike javne korporacije, morda celo država.
Koristi, ki bodo izšle iz tega novega stanja bodo blagodejne za vse prebivalstvo, za vso državo. Zaupanje v pravičnost in nepristranost sodstva se bo še utrdilo, spoštovanje sodnikov se bo še poglobilo, ker bo vsakdo vedel, da so sodniki kot nepristranski čuvarji pravice za vselej odmaknjeni zunanjim vplivom. Končni in najbolj blagodejni učinek sodniške neodvisnosti bo pa brez dvoma utrditev pravne stalnosti, ki je najvišji cilj sleherne urejene človeške družbe.
Ob ti priliki pa moramo pomisliti tudi nase in na svoj položaj. Kaj mi vsi, bodisi da smo politični ali finančni uradniki, učitelji in profesorji, poštni in železniški uradniki in vsi ostali, kar nas služi v najrazličnejših panogah javne službe, kaj mi vsi res ne zaslužimo istega priznanja, istega ravnanja? Mar za vse upravno uslužbenstvo, za vzgojitelje in vse druge drž. nameščence potreba po stalnosti v službi ne obstoji? Ali ne bi bili interesi javnosti in posameznikov bolje in varneje zajamčeni, če bi se tudi vsi ti zavedali, da so odgovorni samo zakonu, ne pa samovolji najrazličnejših nepristojnih vnanjih činiteljev? Mislimo, da bi bila stalnost v službi tudi za vse ostale državne nameščence izrednega pomena, in to ne le zanje, temveč še bolj za celokupnost. Dokler se drž. uslužbenstvo ne bo zavedalo, da je varno pred političnimi in drugimi vplivi, ki se zlasti ob menjavanju režimov tako pogubno pojavljajo v škodo javnega uslužbenstva, je težko misliti na urejeno, zares nepristransko, objektivno upravno poslovanje.
Zato mora biti poglavitna naša težnja: dosega stalnosti v službi. Napori vseh nas poedincev in naših strokovnih organizacij morejo biti obrnjeni vsi v eno smer, morajo zasledovati isti skupni cilj, da se nam vrne izgubljena stalnost. Če dobimo spet to nazaj, bomo pridobili ogromno moralno zadoščenje, hkrati pa jamstvo in varnost za svoj življenjski obstanek. Zato mora biti naš ceterum censeo:
stalnost v službi!
O tem važnem vprašanju piše zagrebški »Glasnik željezničkih činovnika« tole:
Med onimi, ki prejemajo plačo od države, so upokojenci najmanj zavidanja vredni. Njih prejemki so večinoma skrajno nizki, tako da se z njimi le s težavo prerinejo skozi življenje. Velika večina upokojencev je navezana samo na pokojnino in je že zaradi tega nujno potrebno, da jo dobivajo pravočasno. Že socialna pravičnost sama narekuje redno in pravočasno izplačevanje pokojnin. Razen tega je pravica upokojencev, da zahtevajo redno in pravočasno nakazovanje pokojnin utemeljena tudi v zakonu in še posebej z dekretom priznana vsekamu upokojencu.
Kako je z zadevo dejansko?
Mnoge finančne direkcije nakazujejo pokojnine zelo neredno, v najboljšem primeru sredi meseca, večinoma pa šele proti koncu, fcri •»e. d- ‘-jr
Stanodajalec, trgovec, mlekarica, mesar, pek itd. zahtevajo poravnavo računov v začetku meseca. Ubogi upokojenec prosi na vse strani za odloge, obljublja in tolaži, kolikor pač more.
Tako stanje ugledu uprave ni v korist. / jir’ 15T >	•V*-«?'*
Razumljivo je, da se upokojenci niso mogli omejiti samo na prošnje in apele v svojih glasilih. In završalo je tudi v našem dnevnem časopisju ...
Završalo je ... toda ne toliko, da se pomaga upokojencem, a'	’• ”
Davek na poslovni promet je star davek. Poznali so ga baje že Grki in Rimljani. V srednjem veku so ga uporabljala razna nemška mesta, Francija in Španija. V 19. stoletju so ga izzvale vojske s svojimi ogromnimi stroški. V bivši kraljevini Srbiji je bil uveden leta 1886. kot neke vrste dopolnilni davek na obrti. Danes ga poznajo malone vse države razen Anglije, Holandske in Švice.
V naši državi je bil davek na poslovni promet uveljavljen z uredbo z dne 27. aprila 1921, ki je stopila v veljavo 1. oktobra 1921 in bila uzakonjena dne 31. jan. 1922.
Po tem zakonu je obdavčljiv ves promet, izvršen proti odškodnini v mejah države.
Davek na poslovni promet se je odmerjal na dva načina: a) skupno s pridobnino na podlagi davčne prijave obvezanca ali pa b) na podlagi knjig, ki so jih morale voditi delniške družbe in oni, katerih letni promet je presegal vsoto 360.000 Din. Izvoz in uvoz sta bila davka prosta. Javna prevalitev tega davka je bila izrečno zabranjena.
Praksa je pokazala, da je bil prometni davek, uveden z1 zakonom iz leta 1922., neenako in nepravično razdeljen. Zavezanci, ki so napovedali dejanski promet, so plačali razmeroma mnogo več, kot pavšalisti z enakim ali celo večjim prometom. Sistem je bil potreben reforme. Reforma se je izvedla z zakonom o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930, ki se naslanja v celoti na avstrijski davek na poslovni promet z dne 11. marca 1923. (Warenumsatzsteuer).
Avstrijski zakon bazira na sistemu pavšaliranja posameznih prometnih faz. Vsaka vrsta blaga se oceni pose-be. Oceni služi za podlago na eni strani število faz, ki jih napravi določena
Za izplačevanje plač in pokojnin imajo finančne direkcije na razpolago samo dohodek iz neposrednih davkov in davka na poslovni promet, vse druge dohodke iz taks, trošarin, carin in monopola morajo po finančnem zakonu preodkazati na račun ministrstva za finance.
Ako bi dohodki iz neposrednih davkov in davka na poslovni promet zadostovali za plače in pokojnine, bi bila stvar v najlepšem redu. Ker pa ni tako v mnogih finačnih direkcijah, zlasti tudi v dravski ne, bi bilo naravno, da bi dobile te direkcije, dokler se finančni zakon ne izpremeni, pravočasno od ministrstva za finance zadostne dotacije, da bi mogle v redu zadostiti svojim izplačilnim obveznostnim tudi napram upokojencem.
Za skoro neverjeten primer, da bi ministrstvo za finance zaradi nezadostnega dotoka državnih dohodkov ne moglo dotacij pravočasno in v zadostni meri nakazati, naj bi finančno upravo dotirala Poštna hranilnica iz svojih rezerv proti naknadnemu obračunu oz. naj bi se našel primeren aranžman z Narodno banko.
Z dobro voljo in socialnim čutom bi se mogel kmalu doseči red tudi glede izplačevanja pokojnin.
Naročajte NAŠ GLAS
vrsta blaga od producenta do konsu-menta, na drugi strani pa postotno povečanje vrednosti od faze do faze.
Za osnovno stopnjo se jemlje splošni davek na poslovni promet.
