Posamezna Številka 10 vinarjev.
šlev. 108.
v Ljubljani, v oelek, u. mala isii
Leto xlv.
aa Velja po poitl: s ia oalo Isto napra].. K 26-— sa sa meseo „ .. „ 2-20 sa lemfiljo oeloletno. „ 29 — sa ostalo tnosemstvo. „ 35-—
V	Ljubljani oa doma la oele leto aapre].. K 24*— sa oa maaoo „ .. K 2-—
Y	spravi prsjenam msseOno1-80
es Sobotna Izdajaš s Za oelo leto ..... E ? -sa lemčljo celoletno - t t sa ostalo Inosemstvc ,, 12-
Inseratl:
mr OrednlStvo Je 1 Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Bokoplsl se ne vrsfisjo; nefranklrans pisma se ne mm sprejemajo. — Uredniškegs teletons štev. 74. «=
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka In 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . ,, 25 ,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
■ Poslano: ^^^
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan tzvzemšl nedelje in praznike ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red,
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravaiškega teleiona št. 188.
Poliiičai položaj.
Dan, ko se zopet odpre avstrijski parlament, se bliža z veliko naglico. Vse zbornične stranke se nahajajo danes v napetem pričakovanju. Kriza je na vrhuncu, odločitev pade že v bodočih dneh. Samo Hr-vatsko-slovenski klub in »Česky svaz« vesta čisto natančno, kako imata nastopati. In ta dva stojita danes rama ob rami v strnjeni falangi s puško ob nogi,
Važne stvari se godijo za kulisami poljskega kola. In danes lahko trdimo z vso gotovostjo, da ne bo poljsko kolo v celoti več korakalo za nemško vladno večino: Težišče političnega položaja v poljskem kolu je, kakor smo že naglašali, danes v rokah ljudske stranke. In poljski listi prinašajo iz Krakova vest, da je sklenila poljska ljudska stranka na svojem zadnjem zborovanju, zahtevati od poljskega kluba revizije sedanjega stališča kola v poljskem vprašanju. Shod zaupnikov ljudske stranke je pooblastil svoje zastopnike v poljskem klubu, naj se ne udeležijo več nadaljnih klubovih posvetovanj o odcepitvi Galiciie.
Dr.
Glabinski je odšel z Dunaja. In sedaj ga poljski klub vabi na sejo in mu grozi, da v slučaju, ako narodni demokrati ne spremene svojega stališča, ji hpoljski klub izključi iz svoje srede. Narodni demokrati že delajo razpoloženje za prihodnje držav-nozborske volitve. Odločilno posvetovanje ima poljski klub v ponedeljek dne 14. t. m. Ni izključeno, da se bo ta dan združenje vseh avstrijskih poljskih poslancev razbilo v dva tabora.
Dan pozneje, 15. t, m. pa bo zborovala ukrajinska delegacija. Ta pa napoveduje vsaki rešitvi gališkega vprašanja brez in preko Ukrajincev najhujši boj.
Nastane vprašanje, ali bo sedanja Clam-Martiniceva vlada kos temu velikanskemu zapletenemu političnemu kaosu.
Zborovanje nemško-nacionalne zveze.
Dunaj, 10. maja. Nemško-nacionalna zveza in najmočnejša njena skupina nemška skupina sta imele posvetovanje. Razpravljalo se je o oprostitvah in dopustih državnih poslancev, o bodočih imenovanjih v gosposko zbornico in o načrtu za reformo poslovnika. Predsedništvo nemške nacionalne zveze je sklenilo, da se strinja z načrtom o premembi poslovnika, kot ga je izdelal tozadevni odbor. Sklenilo sc je, da se nastopi proti novim zborničnim nadomestnim volitvam.
Parlamentarne cenzure ne bo.
Kakor poroča »Prager Tagblatt« iz parlamentarnih krogov, je vlada opustla načrt uvedbe parlamentarne cenzure.
Državni poslanec Licht
nemško liberalni zastopnik mestnega okraja Moravska Ostrova, je odložil svoj mandat.
Tisza nasprotnik radikalne volilne reforme.
Budimpešta, 9. maja. Veliko pozornost je vzbudil vodilni članek izpod peresa ministrskega predsednika Tisze v včerajšnjem »Az Ujszagu«. Tisza piše med drugim:
Iz 101 razloga izjavljam, da sem nasprotnik radikalne volilne reforme, ker jo smatram iz stališča bodočnosti domovine in »naroda« za nevarno.
Bil sem pa vedno pripravljen dati industrijskim delavcem volilno pravico in to sem izrazil že v načrtu volilne reforme iz leta 1913.
lz nemškega državnega zbora.
Nemški državni zbor. Beriin, 10. maja. (K. u.) Državna zbornica je razpravljala o deseterih pravnih pogodbah s Turčijo, ki so bile podpisane 11. januarja 1917. Državni tajnik Zimmcr-
mann je naglašal veliko politično važnost teh predlogov in prosil, naj bi zbornica prej ko mogoče predloge potrdila.
Ministerijalni ravnatelj dr. Kriege je začrtal natančno potek in vsebino pogajanj. Nato je sprejela zbornica pogodbe s Turčijo med velikanskim odobravanjem poslancev v vseh treh branjih. Predsednik je bil poblaščen, naj sporoči turški zbornici brzojavnim potom pozdrave z željo po srečni dovršitvi velike naloge.
Nato je prešla zbornica v razpravo o vprašanju prehrane.
Ustavni odsek je sprejel predlog liberalcev, naj sc pomnoži število mandatov do končne ureditve tega vprašanja v krajih, ki tvorijo zaokroženo gospodarsko celoto in naj se uvede za volitve v teh okrajih proporc. Predlog skrajne levicc, naj se uvede splošna proporčna volilna pravica in naj se podeli ženskam aktivna in pasivna volilna pravica, jc bil odklonjen.
Mrljsko uradno poročilo.
Dunaj, 10. maja. Uradno:
Na nobenem vseh treh bojišč se ni nič važnega zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Bol z laškim velikim vodljivim zrakoplovom na soški ijni trli.
V noči dne 22. aprila je po uradnih poročilih poskušal preleteti avstrijske črte neki italijanski zrakoplov trdega sestava, o čemer je bilo dovoljeno italijanskim listom poročati. S poletom so poskušali že 20. aprila, ali velik mraz v višjih zračnih plasteh kakor tudi mokrota sta ovirala preleteti nižje plasti oblakov. Zato so poskušali zopet čez dva dni. Nad Palmanovo je vlekel oster sever, ki je povzroči', da je temperatura oadla na 7 stopinj poc! ničlo. Da se še višje dvignejo, so zmetali nad Sočo ves tovor peska. Zrakoplov se je moral boriti z vetrom, 7. največjo težavo je sledil Soči in v njo sc izlivajoči Vipavi. Nad Terstlijem je svetil žaromet in nad Fajti hribom je preplul ognieno črto ter vzel smer proti prvač ni. ^Bilo je 2 uri 35 min. ponoči. V tem trenutku ugasne sovražni svetlobni stožec. Najbrže je b'l naznanjen zrakoplov in moštvo je moglo sedaj spoznat' obrise sovražnega zrakoplova. Naenkrat se nosyeti navpično in v p^r sekundah je zrakoplov v polni svetlobi. Istočasno se prične z ogrnem obrambnih topov. Vse bombe, ki smo jih vzeli s seboj, smo zmetali. Razločno smo slišali eksplozije bomb ali prevelika svetloba nas je ovirala, da nismo mogli videti ciljev, kamor so padle bombe. Sedaj ie pričela delovati brambna baterija tudi na Tcrsle-liju. Šrapnel za šrapnelom žvižga v zraku, j večinoma v isti višini kot zrakoplov, dru- ! gi nad njim. Zrakoplov se obrne proti zahodu, da b: dosegel svojo lastno črto. Eden za drugim sr> se razletavali šrapneli okoli zrakoplova. Zrakoplov je iskal svojo rešitev v manevriranju. Zmetali smo 250 kg vode in 100 kg bencina, da smo se motfli vzdigniti za par sto metrov in s tem se izogniti šrapnelom. Manever se je posrečil. Trije žarometi so nas med tem razsvetljevali n močan zračni tok nas jc vlekel proti Devinu. Sedaj nas jc razsvetljevalo že 12 žarometov skozi meglo, nove baterije na Grmadi so posegle v boj. Do treh traja sovražni ogenj, končno smo pa pri Zdobi dospeli na tla; sovražnik nas je izgubil. Toplomer je padel na 20 stop nj pod ničlo, piloti so ozebli v roke.«
Tako italijansko poročilo pravi, da je zadobil zrakoplov le »neznatne pofkod-be«. Dejstvo, ki se pa zamolčuje, pa je, da se je moral zrakoplov težko poškodovan spustiti pri Gradežu na tla, kjer so ga morali popolnoma zdreti. Njegove kose pa so prepeljali v neki kraj blizu Milana, kjer sc nahaja tovarna za zrakoplove. Vodja tega i zrakoplova, fregatni kapitan Cavalli, pa je bil usmrčen in pokopan 1. maja v Alessa'n-drij'. To ie konec italijanskega Zeppeli-na-
Vprašanje ofenzive proli Italiji.
