ftoftnlno o!a?ono v ttofovfnf.
Leto XX., št. 240
Ljubljana, sobota 14. oktobra I939
Cena 2 Din
Jpravništvo: Liubliana, Knafljevo t — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddeleks Ljubljano, Selen-burgovo ul. - Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. 'odružnica Celje: Kocenova ulico 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih s Ljubljana št. 11.842, Prago čislo 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din
Uredn i Ljubljana, Knaflje\ 3122, 3123, 3124, 3125, j..-Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65.
eiefon aribor,
Rokopisi se ne vračajo.
Romantika in realnost
Z napeto pozornostjo sledi ves svet dogajanju na severovzhodu Evrope. Sovjetski kolos brez prizanašanja grabi po državah malih narodov, ki jim je versajski mir pred 20 leti dal svobodo in samostojnost. Estonska, Letonska in Litva se pretvarjajo v moskovske pro-tektorate in že je na vrsti tudi Finska. Globoko je že tudi vznemirjen ves skandinavski polotok. Države, ki so v evropski zgodovini igrale že soodločil-no vlogo in ki s svojim kulturnim, gospodarskim in socialnim redom predstavljajo vzorne organizacije svobodnih narodov, Norveška in predvsem Švedska, se smatrajo za ogrožene. Moderni nauk o življenjskem prostoru zaenkrat triumfira nad idejo, ki je v svetovni vojni zmagala in ki je vsakemu malemu in velikemu narodu priznavala pravico do lastnega življenja in enakopravnost v evropski skupnosti.
Z veliko zaskrbljenostjo gledajo na ta proces zlasti vsi tako zvani mali narodi Evrope Vedno globlje se pri nj;h uveljavlja spoznanje, da je skrajni čas okrepiti lastno notranjo povezanost ter poiskati in utrditi vse, kar pospešuje občutek skupnosti in odločnost obrambne volje; njihova stremljenja gredo tudi za tem, da povežejo svoje interese in omogočijo skupno obrambo svojega obstoja. Akcija za ustvaritev bloka nevtralnih držav na Balkanu je razveseljiv dokaz, da se narodi in države na jugovzhodu Evrope zavedajo, kako ogromna obrambna moč leži v njihovi slogi in njihovi povezanosti. Seveda se ne smemo varati: za izgraditev nevtralnega bloka jugovzhodne Evrope bo treba tudi odločnosti v žrtvah. Medsebojna na-sprotstva med balkanskimi državami se ne dajo prezreti; njih izvor je predvsem v dejstvu, da imajo medsebojne manjšinske račune, katerih ureditev je neobhoden pogoj za zmago ideje jugovzhodnega nevtralnega bloka. Le z državniško modrostjo in dalekovidnostjo, ki dobro oceni razliko med žrtvijo in pridobitvijo, bo mogoče priti do uspeha.
Dalekosežne perturbacije v Evropi bodo tudi pri nas korigirale marsikatero romantično in naivno zamisel. V naši politični literaturi so razni avtorji leta in leta širili pravljico, da se Evropa na novo razcveta v pomladi malih narodov. Ob avtonomističnih borbah Kataloncev in Baskov, ob irskem pokretu. ob Flamcih in Škotih sejevžigala domišljija. Litvanci. Estonci in Lotiši, narodi po številu slični Slovencem, so s svojimi lepo urejenimi državicami bili dokaz vsem onim »nesrečnim omahljivcem«, ki niso in nočejo verjeti, da bi bila Slovenija tem srečnejša, čim »samostojnejša« in »ne-odvisnejša« bi bila. Toda valovi časa brez usmiljenja odplavljajo romantične sanje. Kruti dogodki stvarnega razvoja Pa še vedno niso iztreznili vseh. Nasprotno, ravno zadnje dni zopet čitamo po raznih listih in revijah, kako je prav sedaj nastopil trenutek, da do kraja izvršimo priprave, ki naj slovenskemu narodu odkažejo njegovo »dokončno sidrišče v življenju«. Majhen narod da se »tako dolgo ne more v vsem obsegu razmahniti, dokler ni polnovreden ud politične skupnosti sveta«. Tako dolgo ne more nastopiti svojega poslanstva kot nosilec splošne svobode, »dokler se ne more udeležiti pravičnega svetovnega gibanja«. Tako čitamo zapisano od resnega moža v trenutku, ko isti pisec ugotavlja, da veliki narodi požirajo majhne in jih krepke in zdrave goltajo v svoje apokaliptične trebuhe. V oči temu dejstvu pa zatrjujejo izvestni krogi, da jim je tem »prijetnejše občutje«, čim manjša je domovina, in pišejo, da jim srce poskakuje ob veliki misli, da si bomo Slovenci šele ustvarili svojo srečno domovino. V globini svojega bitja baje čutijo stoletno pričakovanje tega, kar prihaja in naznanja, da »za zastrtim nebom čaka naš veter, zato pripravimo svoja jadra«...
Zaenkrat so se vetrovi, ki so čakali na male narode za zastrtim nebom, izkazali kot viharji in orkani in ko so udarili na jadra, zlomili jambore, ladje pa potopili. Slovaki so tudi govorili, da se čutijo srečnejše v majhni domovini in imajo sedaj zadoščenje, da se »udeležujejo tudi svetovnega gibanja*. Dobili so svoj veter v jadra. Toda njihovo jadrnico krmarijo drugi. Tragična usoda Češkoslovaške in Poljske ie potresla svet in znači prelom v evropskem razvoju, tragiko Slovaške pa mnogi v Evropi obravnavajo bolj kot tragikomedijo. Za Estonsko, Letonsko in Litvo bi bilo malo interesa, da se na njihovi usodi ne rešuje vprašanje gospostva v Baltiku in na severovzhodu Evrope.
V teh usodnih dneh se zdi nekaterim, da je sedaj najboljši trenutek, da tako rekoč premerimo slovensko pot do kraja. Zdi se jim, da bo priznanje obstoja več narodov v Jugoslaviji ne le
Položai v luii obeh taborov
Soglasno mnenie v Londonuf Parizu in Berlinu. da sedanja ro vna aken a ni uspela — Nemčija se bo baie sedaj obrnila
Italiio in Rusiio
nemška mi-za pomoi na
London, 13. oktobra. AA. (Reuter) Razpravljajoč o Chamberlainovem govoru, piše »Daily Telegraph«:
Velika Britanija in vse britansko cesarstvo bo navdušeno pozdravilo nedvoumni odgovor na tako imenovane Hitlerjeve mirovne predloge. Chamberlainov govor v celoti odgovarja sedanjim razmeram in najboljši tradiciji državniške britanske modrosti. Vsi Britanci odobravajo trdno in odločno stališče svojega ministrskega predsednika. Chamberlain še ni nikdar govoril z večjim uspehom in nikdar ni žel tako spontano in navdušeno odobravanje vsega parlamenta. Govoril je kot avtentičen tolmač mišljenja britanskega naroda, ker je na najbolj posrečen način pokazal, kaj britanski narod čuti. Ves svet, tako sovražniki kakor nevtralci, so slišali včeraj, kakšno stališče zavzema Velika Britanija in za katere cilje se hoče boriti do konca. Pojavili so se glasovi ,ki so zahtevali, da naj mi objavimo svetu svoje vojne cilje. Sedaj so dobili odgovor v polni meri. Naši cilji kažejo, da bo v bodoče pot vsakega napada zelo težka in da ne bo mogel nihče misliti, da bo mogel plodove napada izkoristiti za diplomatsko izmenjavo dobrin. Le na ta način se more zagotoviti pravi mir in odstraniti s sveta stalni občutek nesigurnosti in nevarnosti, ki ga je izzval Hitler s svojimi stalnimi osvojevalnimi koraki v mirni Evropi. Naši vojni cilji bodo omogočili malim narodom znosno življenje in bodo dali vsemu civiliziranemu svetu občutek miru in pomnjenja, ki so ga skalile stalne nemške grožnje, da bo nova Nemčija izvršila napad na nekdanje province rimskega cesarstva.
Ni naroda v Evropi, ki ne bi želel miru. Toda vsi narodi niso pripravljeni boriti se za mir. Glavni cilj hitlerizma je stalno vznemirjanje Evrope in je torej hitlerizem ovira za mir v Evropi. Prepričanje o tem je globoko vsajeno v zavest britanskega in francoskega naroda in zato ni slabosti v skupni obrambi miru in novega reda na njihovi strani. To je včeraj sporočil tudi Chamberlain. Nova Evropa se ne more roditi, če se ne stre Nemčija, ki stalno ogra-ža mir v Evropi in v svetu. Treba je bilo. da zapadni demokraciji objavita, kaj sta si izbrali. Izbrali sta to, da je treba prenehati z ogražanjem miru od strani Nemčije.
»Times« pravijo v svojem konjentarju. Spodnji dom je odobril Chamberlainov govor z enoglasnim odobravanjem, ki je nudilo pravo sliko edinosti vsega naroda. Mi se borimo za boljšo bodočnost in upoštevamo preteklost, v kolikor je to potrebno, da nadaljujemo s svojimi napori za boljšo bodočnost. Naš sedanji rod je skleni) prevzeti breme vseh žrtev, ki so potrebne, da se zagotovi boljša bodočnost naših potomcev. Hitler predlaga, naj se mi rešimo bremena in žrtev, toda ta njegov predlog je bil odbit, ker ni vreden našega stališča. Tako imenovane ponudbe miru, katere nam je postavil Hitler, so bile že same po sebi obsojene na neuspeh, ker jih je Hitler zasnoval na zahtevi, da se priznajo uspehi njegove sile, kar že vnaprej izključuje vsako mirno razpravo. Noben narod ne bi mogel živeti v miru, če bi ga Hitler še naprej mogel stalno ogrožati in stalno pripravljati vojno. Chamberlain je odločno odklonil take neiskrene predloge in na ta način šele odprl vrata za prave in stvarne mirovne ponudbe. Chamberlain je istočasno resno opozoril svet na naslednje važno dejstvo: mir in varnost sta mogoče le tedaj, ako Nemčija izpolni pogoje, ki jih je postavil Chamberlain, to je, da postane drugačna Nemčija, katere beseda bo več veljala. Pivi pogoj miru v svetu je zaupanje in zaradi tega je potrebno, da Nemčija ravna tako, da bo svet prepričan, da ne računa več v prvi vrsti s politiko groženj in sile, temveč s politiko mirnih rešitev.
Kaj pravi pariški tisk
Pariz, 13. okt AA (Havas) Listi posvečajo največjo pozornost Chamberlainove-mu govoru in naglašajo. da ta govor, ki je prišel za jasnimi in odločnimi Dala-dierovimi izjavami, ne more pustiti v dvomu niti nemške vlade niti nikogar na svetu. »Excelsior« poudarja, da se morajo nemške vodilne osebnosti odreči upanju da bosta Francija in Velika Britanija podpisali pakt o kapitulaciji in da bosta tako potrdili dovršena dejstva na Češkem in
Poljskem. Daladier in Chamberlain ne zapirata vrat za splošno ureditev vseh odprtih vprašanj, vendar pa poudarjata, da je ureditev nemogoča v sedanjih okoliščinah, ker je ves svet izgubil zaupanje v vrednost besed sedanjih vodilnih osebnosti rajha.
»Petit Journal« pravi, da ni več nobene osnove za mirna pogajanja med Anglijo in Francijo, ki spoštujeta nacionalno suverenost. in med Nemčijo, ki je zmerom pripravljena s silo zadovoljiti svoje ambicije. ki se pojavljajo druga za drugo. Nam ni mogoče položiti orožja na poziv države, ki lahko vsak trenutek spet prime za orožje.
»Oeuvre« pravi, da so propadli poskusi, da bi razdvojili Francijo in Veliko Britanijo. Chamberlainov govor je imel isti ?vok, kakor Daladierov. Med obema vla-iama in med obema narodoma je sporazum popoln in ta dva naroda bosta vodila Horbo. ki jima je vsiljena, vse do dne. ko bo zagotovljen trajen mir. ki bo temeljil na pravici.