Pavšalna stopnja se ugotavlja na sledeči način: od določene vrste blaga (manufaktura) odda na pr. producent 20% direktno konsumentu, 30% grosistu in 50% detajlistu. To je osnovna faza, za katero se plača 2%% splošni davek na poslovni promet. Grosist proda od producenta prevzeto blago (30%) trgovcu. To je druga faza. Povečanje vrednosti odgovarja recimo 20%. Odmera: 234% osnovna stopnja od 30% +234% od 20%nega povišanja t. j. od 075% = 075% + 234 %. (20%‘ • 075%) = 173%.
Ostalih 50% blaga gre od trgovca do krojača, ki naredi iz njega obleko (tretja faza). Povišana vrednost blaga znaša na primer 30%.
Odmera: 2%% od 50% = 1'25% + 234% od 30% povišane cene t. j. od 1’25% = 2.18%.
Skupni (pavšalni) davek na blago, ki je prešlo vse faze od producenta do krojača znaša 15% + 173% + 278% = 5'81 %.
Da ne bi na ta način obremenjeno domače blago preveč trpelo zaradi konkurence zunanjega trga (uvoza), se je uvedel tako zvani davek za izenačenje in se zanj določila posebna stopnja (stopnja za izenačenje). Skupni davek pri uvozu se navadno označuje kot davek na izenačenje.
Davek na poslovni promet se plača od prometa in ne od dohodka. Plačati ga je vsakokrat, kadar prehaja blago od enega posestnika na drugega pod pogojem, da je zanj plačana določena odškodnina.
Imamo dvoje vrst davka na poslovni promet: a) splošni davek, b) skupni davek na poslovni promet.
Davek na poslovni promet
(s posebnim ozirom na upravno stroko)
Splošnemu davku so zavezane: a) osebne storitve (usluge), b) popravila obrtnikov, c) blago, ki ga prodajajo producenti, trgovci in obrtniki, ki ni zavezano skupnemu davku na poslovni promet. Med osebne storitve spada promet svobodnih poklicev (odvetniki, notarji, zdravniki, veterinarji, inženirji, geometri, borzni senzali, babice itd.) Popravila obrtnikov so lahko brez uporabe materiala ali pa z uporabo lastnega materiala. Če je obrtnik pri popravilu uporabljal lastni material le v neznatni meri, plača splošni davek na poslovni promet samo od storitve.
Da je predmet zavezan davku na poslovni promet, mora biti: a) izveden v državi, b) v pridobitnem namenu, c) v obliki samostojnega poklica.
Splošni davek na poslovni promet, ki znaša od 1. aprila 1936 dalje 2’5% (§ 25 financ, zakona za prorač. leto 1936/37) se ne sme prevaliti na drugo osebo, t. j. prodajalec ne sme posebe zaračunati kupcu tega davka. Splošnega davka na poslovni promet so oproščeni prometi, navedeni v čl. 8 uredbe odnosno zakona o splošnem davku na poslovni promet. Po besedilu toč. 1. § 14 zakona o skup. davku na poslovni promet, s katerim se dopolnjujejo in menjavajo predpisi zakona o davku na poslovni promet z dne 31. jan. 1922, bi se dalo sklepati, da so z uvedbo zakona o skup. davku odpravljene vse oprostitve, ki jih navaja čl. 8 zak. o sploš. davku iz 1. 1922, razen prometa
Svojčas smo že poročali o tožbi, katero je vložila žena drž. upokojenca, ki se nahaja zaradi zdravljenja v bolnici za duševne bolezni v kraju, uvrščenem v nižji drag. razred, kot je mesto, v katerem živi žena z otroki in odkoder je bil oboleli prepeljan v bolnico. Prošnjo te žene, naj se prizna njenemu obolelemu možu tudi po oddaji v umobolnico dotedanja višja osebna doklada, je fin. ministrstvo dokončno zavrnilo. Proti ti odločbi je žena vložila kot sodno postavljena skrbnica obolelega moža tožbo na drž. svet, ki ji je ugodil in razveljavil izpodbijano ministrsko odločbo. Razsodba drž. sveta je utemeljena tako-le: »Z izpodbijano odločbo se možu tožiteljice N. N. ne priznava drag. doklada po kraju njegovega in njegove družine bivališča (domicila), temveč po kraju, kjer se ta nahaja na zdravljenju v duševni bolnici. To odločitev utemeljuje upravno oblastvo z določbo 1. in 3. odst. čl. 1. uredbe o osebni in rodbinski dokladi upokojencev št. 37.600/35, pri čemer smatra, da je stalni kraj bivanja inter. N. N. kraj X., kjer se ta nahaja na zdravljenju v bolnici za duševne bolezni. Drž. svet
osnovnih pridelkov poljedelcev (toč. 2 čl. 8.), ki je edini imenovan v toč. 2 § 14 zak. o skupnem davku. Vsekakor je iz čl. 8 zak. iz 1. 1922, izločiti promete uslug, na katere se zakon z dne 12. julija 1930 (zak. o skup. davku) ne more nanašati. Glede ostalih primerov čl. 8, ki vsebujejo promete stvari, bi bilo potrebno avtentično pojasnilo, ker ni razmerje med novim in starim zakonom dovolj jasno. Do sedaj je razčiščeno samo razmerje občinskih elektrarn, plinarn, vodovodov, pogrebnih zavodov in tehtnic. Glede občinskih elektrarn je najprej zavzelo svoje stališče upravno sodišče v Celju, ki je z razsodbo (v i. 1932.) odločilo, da so obč. elektrarne oproščene prometnega davka od oddaje toka, ker jih čl. 8 zakona in pravilnika o splošnem prometnem davku kvalificira za občekoristna podjetja. Sličnega mnenja je bilo tudi ministrstvo za finance, ki je glede obč. vodovodov odredilo, da so prosti splošnega davka iz razloga, ker služijo komunalna podjetja splošno koristnim namenom in ker pri njih ne pride v poštev namen pridobivanja, dasiravno je v tar. postavki 151 tarife skup. davka izrečno navedeno, da plača naravna voda 1'6% skupnega davka. Kasneje je min. za finance priznalo davčno prostost tudi obč. pogrebnim zavodom in obe. tehtnicam. Negotovost vlada le še glede ostalih točk imenovanega čl. 8.
smatra, da to stališče upravnega obla-stva ni utemeljeno v zakonu.
Po 1. odst. 1. čl. navedene uredbe št. 37.600/35 pripada drag. doklada po drag. razredu kraja, v katerem se upokojenec za stalno nastani, medtem ko po 2. odst. tega predpisa upokojencu, ki se začasno mudi izven kraja stalnega stanovanja dalj kot dva meseca, pripada osebna doklada po drag. razredu kraja, v katerem se začasno mudi, kolikor je ta kraj v nižjem drag. razredu od njegovega stalnega bivališča.
Za umobolno osebo, ki se zdravi v bolnici za duševne bolezni, se v nobenem primeru ne more reči, da se je za stalno naselila v kraju, kjer se nahaja bolnica za duševne bolezni, da bi ji osebna doklada pripadala po drag. razredu tega kraja v smislu 1. čl. uredbe št. 37.600/35-1. Prav tako se ji ne more določiti drag. doklada po tem kraju na podlagi 3. odst. čl. 1. te uredbe, ker je za uporabo tega, kakor tudi predpisa 1. odst. istega člena, pogoj domneva prostovoljne stalne naselitve ozir. začasnega bivanja več kot dveh mesecev, česar pa tod ni.