Iz Lausanne pišejo: Iz »Matina« se vidi, da so v Italiji v zadnjih mesecih različno presojali vprašanje avstrijske ofenzive, sedaj pa prevladuje mnenje, da jc avstrijska ofenziva gotova stvar. S tem se skušajo ubraniti zahtev do Italije za podporo v angleško-francoskih bojih. V nekem pariškem listu, ki je blizu vodilnim italijanskim krogom, izvaja major Civrier, da jc sedaj gotovo, da bo Conrad pl. Hot-zendorf napadel tudi brez nemške pomoči, in cla se z letal lahko vidi kolone, ki gredo na fronto. Kakor se zdi, so v Franciji prešli do prepričanja, da od Italije ni pričakovati prav nobene vojaške pomoči.
Nemirna Hal.
V Milanu zaprli 8 anarhistov.
Lugano, 10. maja. Con im e della sera«; javlja: V Milanu so zaprli osem anarhistov, ko so delili hujskajoče oklice, ki so pozivali na nemire. Lastnika tiskarne in delavcc so zaprli.
Sarroilov poraz.
Berlin, 10. maja. (K. u.) Wolffov urad poroča: Bolgarske in nemške čete so tudi včeraj 9. maja zadale Sarrailu zopet težak poraz. Severozapadno od Bitolja, kjer so bile višine pri 1248 do poldneva pod težkim sovražnim ognjem, je bil močan napad pehote na širini 3 km z najtežjimi izgubami za sovražnika zopet odbit, enako v ovinku Črne, kjer so se štirje sovražni napadi popolnoma izjalovili.
Po zopetni večurni topovski pripravi so Sarrailove čete ljuto napadle na širini 16 km; na celi fronti so bile z najtežjimi izgubami vržene nazaj. Neprešteta trupla leže pred našimi črtami. Doslej so pripeljali rad 250 ujetnikov, 2 strojnici in 4 avtomatične puške.
Jugozapadno od kraja Dojran je bolgarski pešpolk št. 34 z močnim protisun-kom zopet iztrgal male pridobitve, katere je dopoldan /. najtežjimi izgubami mogel priboriti. Cela postojanka je tedaj zopet trdno v naših rokah.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 9. maja. Uradno: Zahodno in severno od Bitolja živahen artiljerijski ogenj s kratkimi presledki. Sovražne pehotne skupine, ki so skušale prodreti proti Perisf.eri planini, smo lahko odbili. Na celi fronti v ovinku Črne podnevi in ponoči nepretrgan živahen artiljerijski ogenj, ki se je proti višini 1050 in severovzhodno od Makova cd časa do časa povspel do sipa-jočega ognja. Močnš sovražni oddelki, katerih zbiranje v najsprsdnejših jarkih smo opazili, niso mogli podvzeli nobenega splošnega napada, ker je to preprečil naš zelo živahen m uničujoč ogenj. Posamezne stetnije, katerim ?e je posrečilo zapustiti svoje jarke, so morale pod učinkovanjem o,'2"nja vseh vrst orožja bežati nazaj. Samo na vzhodnem delu ovinka Črne je sovražnik mogel napasti, pa se je napad izjalovil z najtežjimi izgubami zanj.
Proti pc-ldnevu so sovražne pehotne čete po novi ljuti artiljerijski pripravi mogle napraviti drug napad severovzhodno cd Makova, pa jih je naš topovski ogenj zopet odbil. Ponoči je sovražnik napadel obe krili naših postojank v ovinku črne, pa se je napad zopet popolnoma zrušii. Vzhodno od Črne se jc sovražni topovski ogenj znatno zvišal.
Tekom noči so posamezne skupine ponovno napadle v smeri proti kraju Stravi-na, pa jih je vedno naš zapiralni ogenj pognal nazai. O polnoči jc sovražnik srdito napadel Grcbešnico, pa je bil z velikimi izgubami odbit. V okolici Moglenc je bilo bojevanje živahnejše. Cel dan topovski, puškini in strojnopuškini ogenj, Sovražna pehotna skupina je skušala napasti vas Mor.tc. Naš ogenj jo je pregnai.
Zapadno od Vardarja cel dan in ponoči najljtitejši topovski ogenj z malimi presledki ponoči, Pri Alsak Male je skušalo več pehotnih oddelkov prodirati, pa
jih je ogenj naših pušk in strojnic pogna) nazaj.
Cel dan je sovražnik izredno ljuto streljal s topovi in strojnicami proti našim postojankam južno Dojrana. Da bi jih zasedli, so Angleži popoldne in ponoči večkrat zaporedoma z veliko trdovratnosijo napadli, Prvi napad st je pričel proti 5. uri popoldne na celi fronti Dojrar.skega jezera do vasi Karatheli; sovražnik je napadel v več zaporednih skupinah, katere je sprejel ogenj naših topov in strojnic, kakor tudi bombe in mine; s težkimi izgubami so morale bežati nazaj. Ob 11. uri ponoči so Angleži napravili drugi napad, ki ga je doletela enaka usodnf samo na dveh točkah se je Angleže"! posrečilo vdreti v naše jarke; s protinapadom pa so bili zopet vrženi nazaj.
Približno ob 1. uri ponoči je sovražnik še ljutejše napadel, posrečilo se mu jc tudi na posameznih točkah vdreti v naše izpostavljene jarke. Protinapad, ki ga je z bajonetom podvzel hrabri 34. polk, ga je povsod zopet vrgel iz naših postojank in mu zadal velike izgube. Po! ure pozneje so Angleži poskušali nov napad, pa so bili 2 lahkoto odbiti.
Ob Belašici in Strumi običajno delovanje topov in spopadi med patruljami.
Bolgarsko uradno poročilo.
Sofija, 9. maja. Uradno: Pri Tulči ogenj pušk in strojnih pušk.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. maja. Veliki glavni slan:
Na macedonskem bojišču se je včeraj nadaljevala bitka z največjo besnostjo; dozdaj se še na tem bojišču ni bila nobena tako besna bitka, kakršna je sedanja. Izjalovili so se sovražni napadi na naše višinske postojanke severnozahodno Bitolja. V ovinku Črne smo zjutraj, opoldne in zvečer z najmočnejšim ognjem topov in min pripravljene, na 16 km dolgi bojni črti izvedene napade množic Italijanov, Francozov in Rusov odbili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Krvavo smo vrgli Srbe, ki so bili severno Vodene vdrli v naše postojanke. Zvezna nemška in bolgarska pehota je z najtrdovratnejšo obrambo in z ljutimi protisunki podpirana po topništvu, ki se je vsakemu položaju hitro prilagodilo, popolnoma držala svojo postojanko in se sijajno bila.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Prodiranje Kanov v Epiru.
I.ugano, 10. maja. »Corriere« poroča iz Epira, da so Italijani zasedli okolico pri Filiatesu ob i/.livu Kalamosa v Epiru, Albanski dopisnik lista »Secolo« poroča iz Argyrokastra: Italijani so sedaj na suhem vpostavili zvezo med Jadranskim in Egejskim morjem. Dolga 300 km prične sc pri Sanli Quaranla in se vleče čez Ar-gyrokastro—Laskovič Korica v Florino, odkoder se odcepi cesta v Bitolj in Solun,
Zmede v Rusiji.
Rusija bo razpadla v dve državi?
Curih, 10. maja. Secolo« napoveduje
odločilen spopad med vlado in delavskim svetom v Petrogradu in da bo razpadla Rusija v severno in v južno Rusijo.
Proli Miljukovi vojni politiki.
Stockholm, 10. maja. Zasebno se poroča, da so v provinci zaradi Miljukove vojne note ravno tako razburjeni kakor v Petrogradu. 52 delavskih svetnikov večjih ruskih mest jc brzojavilo petrograjskemu delavskemu svetu, da mu izražajo priznanje, ker je odločno nastopil proti Milju-kovu in obetajo, da. ga bodo v morebitnih spopadih podpirali.
Miljukov obolel.
Stockholm, 10. maja. Večerna Pošta« poroča: Miljukov jc obolel in že tri dni nr
zapustil svojega stanovanja.
Pokret proti revoluciji v Rusiji.