»Victoire« poudarja, da razlikujeta Francija in Velika Britanija nemški narod od njegovih vodij in sta se zato Chamberlain in Daladier v imenu angleškega in franco-
skega naroda obrnila do nemškega naroda brez mržnje. »Figaro« in »Ere Nouvelle« prinašata uvodnik, napisan v istem duhu.
Presoja v Ameriki
VVashingtOn, 13. okt. A A. (Havas). Včerajšnji Chamberlainov govor, ki se v vseh točkah ujema z Daladierovim govorom, tolmačijo ameriški politični krogi v tem smislu, da se je nemški poskus za sklenitev miru popolnoma izjalovil. Izjava britanskega premierja je pomirila ameriško javnost, ki se je po nedavnih intervencijah Lloyda Georgea v spodnji zbornici začela bati, da bo Chamberlain zopet manj odločen glede nadaljevanja vojne do končne zmage demokracij. Včerajšnji popoldanski govor Chamberlaina je ohrabril tudi one, ki se v senatu bore za revizijo nevtralnostnega zakona, da podpro demokracije.
Le Roosevelt lahko še reši situacijo
London, 13. okt s. Šef tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Dietrich je imel davi najprej dveurni raz-
govor s kancelarjem Hitlerjem, nato pa je sprejel inozemske novinarje ter jim podal izjavo o stališču Nemčije do včerajšnjega Chamberlainovega govora. Odklonil je popolnoma stališče Anglije in Chamberlaina in izjavil, da lahko zavračanje Hitlerjevih mirovnih predlogov s strani Anglije dovede do najstrašnejše vojne v zgodovini. Anglija je dala tako nesramen odgovor na Hitlerjeve ponudbe zato, ker se zanaša na pomoč Zedinjenih držav. Zedinjene države naj bi sedaj izjavile, da Angliji ne nameravajo pomagati, če ta ne pristane na mednarodno konferenco za ureditev vseh vprašanj. Vsa Nemčija je ogorčena, ker je Chamberlain odklonil pogajanja z nemško vlado. Kancelar Hitler je še vedno pripravljen odložiti svoj ukaz za splošni napad na zapadni fronti, če bodo podani znaki, da je Roosevelt pripravljen sesti s Hitlerjem h konferenčni mizi. Chamberlainov govor je bil najneumnejši. kar jih je kdajkoli slišal od kateregakoli državnika. Podal ni nobenega jasnega načrta in kaže samo voljo Anglije, da Nemčijo uniči.
V ameriških uradnih krogih te izjave še ne komentirajo, izjavljajo pa. da za enkrat ne vidijo načina, kako bi bilo mogoče zbližati oba nasprotna tabora.
►III
Nemški apel na Italijo in Rušilo?
Nemčija bo po vesteh iz Berlina predlagala Italiji v smislu pogodbe vojaške razgovore, Rusiji pa posvetovanje o nadaljnjih ukrepih Ciano in Molotov bosta povabljena v Berlin
London, 13. okt s. Po poročilih iz Ber- ' lina izgleda, da se namerava sedaj po Chamberlainovem govoru nemška vlada obrniti za pomoč na Italijo in Rusijo. Predlagala bo Italiji vojaške razgovore v smislu italijansko-nemške pogodbe, Rusiji pa skupno posvetovanje o nadaljnjih ukrepib v smislu skupne nemško-ruske izjave o potrebi vzpostavitve miru.
Pri teh poročilih bo nemška vlada povabila v kratkem v Berlin italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, k? kar tudi ruskega zunanjega ministra Molotova in njegovega namestnika Potemkina. V nemških političnih krogih so danes izjavljali, da sedaj ni več čas za dinlomatske razgovore. temveč za aktivne korake.
Posveti pri Hitlerju
London, 13. okotbra s Pieko nevtralnih dižav prihaja iz Berlina poročilo da je imel kancelar Hitler snoči posvetovanja s svojmi najožjimi sotrudniki o pomenu Chamberlainovega govora v angleškem parlamentu. ' Hitler je baje ugotovil, da pomeni Chamberlainov govor jasno in odločno odklonitev njegovih predlogov 3ato so bili takoj sprejeti vsi potrebni ;klepi za nadaljevanje vojne. Bajf bodo sred vsem evakuirana vsa večja mesta ob 'enu.
New Vork, 13 okt s »Newyork Times« n »Ne\vyork Herald Tribune« obiavlja+a v velikih naslovih nad tekstom včeraj-^niega Chamberlainovega govora besede ki jih je baje snoči izrekal kancolar Hitler: »Vojna se sedaj začne zares.«
Odmev v nemškem
tis
Berlin, 13. okt' AA (DNB) »Nemška diplomatska in politična korespondenca« piše; Predsednik britanske vlade Chamberlain je naslikal dobro voljo, ki jo je nemški narod pokazal preko svojega voditelja nasproti britanskemu in francoskemu narodu, kot slabost. Voditelj rajha se je v popolnem pomenu te besede zavedal evropske odgovornosti po zmagoviti vojni na Poljskem in je večkrat potrpežljivo poudaril, da ie Nemčija pripravljena za mir. Toda predsednik angleške vlade je mislil da je prav. da sporoči Nemčiji in vsemu svetu odgovor, ki do*eza vrhunec žaljenja nemškega naroda in njegovega j vodstva Ista angleška politika, ki je s poroštvom Poljski povzročila celo vrsto iz-
zivanj, odkriva zdaj svoje cilje in izjavlja, da se noče odpovedati vojni, ki jo je izzvala. Češkoslovaško in poljsko državo, ki sta imeli nalogo Nemčijo žaliti in ji škodovati. proglaša Chamberlain kot žrtvi napada Anglija očitno misli, da je Poljska doživela napad, ker je učakala zasluženo usodo po svojem izzivanju. Namesto, da bi obžaloval usodo tisočev Nemcev, moških in žensk, ki so jih že pred začetkom sovražnosti pobili, pa pravi Chamberlain danes, da je zločin, če smo bombardirali poljske utrdbe in kaznovali izzivače
Chamberlain priznava da bo angleška politika na Vzhodu in v srcu Nemčije same še nadalje vzdrževala leglo neredov proti Nemčiji kakor mu tudi ni prav, da danes češki narod na Češkem in Morav-skem v miru opravlja svoie delo Čehi se tičejo Velike Britanije samo tedaj, če se jih more posluževati kot svojih kontinentalnih pomočnih čet Prav tako želi britanski imperializem iz istih vzrokov povedati svojo besedo o bodoči ureditvi Poljske.
Chamberlain se nadalje pritožuje proti nemški kršitvi besede ne pomisli pa da je Velika Britanija pred 21 leti. prav tako kakor danes, obljubljala časten mir, a je na kar najnesramnejši način prelomila svojo besedo. Nemški narod je gojil iskreno. a pogrešno željo da bi se sporazumel i Veliko Britanijo. Se več hotel je živeti r njo v prijateljstvu na nodlagi načela, da naj vsak narod doma neovirano opravlja svoje delo. Velika Britanija pa očito ne želi dobrega nemškemu narodu Polna zlobe sku?a nem«ki narod nonižati in ga nato uri",;ti. T"da preteklost ni še tako d^Ieč. da bi nemški narod no*a bil, kaj ga čaka nfi>(>ovih nasprotn:kov na zapadu. Nemški narod se je mnoro naučil iz zgodovine in ve. po kateri D"t> mora iti. d^ izjavi c>"tV svojih snvrfTjiikov. Anfrl;ia .i«" od'rlo-
r''» »»V^	1r! ,*o jn n«!,.,^;' **'*l«>r.
Berlin, 13 oktobra. A A. (DNB) Nemški tisk obširno komentira včerajšnje izjave angleškega predsednika vlade Chamberlaina v spodnjem domu Listi prinašajo poročila m komentarje pod velikimi naslovi čez celo stran. Naslovi so n. pr.: »Chamberlain odbil ponujeno nemško roko«. »Chamberlain hoče vojno« itd. Vsi soglasno trdijo, da je Chamberlainov govor nepomirljiv, ponosen in žaljiv. »Berliner Borsen Zeitung« piše, da je jasno, da se Chamberlain boji odgovornosti, ki jo je prevzel Njegovi argumenti, s pomočjo katerih hoče orevaliti odgovornost na Nemčijo. so zelo revni. Njegov govor vsebuje tira de o pravičnosti, varnosti in svobodi
nam Slovencem prineslo nove sreče, temveč da tudi ne bo oslabilo odpornosti države na zunaj. Ali je »popolna izgraditev« slovenske samostojnosti z gospodarskega in socialnega stališča Slovencem v prid, o tem, pravijo, naj nihče ne vprašuje. Narod ima dolžnost, da zagotovi eksistenco svojim članom in te dolžnosti se tudi slovenski narod seveda ne bo mogel odkrižati. Skrbi, ki jih mnogi v tem pogledu izražajo, so baje le izraz plašnosti in cinizma. Tržaški iredentisti da pred svetovno vojno niso nič izpraševali, kako bo živelo njihovo mesto, če izgubi zaledje velike monarhije. Zakaj bi si torej Slovenci lomili glave, kako bo, če ostanemo gospodarsko, politično ter kulturno samo na sebe navezani? Seveda, tržaški iredentisti so se naslanjali na ogromno moč zedinjenega italijanskega naroda in so sanjali o italijanskem
Trstu, ki bo izhodišče ne samo Avstrije, temveč Srednje Evrope na Jadransko morje in preko njega v Sredozemlje. Slovenci pa se pri politiki, ki nam jo priporočajo naši romantiki, smemo tolažiti, da nam bo v majhni domovini »prijetnejši občutek«.
Naš svet, ki politično razmišlja, bi si moral priti na čisto, da ne živimo v časih filozofskih idealov, temveč naj-krutejše realnosti. Obličje Evrope se spreminja in narodi na našem kontinentu nimajo svoje cene po višini svoje kulturne ravni in svoje civilizato-rične prizadevnosti, temveč odločilno vlogo igrata njihova zemlja in njihov geopolitični položaj. Obramba malih narodov ni v lepi ideji, da so mali narodi celo lahko boljši od velikih, temveč le v realnosti njihove stvarne obrambne volje in obrambne moči. Trdno smo prepričani, da se bo iz pro-
pasti. v katero danes pada, Evropa dvignila k novemu redu. Toda že danes vedo vsi mali narodi Evrope, da bodo v bodoče postavljeni pred nove dolžnosti in predvsem pred nove organizacijske probleme/ Svoje bodoče življenje si bodo morali urediti tako, da se bodo trajno zavarovali proti vsemopas-nostim z okrepitvijo in utrditvijo medsebojnih zvez in zlasti s poglobitvijo občutka svoje usodne povezanosti.
Ali naj nas v takem realnem položaju naša pot tu na slovanskem jugu vodi v drobitev in razkosavanje? Ali je naša bodočnost v zrahljanju naših medsebojnih zvez? Ali je naša moč v veri v skrbno iskane in z vnemo po-udarjane razlike, ali v delu za utrditev one skupnosti, ki nam jo je usoda in volja celokupnega našega naroda dala v ideji jugoslovenske skupnosti in usodne povezanosti?
narodov, zgodovina pa je pokazala, kako Anglija razume svobodo narodov, in kako še danes postopa z nevtralnimi državami. To dokazuje tudi versajski diktat, ki bi ga hoteli Chamberlain, Churchill in Eden ponovno oživeti. Oni zahtevajo od nas reparacij, ker smo proti njihovi volji pomagali, da se v Srednji in Vzhodni Evropi napravi red. Začetek in konec njihovega dokazovanja je v tem, da ne morejo imeti zaupanja do vlade Adolfa Hitlerja. Toda London in Pariz naj vzameta na znanje: ta vlada ima neomejeno zaupanje nemškega naroda, ker predstavlja ves nemški narod. To je glavno in odločilno. Videlo se bo, kako dolgo bosta Chamberlain in Daladier uživala zaupanje angleškega naroda in nesrečne francoske nacije.