Iz teh razlogov se je na podlagi čl. 34. zak. o drž. svetu in upravnih so-
diščih izpodbijana odločba morala razveljaviti.«
Na to razsodbo, ki sicer, kakor vse razsodbe drž. sveta, velja samo za ta konkreten primer, opozarjamo upoko-
Glede zadolžitve včlanjenega učiteljstva je dobila organizacija JUU točne podatke samo od 24 društev, medtem ko 10 društev podatkov ni poslalo. Iz poročil je razvidno, da znašajo na ozemlju 24 okrajnih društev dolgovi učiteljstva nad 7,000.000 Din, razen tega pa jamčijo ti učitelji kot poroki še za dobra dva in pol milijona dinarjev.
—	Zaradi znižanj prejemkov je članstvo zatevalo znižanje članarine. Nekatera društva so celo kar sama izvedla znižanje. Vendar pa je pretežna večina članstva uvidela, da je zniževanje nemogoče, če naj organizacija svoje naloge pravilno vrši.
Organizacija je večkrat posredovala, da bi se upokojitve učiteljstva izvrševale tako, da bi upokojeni prejeli pokojnino takoj po ustavitvi aktivnih prejemkov. Pri prosvetnem ministrstvu je nad 80 prošenj dosluženih učiteljev, ki prosijo za upokojitev. Nekatere teh prošenj so stare že po dve leti, druge pa le malo manj. Letos junija so bili 31 učiteljem, ki čakajo na upokojitev, ustavljeni aktivni prejemki, upokojitev se pa ni izvršila, niti se ni odmerila in nakazala pokojnina. Organizacija je ponovno intervenirala. Predlaga, naj bi se upokojencem takoj priznal vsaj izdaten predujm, tako da bi jim bilo golo življenje omogočeno.
—	Tudi glede odprave kuluka in voznih olajšav ter odtegovanja uslužben-
Meseca julija je obiskala fin. ministra deputacija Združenja zvanični-kov fin. kontrole. Izročila je ministru poslanico in več resolucij. Iz teh objavljamo nekatere poglavitne točke.
Združenje prosi, naj bi se znižanje prejemkov iz oktobra minulega leta kar najprej odpravilo in se uslužbencem vrnile prejšnje plače. Zaradi nezadostnih prejemkov so se pojavile težke posledice v obliki prezadolžitev, številnejših obolenj in pomnoženih primerov smrti.
Ker zvaničniki fin. kontrole ne prejemajo za terensko službo nobenih doklad kot drugi drž. uslužbenci, prosijo, naj se jim prizna posebna terenska doklada za službo, ki naj znaša od 150 do 300 Din na mesec, po činu in po težini službe. V zvezi s tem naj se pa črtajo dosedanje hranarine in nočnine, ker velja zaračunavanje in izplačevanje istih več, kakor znesejo. S tem
jence v sličnih razmerah. Mogla bi se ta razsodba uporabljati za podobne primere vsaj kot važen in prepričevalen prejudic.
skega davka je organizacija večkrat posredovala. Skupno z drugimi uradniškimi organizacijami je društvo predložilo spomenico, naj bi se v naši banovini vsi kraji pomaknili v I. draginj-ski razred, ker je v Sloveniji draginja največja.
Stanovsko glasilo organizacije »Učiteljski tovariš« je zaključil svoj 76. letnik. List je v minulem letu pod težkimi razmerami vršil važno in zaslužno delo. Pedagoški mesečnik »Popotnik« je izhajal v dvojnih številkah in dokazal upravičenost obstanka. Učiteljstvo je pokazalo neupogljivo voljo, da si ohrani navzlic kulturni im gospodarski stiski svojo reprezentativno strokovno revijo. »Mladinska matica« je živahno delovala. Naklada »Našega roda« se je gibala okrog 20.000 izvodov, enako tudi njene redne publikacije. Doslej je ta najbolj delavna slovenska mladinska založba izdala sedem letnikov »Našega roda«, 35 rednih in 6 izrednih knjižnih izdanj v skupni nakladi 900 tisoč izvodov.
Iz navedenih odlomkov je razvidno, da je bilo delovanje JUU v Sloveniji v minulem letu skrajno živahno in intenzivno. Navzlic težki krizi, v kateri se nahaja ves stan državnega uslužbenstva in upokojencev, se je nesebičnemu složnemu in vztrajnemu delu vendar le posrečilo ohraniti organizacijo neomajano in delavno.
specialnim terenskim doplačilom bi se jim vsaj nekoliko olajšala eksistenčna možnost. Za vse te doklade bi bilo treba na leto približno 12 milijonov Din.
Za zvaničnike fin. kontrole naj se določijo štiri položajne skupine, s tem da se ustanovi skupina l/a. Priznajo naj se jim periodski poviški enako kakor policijskim uslužbencem. V zvezi s tem naj se pa odpravijo dosedanja zvanja pripravnikov izven skupin in pomožnih podpreglednikov. Napredovanje naj bo avtomatsko brez strokovnih izpitov. Polna pokojnina naj se jim prizna ipo dovršenih 30. letih vračun-Ijive službe, kakor je to veljalo do leta 1927. in kakor uživajo to ugodnost policijski stražniki, agenti in orožniki. Za disciplinske prekršaje naj bodo pristojna posebna disciplinska sodišča, skladno s predpisi uradn. zakona, pred katerim se bodo mogli braniti kakor drugi državni uslužbenci.
(Dalje prih.)
Neprostovoljno bivališče upokojenca in osebna doklada
Učiteljska organizacija
(Konec.)
Težnje zvaničnikov fin. kontrole
G. Milburn:
Mesto Oklahoma
Zena kačjega človeka
Nekega dne se je pojavil v našem mestu kačji človek, ki je ostal brez posla, ko je nehal čas sejmov. Imenoval se je King Zerko. Nihče ni vedel, kako mu je bilo v resnici ime. Tisto zimo je Conny Ryan odprl na North Broadwayu zabavišče.
Conny je na koncu plesne dvorane postavil nekakšen oder in je najel kačjega človeka. Na oknih zabavišča so bili nalepljeni pisani lepaki, ki so kazali Kinga Zer-koja, zvitega na najrazličnejše načine.
King Zerko je pripeljal s seboj otroka in ženo. Žena je bila majhna in čedna, imela je plašne rjave oči in smehljaj, ki je veljal vsakomur. Dekletcu je bilo ime Bettv. V kratki poškrobljeni oblekci je bila tako ljubka, da je vsakdo vzkliknil: »Kako očarljivo dete!« in jo hotel pobožati.
Ko je pretekel teden dni, nastop kačjega človeka ni bil več posebno privlačen. Imel je dvoje oblačil: zelen, z bleščečimi zvezdicami posejan triko z žabjo glavo iz lepenke, in obleko iz satena, ki je bila sestavljena iz štirioglatih rdečih in zelenih krp. King Zerko je kmalu spoznal, da dolgočasi ljudi, če si je vtaknil noge za ušesa in z zobmi pobral robec s tal. Zato je neko soboto zvečer pobasal plačo in pobegnil z nekim dekletom, po imenu Nora Combs, ki je plesala v zabavišču in ki je tudi tako postrani kaj zaslužila.