Slockhohn, 10, maja. Iz Petrograda se javlja: Kažejo se živahni znaki prolirc-volucijskega stremljenja, ki jih vlada neza*
dovoljno zasleduje. V Soroki so zaprli popa, ker je pripovedoval, da je le en Bog v nebesih in en Bog na zemlji: namreč car. Pop je delil letake proti revoluciji. V Rigi so, kakor poroča »Novo Vreme«, zaprli polkovnika generalnega štaba Focka, ker je nastopal proti revoluciji. »Rečj« poroča, da je odpustila začasna vlada veliko vseučiliških profesorjev. Načelnik moskovske tajne policije se je v vlaku ustrelil, ker so uvedli proti njemu preiskavo.
Opravičba in svarilo začasne vlade.
Petrograd, 9. maja. (K. u.) Začasna vlada je izdala razglas, v katerem našteva, kaj da je vse ukrenila. Posebno opozarja na pomiloščenje, na odpravo smrtne kazni, na enakopravnost državljanov, na društveno in na zborovalno svobodo itd. Nadaljuje: Posamezne skupine gotovih plasti prebivalstva, ki se ne zavedajo dovolj, kako važen da je sedanji trenutek, izkuša-jo svoja stremljenja s silo uresničiti, kar grozi uničbo notranjega reda. Take razmere lahko pozroče notranje težkoče in poraz na bojni črti.
Sporazum proti delavskemu in vojaškemu svetu.
Geni, 10. maja. »Journal des Debats« »e zavzema, naj sporazum v Petrogradu odločno nastopi proti nadaljnjim koncesijam začasne vlade delavskemu in vojaškemu svetu.
Amsterdam, 10. maja. (K. ur.) »Daily Telegraph« je zelo nezadovoljen in ne zaupa svetu delavcev in vojakov. Piše: Svet v resnici gospoduje rokodelcem in vojakom. Vsako uro lahko položi svojo roko na stroj uprave. Začasna vlada se mora pokoriti njegovim svetom, ki so velikokrat zelo zapovedujoči, okolnost, ki pojasni marsikateri ukrep, katerega bi sicer ne bilo mogoče umeti. Nesrečna okolnost je, ker tičita svet zastopnikov in začasna vlada v čisto neruskem Petrogradu. Nemci in nazadnjaki delajo z vsemi sredstvi; rusko srce je pa preyeč občutljivo za svarilo, ki si odeva idealizem in čuvstvovanje človekoljubja.
Sporazum skrbi ruski svet delavcev in vojakov.
Bern, 9. maja. (Kor. ur.) »Neue Ziiri-cher Nachrichten« pišejo: Železne miroljubnosti ruskega sveta delavcev in vojakov se bo morala začasna vlada brezobzirno držati, če ne bo morala odstopiti. Proti temu ne pomaga nič, če divja Lloyd Ge-orges, nobeni govori Vivianija, nobene Wilsoniade in druge ameriške reči in tudi ne Rooseveltove prenapetosti. Sporazum to prav dobro ve. Zato slede posveti eden drugemu. Za to tako obupno nastopajo v Petrogradu. Znaki miru se tudi sicer mno-že, vsled česar pritiska manjšina francoske socialistične stranke na udeležbo pri posvetu v Stockholmu.
Nastopi proti Kerenskiju.
Stockholm, 10. maja. Zasebno se poroča iz Petrograda: V nedeljo so na Nev-skem Prospektu demonstrirali proti Kerenskiju. Delavci mu namreč očitajo, da vplivajo nanj Angleži in da je izdal koristi delavcev Angležem. Pred Tavrijsko palačo se je zbralo več tisoč delavcev, ki so viharno zahtevali, naj Kerenskij odstopi.
Stranka socialističnih komunistov.
Stockholm, 10. maja. Listi javljajo: Lje-nin je ustanovil novo vlado socialističnih komunistov. Istočasno se je ustanovila stranka centrum, ki ne drži z Ljeninom. V centru se združuje večina starih listov. Glasilo centra je list, ki ga je bil pred kratkim ustanovil Maksim Gorki.
Umorjeni član delavskega in vojaškega sveta.
Lugano, 10. maja. V Moskvi je umoril anarhist Aleksandrov po naročilu moskovske skupine anarhistov člana petrograjskega delavskega in vojaškega sveta Grekova. Anarhisti so namreč dognali, da je Grekov služil bivši policiji.
Nove pobune in stavke v Petrogradu.
Stockholm, 10. maja. PetrograjčanTža-puščajo v gosto natlačenih vlakih glavno mesto. Približno 130.000 delavcev stavka. Poulični izgredi niso nič manjši, kakršni so bili ob revoluciji mesca marca. Del čet, ki so jih poslali nad upornike, se je pridružil novim puntarjem. Uneli so se poulični boji. Ubitih je bilo 60 oseb, 40 so jih zaprli.
General Karcov umorjen.
Petrograd, 9. maja. (Kor. ur.) Blizu kolodvora je bil, ko se je izprehajal, umorjen poveljnik sibirske fizilirske divizije v Rigi, generalni major Karcov.
6 milijonov rubijev, namenjenih angleškemu veleposlaništvu, vzetih. Stockholm, 10. maja. V oddaljenejših mestnih delih v predmestjih Petrograda je vedno manj varno. Dne 4. maja je pričela večja gruča pleniti. Proti plenilcem je nastopila milica. Veliko ljudi je bilo ubitih. Na finskem Nikolajevem kolodvoru so napadli vlak in plenili popotnike. Pleni! ;i so zaplenili 6 milijonov rubijev, ki so biii namenjeni angleškemu veleposlaništvu.
Pobuna v okraju Schliisselburg.
Rotterdam, 10. maja. Odbor okraja Schliisselburg je proglasil neodvisnost. Voditelji so sklenili, naj se zasebna last takoj zapleni. Predsednika samouprave in več bivših članov zemstva so zaprli.
Časnikarska pravda, ali je Buchanan pobegnil iz Petrograda ali ne.
Kodanj, 10. maja. Kljub vsem angleškim dementijem listi vzdržujejo poročilo, da je angleški veleposlanik Buchanan pobegnil iz Petrograda. Neki poročevalec v Bergenu je izjavil, da se je pripeljal danes v Bergen angleški veleposlanik iz Pariza, ki da bo zavzel mesto Buchanana v Petrogradu, kamor je odpotoval.
Samouprava po Rusih zasedene Galicije.
Frankobrod, 10. maja. »Frankf, Ztg.« poroča iz Pariza: »Agence Havas« javlja iz Petrograda: Vlada izdeluje načrt samoupravne vlade za Galicijo.
Pomanjkanje v Rusiji.
Stockholm, 10. maja, Rusko časopisje opozarja, da vprašanja prehrane še vedno niso uredili. Z vseh strani prihajajo vznemirljiva poročila. Kmetom primanjkuje živil in se branijo delati. Posestniki radi negotovega položaja zapuščajo svoja posestva. Primanjkujejo semena; boje se, da se jeseni ne bo dovolj pridelalo. Na jugu in na jugovzhodu Rusije do 50 odstotkov polja niso obdelali. Če bo letina splošno zmerna, bo nastala lakota. Tudi sicer manjka živil. Armadi ne privažajo dovolj mesa.
Stališče ruskih kmetov.
Bern, 10. maja. (K. u.) »Morningpost« sodi, da začasna vlada ni podala sporazumu znan-* izjava zato, da pokaže svojo moč svetu delavcev in vojakov, marveč zaradi finančnih zadreg. Davčni vijak namreč v Rusiji slabo normira. Kmst v Rusiji bo podpiral tistega, ki mu bo kaj dal. Za svobodo nima smisla, ker jo je že doživel pred polstoletjem, ne da bi se bilo njegovo gmotno stanie izboljšalo.
Začasna vlada zbrila protirevolucijsko armado 80.000 mož v Petrogradu.
Pariz, 10. maja. Pariški listi javljajo: Začasna vlada je pozvala do zdaj iz province v Petrograd 80.000 mož, da odvrne nevarnost protirevolucije.
Nova kriza v Rusiji premagana.
Lugano, 10. maja. »Corriere della sera« javlja iz Petrograda 8. maja. Tudi na ponedeljek je bilo vse mirno. Lahko se reče, da so prestali najnevarnejšo dobo nove krize. Nova presenečenja in izbruhi so pa pač vsak trenutek mogoči. Značilno je, ker so se meščanski sloji hitro organizirali v bojno moč proti ekstremnim elementom. Petrograjski poveljnik Kornilov je pričel preiskovati razmere v vojašnicah. Vojaki so deloma pristaši vlade, deloma pristaši delavskega sveta, a so tudi taki, ki se upirajo vsaki vladni sili. Dognali so, da se je neki rezervni pehotni polk v četrtek in petek zelo udeleževal nemirov proti vladi, General Kornilov zbira zdaj pod pretvezo obrambe Petrograda proti Nemcem poseben zbor, ki naj bi bil v vseh okolnostih zvest vladi.