»Volkischer Beobachter« naglaša: Chamberlain je v celoti sprejel Daladierovo tezo o garancijah in varnosti. Vodja Nemčije je dal v svojem govoru v Sport-Palastu že vnaprej odgovor na francoske in nemške trditve, ko je dejal: Delim prepričanje, da mora čas stalne nevarnosti prenehati. Obstajati mora možnost, da tudi nemški narod mirno živi v svojem življenjskem prostoru po svojih željah in svoji volji, ter da ga pri tem drugi ne ovirajo Chamberlain ni našel nobene besede, da bi odgovoril na to upravičeno zahtevo vodie Nemčije. Chamberlain jc v svoiem včerajšnjem govoru poda! samo nov dokaz, da on ni nosilec velike državne politike, temveč da je vodia onih I.iudi, ki jim je do tega. da se razdeli Nemčija na kose in uniči nemški narod.
»Frankfurter Zeitung« pravi: Chamberlain je izvršil svojo usodno izbiro Bodočnost bo pokazala, kateri imperij bo v vojni razpadel. Nemški narod sprejme odločitev angleške vlade na znanje, krepko odločen, da vztraja do konca. Anglija bo v kratkem naletela na odpor, kakršnega- še ni doživela v toku vse svoje zgodovine.
Stališče Italije
Rim, 13. okt. AA. (Reuter) Chamberlainov govor ni iznenadil rimskih krogov, ker so že po Hitlerjevem govoru v rajh-stagu pričakovali, da bo Velika Britanija zavzela tako stališče.
Nevv York, 13. okt. s. Po poročilih iz Rima smatrajo v italijanskih političnih krogih, da se mednarodni položaj po Chamberlainovem govoru ni izpremenil, da pa daje nekaj upanja na možnost posredovanja za mir. Slej ko prej pa ne na>-merava pod vzeti Italija nobene iniciative v sedanjem položaju. Mussolini bi bil pripravljen podpreti samo tako akcijo za mir, ki bi dajala izglede na uspeh.
Rim, 13. okt. br. »Popolo d' Italia« piše, da Chamberlain v načelu ne odklanja mirovnih pogajanj, vendar pa Angleži zahtevajo, da se morajo eventualna pogajanja vršiti na zavezniški mirovni osnovi. Važno je tudi, česar Chamberlain ni dejal. Sem spada Rusija, ki je ni niti omenil. To bi se lahko razumelo tako, kakor da Anglija Rusom ni prav nič zamerila tega, kar so v zadnjem času storili. Turinska »Stam-pa«, ugotavlja da Chamberlain prav tako kakor pred dnevi Daladier ni zaprl vseh vrat za seboj.
Anglija ne misli ustanovili tujske legije
London, 13. okt. s. Vojni minister Hore Belisha je izjavil danes v parlamentu, da se lahko vsak tuj državljan v Angliji, ki to želi, prijavi za službo v angleški vojski
i Vlac-a pa ni namerava ustanoviti tujske le-
I gije.
\
Finci drugič v Kremlju
Ruski predlogi, ki uradno še niso znani, omogočajo
nadaljnje razgovore
Moskva, 13. okt. s. Finska delegacija je imela danes ob 14. drugi razgovor z ruskimi državniki v Kremlju.
Helsinki, 13. okt. s. Uradna izjava finske vlade, ki je bila popoldne objavljena, pravi, da je položaj resen, toda ruski predlogi Finski so takega značaja, da omogočajo nadaljnje razgovore.
Helsinki, 13. okt. z. O zahtevah, ki jih je postavila Rusija Finski, ni zaenkrat še nobenih uradnih poročil. Za jutri dopoldne je sklicana seja zunanjepolitičnega odbora parlamenta, na kateri bo zunanji minister podal zaupne informacije in obvestil odbor o dosedanjih razgovorih finske delegacije v Moskvi. Napetost na Finskem je dosegla vrhunec. Mobilizacija se pospešeno nadaljuje ter ima Finska sedaj pod orožjem že četrt milijona vojakov. Zasedena je vsa meja proti Rusiji, prav tako pa tudi vse strategično važne točke ob južni obali. Vsa večja mesta so že evakuirana.
Z velikim zadovoljstvom je bila sprejeta vest o kolektivni demarši skandinavskih držav v Moskvi, s čimer je podčrtana solidarnost teh držav s Finsko, ker se čutijo vse skandinavske države ogrožene, če bi prišla tudi Finska pod vpliv in kontrolo Rusije na način, kakor se je to zgodilo z baltiškimi državami. Kar se tiče Aaland-skih otokov, je švedska vlada obvestila finsko vlado, da ne bi mogla pristati niti na rusko oporišče na teh otokih, niti na njihovo utrditev, ker bi to predstavljalo ogražanje švedske.
London, 13. okt. s. Po poročilih iz dobro informiranih virov je glavna ruska zahteva napram Finski utrditev Aalandskih otokov s strani Rusije.
Helsinki, 13. oktobra, s. Predlogi, ki jih stavlja ruska vlada finski vladi, so bili snoči sporočeni v Helsinke. Danes popoldne je prejela finska delegacija v Moskvi odgovor od svoje vlade. Zvečer bo imela v Kremlju nov razgovor z zunanjim ministrom Molotovom. V finskih uradnih krogih izjavljajo samo, da so ruske zahteve primeroma zmerne in izražajo optimizem glede rezultata razgovorov, vendar je Finska podvzela nove varnostne mere.
Sestanek vladarjev severnih držav
Stockholm, 13. okt. s. Švedski kralj Gustav je povabil za prihodnjo sredo na konferenco v Stockholm norveškega kralja Haakona, danskega kralja Kristijana in predsednika finske republike Kaila. Vsi so vabilo sprejeli. Vladarje bodo najbrže spremljali zunanji ministri.
Ameriška demarša
v Moskvi
Washington, 13. okt. s. Na konferenci tiska je izjavil danes predsednik Roosevelt, da ameriška vlada ni izvršila nobenega pritiska na rusko vlado glede ruskih pogajanj s Finsko, temveč da je ameriški poslanik izročil zunanjemu ministru Mo-lotovu samo osebni Rooseveltov apel, na
predsednika Sovjetske unije Kalinlna. Nadalje je sporočil, da nima še nobenega direktnega sporočila, da Hitler pričakuje posredovanja Zedinjenih držav za mir. Nadaljnja pojasnila je Roosevelt odklonil.
Moratorij za vojne obveznike
Helsinki, 13. okt. br. Davi je pravosodni minister Josavara podal ostavko. Za novega pravosodnega ministra je bil takoj imenovan Kongom, a za ministra brez portfelja podpredsednik finskega državnega sveta Bora.
Vlada je danes odredila moratorij za vse vojne obveznike, ki so morali pod orožje. Moratorij bo veljal tudi za davke, ki ne
presegajo letno 8000 finskih mark. ★
Litva bo zahtevala Suvalki in okrožje?
Helsinki, 13. okt. z. Po poročilih iz Rige je glasilo litovske vlade objavilo danes senzacionalno vest, da bo LHva po vrnitvi Vil-ne zahtevala od Nemčije tudi vrnitev Su-valkija in vsega okrožja, ki ga je okupirala Nemčija med Litvo in Vzhodno Prusijo. Diplomatske priprave za pogajanja z Nemčijo so že v teku. Litvi je v tem pogledu zagotovljena vsa podpora Rusije, zaradi česar domnevajo, da se Nemčija tej zahtevi ne bo mogla upirati. Vest je izzvala v diplomatskih krogih veliko pozornost in vidijo v tem dokaz, da skuša sedaj tudi Litva do skrajnosti izkoristiti položaj, ki je nastal z vdorom Rusije v vzhodno Evropo. V sedanjem položaju se bo Nemčija le težko uprla želji Rusije, da ugodi 1'tovsk' zahtevi, ker je Nemčija bolj ko kdaj poprej navezana na podporo Rusije.
Letonski prezident
o pogodbi z Rusijo
Riga, 13. okt s. Letonski državni predsednik Ulmanis je v govoru po radiu izjavil, da vsebuje rusko-letonska pogodba izredna določila, ki pa odgovarjajo sedanjemu napetemu mednarodnemu položaju. Ruska vojska bo na Letonskem branila one postojanke, ki jih letonska vojska sama ne bi mogla ščititi. Niti Rusija niti Letonska se nočeta vmešavati v medsebojne notranje zadeve.
★
Razgovori s Turčijo končani
Moskva, 13. okt. s Turški zunanji minister Saradzoglu je danes ob 17. moskovskega časa odšel v Kremelj. Agencija Ex-change Telegrapb javlja, da v krogih turškega poslaništva pričakujejo za zvečer podpisa turško-ruske pogodbe.
London, 13 okt s Iz Moskve poročajo, da odpotuje turški zunanji minister Saradzoglu jutri iz Moskve nazaj v Ankaro. Iz tega sklepajo, da je bila rusko-turška pogodba že podpisana.
fiške
pošiljal® v Gdinjo
Nemški predlog za podaljšanje izselitvenega roka sta estonska in letonska vlada odklonili
London, 13. oktobra. AA. (Reuter). Dopisnik »Timesa« iz Rige poroča, da sta vladi Estonije in Letonske odklonili nemški predlog, da bi se rok za vrnitev Nemcev v Nemčijo podaljšal do 1. 1940. Nemce iz Estonije in Letonije pošiljajo v Gdinjo. Med repatriiranimi Nemci je tudi admiral baron Salza, bivši glavni poveljnik estonske mornarice. Poročila iz neuradnih virov pravijo, da je za Nemčijo optiral tudi admiral grof Kaiserling, svoječasni poveljnik letonske mornarice in se je že kot ruski pomorski častnik udeležil rusko-japonske vojne I. 1905. Dopisnik pravi dalje, da je preseljevanje Nemcev izzvalo precejšnje težave pri zakoncih v mešanih zakonih, ki sedaj zahtevajo ločitev, zaradi česar je nujno potrebno, da sodišče odloči glede otrok.
London, 13. oktobra. AA. (Reuter). Dopisnik »Timesa« iz Rige trdi, da namerava Litva po še nepotrjenih vesteh zahtevati
od Nemčije vrnitev Memela. obenem pa nudi Nemčiji repatrrranje Nemcev po primeru Estonije in Letonske.
Riga, 13. okt. z. Pogajanja za izselitev Nemcev iz Letonske še niso zaključena. Letonska vlada je stavila zelo stroge pogoje. Odločno se je uprla nemški zahtevi, da bi se opcijska pravica podaljšala do 31. marca prihodnjega leta Letonska zahteva v smislu sporazuma z Rusijo, da se morajo Nemci izseliti najkasneje v teku enega meseca.
Izselitev Nemcev iz Italije
Rim, 13 oktobra. AA (Reuter). Konfe renca glede izselitve nemške manjšine iz Italije je bila včeraj v Tremezzu ob jezeru Como. Konference so se udeležili šef nemške Gestapo Mimmler, šef italijanske policije Bocchini ter prefekta iz Bolzana in Reke.
irna noč na zapadu
Manjši nemški napadi so bili takoj odbiti
Pariz, 13. okt br Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 79. vojno poročilo:
Noč je potekla sorazmerno mirno na vseh predelih fronte. Le nekaj napadov sovražnih izvidniških oddelkov v smeri proti Warndtskemu gozdu je bilo odbitih.
Pariz, 13. okt br Snočnji in ponočni napadi nemških prednjih oddelkov na francoske po?tojanke severno od V/arndt-skega gozda, ki so bili odbiti, kakor pravi današn;e jutranje vojno poročilo, so znova očitno pokazali da Nemcem francoski pritisk na industrijski center v Posaarju.. ki se izvaja kar s treh strani, ni po volji A njihovi poskusi, da bi Francoze potisnili nazaj na druge stran tega gozda, zlepa ne bodo uspešni. Gozd sam je za Francoze najugodnejše oporišče. Južno od Saarbru-ckena jih leči od tega mesta le še nekaj trdnjavskih objektov na griču Sv. Arnu-alda, ki spadajo že v okvir Siegfriedove linije.