Tako se je zgodilo, da je žena Kinga Zerkoja obsedela v našem mestu. Vsi moški so jo pomilovali. Zdelo se je, da je ta-
ko čedna ženica. Ženske so pa soglasno izjavile, da bi King Zerko zaslužil, da ga obesijo, vendar pa z artistovo ženo niso hotele imeti nobenega opravka.
Končno sta ji priskočila na pomoč stara zakonca Nordensova, ki sta imela trgovino s kolonialnim blagom. Njun sin Viktor je bil pri vojakih. Bilo je med vojno. Viktor je bil v vežbalnem taborišču in njegova kemična pralnica in likalnica je bila zaprta. Nordensova sta gospe Zerkovi rekla, da bi mogla prav dobro živeti od tega podjetja, če ga hoče prevzeti. Z deklico lahko stanuje v sobi za prostorom, kjer so sprejemali perilo. Gospa Zerkova je prevzela pralnico in pol leta uspešno delala.
Medtem pa se je razširila vest, da gospa Zerkova skoro sleherni dan kupi v trgovini zavoj cigaret. Vsi so bili prepričani, da ženska kadi in vsi so bili prav tako prepričani, da se bo v našem mestu udajala lahkomiselnemu življenju. Zlasti moški so bili prepričani o tem.
Mislili so, da si bo najlaže osvojiti njeno naklonjenost, če bi se zanimali za dekletce, za Betty. Zato so začeli vsi starejši moški prav posebno prijazno ravnati z otrokom. Dajali so mu novce po četrt dolarja, kupovali sladkarije in ji zabiča-vali, naj nikar ne pozabi povedati mami, od koga jih je dobila. Tudi nekateri mlajši moški so tvegali poskus. Prinesli so za Betty žvečilnega gumija in ji kupili sladoled. Deklič si je pokvaril želodec. Ko je gospa Zerkova odkrila, kaj se dogaja, je morala Betty ostajati zadaj v sobi.
Gospod in gospa Nordensova, ki sta medtem pobliže spoznala gospo Zerkovo, sta se zavzela zanjo. Ugotovila sta, da je
žena poštena in pridna. Ampak v tistih časih vendar ni mogel nihče zaupati kakemu Nemcu.
Nekega večera je Hart Sumers, lastnik brivskega salona De Luxe, ki je bil pravi lahkoživec, zapeljal svoj avto tik pred vrata od zadaj za pralnico. Izstopil je in potrkal. Šlo je na pol enajsto.
Ko je gospa Zerkova odprla, se je Hart odkril, se nasmehnil in dejal: »Sem mislil, da bi se morebiti nocoj radi popeljali malo na izprehod, gospa Zerkova.«
Gospa Zerkova je izpod domače halje potegnila repetirno pištolo težkega kalibra in sunila z njo Harta v trebuh.
»Glejte, da se poberete,« je rekla, »ali vam pa tako nagosto preluknjam trebuh, da bo kakor švicarski sir! Prokleto kme-tavzarsko teslo!«
Preklinjajo je stala med vrati, medtem ko je Hart, ki se je po tesni uličici ritensko umikal, dvakrat butil ob plot.
Poletje je minulo in nekega septembrskega dne je gospa Zerkova dobila brzojavko: »Pridi takoj. Sem Arcadia Hotel St. Louis. Pozdrave. King.«
Takoj se je pričela pripravljati, da bi se odpeljala že z nočnim vlakom. Nordensova sta imela lepo potovalno torbo iz kravine, katero sta dobila za bone neke tovarne za milo. Gospa Zerkova je vprašala, če bi mogla posoditi torbo, in je slovesno obljubila, da jo takoj vrne iz St. Luisa po pošti.
Takrat so bili Nordensovi in gospa Zerkova že čisto prijatelji in gospa Zerkova je z Betty stanovala pri starih zakoncih. Nordensova sta ji prav rada posodila potovalno torbo.
Pozneje sta gospod in gospa Nordensova za trdno in stalno zatrjevala, da je gospo Zerkovo njen ničvredni mož precej po prihodu v St. Louis zaklal. Nikoli več nista nič slišala o nji in tudi potne torbe nista nikoli več videla. In Nordensova sta izjavljala, da bi bila gospa Zerkova, če bi bila še živa, potno torbo prav gotovo vrnila.
*
Pete Williams
Pete VVilliams je bil najbolj hlapčevsko pokorni črnec v našem mestu. Pete je bil po rodu iz Texasa. Vozil je kot koči-jaž omnibus od železniške postaje do Ken-tucky-Colonel Hotela. Peteja so že v mladih letih izučili za kočijaža in imel je sijajne manire.
Pete je bil pristni nigger s starega juga. Imel je veliko plešo in bele zalizce. Bela volna mu je obrobljala obraz, tako da je bil podoben čokoladnemu kolaču s stepeno smetano.
Davno pred leti — morebiti jih je bilo že deset — je doktor Boatright podaril Pe-teju star svilen cilinder. Pete in cilinder sta bila neločljiva. Nekateri so celo trdili, da spi s cilindrom na glavi.
V Oklahomi se črnci naglo razvadijo. Ko pridejo z juga, so čisto dostojni. V južnih državah znajo ljudje ravnati z nig-gerji. Toda v Oklahomi slišijo pridni črnci o črncih iz Kansasa in začno postajati predrzni.
Nad Petejem Williamsom se pa ni mogel prav nihče nič pritožiti. »To je pa res nigger, ki ve, kam spada«, so govorili ljudje.
Dosedanji zneski podpor za nabavo službene obleke, ki znašajo za tekoče proračunsko leto po 79,80 Din na mesec, so absolutno prenizki, zlasti ker so se cene blaga in čevljev zadnji čas močno dvignile. Terenska služba je zelo naporna in tudi zvezana z velikimi izdatki, tako da je zvaničnikom fin. kontrole nemogoče od svojih skromnih prejemkov prihraniti kak znesek za nabavo uniform, ki se pri zunanji službi naglo kvarijo. Zato naj se jim s prihodnjim proračunom prizna višja podpora v ta namen, to pa vsaj po 120 dinarjev na mesec za vsakega.
Ob likvidaciji društva za nabavo službenih oblek uslužbencev fin. kon-
tnole v Sarajevu je preostala vsota 2,500.000 Din, ki je last uslužbencev fin. kontrole, ker so oni v ta sklad vlagali posebne mesečne prispevke in celotne svoje državne podpore za nabavo uniform. Združenje prosi, naj se mu ta denar izroči, da z njim nabavi v kakem kopališču primerno stavbo za okrevališče ali pa s tem denarjem ustanovi prepotrebni bolniški sklad za zva-ničnike fin. kontrole.
Obleke kemično čisti, barva, pllsir« In lika tovarna J O S. REICH.
Vestnik
Tistim, ki se jih tiče! Vsota zaostankov na naročnini, katero nam dolgujejo naročniki, je spet dosegla tako višino, da že ogroža obstoj našega lista. Naj pomislijo vsi ti zaostankarji, da moramo vse obveznosti sproti poravnavati in da tako neredno plačevanje naročnine močno ovira vsako delo in hkrati predstavlja hudo nevarnost za točno izhajanje lista. Zato pričakujemo, da se bodo zamudniki končno le zgenili in poravnali svoje dolgove, ki gredo že v lepe tisočake. Za posameznika znesek ni velik, v množini se nam pa le občutno pozna.