VojsKa z Rusi in Rumuni.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 10. maja. Veliki glavni stan:
Ogenj s topovi in z minami se je od časa do časa zopet poživel ob Narajovki, pri Brzežanih in ob železnici Tarnopol— Zloczow.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
9. maja. Sovražno topništvo je živahno streljalo proti Vilni in proti Vladimirju Vo-linskemu. Vzhodno Zloczowa je razstrelil sovražnik dva močna podkopa, vsled česar so bili naši jarki poškodovani.
Boji na zahodu.
Berlin, 10. maja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Pri Arrasu postaja boj zopet ljutejši. Sovražnik je včeraj nastopal brez uspeha proti našim jarkom zahodno Lensa in Avi-ona. Popolnoma smo ohranili Fresnoy, dasi so ga bili Angleži iznova napadli. Za Bulle-court se vali boj sem in tja.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Od časa do časa so se med Soisonsom in Reimsom zopet živahno bojevali; sicer je bil boj splošno zmeren. Na Winterbergu in pri St. Marie-Ferme vzhodno Cormicy smo v ljutem boju moža z možem in s protisunkom odbili napade Francozov, katere so ponavljali. Severnozahodno Pros-nesa niso uspeli delni sunki sovražnika.
Vojna skupina vojvoda Alberta Wurtemberškega.
V več odsekih so uspela podjetja na-i ših poizvedovalnih oddelkov.
v	XXX
V zračnem boju smo sestrelili 9 sovražnih letal, eno pa z obrambnim ognjem.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
Boji 9. maje.
Berlin, 10. maja. (Kor. ur.) ,Wolffov urad poroča: Ob Aisni je ob jasnem vremenu 9. t. m. bojevanje postalo zopet sr-ditejše, posebno na višinah Chemin des Dames. Po najljutejšem artiljerijskem ognju so francosld oddelki ob 8. uri zvečer trikrat navalili, pa jih je vedno nemški ogenj in deloma protisunek vrgel nazaj; pri tem je ostalo precej ujetnikov v naših rokah. Severno od Reimsa so Francozi severozahodno od Bernericourta po kratkem sipajočem ognju dvakrat napadli v veliki širini. Na nekaterih točkah se je Francozom posrečilo doseči naše jarke. Izvzemši male točke smo s protisunki zopet zasedli vso našo postojanko.
Pri Arrasu so Angleži 9. t. m. zaman poskušali, da bi Bavarcem zopet iztrgali vas Fresnoy. Popoldne se je pri jasnem vremenu zvišal sovražni artiljerijski ogenj severno in južno od Scarpe. Za Bullecourt so se do pozne noči srdito bojevali. Sovražniku se je posrečilo, da se je v vzhodnem delu vasi zopet vgnezdil. Severno od Saint Quentina so se boji odločili ugodno za nas.
Francosko uradno poročilo.
8. maja ob 11. uri ponoči. Severovzhodno od Soissonsa in ob Chemin des Dames nobenih akcij pehote. Čez dan je nemška artiljerija obstreljevala odsek Cerny, Hurtebise in okolico Craonne. Boji z ročnimi granatami vzhodno od Vaurai-lona.
Od 1. do 7. maja so imeli naši letalci mnogo bojev s sovražnikom. 25 nemških letal je bilo sestreljenih, poleg tega pa 51 resno poškodovanih.
Belgijsko poročilo. Srdit topovski boj zadnjo noč pri Boesinghe. Danes je artiljerija na različnih točkah fronte precej živahno delovala. Boj z bombami pri Het Sašu.
Do zdaj nastopilo 2 milijona Francoza ?n Angležev v sedanji veliki bitki na Francoskem.
Bazelj, 10. maja. Švicarski listi javljajo s francoske meje: Lahko se trdi, da so štele angleške in francoske čete, ki so nastopile v boju, skupno dva milijona mož. Ker so nastopile take velike množice za stvar, ki se ni posrečila, se lahko sodi, kakšne velikanske izgube so imeli, katere prikrivajo.
Američani na zahodnem bojišču,
Curih, 10. maja. Londonski dopisnik »Corriere della Sera« poroča z ozirom na informacije »Dai!y Telegrapha«: Z gotovostjo pričakujejo, da se bodo vojskovale na zahodnem bojišču ameriške čete še prej, ko bo minulo poletje. Joffre, katerega podpira Roosevelt, nastopa odločno za to, naj se ameriški rekruti urijo na Francoskem. Dasi o tem washingtonska vlada še ni načelno sklepala, se mora smatrati kot gotovo dejstvo, da bodo poslali Američani svoje čete v Francijo. Dalje javlja isti dopisnik, da je ameriška vlada uradno prevzela tistih 75,000 ton ladjinega prostora, ki so ga bili zaplenili Nemcem. Ne ve se še, če bodo zaplenjene nemške ladje obdržale Združene države ali jih bodo pridelili zaveznikom.
Ženski zbor pod Rooseveltcm za Francijo.
Bazel, 10. maja. »Havas« poroča iz Pariza z dne 1, t, m.: »Temps«-u brzojav-Ijajo iz Washingtona, da se je 200.000 žen iz vseh držav Unije ponudilo, da gredo pod poveljstvom Roosevelta na Francosko, Roosevelt je pripravljen prevzeti poveljstvo, če se opremi ekspedicijski zbor šestih brigad.
Anglija zapira svoje kolonije.
Amsterdam, 10. maja. Angleška vlada se zelo boji, da bi ne dobile angleške kolonije stika z inozemstvom. Za to jih naravnost hermetično zapira. »Maasbode« poroča, da ne sme noben inozemec brez dovoljenja v Indijo ali v Egipt, ker se boje re-volucijske propagande.
Španska se obotavlja podpisati gospodarsko pogodbo z Anglijo.
Bern, 10. maja. (Kor, ur.) Lyonski listi poročajo: Španska vlada je odgodila podpis gospodarske pogodbe, katero je bil v Londonu sklenil marki Cortina, češ, da mora pogodbo predložiti še parlamentu v odobritev.
Na morju.
Japonska tekmuje z ameriško vojno mornarico,
Stockholm, 9. maja. Japonsko ministrstvo bo, ko se bo pričelo zasedanje parlamenta, predložilo novi načrt o silovitem razširjanju vojne mornarice. Zgraditi nameravajo dve novi brodovji, ki bosta šteli 12 oklopnih ladij velikank, da jih ne bodo Američani na moriu Drekositi,
Italijanska plovba.
Lugano, 10. maja. (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« javlja: V tednu, ki je potekel 6. majnika, se je pripeljalo v italijanska pristaniška 465 ladij s 412,568 tonami; odpeljalo se je pa 430 ladij s 326.375 tonami. Podmorski čolni so potopili 7 parnikov in 9 jadrnic; 2 jadrnici in en parnik so ušli sovražnemu napadu.
Plovba med Anglijo in Nizozemsko popolnoma ustavljena.
Rotterdam, 10, maja. Plovbo med Ani glijo in Nizozemsko so popolnoma ustavili.
Španski mornarji nočejo na irancoske ladje.
Barcelona, 9, maja, (K, ur.) Tukajšnji zvezi mornarjev so s francoske strani ponujali veliko vsoto za slučaj, če poskrbi častnike ni mornarje za reden promet parnikov z vzhodne španske obali v Cette in v Marseille.
t
Angleži priznali, da so izgubili minuli teden 62 ladij,
Rotterdam, 10. maja. Angleška admi-raliteta poroča: Minuli teden je bilo potopljenih 24 ladij z nad in 22 ladij s pod 1600 tonami in 16 ribiških parnikov. Podmorski čolni so napadli 34 ladij brez uspeha,
Angleži prikrivajo imena torpediranih ladij.
Berlin, 10. maja. Wolff javlja: Vednc bolj se dokazuje, da Anglija prikriva imena svojih torpediranih ladij. Več nizozemskih družb so že angleške zavarovalnice odškodovale za blago, ki se je potopilo z ladjami, katerih potop v Angliji niso naznanili.
Pritožba proti angleški admiraliteti.
Amsterdam, 10. maja. (K. u.) »Allge-meen Handelsblad« javlja iz Londona 9. t. m.: Ministrski predsednik Lloyd George se bo udeležil jutri tajne seje. Pričakujejo, da bo govoril o Rusiji, o vprašanju podmorskih čolnov in o Solunu. Bivši civilni lord admiralitete Lamlert je v spodnji zbornici grajal postopanje admiralitete. Rekel je: Kontrolorja prehrane nadzoruje kontrolor plovbe ladij; njega nadzorujejo podmorski čolni, te bi morala nadzorovati admiraliteta, a to se ne godi, ker zasleduje politiko pasivnega odpora.
Anglija v najresnejši dobi.