Zanimive podrobnosti o včerajšnjih bojih je danes objavil vojaški poročevalec agencije Reuter, ki je ugotovil, da so Nemci v zadnjih dveh dneh skušali z zapornim ognjem doseči nekaj uspehov Njihove baterije so na določenem sektorju fronte z vso silo obstrelievale tri njegove dele. a na četrtem je medtem nemška pehota pričela prodirati proti francoskim postojankam, ki spričo take taktike niso mo?le biti oiačene Tik. preden «o «»	r>-'bT?*«»l« franco-
skim rovom, je nemško topništvo posamez
ne postojanke kar zasulo z ognjem Toda tudi ta taktika se ni obnesla. Posebno se je to izkazalo v zadnjih bojih ob Mozeli. Francoske čete so se umaknile v notranje predele svojih kavern, ko je obstreljevanje ponehalo, pa so se spet pojavile v strelskih pozicijah in z ostrim ognjem ter salvami svojih ročnih granat pregnale nasprotnika, ki se je že lotil žičnih ovir pred postojankami. Nemci na ta način niso dosegli ne le nikakih teritorialnih uspehov, nego so imeli povrh še znatne izgube.
Dve nemški podmornici uničeni
London, 13 okt. s. Admiraliteta je ob 21. objavila sledeči komunike:
Današnji dan je bil nesrečen za sovražne podmornice. Dve sta bili uničeni. Nekaj preživelih članov posadk je bil rešenih.
Nemško poročilo
Berlin, 13. okt. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča:
Na Poljskem so končani premiki nemških čet do nemško-sovjetske demarkacijske črte.
Na francoskem bojišču Krajevna delavnost topništva in izvidniških enot kakor v preteklih dneh. Francozi so včer?»' pognali v zrak mostove na Renu pri \\infr« dorfu, Breisachu in Neuenburgu.
Hitler po jde v kratkem na zapadno fronto
Amsterdam, 13. okt. s. Holandsko časopisje poroča, da pride kancelar Hitler v kratkem na zapadno fronto. V Aachenu in Diisseldorfu so bila izdana navodila za morebitno evakuacijo prebivalstva.
Peta lista angleških
letalskih izgub
London, 13. okt. s. Peta lista izgub angleškega letalskega ministrstva izkazuje
32 mrtvih in 15 pogrešanih.
Seja francoske vlade
Pariz, 13. okt. br. Francoska vlada je imela danes dopoldne v Elizejski palači pod vodstvom prezidenta republike Lebru-na sejo, ki je bil o njej izdan naslednji uradni komunike: Večji del seje je bil posvečen ekspozeju ministrskega predsednika o splošnem mednarodnem in vojaškem položaju. Prezident Lebrun je nato ugotovil, da je ministrski svet soglasno sprejel poročilo predsednika vlade, ter se je Daladieru zahvalil za njegov poslednji govor po radiu, s katerim je s toliko jasnostjo in odločnostjo podal izraza enotnim nazorom in enotni volji francoskega naroda.
Za tem je minister za blokado Pernot. ki se je pravkar vrnil iz Londona, poročal o svojih tamkajšnjih razgovorih in ukrepih, o katerih so se v Londonu dogovorili glede sodelovanja Velike Britanije in Francije v gospodarski vojni.
Minister za koordinacijo oboroževanja ter kmetijski minister sta poročala o ukrepih. ki so bili deloma že izdani, a deloma še bodo in po katerih se bo francoski voini industriji, kakor tudi kmetijstvu zagotovilo zadostno število delovnih moči.
Ekspoze francoskega
letalskega ministra
Pariz, 13. oktobra. AA Letalski minister Guy la Chambre je poročal včeraj pred letalskim odborom poslanske zbornice o vladnih ukrepih v tovarnah in podjetjih, ki jih je država vzela v svoje roke, da poveča ritem produkcije, in o odobrenih dispozicijah za izvežbanje pilotov. Delovni tempo pri gradnji letal presega po zaslugi izurjenosti strokovnega osebja in kljub motnjam, nastalim zaradi mobilizacije, celo najbolj optimistične napovedi. Minister je mimogrede omenil vlogo, ki jo je igralo nemško letalstvo na Poljskem in spomnil na sodelovanje oklopnih divizij z letali, ki so onemogočila oskrbo poljske vojske z živežem in strelivom. Posebno je podčrtali pomen akcije za uničenje sovražnega letalstva z bombardiranjem letališč. Izgube nemškega letalstva v vojni proti Poljski kljub temu, da so sorazmerno velike. ne tvorijo več kakor 8 do 10 odstotkov spričo velikega števila letal, ki so nastopila.
Dalje je minister obrazložil bistvene karakteristike programa za izdelovanje vojnih potrebščin in programa za nakup materiala v tujini ter orisal letalske operacije v prvih petih tednih vojne Bilanco teh operacij so člani vlade sprejeli kot bleste-čo in bodrilno v vseh ozirih Francosko letalstvo tako po spretnosti svojih pilotov kakor po kakovosti materiala v celoti upravičuje zaupanje vrhovnega poveljstva in države.
ChurchiU na delu
London, 13. oktobra. AA. (Havas) Aktivnost angleškega mornariškega ministrstva presega vse, kar se je dosedaj moglo misliti. Moški in žene delajo podnevi in ponoči, da bi povečali število topov, bomb in jeklenih delov vsake vrste, ki so potrebni za letala in oklopnice. V enem izmed glavnih industrijskih središč delajo noč in dan ter je zaposlenih 90.000 delavcev in delavk. Ena izmed delavnic je tako velika, da bi dve ladji velikosti »Queen Mary« mogli stati druga ob drugi, pa bi prostor še zmerom ne bil izpolnjen. Malo dalje od
te dvorane se nahaja električna peč, ki je največja v Evropi. Ta peč porabi 23.000 električnih enot in obdela naenkrat 70 ton kovine. Ogromna stiskalnica 6.000 ton obdeluje stotine ton razbeljenega jekla do štirih čevljev debeline. Sedanja potrošnja energije v vaeh tovarnah je trikrat večja kakor v mirnem času.
Chamberlain bo danes govoril po radiu
London. 13. okt. s. Ministrski predsednik Chamberlain bo jutri po radiu govoril angleškemu narodu.
Lloyd George opustil svojo mirovno akcijo
London, 13. okt. br. Znano je, da je Lloyd George v okviru posebnega mirovnega akcijskega odbora pričel akcijo za obnovo miru. Napovedano je bilo, da bo imel na zborovanju, ki ga bo priredil ta odbor, velik pacifistični govor. Davi pa je bil njegov govor nenadoma odpovedan. Lloyd George je izjavil, da spričo odločnega stališča, ki ga je zavzel ministrski predsednik Chamberlain na včerajšnji seji spodnjega doma, uvideva, da bi bilo nadaljevanje njegove akcije nele nesmiselno, nego tudi v nasprotju z državnimi interesi.
V Angliji letos ne bo proslave 11. novembra
London, 12. oktobra. AA (Havas) Angleški kralj je izjavil, da zaradi sovražnosti ne bo letos 11. novembra ceremonije, ki se je vršila na ta dan v spomin na sklenjeno premirje po svetovni vojni.
Ameriška vojna letala za Anglijo
Washington, 13. oktobra. AA. (Štefani). Pričakujejo samo še ukinitev prepovedi za izvoz orožja, nakar bo v Veliko Britanio takoj poslanih 60 letal tipa Lokhad, ki so že izdelana. To bo prva partija od 290 letal, ki jih je Anglija naročila v Ameriki.
Ameriška vlada naročila 8.000 tankov
Washington, 13. okt. br. Vojno ministrstvo je pripravilo dekret po katerem bo pri ameriških tovarnah avtomobilov naročenih 8000 tankov in drugih oklopnih motoriziranih vozov. Dobavni rok za ta vozila bo zelo kratek. Deloma jih bode rabile tudi žc ameriške pomožne čete, ki bodo imele še to zimo velike manevre v zapadnih državah.
Kanadsko vojno posojilo
Otava, 13. okt br. Kanadski finančni minister je danes izjavil novinarjem, da je bilo kanadsko vojno posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev v celoti podpisano. Posojilo se bo obrestovalo po 2% in bo služilo za razne vojne dobave.
Praktična izvedba vseameriške deklaracije
Panama, 13. okt. br. Odbor panameriške unije bo imel prihodnji teden sejo. na kateri bodo razpravljali o praktični izvedbi nekaterih določb panameriške ncvtralnost-ne deklaracije. Med drugim bodo sklepali tudi o ustanovitvi posebnih delcgacij unije, ki bodo v posameznih ameriških državah nadzorovale izvajanje določb ncvtralnostne deklaracije.
*
Odnošaji med Anglijo in Španijo
Gibraltar, 12. okt br. Politični odnošaji med Anglijo in Španijo so se v zadnjem času znatno zboljšali. V veliki meri je k temu pripomogla utrditev angleško-portu-galskega zavezništva Pred kratkim je vojaški guverner Algecirasa general Moreno. obiskal angleškega guvernerja v Gibraltarju. Danes mu je ta vrnil obisk.
Gospodarska vojna
šest manjših nemških podmornic v mehiškem vodovju
Wa»hington, 13. okt. s. Po poročilih z Deviških otokov so v Karibskem morju (Mehika) opazili šest manjših nemških podmornic. Mislijo, da jih z gorivom in drugimi potrebščinami preskrbuje večja nemška podmornica ponoči.
LOndon, 13. okt. s. Nemška podmornica je napadla in potopila angleški par- ; nik »Herenspool« (5200 ton). Posadka se je rešila na neki amer ški parnik.
L°ndon, 13. okt. s. Nemški parnik »Cap Norte« (13.615), ki ga je zajela angleška vojna mornarica, je plul pod švedsko zastavo in pod imenom »Ancona«. Parnik je bil tudi preslikan. Odplul je 17. septembra iz Pernambuca ter je hotel doseči Vladivostok. Para k je vozil večje količine živil in 2.500 ton petroleja.
Kodani, 13. okt. s. Dve nemški vojni letali sta se pojavMi nad danskimi teritorialnimi vodami. Neki danski parnik ju
Kriza v japonski vladi
Odstop zunanjega ministra admirala Nomure, ki ga je povzročila ostavka 110 funkcionarjev zun. ministrstva
Tokio, 13. oktobra, br. Pol žaj. ki je nastal spričo kolektivne ostavke 110 funkcio narjev zunanjega ministrstva, ki so jo podali zaradi tega, ker ne soglašajo z ustanovitvijo posebnega ministrstva za zunanjo trgovino, ki naj bi prevzelo trgovinske agende, kolikor so spadale doslej v delokrog zunanjega ministrstva, se je še bolj poostril, ko so se z uradniki ministrstva so-lidarizirali še nekateri japonski konzularni in diplomatski funkcionarji v inozemstvu. Privatni svet mikada, ki bi se moral sestati že v ponedeljek, da uredi to zadevo, je za tri dni odgodil svojo sejo. Kriza se je medtem tako zeio poostrila, da je nastala nevarnost, da bo dele zunanjega ministrstva docela zastalo in da bodo nastale tudi velike težave v poslovanju japonskih diplomatskih zastopstev v tujini.
Zunanji minister admiral Nomura je spričo tega davi podal ostavko, ker očitno ni mogel več braniti svoje avtoritete nasproti
je obstreljeval, nakar stva letali pobegnili.
Neka danska ladja je na odprtem morju rešila štiri nemške letalce, ki so izjavili, da so radi defekta na letalu morali pristati na morju.