Nov grob. Dne 6. avgusta je v Gornji Radgoni umrl glavni arhivar ondotne davčne uprave, Rudolf Ahtik. Blagi pokojnik je dočakal komaj 50 let, je bil po rodu iz Trnovelj pri Celju in je služil pri raznih davčnih upravah na bivšem Štejerskem, po prevratu tudi v Mariboru, Celju in Brežicah. Pokojni Ahtik je bil izvrsten uradnik stare šole, ki je bil tudi kot tovariš in družabnik splošno priljubljen. Bil je vzgleden narodnjak, vzorno zaveden član stanovskih organizacij in zvest naročnik našega lista, odkar isti izhaja. Naj bo blagemu pokojniku ohranjen lep spomin!
Neredno izplačilo prejemkov. Kakor že več mesecev so nekatere kategorije aktivnih tovarišev tudi v tekočem mesecu morale po več dni čakati na svoje plače. Zdaj se v naši banovini razen pokojnin tudi aktivitetni prejemki že neredno in netočno izplačujejo. Mislimo, da bi bilo prav lahko doseči, da se te nevzdržne razmere kar najprej odpravijo in se izplačevanje prejemkov uredi tako, da ne bo povoda za upravičene pritožbe. Ker je notorično, da je v Sloveniji zaradi hude krize dotok neposrednih davkov prenizek, je pač treba zvišati dotacijo, katero fin. ministrstvo drugim direkcijam pravočasno in vselej v zadostni višini nakazuje, tako da ni nobenih zamud pri izplačilih.
naročajte
„Naš glas"!
Edino samostojno in neodvisno naše skupno glasilo! V slogi je moč!
Obnašal se je brezhibno. Če je na prostem srečal belca, je stopil s pločnika na cesto in če je srečal belopolto žensko, se je še odkril in globoko priklonil.
Kadar je bil Ace Holliday pijan, je poiskal Peteja in mu je izbil klobuk z glave. Ace se je jezil, da je črncu dovoljeno nositi cilinder. Ace je šel po cesti in brcal pred seboj cilinder, stari Pete je pa šantal za njim in prosjačil: »Prosim, gospod Holliday, gospod, moj klobuk, prosim, gospod Holliday«. Nato je Ace zatulil: »Vi ne smete nositi cilindra, nigger. Preden se kdo zave, se boste še potegovali za kakšno državno službo.«
Čez nekaj časa je nato zmeraj prišel kak belec nasproti in je rešil klobuk pred Acejem.
Vsi so bili mnenja, da je prava sramota, da si Ace Holliday sme dovoljevati kaj takega. Ubogi stari Pete Williams ni nikoli nikomur nič hudega storil in je tako priden nigger. Ampak bilo je pa vendar tako smešno, kadar je tako krevsal za Acejem in moledoval za svoj klobuk.
Neke nedelje je v našem mestu izbruhnil pogrom na črnce. Skoro je bil že pri kraju, ko se je neki črnec zabarikadiral za majhno stojnico in pričel z repetirko streljati po Broad\vayu.
Šest belcev je zadel. Nato so belci pričeli streljati s šibrami za srne. Ko so izvlekli izza barikade starega Peteja Wil-liamsa, se je glava komaj še držala trupa. Naboj debelih šiber mu je bil prebil vrat.
Ace Holliday je prišel s srpom in je staremu Peteju glavo gladko odrobil. Nato je Ace odšel po cesti, kjer ni bilo žive duše videti, in brcal glavo pred sabo.
Potreba stalnosti v učiteljski službi. Beograjski učitelji so na svojem občnem zboru soglasno sprejeli resolucijo, v kateri naglašajo potrebo stalnosti v službi za učiteljstvo. Ker osnovno-šolski učitelji še nimajo te stalnosti, se pojavljajo hude posledice, ki so v škodo ne le učiteljem, temveč še bolj pouku samemu. Zato pozivajo učitelji celokupno javnost, naj se zavzame za priznanje službene stalnosti osnovno -šolskih učiteljev, kar bo splošnosti samo v korist.
Ali so ministri državni uslužbenci? To vprašanje je nedavno prišlo v obravnavo pred kasacijsko sodišče, pa vendar doslej še ni bilo dokončno rešeno. Minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič se je namreč pritožil na senat kasacijskega sodišča v Novem Sadu, ker ga je ondotna odvetniška zbornica brisala iz seznama odvetnikov z utemeljitvijo, da člani odvetniških zbornic ne morejo biti drž. uradniki. Navedeni minister je svojo pritožbo utemeljeval, da stoje ministri izven uradniških kategorij in da torej ni drž. uslužbenec. Ker pa po mnenju kasacijskega sodišča zbornica izpodbijane svoje odločbe ni zadostno utemeljila, je sodišče vrnilo ves spis odvetniški zbornici v Novem Sadu, da izda novo odločbo. O ti bomo ob času poročali.
Izlet železniških uradnikov. Ljubljanski oblastni odbor Združenja železniških uradnikov priredi dne 4. oktobra splošen družabni izlet v Ptuj in vinorodne Haloze. Stroške za vožnjo po železnici nosi vsak udeleženec sam, prevoz z avtobusom iz Ptuja v okolico in skupno kosilo pa znaša po Din 30— za osebo. Odhod iz Ljubljane ob 5.30 v skupnem vagonu. Na sporedu je ogled starinskih zanimivosti Ptuja, kjer vodi konservator dr. Stele, popoldne izlet v Haloze z zabavo v goricah pri Št. Vidu. Udeleži se izleta lahko vsakdo.
Poštarsko okrevališče na Pohorju. — Svojčas smo ponovno poročali o sklepu Združenja p. t. t. uradnikov, da sezida na Pohorju okrevališče za svoje člane oz. da kupi v ta namen kako obstoječo stavbo in jo primerno preuredi v to svrho. Na zadnjem kongresu navedene organizacije, ki je bil sredi julija v Sarajevu, je pa večina zborovalcev sklenila, da se v bodoče taka društvena okrevališča sploh ne bodo postavljala, že obstoječa pa prodala, češ, da organizacija za take namene nima dovolj gmotnih sredstev. Iz izkupička naj bi se ustanovil ločen bolniški sklad za članstvo. Ta sklep je bil po živahno napeti debati sprejet s pičlo večino 5 glasov. Člani mariborskega pododbora Združenja uradnikov p. t. t. stroke so pa proti odločbi kongresa vložili pritožbo na upravno oblastvo, da bi s tem dosegli razveljavljenje tega njim neljubega sklepa. Mariborski člani iste organizacije hočejo na vsak način zgraditi to okrevališče na Pohorju, kjer je bilo v ta namen že kupljeno stavbišče in je organizacija že dovolila gradnjo ter je bil tudi denar za stavbo že odobren.
Zanimiva izjema. Vsaka legitimacija za ugodnostno vožnjo po železnici mora imeti tudi fotografijo upravičenca oz. lastnika legitimacije. Po novem pravilniku je pa dovoljeno, da se za ženske islamske veroizpovedi sme na zahtevo oddati namesto fotografije upravičenke fotografijo družinskega poglavarja s prstnim odtisom ali podpisom ženske, ki prosi za izstavitev legitimacije. Prstni odtis ali podpis se postavi v tisti razpredelek legitimacije, kamor se vpisujejo razne spremembe.