Amsterdam, 10. maja. »Allgemeen Handelsblad« izvaja: Očitki nevtralcem v angleškem, francoskem in zadnje čase tudi v ameriškem časopisju povzročajo zelo resne posledice podmorske vojske, katere uspehi so vedno večji. Če se bodo tako množili, se je bati za angleške otoke, da nastanejo najresnejše posledice. To na Angleškem tudi prav dobro uvidevajo.
Ugibanja o miru.
Vprašanje nove zimske vojske. Ženeva, 10. maja. Iz Pariza poročajo: V vojnem odseku senata je v soboto vojni minister na vprašanje, če je resnično poročilo časopisja, da so zavezniki sklenili novo zimsko vojsko, odgovoril, da to ni res.
Ruska brigada v Franciji za mir in za razdelitev zemlje, Berlin, 10. maja. Odbor Rusov v Švici poroča: Ruska brigada v Franciji, ki šteje 8000 mož, je izsilila, ker je grozila z uporom, da je smela poslati v petrograjski svet delavcev in vojakov 2 odposlanca, katerima je naročila, naj se zavzameta za to, da se bo prej ko mogoče sklenil mir in da se bo razdelila zemlja.
Davki v Rusiji se neredno vplačujejo. — Angleška narodna delavska stranka se ne udeleži stockholmskega posveta. London, 10. maja, (K. u.) Reuter: Narodni odbor delavske stranke je sklepal v poslaniški zbornici o vabilu nizozemskega odseka mednarodne socialistične pisarne na posvet v Stockholm. Odbor je sklenil, da se posveta ne bo udeležil. Posvet nima nobenega določnega smotra in ne bo imel nobenih pravic. Dalje so sklenili, da skli-čejo posvet delavcev in socialističnih strank vseh zveznih dežela in Združenih držav mesca junija v London.
Miroljubneži tudi v Angliji živahno nastopajo.
Kodanj, 10. maja. »Daily Ekspress« poroča: Za tajno sejo angleške spodnje zbornice je stavljenih 18 vprašanj, ki se pečajo pred vsem z mirovnimi pogoji.
Francoska vlada zabrani udeležbo manjšine francoske socialistične stranke na stock-holmskem posvetu. Berlin, 10. maja, (Kor, ur.) »Vossische Ztg.« poroča: Francoska vlada je sklenila, da ne bo izročila odposlaništvu manjšine francoske socialistične stranke potnih listov v Stockholm,
Anglija pred dalekosežnimi političnimi odločbami.
Rotterdam, 10. maja. Iz Londona se brzojavlja: Na velikem shodu svojih vo-lilcev je izjavil Asquith 7. maja svojim vo-lilcem: Vojaško Antfliie ni mogoče orema-
gati, a nevarnost podmorskih čolnov narašča v najhujšo grožnjo Anglije in jo bo v bodočih tednih prisililo do najdalekosež-nejših političnih odločb.
Pomanjkanje v Angliji. — Lakota v Indiji.
Rotterdam, 10. maja. (K. u.) Angleški tednik »The New Statesman« je pisal glede na lakoto: Angleži, ki zdaj žive, so si v zadnjih dneh prvič poizkušali predstavljati, kakšna da je lakota v Indiji in da zaradi pomanjkanja hrane umre na sto-fisoče ljudi in si mislimo: »Kako strašno!« in morebiti podpišemo prispevke kakšnega sklada. A na večino novo veliko bolj učinkuje kak tak dogodek, kakršen je bil na primer potop »Titanica«.
Najslabša letina v Ameriki od 1. 1914 sem.
Rotterdam, 10. maja. Uradno se ceni ameriška letina pšenice s 366 milijoni bus-helnov. Tako slabe letine ni bilo v Ameriki že od leta 1904 sem.
»-»-»I-"-I'--"-I'-»
junaki no noiiscm žrtvujejo kri in življenje — Vam v zaledju je treba denar le posoditi. Podpisujte šesto vojno posojilo!
i II ii—»i—II—II- »i II—»
Dnevne novice.
-f- Z državnega železniškega ravnateljstva v Trstu. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil adjunkt na Jesenicah Josip Peternelj. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: Železniški mojster v Gorici Ivan Osolin, paznika pri Sv. Luciji—Tolmin Ivan Miiller in Anton Škrt in naddelavec v Gorici Ivan Leban. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: Železničarja Josip Rutar, Valentin Verlinšek in Ivan Kobal, premikač v Dragi Franc Štrukelj premika-ča pri Sv. Luciji—Tolmin Anton Golja in Franc Simonič. — Umrli so: državni železniški nadsvetnik Eržen Ivan, nadrevident v Ljubljani Rebolj Henrik, sprevodnik v Ljubljani Ladiha Karel in premikač v Trstu Kravos Franc.
-j- »Hrvatska«, dnevno glasilo stranke prava (Frankovcev), ki jo je bil hrvatski ban ustavil, jc pričela zopet izhajati.
Kandidati za splitsko škoiijo v Dalmaciji, o katerih kombinirajo vodilni krogi, so: naslovni škof Palunko, prevzv. dr. Carič, prof. Truta, rektor bogoslovja v Zadru in provincijal kapucinov na Reki o. Škrivanič. Istočasno se prideli bolnemu hvarskemu škofu koadjutorja cum jure sue-cessionis. Ta čast je bila ponudena bivšemu ravnatelju zadrskega bogoslovja prof. Miriču, sedaj se pa najbolj spominja ime prevzv. dr. Carica. V slučaju izpraznitve makarske stolice bi bil tamkaj imenovan za škofa prof. Bašič, ravnatelj škofijskega semenišča v Spljetu.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja, da je koča ob izviru Kamniške Bistrice odprta in najbolje oskrbovana. Izvir Bistrice je sedaj zelo močan in pomlad z mnogobrojno floro v vsi krasoti. Na zimo spominjajo le še z višav v nižavc grmeči plazovi. Zelo prikladen za vračajoče se izletnike je večerni vlak, ki odhaja vsak dan ob 9. uri 20 minut zvečer iz Kamnika.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Novem Mestu trgovec in hišni posestnik g. Franc K en d a, star 39 let. — Dne 9. t. m. je umrla v uršulinskem samostanu v Mekinjah mirno in udano v sveto voljo božjo, sestra lajika Ana Marija P i c )er, pc kratki, pa mučni bolezni. Zandi svojega dobrega srca in vzglednega redovnega življenja je bila splošno spoštovana in priljubljena ne le pri svojih redovnih so-sestrah, temveč tudi pri gojenkah, ki so jo posebno ljubile radi nje postrežljivosli. V ljubljanskem samostanu je požrtvovalno stregla ranjenim vojakom in bila odlikovana z bronasto kolajno rudečega križa. Ona je prva, ki bo pokopana na domačem, samostanskem pokopališču. N. p. v m. — Umrla je na Ratežu Ana Štefane, najstarejša oseba v novomeškem okraju. 88 dni ji je manjkalo do 100 let. — V Šmi-helu pri Novem Mestu je umrla gospa Marija G o d e r e r, — V Celovcu je umrl višji inšpektor drž. železnic Andrej Tacik, star 62 let. — Na Dunaju jc umrl vodja vstašev v Bosni 1. 1878—1879 Peter U z e-1 a c. — V Meranu je umrl generalni major v pok. Simon Vogel, star 67 let, ki je v bosenski vojni ujel vodjo vstašev Hadži Loja. — Umrl je v Gradcu pešec 87. pešpolka Kari Jazbinšek. — Umrla je v Litiji gospa Neža T i č a r , posestnica, stara 66 let. — V Gradcu je umrl g. Karel Peteani, c. kr. višji računski svetnik pri c. kr. pomorski oblasti v Trstu.
—	Potres na Dolenjskem. Iz okolice Cerklje pri Krškem dne 9. maja. Potres nas je zopet začel pogosteje obiskavati. Danes je bil (do pol 11. ure dopoldne) že trikrat. Prvi bolj rahel jc bil ob pol 9., drugi močnejši ob 9.. tretii izredno močan ob
tričetrt na 10. — Včeraj, dne 8. maja pa je bil ob 5. popoldne tudi zelo močan, trajajoč 4—6 sek. Najpreje je močno zabobnelo, nato pa se je streslo v dveh pojemajočih presledkih. Nekateri so ga čutili tudi v noči od ponedeljka na torek baje trikrat. Ob 3. uri zjutraj so se baje hiše zazibale prav občutno, vendar pisec teh vrstic ga ni občutil. — Izkušnja nas je izučila, da se se ob polni luni in pa ob vlažnem vremenu potres najraje ponovi. Tudi 8. in 9. maja je bilo vlažno.
— Smrtna nesreča. Pretekli ponedeljek se je ponesrečil v kamnolomu v Zagorju 191etni delavec Ivan Vozelj iz Loke. Potem ko je zažgal mino je lezel po skalah doli; pri tem mu je pa spodletelo ter jc padel iz višine 20 metrov na tla, pri čemer je zadobil težke notranje poškodbe, b':o da je čez pol ure umrl.