London, 13. okt. br. O nemški ladji »Cap Norte«, ki so jo angleške vojne ladje prve dni oktobra zajele v južnem Atlantiku, so bile danes objavljene nekatere nove podrobnosti. 13.615 tonski parnik je imel skupno natovorjenega 5461 ton blaga, med drugim 3000 ton žita, mnogo sladkorja, kave, konzerviranega mesa in drugih življenjskih potrebščin. Kolikor je bilo doslej mogoče ugotoviti, je »Cap Norte« služil kot oskrbovalna ladja za neko nemško vojno ladjo, najbrže za nemško križarko »Admiral Scheer«, ki so jo pred kratkim opazili na južnem Atlantskem oceanu. Angleška admiraliteta je sedaj pripravila vse potrebne načrte, da se tu "M ^»mSka vojna ladja zajame.
nameščenstvu. Bil je šele 19 dni zunanji minister in prav na njegovo pobudo naj bi se bilo ustvarilo ministrstvo za zunanjo trgovino. Zaman so skušali nekateri najuglednejši japonski politiki in diplomati, kakor Sato, Ošiava in drugi posredovati. Danes je tudi zastopnik zunanjega ministrstva, ki običajno v njegovem imenu daje izjave in informacije, izjavil domačim in tujim novinarjem, da je podal ostavko na svoj položaj, ker se prav tako solidarizira z ostalimi funkcionarji zunanjega ministrstva.
140 žrtev železniške
nesreče na Japonskem
Tokio, 13. oktobra. AA. Blizu Tokia pri mestecu Niku se je včeraj pripetila huda železniška nesreča. Neki električni vlak se je iztiril in zdrvel čez nasip v reko. V prvih jutranjih urah so prt	r reke 20 mrtvih in 120 ranjenih. i
Beležke
Preloženi seji JNS in OJNS v Celju
Iz banovinskega tajništva JNS poročajo:
Seji JNS in OJNS, ki bi morali biti to nedeljo ob 11. dopoldne v klubovi sobi Celjskega doma v Celju, sta zaradi zadržanosti gg. dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja preloženi na nedeljo, 22. t. m. Seji bosta ob istem času in v istem lokalu. Vse povabljene člane obeh odborov prosimo, da vzamejo to obvestilo na znanje.
Konference JNS v Bosni
V	četrtek zvečer je bila v Sarajevu konferenca mestnega odbora JNS, včeraj pa konferenca JNS za sarajevsko okolico. Na obeh so govorili podpredsednik stranke Jovo Banjanin, bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič in nekateri bivši narodni poslanci. Podpredsednik Banjanin je včeraj odpotoval v Banjaluko, kjer bo danes konferenca banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino, dočim bo Bogoljub Jevtič obiskal posamezne kraje v sarajevskem okrožju.
Senatske volitve
na Hrvatskem
V	četrtek zvečer je bila v prostorih uredništva »Hrvatskega dnevnika« konferenca, ki so se je udeležili voditelji obeh strank Kmetsko-dcmokratske koalicije. Razpravljali so o splošnem političnem položaju. Dr. Maček je ob tej priliki sporočil, kaj je bilo v Beogradu izvršenega za prenos pristojnosti od raznih ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Razpravljali so tudi o bližnjih volitvah v senat. Hrvatska voli 13 senatorjev. KDK bo postavila skupno kandidatno listo in sicer HSS 10 kandidatov, SDS pa 3 kandidate. Doslej še ni znano ali bo postavila na Hrvatskem kandidate za volitve v senat tudi JRZ.
Pomen volitev v narodno skupščino
Vilderjeva »Nova riječ« objavlja pod naslovom »čim preje volitve« članek, v katerem dokazuje potrebo, da se kolikor mogoče kmalu izvedejo volitve v narodno skupščino, članek se končuje z naslednjo ugotovitvijo:
»Danes mora biti naša skupna skrb spraviti v normalni tir in tek vse podzemske struje, ki zanašajo danes med ljudstvo nemir in nezadovoljstvo. Razpis volitev v narodno skupščino naravno ne bo tisti čudoviti lek, ki bi preko noči odstranil vse bolezni in hibe našega notranje-politične-ga življenja. Gotovo pa bo ventil za resnično pomirjenje strasti ter bo omogočil točno oceno stvarnega stanja. Razpis volitev pa bi tudi pokazal, kje so še danes osredotočene neizrabljene narodne sile, ki bi se morale pritegniti k velikemu poslu kon-solidiranja naših notranjih prilik. Z novo narodno skupščino bi dobili avtoriteto, ki bi izhajala neposredno iz naše narodne in državne skupnosti. Sedaj je še čas, ker je še med narodom zdrav nagon in zdravo razsojanje.«
Premestitev železniških direkcij iz Beograda
Beograjski listi sporočajo, da je prometni minister odredil preselitev obeh železniških direkcij iz Beograda. Beograd je imel že od nekdaj poleg generalne tudi oblastno direkcijo državnih železnic, v katere delokrog so spadale predvsem železnice v Srbiji in Južni Srbiji. Vojvodinske železnice so imele do letošnje pomladi svojo direkcijo v Subotici, potem pa je bila direkcija premeščena v Becgrad. Dobila je naziv »Direkcija Beograd—sever«, dočim se je stara beograjski direkcija prej imenovala »Beograd—jug«. Sedaj bo prva direkcija premeščena v Novi Sad. druga pa v Niš. Obe mesti sta se za to že dolgo potegovali in se obvezali tudi k razmeroma velikim prispevkom. Preselitev bo izvedena do prihodnje pomladi.
Glavni odbor
zesuljoradmkov
Srbski zemljoradniki, ki so v vladi zastopani po kmetijskem ministru dr. ču-briloviču, so postali poslednje čase zelo agilni. V Beogradu je zasedal glavni odbor zemljoradniške stranke pod predsedstvom dr. Milana Gavriloviča in razpravljal o političnem položaju. Sklenjeno je bilo med drugim izvesti temeljito reorganizacijo cele stranke, in z delom pričeti naj-prvo v vrbaski banovini. Dalje je glavni odbor potrdil izvolitev novega banovinskega odbora zemljoradniške stranke v vardarski banovini.
Spojitev fašistične milice z italijansko vojsko
V	svojem govoru fašističnim predstavnikom iz Genove je Mussolini napovedal spojitev fašistične milice z redno vojsko. Spojitev se je začela izvajati deloma že poprej, sedaj pa bo zadela vseh 142 bataljonov fašistične milice. Posledica bo popolna strnitev vseh italijanskih oboroženih sil.
Fašistična milica, ki se rekrutira in prostovoljcev, pooseblja fašistično revolucijo in je do abesinske vojne opravljala v glavnem več ali manj posle civilne uprave. Vojaško pa jo je Mussolini preizkusil a* abesinskih in španskih tleh. kjer je predstavljala vojaški duh fašistične Italije. Redna vojska, organizirana po prejšnjih pravilnikih, pa predstavlja italijansko vojaško tradicijo. Sedaj sta obe združeni v eno celoto. Pred kratkim je bilo izenačeno tudi plačevanje vojakov in miličnikov na osnovi ene lire dnevno. Kako bodo posamezni bataljoni milice razdeljeni na ar-madne zbore in h katerim regimentom bodo dodeljeni, še ni znano.
Tisov sorodnik — slovaški poslanik v Moskvi
Kakor doznava praški »Der Neue Tag«, organ rajhovskega protektorja na češkem in Moravskem, so v Bratislavi v teku priprave za ureditev diplomatskih odnošajev med Slovaško in Rusijo. Slovaška bo v kratkem imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Moskvi. Kakor poroča navedeni list, bo imenovan na to mesto Vranjo Tiso, sorodnik ministrskega predsednika msgr. Tisa.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplejše bo. Pretežno bo oblačno, tu pa tam dež na severni polovici, zlasti pa v zapadnih krajih.
podarstvo
Koordiniranje gospodarske politike države in Danovine Hrvatske
Izjava trgovinskega ministra dr. Andresa
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivo Andres je včeraj sprejei predstavnike tiska in jim dal naslednjo izjavo:
Kakor je bilo že včeraj objavljeno, je sestavljeno besedilo uredbe o prenosu kompetenc ministrstva za trgovino in industrijo na bansko oblast banovine Hrvatske. Urediti je treba dvoje vprašanj: 1. vprašanje razmejitve pristojnosti med državno skupnostjo in banovino v poslih trgovine in industrije in 2. vprašanje reorganizacije tistih poslov, ki ostanejo v pristojnosti državne skupnosti, to je zunanje trgovine Prvo delo je končano V nizu uredb, s katerimi se mora izvesti sporazum od 26 avgusta, je bila ta uredba zvezana z najtežjimi vprašanji. Pristojnost v gospodarskih poslih (v kmetijstvu, gozdarstvu in rudarski industriji, v obrtništvu, bankarstvu in trgovini), se prenaša po ajredbi o banovini Hrvatski z državne ekupnosti na banovino, zunanja trgovina pa ostane skupna, da se zagotovi enotnost carinskega in trgovinskega področja. Nastalo je namreč vprašanje, kako naj se ohrani enotnost trgovinskega področja, če se notranja trgovinska politika ne vodi več iz enega središča. To obsežno in morda najtežje vprašanje, ki ga postavlja uredba, je bilo treba rešiti pri prenosu kompetenc na bansko oblast. V strokovnih razpravah med pristojnimi činitelji je bilo treba proučiti kompleks gospodarskih odnošajev, da bi se našla rešitev, ki bi ustrezala intereso mskupnosti, istočasno pa ne bi okrnila pravic, ki so priznane banovini. To rešitev smo našli v koordiniranju gospodarske politike državne skupnosti in bsnovine, ki se bo izvajala po novoustanovljenem sveta za gospodarsko politiko pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ta rešitev dopušča, da se brez škode za skupne interese prenese na banovino pristojnost glede vseh poslov trgovinskega ministrstva, razen zunanje trgovine.
Razume se, da so gotove ustanove trgovinskega ministrstva, ki izvajajo mednarodne konvencije, kakor so uprava za zaščito industrijske svojine, osrednja uprava za mere in ute?i, stalna komisija za opojne droge, prepuščene državni skupnosti, prilagoditi pa se morajo novi državni ureditvi
Uredba bo v prihodnjih dneh objavljena in dokazuje, da moreta dobra volja in lo-alno sodelovanje uspešno obvladati tudi naj tež i e in najbolj občutljive posle.
Direkcija za zunanjo trgovino
Ugoden zaključek dela za prenos pristojnosti nam sedaj dovoljuje, da se še boli posvetimo preureditvi tistih poslov, ki ostanejo še naprej v pristojnosti državne skupnosti. Tu mislim v glavnem na zunanjo trgovino Preosnova poslov zunanje trgovine ie potrebna zaradi nove državne ur -ditve kakor tudi zaradi sedanjih izjemnih razmer v mednarodni trgovini Vodstvo teh poslov je daleč od tega da bi bilo zadovoljivo Sporazum od 26 avgusta je prepustil posle zunanje trgovine v državni skupnosti Zato ni razloga, da bi se ti posli v samem Beogradu vodii! na šestih ali sedmih mestih Morajo se zbrati na enem mestu tako da se uprava zunanje trgovine združi V sodelovanju s svojim po-
močnikom dr Obradovičem sem sestavil načrt za ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino, ki bo služil kot osnova za razpravo o dokončni ureditvi tega vprašanja. Anketo o tem sem že sklical za 23. oktober. Moja želja je, da porabim to priliko in revidiram režim zunanje politike. Sedanji režim izvoza in uvoza je nastal parcialno po potrebah posameznih trenutkov. Odtod vtis nepovezanosti in odvišnih kontrolnih ukrepov Ustanovitev direkcije za zunanjo trgovino zahteva že sama po sebi nekatere reforme v režimu izvoza in uvoza Te reforme se bodo izvedle s posameznimi ured bami, pri čemer pa se ne smemo prenagliti.
Še nekaj naj omenim v zvezi z direkcijo za zunanjo trgovino: Prvi načrt o direkciji še ni bil izdelan, ko so me preplavili s prošnjami za namestitve v direkciji. Rad b; poudaril, da bo direkcija v začetku delala z že formiranim strokovnim osebjem v ministrstvu in v njegovih ustanovah, novo osebje pa se bo sprejemalo po proračunskih možnostih, ki bodo še prišle, in sicer po natečaju, ki bo pravočasno objavljen
Pogajanja z Nemčijo in Grčijo
Na vprašanje časnikarjev, kaj je s trgovinskimi pogajanji z nemško in grško delegacijo, je minister odgovoril, da so pogajanja z obema delegacijama že pri koncu. Nadejam se, da bo sporazum z Nemčijo že v začetku prihodnjega tedna podpisan. Ta sporazum oziroma protokol o zasedanju stalnega jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora bo obsegal vsa vprašanja, ki tudi normalno pridejo v te protokole in tvorijo neko vrsto načrta izmenjave med našo kraljevino in Nemčijo. Vsa važnejša vprašanja našega izvoza v Nemčijo kakor tudi našega uvoza iz Nemčije so v glavnem rešena Lahko rečem, da je načelo ravnotežja pri izmenjavi popolnoma zagotovljeno in da se lahko pričakuje ugoden razvoj naše trgovine z Nemčijo.