Marginalije. Iz prav dobro urejevanega zagrebškega »Glasnika željezničkih činovnika« objavljamo to-le zanimivo drobtino, ki pravilno žigosa žalostne razmere v naših strokovnih društvih in ki velja tudi za naše slovenske prilike. Zbadljivka se glasi: »Zakaj se organiziramo? 1. Da nam vsakega prvega kar s plačilnim seznamom odbijajo članarino. 2. Da ugotavljamo, da je to velika žrtev. 3. Da se drugi pehajo za obrambo naših koristi. 4. Da moremo zabavljati odbornikom, češ da nič ne delajo. 5. Da društveno glasilo neprebrano vržemo v kot. 6. Da lako rečemo, da ne zna nihče nič pisati. 7. Da tako sodelujemo pri socialni obnovi družbe. — brrr.«
Postavljanje
zvaničnikov in služiteljev
Odločba splošne seje drž. sveta.
Pred splošno sejo državnega sveta je prišlo vprašanje, kako je razumeti predpis 1. odst. § 86 zak. o prorač. dvanajstinah za avgust - marec 1935/36. Ker so to vprašanje razni oddelki obravnavali različno, je splošna seja proučila vprašanje in spoznala:
»Prvi odstavek § 86 navednega zakona se glasi: »Od dne uveljavitve tega zakona in za čas veljavnosti tega zakona se ne smejo postavljati za pisarniško službo v zvaničniška ali služitelj-ska zvanja dnevničarji, honorarni uslužbenci in dninarji, ki se jemljejo na delo v službi države in banovine in njihovih podjetih.« (Slično določilo vsebuje točka 3. § 101 fin. zakona za leto 1936./37., ki se glasi: »V proračunskem letu 1936./37. se ne smejo vršiti nikakršne postavitve v zvaničniška in služiteljska zvanja za pis. službo. Na vsako izpraznjeno služiteljsko mesto se sme postaviti samo dnevničar in slu-žitelj.« Dodatek prevajalca). Z ozirom na samo besedilo tega zakonskega predpisa ni dvoma, da se dnevničarji, honorarni uslužbenci in dninarji, torej osebe, ki so že v službi, ne morejo postavljati za pisarniško službo na zvanja zvaničnikov in služiteljev, dokler velja ta zakonski predpis. Vendar se pa iz samega tega zakonskega besedila ne more neposredno sklepati, ali se ta ovira nanaša tudi na osebe, ki niso v službi. Toda, ker je v njem govora o postavljanju na določena uslužbenska zvanja, o čemur so pa podani splošni predpisi v uradniškem zakonu/ pomeni to, da so bili ti splošni predpisi ali spopolnjeni ali pa v nekem pogledu spremenjeni z navedeno določbo § 86 tako, da se ista, kolikor ni popolnoma jasna, more razlagati samo v zvezi z dotičnimi predpisi iz uradniškega zakona. Po tem zakonu pa — § 10 u. z. — se za službo zvaničnika zahtevata, razen šolske izobrazbe, tudi dve leti neprekinjene in prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki ali dve leti dobro ocenjene uradniške službe pod pogojem neposrednega prehoda iz take službe v zvaničniško službo. Iz te določbe, s katero se zahteva, da naj bo prehod iz dnevničarske ali uradniške pripravljalne službe v zvaničniško neposreden, izhaja, da se za zvaničnika že po uradniškem zakonu more postaviti samo tista oseba, ki je že v službi, torej ne tudi tista, ki še ni v službi. Če
se pa ta določba iz § 10 u. z. spravi v zvezo s spredaj navednim § 86, potem sledi, da sploh ni možno postaviti za pisarniško službo v zvaničniškem zvanju niti osebe, ki so že v službi, niti tiste, ki so izven službe. To spet kaže na zakonodajalčev namen pri predpisu določbe § 86, da se prepreči, da bi se postavljale v uslužbensko zvanje osebe, ki se najemajo za opravljanje zva-ničniških poslov.
Kar se tiče služiteljev, se nanje navedeni § 10 u. z. ne nanaša, niti ni v kakem drugem predpisu tega zakona predvidena kaka predhodna služba za njihovo postavitev. Po tem bi bil glede vprašanja ovire za njihovo postavitev odločilen samo in izključno § 86, kar pomeni, da ta ovira brez dvoma pri njih velja za tiste, ki so že v službi. Toda če bi se iz tega hotelo izvajati, da se ta ovira ne nanaša na tiste, ki niso v službi, bi prišli do zaključka, da ovira postavitvi zvaničnikov zajema vse osebe bodisi v službi bodisi izven nje, pri služiteljih pa samo tiste osebe, ki so že v službi. Vendar bi tak sklep bil nasproten § 86, ki v svojem besedilu enako postopa glede postavitve z zva-ničniki in služitelji. Mimo tega, če se upošteva zakonodajalčev namen, ki je spredaj razložen pri zvaničnikih in okolnost, da so razen zvaničnikov v istem zakonskem besedilu zajeti tudi služitelji, kaže to na težnjo, da se je s to določbo hotelo preprečiti postavljanje za zvaničniške in služiteljske pisarniške posle tako v zvaničniška kakor tudi v služiteljska zvanja. Ker pa po navedenem ni dvoma, da po zakonu ni mogoče za pisarniške posle postavljati v zvaničniškem zvanju osebe bodisi iz službe bodisi izven službe, je jasno, da ista ovira postoji tudi glede postavitve v služiteljska zvanja.
Iz teh razlogov je na podlagi §§ 12 in 13 zak. o posl. redu izdala splošna seja državnega sveta dne 8. aprila 1936, pod štev. 10.053/36 to-le
odločbo
o umevanju 1. odstavka § 86 zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust-marec 1935/36:
»Določba 1. odst. § 86 zak. o proračunskih dvanajstinah za avgust -marec 1935/36 se nanaša tudi na postavljene osebe, ki do tega časa še niso bile nastavljene v službi države, banovine in njihovih podjetij«.
Iz organizacij
Za sodelovanje strokovnih organizacij.
Združenje železniških uradnikov je predložilo prometnemu ministrstvu vlogo, s katero ga prosi, naj se vnovič ustanovi mešana komisija pri tem ministrstvu, v kateri bi sodelovali razen članov, imenovanih po prometnem ministru, tudi zastopniki železničarskih organizacij, in sicer od vsake po eden. Tako bi bilo ministrstvo točno poučeno o razpoloženju članov glede različnih stanovskih vprašanj, na drugi strani bi pa moglo izdajati pravilne in smotrne odredbe, skladno z željami organizacij, kar bi koristilo uslužbenstvu in službi. Taka komisija je bila ustanovljena že leta 1927.
Uradniki fin. kontrole se organizirajo. Začetek julija se je v Beogradu vršila ustanovna skupščina Združenja uradnikov fin. kontrole. Na zborovanju so se razen raznih aktualnih vprašanj sprejela tudi društvena pravila. Vpisnina znaša za člana Din 10-—, članarina pa prav tako Din 10,—• na mesec, članarina se bo plačevala četrtletno v naprej. V upravo odbora so bili izvoljeni za predsednika insp. Milivoj Šabajič, za tajnika podpoverj. Strahinja Vukadinovič, za blagajnika pa podinsp. Ljubomir Jankovič. Med člani uprave je tudi poverjenik Feliks Vehovec, v častnem razsodišču pa insp. Franc Golob.