Smrtna obsodb*, Z Dunaja s? poroča: Štiridnevna sodina obravnava pred porotniki proti morilki Leopoldini Kaspa-rek je bila včeraj popoldne končana. Ob-toženka je bila v celem obtožnice spoznana za krivo zavratnega umora, tatvine, goljufije, požiga in poskitšenega in izvršenega ropa. Obsojena jc bila na smrt nr>. ve-šalih.
Boner Law e položaju.
London, 10, maja. (K. u.) Reuter: Za-kladni minister Bonar Law je, utemeljujoč predlogo o 600 milijonov funtov, v spodnji zbornici izjavi: Tako velike vsote še niso v Angliji nikdar zahtevali. Pred kratkim smo izdali vsak dan 7,455.000 funtov. Za prvih 35 dni bodočega finančnega leta sta šla za vsak dan 2 milijona k zaveznikom in v kolonije. Zahtevek bo zadosti-len vladi do približno 1. avgusta. Nekaj besedi bi rad izpregovoril o nastopu Združenih držav v vojsko. Naši nemški sovražniki so pokazali tako odločnost, organiza-torično moč in množino pomožnih sredstev, da če bi jih bili porabili za boljšo reč, bi gotovo vzbudili občudovanje sveta, a storili so tudi mnogo napak. Napačno so po moji sodbi storili, ko so sklenili, da podvzamejo na morju brezobzirno vojsko proti človeštvu. Jasno so morali vedeti, cla bodo s tem korakom prisilili Ameriko na vojsko. Če so tudi s tem računali in kljub uspehu podmorske vojske, ki ga gotovo ne bom zmanjševal in bo mogoče našo deželo prisilil, da bo morala trpeti pomanjkanje, ki ji do zdaj v tej vojski ni bilo znano, kljub temu ne dvomim, da je nemška stran tehtnice postala neugodna, ker se jc njenim sovražnikom pridružil eden največjih narodov sveta. Pomoč, ki jo imamo od njega, jc ne glede na finančno pomoč, ki jo je že dal, največje vrednosti in postaja vsak teden važnejša.
Lju&ijanske novice.
lj Dramatični večer v deželnem gledališču se prične jutri v soboto točno ob 1-9, uri zvečer. Opozarjamo občinstvo na pred-prodajo vstopnic, ki se vrši danes do 9, zvečer in jutri popoldne od 3. dalje pri blagajni v deželnem gledališču.
lj Odlikovanje. Naš rojak, gospod sodni svetnik dr. Anton Mulej, sedaj c. in kr. nadporočnik, je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z viteškim križcem Franc Jožefovega reda z meči na traku hrabrostne svetinje. Častitamo!
lj Poroka dveh sester. Dne 8, t. m, se je v tukajšnji frančiškanski cerkvi poročil g. dr. Vencel Polak, dežel, komisar, z gdč. Franico Jemec, g. Ivan Dolčič, sprevodnik cestne železnice z gdč. Ivano Jemec, Nevesti sta iz Črnuč, hčerki pokojnega posestnika in trgovca Frana Jcmca. Vse najboljše!
lj Umestna obsodba. Hišna posestnica Frančiška Kaghofer v Dunkelsteinu pri Dunajskem Novem mestu, je povišala v svoji hiši s 1. avgustom 1916 stanarino vsem najemnikom; gre se za majhna stanovanja, obstoječa iz sobe in kuhinje. Najemniki, vsi so delavci vojne industrije, so protestirali proti zvišanju, se pritožili pri občinskem predstojniku, katerega posredovanje je bilo brezuspešno; končno so jo ovadili. Okrajno sodišče Dunajskega Novega mesta je obsodilo obtoženo posest-nico zaradi prestopka proti postavi o ode-ruštvu na 10 dni strogega zapora in 1000 kron globe. Obtoženka je vložila proti obsodbi ničnostno pritožbo, ki jo je pa kasa-cijsko sodišče zavrglo. — Nekateri hišni posestniki v Ljubljani tudi jako br i no ravnarjo s svojimi najemniki, kalere kar na cesto postavljajo. Treba bi bilo, da najemninski urad v takih slučajih v sedanjih časih najemnike nekoliko bolj ščiti, ker navadno ni prave potrebe odpovedovati stanovanj, ampak le dobičkaželjnost. Do konca vojske naj bi se odpoved stanovanj z vsemi sredstvi preprečilo.
lj Poročil se jc v Slockerau stotnik 6. jezdeče topniške divizije Agaton Pe-tritseh, sin gospe Olge Petritsch roj. Ja-nesehitz, z gdčno. Ireno Angelo Weineck, hčerko tova/aarja Josipa Weineck.
1) Glasbena Matica. Gospod Marko V u š k o v i č, izborni baritonist, operni
pevec hrvatskega narodnega gledališča bo v svojem koncertu v torek, 15. t. m. med drugimi skladbami izvajal krasne operne arije iz svetovne literature, veliko arijo iz opere »Lakme«, krasni prolog iz Leonca-vallove opere »Glumači«, efektno »Napitnico« iz opere »Hamlet« in iz hrvatske najnovejše literature pesmi Petra Konjoviča: Ukop, Noč in Čekanje — in razne druge lepe speve. Natančnejši spored bo tiskan žele na malih programih, ki se bodo dobivali pri predprodaji vstopnic v trafiki, ker danes tudi ekspresne pošiljatve kasno prihajajo. Profesor Krauth bo Vuškoviča spremlja), pa tudi solistično nastopil.
lj Kaj bodi s kurivom? Vprašanje kurivi postaja od dne do dne aktuainejše. Ljudje hodijo okoli prodajalcev premoga in drv, a le redko jih ti morejo zadovoljiti. Večinoma odhajajo praznih rok. Kjer se drva prodajajo na drobno (menda 1 kg po 10 v.!) jih čaka cele gruče, a tudi tu se ne more za sproti vseh zadovoljiti, iz enostavnega vzroka, ker ni dovolj blaga. Že sedaj pa skrbi mestno prebivalstvo kaj bode pozimi? Dasiravrro je še časa dovolj — in ravno zaradi tega — se mora uvesti tudi glede tega kaka akcija, da ne nastane naposled kalamiteta. Za to akcijo naj bi se zavzela kaka korporacija ter nakupila gozde, katere naj bi dab posekati in drva po-1 em izpeljati v mesto. Bukovih gozdov ima-mo dovolj, a manjka delavnih moči in živine; kolikor jih je pa še na razpolago, so nujno potrebni za doma. Deželani tega dela gotovo ne bodo mogli izvršiti. Za delavske moči in živino bi sc naj naprosila vojaška oblast, saj gre prebivalstvu povsod rade volje na roko, kjer le more, in t.udi tukaj bi gotovo ne odrekla pomoči — iri tako bi bilo polagoma v tem oziru preskrbljeno. Seveda bi se naj premožni sloji na to akcijo preveč ne zanašali in kdor le more, naj si kurivo preskrbi sam, saj čim-oreje je ima, tem sigurnejši je. Če je pa že kaj podobnega v teku, potem itak dobro.
lj Oddaja cenejšega aics?i r-?. rumene izkaznice. Jutri, v soboto, dne 12. maja, dobe prvikrat rumene izkaznica goveje meso po znižani ceni v cerkvi gv. Jožefa. Rumena izkaznice s črko 'B dobe meso s štev. 1—250 od 2. do 3. ure popoldne in štev. 251 do konca od 3. do 4. ure popoldne. Rumene izkaznice s črko A dobe meso s štev. 1 do konca od 4. do 5. ure popoldne. Rumene izkaznice s črko C dobe meso s štev. od 1 do 250 od 5. do 6. ure popoldne in s štev. 251 do konca od 6. ure popoldne naprej. Razdeljevalo se bode goveje meso po 2 K kg. Rodbine do 3 oseb dobe Vi; kg, rodbine s 4 in 5 osebami % kg, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kg, rodbine z 8 in 9 osebami 1% kg in rodbine z več osebami IV2 kg. Raz ven rumene izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj tudi nakaznico za meso, katero je danes dobil pri krušni komisiji. Brez nakaznice za meso ne dobi nihče mesa. Stranke naj pripravijo tudi drobiž.