V pogajanjih ? grško delegacijo so nastopile nekatere težave. Grki so zahtevali zmanjšanje odstotka v svobodnih devizah za plačilo našega izvoza, od 35 na 20%, kar pomeni povečanje odstotka kompenzacij od 65 na 80%. V tej zvezi je nastalo vprašanje ravnotežja med našim izvozom z uvozom v prometu z Grčijo. Naša delegacija skuša zagotoviti to ravnotežje, ki je za nas osnovna skrb Mislim, da bo tudi v tem pogledu prišlo v nekaj dneh do sporazuma.
Pogajanja z Italijo
Končno so pred durmi tudi še druga trgovinska pogajanja. Z italijanske strani je najavljen prihod g Masija, generalnega ravnatelja italijanskega ministrstva za zunanjo trgovino in valute Imel bo nalogo, ugotoviti z nami načrt za izvedbo zadnjega trgovinskega sporazuma z dne 3 avgusta 1939 Po drugi strani pa se lahko za najbližji čas pričakujejo tudi pogajanja s Francijo in Madžarsko. Namen teh pogajanj bi bil da se odstranijo težkoče, ki so se zaradi izjemnih razmer pojavile pri izmenjavi blaga med našo državo in imenovanima državama.
Delegacija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za banovino Hrvatsko
V ponedeljek 16. t. m. bo pričela v Zagrebu poslovati delegacija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za banovino Hrvatsko, in sicer v palači Matice hrvatskih obrtnikov (Ilica 49). Na predlog bana banovine Hrvatske je trgovinski mm-ster dr. Andres na osnovi čl. 1 točke 1. uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine izdal odlok, da se pri delegaciji ustanovi strokovni posvetovalni odbor. Obenem je trgovinski minister imenoval naslednje člane tega posvetovalnega odbora: dr. Dragutin Toth. ravnatelj Gospodarske sloge v Zagrebu: dr Rudolf Bičanič, upravnik zavoda za proučevanje kmetijskega in narodnega gospodarstva« v Zagrebu; dr Stjepan Poštic predsednik Osrednjega saveza hrvatskih seljačkih zadrug v Zagrebu; dr Silvestar Djunio. predsednik Zadružnega saveza v Splitu; dr. Vjekoslav Fleischer. glavni tajnik Trgovinske zbornice v Zagrebu; dr Sava Boškovič, tajnik Trgovinsko-indu-strijske zbornice v Splitu; dr. Andrija Curlin. tajnik Industrijske zbornice v Du-brooniku; Tomo Vojkovič. predsednik Saveza živinorejskih zadrug v Zagrebu in Koloman Prohaska. predsednik Saveza se-lekcijskih zadrug za svinje v Zagrebu.
Kakor poročajo iz Zagreba bo o priliki otvoritve delegacije v ponedeljek prvi sestanek posvetovalnega odbora ki mu bo prisostvoval tudi trgovinski minister dr Ivo Andres.
Trgovinski razgovori z Italijo
Trgovinski minister dr. Andres je že v svoji izjavi od 29 septembra napovedal trgovinska pogajanja z Italijo. V tej zvezi smo prejšnji teden poročali, da bo prišlo do sestanka ožjega dela jugoslovensko-italijanskega stalnega gospodarskega odbora in da bo že sredi tekočega tedna prispel v Beograd generalni direktor oddelka za zunanjo trgovino pri italijanskem ministrstvu za devizne posle g. Masi. Medtem pa je nenadno prispela v Rim nemška trgovinska delegacija, in smo morali pri-četek razgovorov z Italijo za nekaj dni preložiti. Po najnovejših informacijah iz Beograda, bo g. Masi prispel v Beograd v soboto 14. t. m. Razgovori, ki jih bo imel g. Masi z našimi člani jugoslovensko-itali-janskega stalnega gospodarskega odbora, se tičejo izvoza naše pšenice in koruze, pa tudi vseh drueih vprašanj, ki so v zvezi s prizadevanjem, da se čim bolj okrepi medsebojna izmenjava dobrin. Urediti je treba vprašanja, ki so nastala zaradi voine v Evropi in odstraniti vse ovire, ki vplivajo na izvajanje sporazuma, podpisanega 3 avgusta t. 1. v Rimu. po katerem je bila skupna vrednost kontingentov za nas izvoz v Italijo povišana od 258 na 400 milijonov lir.
Oskrba naše tekstilne industrije s surovinami
V	prvih tednih evropske vojne je vladala v naši tekstilni industriji velika zaskrbljenost zaradi bodoče oskrbe s surovinami. Splošno se je sodilo, da bo dobava surovin skrajno otežkočena. Ovire v mednarodnem železniškem prometu, v pomorskem prometu zaradi blokade in poostreni plačilni pogoji, vse to je upravičevalo splošno bojazen. Doslej smo bombaž in volno uvažali po večini iz ameriških Zedinjenih držav in Anglije ter njenih dominionov ter kolonij, bombažno in volneno prejo pa zlasti iz Italije in Nemčije (iz sudetskega ozemlja, Če-ško-Moravske in Avstrije).
V	pričetku leta 1938. so bile pri nas uvedene omejitve glede dodelitve deviz za uvoz surovin iz deviznih držav, ki so povzročile, da je glede oskrbe s tekstilnimi surovinami že spomladi prišlo do znatnih težkoč in so morali nekateri tekstilni obrati deloma omejiti obratovanje. Namen takratnih omejitev je bil, da bi čim več bombažne in volnene preje uvozili iz klirinških držav, zlasti iz Italije in Nemčije. Pri dobavah iz teh dveh držav pa so v istem času nastopile nove ovire in se je uvoz bombažne in volnene preje iz Nemčije celo znatno ' zmanjšal. Ob pričetku vojne je Nemčija prepovedala izvoz bombožne preje, kar je razumljivo glede na okolnost, da Nemčija zaradi blokade ne more uvažati bombaža i in volne. Začasno se je ustavil tudi uvoz preje iz Italije. Uvozne omejitve v prvem polletju so povzročile, da so bile zaloge surovin pri naši industriji ob pričetku vojne manjše nego lani. V zadnjih dveh mesecih pred vojno se je uvoz sicer povečal, s tem večjim uvozom pa so podjetja le deloma nadoknadila primanjkljaj, ki je nastal v j prvem polletju zaradi uvoznih omejitev. I
Bombaža in bombažne preje smo v letu 1937 uvozili 39 milijonov kilogramov, lani pa 36 milijonov kilogramov; vrednost uvoza pa je znašala v predlanskem letu 813 milijonov din in lani pa 602 milijona. V prvem letošnjem polletju je znašal uvoz bombaža in bombažne preje 17.6 milijona kg (lani v prvem polletju 17 milijonov). Uvoz se je letos v prvem polletju držal na lanski višini, potrošnja pa je bila večja. V juliju in avgustu pa se je naš uvoz bombaža in bombažne preje povečal in je znašal 5.8 milijona kilogramov (lani 5.2). Volne in volnene preje smo leta 1937 uvozili 5 milijonov kilogramov v vrednosti 260 milijonov din, lani pa 6.3 milijona kilogramov v vrednosti 239 milijonov din. Letos v prvem polletju je dosegel uvoz volne in volnene preje 3.6 milijona kg nasproti | 2 6 milijona v prvem polletju lanskega leta V juliju in avgustu pa smo uvozili 1.2 milijona kg nasproti 1.1 v istih dveh mesecih lanskega leta.
Navzlic težkočam, ki so nastopile v začetku vojne gledajo danes v krogu tekstilne industrije z večjim zaupanjem v bo-rjc*mst. Vse kaže. da se bo dalo vprašanje oskrbe naše industrije s tekstilnimi
j surovinami več ali manj zadovoljivo urediti. Italija je baje dobila velike količine bombaža v Zedinjenih državah tako da bo tudi nam lahko dobavljala bombažno prejo. Tekstilne surovine pa bomo lahko uvažali tudi iz Anglije, ki bo v zameno kupovala pri nas velike količine lesa živil in rud. Četudi bo uvoz tekstilnih surovin zasiguran, vendar je računati z znatnejšimi spremembami glede cen. V prvih tednih vojne so cene bombažu in volrn precej narasle, potem pa so zopet popustile. Na ceno surovin pa bodo v bodoče vplivali visoko narasli pomorski prevozni stroški, važna pa je tudi okolnost. da naša podjetja ne dobe več surovin na kredit, temveč bodo morala blago plačati vnaprej ali v najboljšem primeru po sprejemu dokumentov, medtem ko so imela prej možnost plačila v 60 do 90 dneh. Zaradi spremenjenih plačilnih pogojev pri dobavi surovin naša tekstilna industrija noče več dajati blaga trgovcem na kredit. To vprašanje pa bi se dalo urediti na ta nač:n, da bi naša tekstilna industrija dobila cenene kredite za nabavo surovin, pri čemer bi morala sodelovati naša Narodna banka.
Go«n©«farske vesti
= Omejitev uvoza naših kovancev.
Bančni in valutni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, v zvezi z vnašanjem kovanih dinarskih novcev iz inozemstva, v katerem pravi, da se prepoved vnašanja dinarjev nanaša tudi na kovane dinarje, kolikor gre za svote preko 500 din na osebo v potniškem prometu. Po tem ta1---- sme iz inozemstva prinašati v m prometu največje 500 din na os/ 'isi v 100 dinarskih bankovcih ali pa v kovanem denarju.
= Vložitev prijav za zgrada^no. Na
podlagi zakona o neposrednih davkih je davčni oddelek finančnega ministrstva naročil davčnim upravam, naj pozovejo vse davčne obvezance zgradarine, kakor tudi tiste, ki bivajo v turističnih in zdraviliških krajih, da vlože davčne prijave za zgradarino za davčno leto 1940., in sicer v času od 1. do 30. novembra t. I. Poziv za predložitev pirijav je treba objaviti v vsaki občini s pismenim oglasom, ki mora biti nabit na občinskih ali drugih javnih zgradbah, prav tako v listih, v selških občinah pa na običajen način. Javni poziv za predložitev davčnih prijav zgradarine je treba objaviti 1. novembra. Pregledovanje in overovljanje davčnih prijav s formalne in materialne strani se mora po predpisih točke 11 pravilnika k čl. 34 zakona o neposrednih davkih v manjših davčnih upravah izvršiti najkasneje do 25. januarja, v večjih pa do 15. februarja 1940.
= Hmeljske cene še vedno rasejo. Iz
Žalca nam poročajo: Zadnje dni so nekateri prodali blago že po 65 din za kg.
= Industrija mila in uvoz surovin. Prejeli smo: Tvornice mila se borijo z velikimi težavami, ker še vedno ni rešeno vprašanje dobave surovin iz prekomorskih dežel, a zaloge so že docela izčrpane z naročili, ki so jih prevzele prejšnje mesece. Za majhne količine surovin, ki se dobe v državi, je treba plačati mnogo višjo ceno. kar je povzročilo povišanje cen pralnega mila. Glede prekomorskih surovin danes sploh ni nobene realne baze za kalkulacijo in se bodo morale cene mila od časa do časa prilagoditi cenam surovin Sedaj so že vse tvornice mila cene dvignile. Industrija mila je prišla v to neugodno situacijo predvsem zaradi tega, ker že v začetku tekočega leta zaradi deviznih težkoč ni mogla redno dobivati surovin. Uvoz surovin je bil letos za 70% manjši v primeri s preteklim letom in je bilo za uvoz vsake partije potrebno novo dovoljenje. Uvozna dovoljenja so se gibala v mejah kvote za po-edina tromesečja, tako da nekatere tvornice tretjega in četrtega kvartala tega leta sploh niso mogle izkoristiti. Surovine, naročene iz prekmorskih dežel, ki bi morale dospeti v septembru in kasneje, so bile zadržane v raznih tujih lukah Vse to je vzrok da je ostala glavna industrija mila zaenkrat brez običajnih surovin in da trg ne dobi toliko mila, kolikor ga potrebuje.«
Borze
13. oktobra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zaerebu po 32.75 in v Beogradu pa po 33. Tečaji na svobodnem de vi mem trmi se ravnajo na-dalie po tečatu 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Voina škoda pri mirni tendenci nudila po 402 (v Beogradu ie bil oromet po 401) Do zakiiu^ka je prišlo v 1% Blfl^nven posojilu po 85 (v Beogradu po 84.50).