Zborovanje davčnih izvrševalcev. —
Združenje davčnih izvrševalcev je imelo sredi meseca avgusta v Zagrebu svoj prvi občni zbor. Na kongresu so bile sprejete resolucije, za katere so sestavile predloge sekcije društva v Ljubljani, v Novem Sadu, Sarajevu in Skoplju. Resolucije poleg drugih stanovskih zahtev vsebujejo tudi želje, naj bi se nagrade in honorarji davčnim izvrševalcem redno in točno izplačevali. Priznajo naj se jim primerne vozne ugodnosti. — Za predsednika je bil izvoljen g. Vinko Loboda, za člana upravnega odbora pa tudi g. Stanko Košir, oba iz Ljubljane.
Razmerje med UJNŽB in Železniškim Vencem. V svojem »Glasniku željezničara i brodara« objavlja UJNŽB na vprašanja članov, da ta organizacija nima z uredništvom železničarskega družinskega lista »Železnički Venac« nobene poslovne zveze, ker navedena organizacija ne more voditi trgovskih poslov. List ima okoli 14.000 naročnikov in velja na mesec Din 7‘50, kar znaša na mesec Din 105.000'—, na leto pa Din 1,600.000'—. Glasnik pristavlja, da bi bila »sveta dolžnost lastnika tega lista (t. j. »Žel. Venca«, op. ur.), da objavi bilanco svojih dohodkov in izdatkov, da bi se železničarji prepričali, koliko prejemajo na mesec lastniki tega lista.«
Zborovanje narodnih železničarjev. V dneh 11. in 12. julija so zborovali v Ljubljani delegati UJNŽB. Zborovanju je prisostvovalo 99 delegatov, ki so zastopali nad 35.000 članov. Številni odseki so na sejah in razpravah proučili vse predloge in važnejša strokovna vprašanja, tako da je slavnostna skupščina, ki se je vršila v nedeljo, dne 12. julija v dvorani na Taboru, bila le bolj formalnega značaja. Udeležili so se je razen delegatov tudi zastopniki oblastev, strokovnih organizacij in drugi gostje. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika ing. Nikola Gjurič, za podpredsednike Milko Vuletič, Aleksander Petrovič in Rado Lukovič, za generalnega tajnika Jovo Ba-kič, za tajnika M. Priča in V. Babič, za blagajnika pa Joža Simončič. Sprejete so bile številne strokovne resolucije. Predvsem so zborovalci sklenili, da se uvede enotna članarina po Din 10.— za vso državo. Resolucija zahteva, naj se železničarjem in brodarjem zagotove znosni življenjski pogoji in vsaj eksistenčni minimum. Razveljavi naj se takoj zadnja uredba o najemnini v železniških poslopjih, uredi naj se razvrstitev osebja pomorske uprave in položaj uslužbencev državne rečne plovbe. Čim-prej naj se spopolnifo in izboljšajo pred-
piši, ki urejajo gospodarski in socialni položaj prometnega osebja. K tem revizijam naj se pritegnejo tudi zastopniki UJNŽB. Posamezne panoge prometne službe so predložile ločene resolucije, talko odseki strojne službe, poslovodij, prometnikov,
nadalje upravni, računski in gospodarski uslužbenci, posebe tudi dnevničarji, rečni brodarji, delavci, tehnično in progovno osebje, vlakovno osebje, revizorji in skladiščni uslužbenci. Nekatere teh resolucij bomo v krajših izvlečkih še objavili.
Upokojenec
Vse gg. tovariše upokojence ponovno najvljudneje prosimo, da povsod agitirajo za naš list in mu pridobivajo novih naročnikov, ker le dovolj močno število stalnih in točno plačujočih naročnikov jamči za obstoj in napredek lista. —- Uprava.
Neredno izplačevanje pokojnin. Zdi se, da so vse prošnje in tožbe zaman — aaprfcj. Upokojenci so upravičeno pričakovali, da se zadeva uredi kar najprej, pa ni videti rešitve od nikoder. Naj se zganejo upokojenške organizacije — vse brez izjeme — in naj začno skupno in odločno akcijo za odpravo teh napak, ki tako bridko zadevajo vse upokojence. Skupen složen nastop bi mogel vendar le kaj žaleči na pravem kraju. Naj torej vsaj v tem, res najvažnejšem vprašanju zmaga duh sloge in skupnosti. S solidarnostjo bo edino mogoče doseči uspeh!
Prijave upokojencev za doklade. Po novi uredbi o osebni in rodbinski dokladi drž. upokojencev mora vsak upokojenec zaradi prejemanja doklad predložiti pristojni blagajni prijavo v obliki navadne vloge, v kateri mora navesti vse okolnosti v dokaz, da mu doklada pritiče. Po odločbi fin. ministrstva morajo vsi upokojenci predlagati take prijave v prvi polovici oktobra vsakega leta. Tako bo treba torej v kratkem vložiti spet te prijave. Za enkrat še ne moremo podati nobenih konkretnejših navodil, sporočamo pa, da bo fin. direkcija, kakor smo se poučili, v kratkem izdala potrebno javno obvestilo oz. poziv. — Dodajamo, da oblika prijavnih obrazcev ni predpisana, kakor je bilo to v prejšnji uredbi. Nekatera upokojenska društva so že založila nove prijavne obrazce, vendar so pa po našem mnenju tudi dosedanji obrazci še uporabljivi, ker vsebujejo vse razpredelke za navedbo potrebnih okolnosti. — V številki od 1. oktobra bomo objavili natančna navodila oziroma pojasnila.
Vložitev prijav. Vsem upokojencem je znano, da morajo vsako jesen v začetku oktobra vložiti na predpisanih obrazcih prijave za prejemanje draginjskih doklad. Opozarjamo, da se morajo vložiti te prijave v prvi polovici meseca oktobra. Vse prej ali kesneje vložene prijave so neveljavne! — Zato ne vlagajte prijav pred 1. oktobrom t. 1.1
Upokojenci v Dalmaciji. Na zadnjem občnem zboru Udruženja drž. penzionera primorske banovine v Splitu so funkcionarji poročali o društvenem delovanju. Organizacija je skupno z drugimi upokojenskimi društvi v državi živahno zasledovala skupne cilje: izenačenje staroupokojencev, redno izplačevanje pokojnin, odprava kuluka, železniške ugodnosti itd. Za dalmatinske upokojence se je pa trudila doseči še posebne ugodnosti, pri čemer je v mnogi primerih dosegla uspehe. Tako je od nekaterih parobrodskih družb dosegla znatno znižanje voznine za člane, popuste v zdravilišču, gledališču itd. Zaradi nerednega izplačevanja pokojnin je društveni odbor lani odposlal 11 brzojavk in 10 vlog. Kakor povsod, so tudi v primorski banovini, drž. upokonjeci skrajno nebrižni nasproti svojemu društvu, ker se ne zavedajo velikih koristi organizacije. Na zborovanju so zborovalci soglasno sklenili, da ustanovi društvo posmrtni sklad in bolniško blagajno in da naj z vsemi silami skuša doseči ustanovitev zveze vseh upokojeniških organizacij v državi. V posmrtni sklad se bodo sprejemali kot člani za enkrat vsi upokojenci ne glede na starost, v bodoče pa samo izpod 60 let stari. Izjemamo se bodo sprejemali tudi starejši, če se priglase v 6 mesecih po upokojitvi. Zborovalci so izvolili v društveni odbor tudi večje število zunanjih članov poleg odbornikov iz Splita. Tako so prišli v odbor zastopniki drž. upokojencev iz Trogira, iz Pučišča in Supetra na Braču, iz Makarske, Hvara, Metkovića, Blata, iz Starega grada, Šibenika, Vrboske in iz Gradca.