lj Meso za gostilničarje. Mestna aprovizacija ljubljanska je dosedaj po dvakrat na teden oddajala prašičje meso gostilničarjem iz svoje mesnice v cerkvi sv, Jožefa; za goveje meso so se izročile vsak mesec posebna nakazila in so dobili gostilničarji meso naravnost pri mesarjih. Aprovizacija je odmerila gostilničarjem množino mesa po številu njihovih stalnih gostov in pri tem tudi upoštevala nestalne goste, oziroma tujski promet. Gostilničarjem je bilo strogo prepovedano kupovati meso preko nakazil mestne aprovizacije. Mesa vseh vrst pa je pričelo zadnji čas tako občutno primanjkovati, da je mestna i aprovizacija primorana omejiti potrebščine I gostilničarjev na skrajni minimum in se | posebno za nestalne goste in tujski promet ne bo moglo nakazovati toliko mesa, kot dosedaj. Pri tem pa seveda ni nikakor namen mestne aprovizacije, prikrajšati one goste, ki se stalno prehranjujejo v Ljubljani. Kakor znano, so se zadnji čas uveljavila posebna nakazila za meso, ki so jih razdeljevale krušne komisije obenem s pekovskimi nakazili. Odslej bodo morali predložiti mestni aprovizaciji vsi gostilničarji mesna nakazila svojih stalnih gostov, predno se jim bo odmerila tedenska potrebščina govejega, prašičjega in telečjega mesa. Za goste, ki se bodo izkazali z mesnimi kartami, bo mestna aprovizacija vedno skušala nakazati polno množino mesa. Vsi v gostilnah prehranjevani se v lastnem interesu opozarjajo, da gostilničarjem takoj izroče svoja pekovska nakazila, ki so jih dobili pri krušnih komisijah, cla lahko potem izkaže gostilničar svojo dnevno potrebščino mesa. Jutri, v soboto, ali najkasneje v ponedeljek morajo nato gostilničarji pekovska nakazila svojih gostov predložiti mestni aprovizaciji. Pekovskim nakazilom bode mestna aprovizacija odločila odrezke za meso, dočim se ostali del karte vrne, da lahko služi za nakup kruha. Kolikor kart za meso bode predložil gostilničar mestni aprovizaciji, toliko mesa se mu nakaže za stalne goste za prihodnji krušni teden. Nova ugotovitev potrebščine mesa za gostilničarje stopi v veljavo že prihodnji teden. — Vsa navedena preureditev je bila pred vsem tudi zalo potrebna, cla se
meso pravično, dejanskim razmeram odgovarjajoče, razdeli med gostilničarje.
lj Prodaja kruha na izkaznice št. 24.
Na izkaznice št. 24 se dobiva kruh od nedelje 13. maja dalje pri g. D r u š k o v č c -v i, Tabor št. 4, — moka pa kakor dosedaj pri g. S i 111 o n č i č u, Sv. Petra cesta.
Gospodarske beležke.
Ker skoro gotovo ne bodo dobile občine zadostnih množin semenskega krompirja, namerava Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani, dati na razpolago seme vojne repe. Vojna repa, neka vrsta repe, ki vsebuje precej sladkorja, je porabna za jed in za krmo. Žitni zavod bo razdeljeval seme vojne repe potom svojim komisijonarjev brezplačno posestnikom, ki so pripravljeni, da sklenejo ž njim pogodbo za pridelovanje. Obrazec take pogodbe objavimo v kratkem. Pripomnimo pa že danec, da bo prevzemna cena za repo K 10 za 100 kg prosto železniška postaja producenta, ki sme obdržati za lastno porabo 20r,< pridelka. Ker se mora vsejati vojna repa najkasneje do konca maja, mora priglasili vsak posestnik čimpreje pri svojem županstvu površino zemljiSča, ki ga misli obsejati z repo. Žitni zavod bo poskrbel takoj, ko mu naznanijc potrebo semena, da razdele isto komisi-jonarji posameznim občinam, — Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani.
Nedeljski počitek v bankah in denar< nih zavodih je odpravil hrvatski ban in sicer v interesu šestega vojnega posojila.
Novi oklep za ladje. Iz Washingtona se poroča, da je Hudson Maxim iznašel za vse trgovske ladje uporaben oklep, ki ladje popolnoma obvaruje pred vsemi na-padi torpedov.
Odlikovanja.
Red železne krone 3. vrste z vojno de' koracijo in z meči jc dobil stotnik brzojav nega polka Rudolf Pokorn. — Najvišje po« hvalno priznanje z meči sta dobila poročnik brzojavnega polka Maks Murko in po ročnik 17. pp. Rudolf Bramcshuber. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nad poročnik črnovoj. del. odd, v Rablju Mi roslav Okorn. — Srebrni zaslužni križec krono na traku hrabrostne svetinje je do bil stražmojster 7. dež, orož. pov, Ivar Majcen. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2 vrste jc dobil desetnik 3. gor. top, p. Zcm !ič Jakob. — Bronasto hrabrostno svetinje so dobili: pešca 97. pp. Medeot Artur ii Vidovič Josip, predmojster 3. jez. topni ške divizije Flis Ivan, pešec 97. pp Černi logar Ivan in ulanec 5, ulanskcga p. Lon čar Viljem. — Železni zaslužni križec ns traku hrabrostne svetinje so dobili: črno< vojniški delavec 97. pp. Wallas Josip pešca 87. pp. Skaza Franc in Zorzctt An ton; pešec 47. pp. Vidmar Franc; saperj 3. saperskega bat. Mladovan Anton, Čel Boštjan in Cankar Josip; pešca 27. pp Torkar Pavel in Kokaij Josip.
Primorske novice.
Upravičena zahteva tržaških Slove.' cev. — Slovenske knjige v občinske knjiž niče. V tržaških občinskih knjižnicah n doslej nobene slovenske knjige in vendai Slovenci prispevajo stoletja v občinske blagajno, kakor prispevajo drugi. Zato tr žaški Slovenci upravičeno zahtevajo, di imajo iste pravice, kakor jih imajo drugi da naj bo sedaj konec privilegijev: naj sv v vseh občinskih knjižnicah poleg drugit oskrbi tudi slovenske knjige ali naj se i; občinskih sredstev ustanovi vsaj eno knjižnico za tržaške Slovence in njihovo mladino.	.
Msgr. č, g. Janez Wolf umrl. Včcra ob 3. popoldne je umrl v Ljubljani, Streli ška ulica 15, msgr. Janez Wolf, goriški stolni kanonik. Pokojnik je bil vsled svojega blagega, plemenitega značaja in vsestranske delavnosti po vsej Goriški splošno znan in nad vse priljubljen. Prijatelji in zlasti goriški begunci se vabijo k pogrebu, ki bo jutri ob 5. uri popoldne.
Cerkev v spomin na svetovno vojno in na Tržačane, padle za domovino, se bo zgradila v Trstu. V ta namen se je na cc-saričin rojstni dan ustanovilo društvo za gradnjo te cerkve, v kateri bodo zapisana na zaobljubljcnih tablah imena padlih Tr-žačanov ter tako izročena v spomin poznejšim rodovom. Po predlogu tržaškega škofa dr. Karlina jc bil izvoljen za predsednika namestnik dr. baron Fries-Skene. Častno prcdscdnišlvo se ponudi dvornemu višjemu maršalu in bivšemu tržaškemu namestniku Hohenloheju. Zaprosi sc -Njeno Veličanstvo cesarico da najblagohotncje blagovoli dovoliti,	bo cerkev imeno-
vala »spominska \ cefkev Cesarica Cita«. Cerkev sc bo davila v okolišu sv, Andreja, ker se jc tam okoli mesto v zadnjih letih posebno razšViio in ker tam naseljene mnogobrojiv družine, največ delavski sloji, čutijo potrebo imeti v bližini svojo božjo častilnico
Nova sv. maša na fronti. V nedeljo, dne 6. t. m. je daroval v sv. Križu na Vipavskem č. g. Stanko Stanič svojo prvo daritev. Pridigal novomašniku je njegov sorodnik preč. g. J. Strancar, župnik ri-hemberški. Slavnost je počastil tudi štabni zdravnik dr. Jos. Janak znani dobrotnik našega vipavskega ljudstva. Gospodu novomašniku, ki je v bojnem vrvenju pričel svoje vzvišeno delo, pa prosimo od Boga obilo blagoslova.
Odlikovanja. Župnik v Prvačini Josip Primožič je odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebnega patrijotič-nega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Mihael Marega iz Št. Florjana pri Gorici. Po 30 mescih ujetništva je zdrav. Pošilja pozdrave vsem znancem.
Poročil se je v Rojanu pri Trstu Rudolf Perič z gdč. Krist.no Ferfolja iz Opat-jega sela na Krasu.
Življenje za domovmo je žrtvoval korporal Anton Tomaževič iz Lokvice na Krasu. Zadela ga je na italijanskem bojišču italijanska granata. Bil.je odlikova,n z veliko hrabrostno svetinjo. Počiva na pokopališču v Rihenberku.