Devize
Ljubljana Oficielni tečaji: London 177.90
—	181.10, Pariz 100.50 — 102.80, New Tork 4403 — 4463 Curih 995 — 1005, Amsterdam 2347.20 — 2385.20. Bruselj 738.75 — 750.75. Tečaji na svobodnem trgu: London 220 — 222.20, Pariz 124.34
—	126.64 New York 5480 — 5520. Curih 1229.56 — 1239.56, Amsterdam 2902.21 — 2940.21, Bruselj 913.43 — 925.43.
Curih. Pariz 10.17, London 17.96. New Tork 445.75, Bruselj 74.47, Milan 22.50, Amsterdam 236.62 Berlin 177 50. Stockholm 106.15, Oslo 101.15, Kobenhavn 86.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 402 bi., 4«/o severne agrarne 56 bL, 6®/o begluške 68 — 72, 6% šumske 64 — 68, 6°/o dalm. agrarne 65 — 68, 7®/0 stabiliz. 90 bi. 7% Blair 85 bi. (85), 8«/0 Blair 87 bi.; delnice: Trboveljska 170 — 172.50.
Beograd. Vojna škoda 400 — 402 (401), 6% begluške 71.50 — 73 (72), 6®/o dalm. agrarne 68 — 69, 6°/o šumske 65.50 — 67.50, 7% invest. — (94), 7®/„ Blair 84 — 86 (84.50) 8% Blair 87 — 88.50, Narodna banka 6950 den. (6900). PAB 187 den.
Blagovna tržišča
Žito
-f Novosadska blagovna borza (1». t m.). Tendenca nesprem. Pšenica: baška. okoL Novi Sad to Sombor 157: goni je baška 159 šlep Tisa I. 165; rž: baška 127 — 129. Oves: baški, sremski m slavonski 140
—	142.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 142.50 — 145 Koruza: baška 110 — 112; banatska 109 — 110 pariteta Indija 110 — 112. Moka: baška in banatska »0g< to >0gg« 230 — 240; »2« 210 220; >5« 190 — 200; >6« 170 do 180; >7« 145 - 155; >8« 117 50 do 122.50. Ftžoi: baški, sremski beli brez vreč novi 315
—	325 Otrobi: baški in sremski 106 — 108 banatski 104 - 106.
Okrožnica dr. Maska organizacijam HSS
Te dni je razposlal predsednik HSS dr. -•laček vsem strankinim organizacijam jkrožnico o političnem položaju. Najprej -aroča okrožnica vsem sreskim organiza-ijam. da se sestane j o k plenarnim sejam v nedeljo 15. oktobra in da na teh sejah azpravljajo o okrožnici. V naslednjih -meh se morajo sestati vse krajevne organizacije ter seznaniti članstvo z vsebino okrožnice.
Okrožnica obširno razpravlja o delu za organiziranje banske oblasti v banovini Hrvatski in o prenosu kompetenc, ki se vrši v polnem soglasju med vodstvom HSS m pristojnimi ministrstvi. Pripravlja se volilni zakon za hrvatski sabor, ki bo v kratkem izdelan po navodilih dr. Mačka. Glede zunanje politike sporoča okrožnica, da vlada polno soglasje v vladi glede potrebe vzdrževanja absolutne nevtralnosti v sedanjem evropskem konfliktu.
Poseben del okrožnice je posvečen podtalnemu rovarjenju raznih neodgovornih elementov proti politiki sporazuma in aktivnega sodelovanja predstavnikov hr-
vatskega naroda pri upravljanju državnih poslov. Med drugim stoji tu:
»So to ljudje, ki namenoma ustvarjajo in povečujejo nezadovoljstvo, da bi lahko trdili, da vladata v banovini Hrvatski nered in kaos. Ti ljudje, ki imajo različne cilje, delajo vsak na svoj način Zato sta nam zelo potrebni disciplina in opreznost tudi takrat, ko nam delajo ti ljudje krivico. Po 20 letih borbe smo dosegli, da lahko z izvajanjem svojega programa zboljšamo svoj položaj in pripravimo naši deci boljšo bodočnost. Pri tem delu nas nihče ne more ustaviti. Nevarnost bi nastala samo tedaj, če bi zavladali med nami nesoglasje in nedisciplina ali če bi nasedli intrigam in podvalam naših nasprotnikov, ki bi potem lahko dokazovali, da vladata v banovini Hrvatski res nered in kaos in da bi bila potrebna celo neka intervencija od zunaj, ki naj bi uvedla med nami red. Danes je naša usoda v> naših rokah. Zato sta danes boli kakor kdaj doslej potrebni disciplina in sloga.«
Po stari navadi
Opoldanska izdaja * »Slovenca« »Slovenski dom«, objavlja v včerajšnji številki v obliki poročila iz Beograda, da se je Jugo-slovenska nacionalna stranka skupaj s Srbskim kulturnim klubom pridružila akciji proti sporazumu s poudarjenjem srbstva in gesla »Srbi skupaj«. V JNS da je zopet prevladala stara velesrbska skupina, zaradi česar je prišel dr. Kramer kot zaveznik dr. Mačka v težak položaj. Dr Kramer skuša sedaj v Beogradu delati razpoloženje, da so slovenske opozicijske skupine od JNS do komunistov, dr. Kramerjevih zaveznikov, proti avtonomiji Slovenije. Iz previdnosti pa žene dr. Kramer v boj proti avtonomiji razne nepolitične organizacije ter skuša s priobčevanjem izjav v srbskih listih delati razpoloženje v srbski javnosti. O tem da priča tudi komentar, ki ga objavlja beograjska »Pravda« o izjavi dravskih rezervnih častnikov in bojevnikov ki je očitno in-spiriran iz krogov slovenske IN S ...
Seveda gre tu zopet za eno izmed onih značilnih lažnivih intrig, ki smo jih iz Kopitarjeve ulice vajeni. Notorično pa je, da je JNS najodločnejša protivnica tako zva-ne srbske fronte, ne le po svojem programu, temveč tudi po vsem svojem delovanju. Prav tako je notorično, da je ravno JNS, ko so bili nekateri njeni člani povabljeni, da vstopijo v Srbski kulturni klub, izrecno poudarila, da se s programom Srbskega kulturnega kluba ne strinja, in so zato njeni funkcionarji vstop v ta klub odklonili. Notorično je. da jc bil na ustanovnem občnem zboru Srbskega kulturnega kluba navzoč kot delegat bivši senator France Smodej, ki je v imenu svojih somišljenikov ustanovitev tega kluba pozdravil.
Znamenita je tudi trditev opoldanske »Slovenčeve« izdaje, ki v eni sapi dr Kra-merja dolži da dela v Beogradu razpoloženje proti »avtonomiji Slovenije«, na drugi strani pa mu istočasno očita, da se sam nc upa o tem izraziti temveč da žene v boj razne nepolitične organizacije. Kaj torej dela dr. Kramer? Ali se upa govoriti o avtonomiji Slovenije ali se ne upa?
Med nepolitične organizacije, ki jih baje dr. Kramer »žene v boj«, šteje »Slovenski dom« slovensko sekcijo Udruženja rezervnih oficirjev, katerih v vseh listih objavljena patriotična resolucija je vzbudila v vsej naši javnosti pozornost in odobrava-
nje, a je bila z interesom sprejeta tudi zunaj mej naše države kot manifestacija usodne povezanosti Slovencev z Jugoslavijo. Francoske, angleške, švicarske in italijanske radijske postaje so objavile vsebino te resolucije — očividno tudi po dr. Kramer-jevem navodilu.
Kot posebno pikanterijo je treba zabeležiti še ljubeznivo »ugotovitev« gospode iz Kopitarjeve ulice, da je dr. Kramer politični zaveznik komunistov. Ta gospoda je tako slepa in gluha, da ne vidi in ne sliši, v kakšnem položaju se sama nahaja, in z neverjetno lahkomiselnostjo poganja vse svoje nasprotnike v komunistični tabor. To je cinizem, ki se lahko kdaj še bridko maščuje.
Nič manj cinično pa ni, da gospodje iz Kopitarjeve ulice, kjer morda sedi tudi eden ali drugi član Udruženja rezervnih oficirjev, nimajo prav nič respekta pred nobeno vsenarodno, šc tako pomembno organizacijo, kadar jim trenutni računi drugače kažejo.
Kar se tiče mišljenja, ki ga dr. Kramer zastopa naj ne bodo pri »Slovencu« prav nič na nejasnem. Dr. Kramer je o vprašanju sporazuma in slovenske samouprave prav jasno spregovoril že takrat, ko so gospodje pri »Slovenskem domu« še v potu svojega obraza branili in slavili politiko najzagrizenejšega centralizma dr. Milana Stojadinoviča. Dr. Kramer se je s svojimi političnimi prijatelji za idejo sporazuma in preureditve naše države boril takrat, ko je bilo za to treba težkih žrtev, in celokupni slovenski opoziciji gre nekaj zasluge, da je 11. decembra ideja sporazuma politično zmagala in da je bil poražen že izdelani načrt hegemonistične diktature dr. Stojadino-ča in njegovih.
Res pa je, da dr. Kramer niti doma, niti v Beogradu ne taji svojega prepričanja in povsod tolmači zahtevo, da se morejo vprašanja, ki se tičejo vseh Slovencev, reševati le s sodelovanjem vseh resnih slovenskih političnih skupin. Ako gospoda iz Kopitarjeve ulice želi, da se dr. Kramer izjavi o nekoliko zagonetni »avtonomiji Slovenije«, o kateri pišejo, naj najprej bistro m jasno povedo, kako si jo zamišljajo, in dr. Kramer ter JNS, kakor menda tudi ostala slovenska opozicija, bo sigurno rekla svojo jasno besedo.
Uredba o nameščencih finančne kontrole
Becgrad, 13. okt. p. Finančni minister dr. Sutej je sprejel dopoldne zastopstvo udruženja zvaničnikov finančne kontrole v zvezi z bližnjim uvel javi jen jem uredbe o ureditvi položaja nameščencev finančne kontrole. Delegacija je obrazložila ministru svoje želje glede na težavni položaj, v katerem žive zvaničniki finančne kontrole zaradi slabih plač in napornega dela. Minister dr. Šutej je potrdil, da bo uredba o ureditvi položaja organov finančne kontrole res uveljavljena že v nekoliko dneh. ter je poudaril, da je sam spoznal, da so organi finančne kontrole preslabo plačani. Depu-tacijo je vodil predsednik udruženja Josip Sulic, ljubljansko sekcijo pa je zastopal Leopold Zabukovec.
Prenos kmetijskih poslov na Hrvatsko
Beograd, 13. okt. p. Jutri bo končano pripravljano delo za uveljavljenje uredbe o prenosu poslov od ministrstva za kmetijstvo na bansko oblast v Zagrebu. Uredba bo objavljena in uveljavljena v par dneh.
Nova delavska zbornica v Zagrebu
Zagreb, 13. okt. o. Danes je ban dr. šu-bašič na podlagi pooblastila v finančnem zakonu razrešil dolžnosti vse člane skupščine Delavske zbornice in njihove namestnike ter imenoval na njihovo mesto nove, po večini pristaše HSS.