Iz ljubljanske Nabavljalne zadruge
Poročali smo že, da je naša Nabavljal-na zadruga na Vodnikovem trgu št. 5 v Ljubljani uvedla prodajo manufakture. Na zalogi ima različne vrste blaga, zlasti za perilo in posteljnino, pa tudi blago, ki gre stalno v denar in ki ni podvrženo naglemu menjavanju mode. Za prodajo manufakture se je kmalu pokazalo, da ni primernega prostora. Zato je bilo treba najti kar naj-
prej prikladno rešitev, ker se posel naglo razvija.
Odbor zadruge je po dolgih razmotri-vanjih sklenil, da razširi in poveča dvoriščne prostore, ki se nahajajo izza prodajalne. V ta namen je sklenil, da zazida arkade v dvoriščnem desnem krilu poslopja, s čemer bi se pridobilo precej prostora.
Načrt se je izvršil in prav pred kratkim so bila vsa dela dokončana. Zunanjost stare stavbe je z novo ureditvijo spodnjega dela dvoriščnega pročelja mnogo pridobila. Prostor, ki je bil doslej namenjen deloma za skladišče, deloma za odpremo blaga, se je znatno povečal, zlasti je pa pridobil na razsvetljavi. Zaradi slabega stavbnega stanja poslopja je bilo treba nosilce, ki nosijo glavne vmesne zidove namesto odstranjene stene, močno ojačiti. Stroški za vso predelavo so razmeroma prav nizki in se bodo delno amortizirali že s tem, ker bo v povečanem, mnogo svetlejšem lokalu zaradi znatno večjih oken treba manj izdatkov za razsvetljavo.
Z adaptacijo se je pridobil primerno velik prostor za prodajo manufakture, ki je od ostalega lokala ločen s steklenimi stenami, hkrati se je premestilo skladišče za petrolej v poseben, popolnoma ločen prostor, kjer ne bo več v oviro obratova-
nju. Nov poseben vhod z dvorišča je dobila tudi klet, kjer se je pridobil še poseben prostor kot skladišče. Dvorišče pred temi prostori se je pa tlakovalo, ker je bil stari tlak že zelo pomanjkljiv.
Videti je, da se upravni odbor trajno in smotrno trudi, da razširi in spopolni delovanje zadruge in nudi članstvu kar največ možnosti nabavljanja vseh svojih potrebščin v lastni zadrugi. Na članih je, da z živahnim odzivom pomagajo odboru in da se tako kar najprej gospodarsko popolnoma osamosvoje. Tudi z opisanimi adaptacijami poslovnih prostorov je bil storjen znaten korak k spopolnitvi naše ljubljanske Nabavljalne zadruge, ki se zadnja leta tako lepo razvija in krepi. Brez hrupa in reklame se je poslovanje naše zadruge neverjetno izboljšalo in povečalo. Prepričani smo, da ostane tako tudi v bodoče.
Nove knjige
»Mladika«. V julijski številki te vzorne družinske revije so objavljene razen povesti »Dobravski bogovi«, ki jo piše že ves letnik V. Winkler, razni krajši leposlovni prispevki J. Bajca, Fr. Kunstelja in pesmi. Nadaljuje se niz mladostnih spominov Ivana Zorca »Iz nižav in težav«, konča se pa zgodovinska drama Ivana Stodole »Kralj Svetopolk«. Slede še članki o Josipu Stritarju, o moralnem pomenu planinstva (z nadaljevanjem), o zgodovini glasbenih instrumentov in običajno revijsko gradivo. — V avgustovi številki so tudi prispevki M. Dolinca, Ivana Albrehta in poučna V. Jagodičeva »Izpoved mladega zločinca«. Slovenskemu, na Madžarskem živečemu učenjaku Avgustu Pavlu je posvečen članek. Zvezek vsebuje zbirko reprodukcij po slikah B. Jakca iz Dalmacije. — V septembrski številki so zanimive črtice Mare Plusove, St. Vuka in Sonje Severjeve, zdravniški spomini B. Kazaka. Zvezek krase dela starejših slovenskih slikarjev in pravkar umrlega kiparja S. M. Peruzzija. — Mladika velja za vse leto 84 Din, naroča se pa pri Mohorjevi tiskarni v Celju. List je po svoji lepi zunanjosti in bogati vsebini gotovo najboljši slovenski družinski mesečnik.
Prosveta
Razporeditev meščanskih šol. V smislu novega učnega načrta za meščanske šole, je prosvetno ministrstvo takole določilo značaj meščanskim šolam v Sloveniji:
I.	trgovinskega značaja: I. in II. ženska ter III. moška meščanska šola v Ljubljani,
II.	ženska v Mariboru, meščanski šoli v Ptuju ter Slov Bistrici in privatno meščansko šolo v Kočevju, »Lichtenturn« in uršulinska v Ljubljani, v Mekinjah, v Škofji Loki in Šmihelu; 2. obrtno industrijskega
značaja: moška in ženska meščanska šola v Celju, I. in II. moška ter I. mešana v Ljubljani, I. in II. moška ter I. ženska v Mariboru, meščanske šole v Dolnji Lendavi, na Jesenicah, v Litiji, v Mežici, Novem mestu, Slovenjgradcu, Šoštanju, Trbovljah, Tržiču, Št. Vidu, Žalcu in Zagorju, privatni v Celju in Mariboru; 3. kmetijskega značaja: meščanske šole v Brežicah, Vojniku, Ormožu, Ribnici, Senovem, Škofji Loki, Črnomlju, Krškem, Ljutomeru, na Rakeku in pri Sv. Lenartu.
Glasbena šola Sloge. Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« je tudi ietos odprlo svojo glasbeno šolo v Ljubljani. Vstopnina s prispevkom za učila znaša 10 Din, učnina za vsak instrument po 45 Din na mesec, za teorijo pa po 20 Din. Glasbena šola Sloge je nameščena v Ljubljanskem dvoru v Pražakovi ulici in je v Ljubljani gotovo najcenejša, zato letos ne bo mogoče znižavati itak skrajno nizkih učnin. Redni šolski pouk se je pričel dne 10. septembra.
Senzacija!
SIH Me Kim. Mor
je otvoril na Mestnem trgu 8, trgovino z urami, zlatnino in optiko. Radi vpeljave prodajam po neverjetno znižanih cenah!
KROJAŠKI ATELJE
Fran Iglič, Ljubljana
j .	,	.	Pražakovaulica
Izdeluje se za dame m gospode po najno-	.m	in —
vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
To v a riš i I
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah,
ki inserirajo v „NAŠEM GLASU*
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
▼ Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni ražun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000-— vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Učiteljska
tiskarna
Ljubljana
Frančiškanska ulica
Telefon štev. 2312 Račun pošLhran. 10.761
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejših do najmodernejših
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ah večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
Lastna tvornica šolskih zvezkov
Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z.
L j ubijan a, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. 2421
Širite
zadružno misel med svojimi tovariši!
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd.
Izdaja za konzordj .Nal Glaa“ odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiaka Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.