Cene nekaterih najpotrebnejših živil je tržaška aprovizacijska komisija po prizadevanju g. namestnika s pomočjo prispevka iz sklada, ki ga je ustanovila c. kr. vlada v korist revnejšega prebivalstva, znatno znižala. V tem tednu so znižane cene za svinjino, in sicer kilogram soljene svinjine prej 7 K 20 vin. in sveže kilogram prej 5 K 60 vin na 4 K 40 vin. brez razlike, in kilogram glavine, krač in kože kilogram prej 3 K, sedaj 2 K 40 vin., za posušena zelišča kilogram prej 10 K, sedaj 5 K, za suho zelje kilogram prej 8 K, sedaj 4 K. Razdeljevale se bodo tudi golaževe kon-serve škatlja 1 •> kg po nizki ceni 2 K.
Mesto venca na grob svojemu pokojnemu bratu, je daroval gospod Kari Kristo-fič, knjigovodja pri »Zadružni Zvezi« v Ljubljani, 20 K za goriške begunce. Za ta dar se mu .Posredovalnica« najtopleje zahvaljuje. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Goliiilfti srbski radikale.
Svetolik Jakšič, bivši lastnik belgraj-ske Štampe«, je v dveh brošurah okrivil odlične srbske voditelje, da so goljufali in kradli državni denar. Neki časnikar iz Ženeve je pisal sedaj pismo potom c. in kr. gubernije v Belgradu, v katerem pravi: »Ti tvoji radikalci so pokradli vse! Mislil sem, da bo to tukaj prenehalo, ali tukaj se krade na milijone! Da, ljudje božji, velike lopove hrani in odebeljuje ubogi srbski narod. Tisti lopov Raketič, veš li, da je kot načelnik gospodarskega urada pone-veril 12 milijonov dinarjev s tem, da je izplačal lažne račune, in to vlada ve! Pokradli so skoro vsaki budget v znesku 90 milijonov dinarjev; 22 milijonov so uporabili za plače uradnikov, častnikov in ministrov, ves drugi denar si pa dele med seboj bratje radikalci.«
Pisatelj pravi nadalje, da se pripravljajo brošure o lumparijah vodilnih srbskih krogov, podobne Jakšičevim, on sam pa da jo izda v francoskem jeziku, da bo vedel ves svet, kake državnike da imajo Srbi.
Potrebam časa primerna knjiga: L. Majdič: Nasveti za hišo in dom. V sedanjem času je posebno težko nabaviti si za življenje najpotrebnejših stvari, ker večkrat teh tudi za drag denar ni dobiti. V tej knjigi dobimo polno praktičnih nasvetov, kako si vsakdanje potrebščine sami pripravimo, in kako si prihranimo veliko denarja. Praktična knjiga (410 strani) nas pa tudi sicer pouči, kako umno gospodariti, zato bo dobrodošla prav vsakomur. Gospodar in gospodinja si večkrat ne vesta pomagati; tu dobita vsega, kar potrebujeta. Pridno naj prebirata to knjigo, pa bosta prav kmalu umneje in praktičneje gospodarila. Knjiga obravnava tudi zdravilstvo. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino vred 5 K 60 vin.
Sprejme se skušena ln marljiva
Išče se več
ogljariev
———a—————mi
proti dobremu plačilu. Več se izve pri tvrdki £. Hieng, Ljubljana Sodna ul. 11.
Iščem
za razna tlela na tesal išču in na vrtu. — Franc Ravnlk. r, oblast, skušni mestni tes. inojstor, Ljubljana, Linhartova ulica št. 25.
Na prodaj je radi družinskih razmer
ležeče na Spod. Štajerskem blizu žel. postaje in mesta. Hiša z gostilniško koncesijo in gospodarsko poslopje skoraj popolnoma novo. Posestvo meri okoli 40 oralov. Ponudbe na upravništvo lista pod »Posestvo 1102«.
ki imajo opraviti v šolah, samosfaivh, zadrugah in društvih vseh vrst, se morejo posvetiti neki bližnji patrioti-tični akciji. Ponudbe pod „Verdienst-gelegenheit 56—157a" na anonCno pisarno Jos. H. Kienreich, Gradec, SackstraBe 1	1087
§ BI
Vam plačam, akoVa-ših kurjih očes. bra-dav.c in trde kože,
tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
ŠJf 1 St- M 5$ F S SS 1*1 Cena 'ookuzjam l\laaDdE9dllI» stvenim pismom K 1-75, 3 lončki K 4 50, ti lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalDic. Kemeny, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/30(5 Odrsko. 1042
dobro moč sprejme
Kartonažna trgovina IVAN BONAČ, Ljubljana.
Notarski urad v Postojni sprejme takoj ali za pozneje event. pod ugodnimi pogoji
Išče se za 15. maj ali 1. junij
nemeblovana soba
(po možnosti kuhinja) za mirno stalno stranko brez otrok, v mestu ali zunaj. Ponudbe s ceno pod »Mir« Junij 1170 na upravništvo ,,Slovenca".
s prakso ali začetnika. Ponudbe z navedbo event dosedanje prakse in zahtevane plače na naslov notar> J. Kogejn, sedaj v Gradcu, Ed. Richtergasse !).
Srfce&co, <6% testa, ffiftf >zpHšžai8,## kožne bolezni, stare rane
odpravi hitro In sigurno
(ali bivša učiteljica)
k dvema deklicama, z dobro plačo in celo pre hrano. Ponudbe se prosi na upravo Slovenca pod zaznamkom »Vzgojiteljica št. 1141."
tMiš
Ne umaže In ne diši. Mali lonCek 3 K, v.lil-.i lonček 5 K. družinski lonCek 9 K z navodilom. K temu spadajoče Jantar sk o milo 4 K. — Izdeluje G ro Sdndor, lekarnar, Nagy Kiiriis St. 31.
fantarske mu lo.
deteljna, traona, urina in hua-ležna cuetlična semena na de-belo in drobno priporoča
Ssuer A Urbanfč,
Liubliana, Wo3foua ulica 12,
lllll..............................................................................................................................................
c?. ©BarSorič
790"
Liubliana	modni Salon	Ljubljana
Mestni trg.	i	j	Mestni trg.
priporoča veliko zalogo svilnatih	klobukov,
nakitenih in praznih slamnikov, nakitov	itd. Velika izbera Popravila točno. — žalnih klobukov. — Cene nizke.
Podpisana naznanjava prijateljem, znancem in vsem goriškim beguncem tužno vest, da je danes, dne 10. maja, ob 3. uri popoludne, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče v 83. letu starosti in po 58 letnem neumornem delovanju v vinogradu Gospodovem, mirno v Bogu zaspal
rnonsignore JANEZ U/OLF
školastik metropolitanskega kapitelja v Gorici, ap. protonotar, pravi konzistorijalni svetnik i. t. d. i. t. d.
Pogreb preblagega pokojnika se vrši iz hiše žalosti, Stre-liška ulica št. 15 na pokopališče k Sv. Križu, v soboto 12. maja ob 5. uri popoludne.
V Ljubljani, dne 10. maja 1917.
Dr. IGN. KOBAL.
Dr. PET. ŠORLI.
t
Tužnim srcem, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena mati, sestra, teta, gospa
Hna Gregorš roj. Kopriuec
dne 10. maja 1917 ob 12. uri opoldne po dolgotrajni zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v starosti "37 let bojjuvdano zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 12. maja, ob '/„ 4. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Ljubljana, 10. maja 1917.	1162
Janez in Marija Koprivec, starši	Ladko Gregorš, sinko
Janez Koprivec, mesar, brat	Frančiška, Katarina, sestri
Alojzij, Jož'to, Rudolf, Karol, Anton, bratjo Uršula Grošelj, Leopoldina Repše, Marija Pajk, sestričine
s^JfaL Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prija-/|\ teljem in znancem prežalostno vest, da je naš nadvse ljubil ljeni, dobri soprog, ozir. oče, sin, brat, gospod
Franc Dornig
posestnik, kovaški mojster in občinski odbornik,
po kratki in mučni bolezni v vojni bolnici na Dunaju dne 6. maja mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika se bode prepeljalo z Dunaja na domače pokopališče v Kamnik.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Kamniku in Tržiču. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin,
Kamnik-Tržič, 11. maja 1917.
Josipina Dornig, voj. Dolžan, soproga Franci, sin	Ana in Viktor Dornig,
Ana Dornig, mati
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem tužno vest, da je naš iskrenoijubljeni sin oziroma brat, gospod
Matevž Škrjanc
trgovski sotrudnik
dne 7. majnika t. 1 na posledicah bolezni, katero si je nakopal na ruskem bojišču, po dolgom, mučnem trpljenju previden s tolažili sv. vere, v 23. letu svoje dobe v vojaški bolnici v Gradcu boguvdano preminul
Truplo nepozabnega pokojnika se je prepeljalo v Ljubljano in se vrši pogreb v soboto dne 12. majnika 1917 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 11, majnika 1917.	1109
Žalujoča rodbina Škrjanc.