Spremembe pri zagrebški Avali
Zagreb, 13. oktobra, o. Milovan Pulanič, šef dopisništva agencije Avale v Zagrebu, je bil z odlokom uprave razrešen dolžnosti. Na njegovo mesto bo imenovan urednik »Hrvatskega dnevnika* šenda.
Nagrada na fotografski razstavi v Zagrebu
Zagreb, 13. okt. o. Razsodišče na mednarodni razstavi umetniške fotografije v Zagrebu je ocenilo posamezna dela in razdelilo nagrade. Američani so bili najboljši ter so dobili eno zlato, tri srebrne :n eno bronasto plaketo. Dobro so se odrezali tudi Nemci, Italijani, Belgijci in Madžari. Izmed domačih razstavljalcev je dobil bronasto plaketo Kocijančič iz Ljubljane.
Velika tatvina v Zagrebu
Zagreb, 13. okt. o. Davi je bila v podružnici Poštne hranilnice velika tatvina. Anton Požgaj, nameščenec tvrdke Herman Polak, je prišel v podružnico, da bi vložil 100.000 din. Ko pa je prišel k blagajni, da bi izročil denar, je ugotovil, da ga nima več v aktovki. Denar mu je bil med čakanjem ukraden na skrivnosten , način.	|
Upravnik pomorskega in rečnega prometa
Beograd, 13. okt. p. Na predlog ministra za promet je ime»ovan za upravnika pomorskega in rečnega prometa inž. Stevo Besarič, upokojeni načelnik banske uprave v Banjaluki v pokoju.
Iz vojaške službe
Beograd, 13. okt. p. Službeni »Vojni list« objavlja ukaz o upokojitvi artilerijsko-tehničnega generala Božina Hadži-Iliča ter sodnega generala Milana Andjeliča.
Za vojaškega atašeja pri poslaništvu v Wiashingtonu je imenovan generalštabni polkovnik Mirko Burja.
Odlikovanje
Beograd, 13. okt. p. Na predlog ministrstva za kmetijstvo je bil odlikovan z redom Sv. Save HI. stopnje Nikolaj Jur-kovič, posestnik iz Radvanja pri Mariboru.
Iz prometne službe
Beograd, 13. okt. p. Napredovali so pri železniški direkciji v Ljubljani za pristava 8. pol. skupine inž. Alojzij De beljak, za prometna uradnika 9. pol. skupine Ja-noš šomfai in Jovan Vukovič, za pomožna strojevodja 10. pol. skupine Viljem Hage in Fran Pšenica, vsi uradniški pripravniki Premeščeni so prometni uradniki Fr. Hrovatin z Jesenic v Ljubljano, Nikolaj Miklič iz Trbovelj na Jesenice. Vladislav Jenko z Brega v Trbovlje, Fran Zeleznik iz Velesa v Slov. Bistrico, nadzornik proge Anton Arhar z Zidanega mosta k 8. sekciji Maribor—Studenci, Blaž Valand iz Maribora—Studenci v Litijo, pomožni nadzornik Fran Ahčin iz Celja v Središče, nadzornik telegrafa Anton Kuštrin iz Ljubljane na Zidani most.
Silno neurje na Vfsu
Split, 13. okt. o. Silno neurje je opusto-šilo del otoka Visa. Uničenega je grozdja za več tisoč hektolitrov novega vina. Nekatere vasi je voda preplavila, škodo cenijo na milijone dinarjev.
Belgija proti komunistom
Bruselj, 13. okt. br. Včeraj se je v Belgiji pričela nova odločna akcija proti komunistom. V pretekli noči je belgijska policija izvršila celo vrsto preiskav pri komunističnih prvakih v Bruslju in na deželi. Zaplenila je velike množine komunističnih publikacij.
Belgijska vojaška
naročila v Ameriki
Bruselj, 13. okt. s. Belgijska vojaška misija odpotuje te dni v Zedinjene države, da se dogovori glede dobave letal, protiletalskih topov in opreme za belgijsko vojsko. Naročila bodo obsegala vojnega materiala za pet milijonov dolarjev.
\
— »JUTRO« št 240 ■ Njegov vsakdanji sprehod
Občina Balkenberg na Holandskem razpolaga z največjim zakloniščem zoper zračne napade na svetu. To zaklonišče je vrhu tega staro nekoliko sto let. Gre namreč za naravno jamo, ki so ji vhode deloma umetno postavili oziroma razširili.
Lapornata plast nad tem zavetiščem je de bela 25 do 40 m. Prostor, ki prihaja kot zavetišče v poštev, meri 40 ha in je stoodstotno zavarovan ne samo proti droo-cem in plinu, temveč tudi proti izstrelkom iz najtežjih topov. Jamski labirint sedeli v 90 oddelkov, v vsakem pa je prostora za 5 do 98 oseb, skupaj pa za 5000. V sili bi zaklonišče sprejelo lahko še petkrat toliko ljudi.
že prejšnja pokolenja so se skrivala v tej jami. ko se je dežela borila proti Francozom. Iz tega časa izvirajo podzemski hlevi, ki so se njihovi sledovi še ohranili, dalje tudi zasilna cerkev, ki se je ohranila nespremenjena.
Svinec na dnu jezera
Na nenavaden način so si nekateri brezposelni v Denveru priskrbeli lep zaslužek. Na majhnem jezeru v bližini tega koloradskega mesta prirejajo že 27 let streljanje na golobe, to se pravi na lončene golobe, ki jih poseben stroj meče v zrak.
Zaradi napetega položaja v odnošajih z Rusijo, je finska vlada pozvala pod orožje del svojega moškega prebivalstva, ženske, otroke in starce pa so odstranili iz izpostavljenih postojank
Razdejana Poljska
Sledovi vojne — Obnovitvena dela
-: 6 =====
Zaklonišče za
pet tisoč oseb
■ ■ Sobota, 11 X. £939
Vojaki finske vojske
Min. predsednik Chamberlain se navzlic ogromnemu delu, kl mu ga nalaga današnji čas, vsak dan v spremstvu svoje soproge sprehaja v parku St. Jamesa, kjer imajo varnostno službo vojaki angleške teritorialne vojske
Francija je mirna
tn zaupa vase
Vtisi tritedenskega bivanja v Parizu
Inozemec, ki je preživel tri tedne vojne v Franciji in se je pred kratkim vrnil iz Pariza, popisuje svoje vtise ter poudarja posebno mirno obnašanje Francozov, pri katerih ni opaziti niti sledu ner-voznosti. Med drugim pravi:
Zelo sem bil iznenaden na potovanju, ko sem videl, kako se sprevodniki na železnicah trudijo, da bi zasigurali vsakemu potniku udobnost potovanja. V mojem oddelku iz razumljivih razlogov ini bilo svetilke, čeprav sem potoval ponoči. Med potniki so bile večinoma ženske. Med seboj so tiho govorile. Njihovi po-menki so me globoko dojmili. Govorile so o svojih možeh na bojišču in o otrocih, M so jih oblasti poslale iz mesta na kmete. Toda nisem slišal niti ene besede zaradi vpoklicev in zaradi žrtev, ki jih terja od njih sedanja vojna.
Preden sem se pripeljal v Francijo, so pripovedali ,da ni na razpolago niti enega taksija. To ni resnica. Na postaji, kjer sem izstopil, sem videl vrsto avtomobilov in sam sem najel enega, da me je odpeljal v hotel.
V hotelu, kjer sem se nastanil, je hči lastnika nadomeščala vratarja, ki je pozvan pod orožje. Spoznal sem, da so se Francozi v vojni drug drugemu tako približali, da vlada med njimi globoko prijateljstvo. Nikjer ni opaziti divergentnih sledov nasprotnih političnih strank. Tudi trgovina in gospodarstvo sta prežeta duha skupnosti. Na lastne oči sem videl in na lastna ušesa slišal, kako so lastniki velikega podjetja brez ugovora pristali
„ Molči in delaj!
na izplačilo plač družinam vpoklicanih nameščencev. Tudi ostali nameščenci so sklenili prispevati svoj delež k tej podpori.
Vsak Francoz se danes zaveda, čemu je njegova domovina v vojni. Vsi, ki sem imel priliko z njimi govoriti, so mi obrazložili, da je Daladier storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se zavre kriza in prepreči krvav spopad. Prav tako velika je vera Francozov v končno zmago. Nihče ne dvomi, kako se bo sedanja vojna iztekla. Vsakdo se zaveda, da je vsak Francoz na svojem mestu in da razpolaga Francija z več nego dovoljno materialno silo, kakor tudi s sposobnimi poveljniki, ki bodo rešili svojo nalogo kakor zahteva čast njihove domovine.
Sojetniku je ukradel zobovje
V ječi deželnega sodišča v Neaplju se je eden izmed jetnikov, neki Antonio Capua-no, zbudil te dni brez zobovja, ki ga je bil prejšnji večer vtaknil v hlačni žep. šlo je seveda za umetno zobovje.
Okradenec je dvignil krik, tako da je pritekel paznik. Ta je preiskal Capuano-ve tovariše in je brez težave našel zobovje pri nekem Giovanniju Arandu, ki je takoj priznal svojo krivdo, a se je izgovarjal, da gre za pomoto. V večernem somraku je videl, kako se je v Capuanovi roki nekaj bleščalo in ker je mislil, da so dragulji, je ponoči ukradel zobovje, ki je imelo med drugim tudi nekaj zlata.
Kuhano vino za francoske vojake
Vojaški odseik francoske zbornice je sprejel zakonski načrt, po katerem naj bi vojaki na fronti dobili vsak dan določene količine kuhanega vina. Vsaka stotnija dobi v ta namen poseben kuhalnik, ki so ga začeli v vojnodndustrijskih obratih že izdelovati.
Prof. Carrett v francoskem ministrstvu
Nobelov laureat prof. Carrell. ki je delal poskuse z umetnim srcem v družbi s polkovnikom Lindberghom, je bil zdaj od francoskega ministrstva za narodno zdravje pozvan v francosko ministrstvo za narodno zdravje, kjer mu je poverjeno posebno področje.
INSERIRA JTE V „ JUTRU" !
Neki brezposelni po imenu Jack E<1-wards si je sedaj domislil, da morajo vse izstreljene krogle ležati na dnu jezera in ker so se ljudje teh strelskih tekom vneto udeleževali, se je moralo tam sčasoma nabrati najmanj 150 ton svinca. Dogovoril se je z dvema drugima brezposelnima in res je možem uspelo to nenavadno izkoriščanje rudnika na dnu jezera. Nekje so si nabavili staro črpalko, ki jo poganja motor na gazolin, in s tem so začeli delati. Sedaj spravijo vsak dan povprečno eno tono svinca na dan, tona pa stane 65 dolarjev!
Med Finsko in Rusijo
Finski zunanji minister Erkko stoji v sedanjih pogajanjih z Rusijo pred zelo kočljivo nalogo
Stoj! Ni koraka naprej!
V Ameriki so na budni straži proti sabo-terjem in ustavijo na mostovih vsakega sumljivega človeka
Pohod ni bil vedno lahek
Kako dolgo vzdržimo brez spanja?
Če prebijemo kakšno noč v vlaku ali v službi brez spanja, se naslednji dan ne počutimo dobro. Utrujenost, glavobol, zmajtj šana sposobnost za osredotočenje so posledice takšne prečute noči. Vprašanje, kako dolgo zdrži človek brez spanja, si je zadalo že mnogo raziskovalcev. Poskusi so dali najrazličnejše rezultate.
Zdravi ljudje s krepkimi živci vztrajajo dolgo brez spanja, ne da bi jim to v zdravju škodovalo. Takšne stvari so po-gostoma opazovali pri vojakih v svetovni vojni. Neki angleški zdravnik je napravil poskus s samim seboj in ni spal 80 ur, neki ameriški raziskovalec pa je zdržal celo 114 ur. Niti ta niti prejšnji nista na zdravju utrpela nobene škode.
Štirje konji zgoreli
V La Chauxu des Fonds je pri nekem prevozniku izbruhnil ogenj, ki je upepelil skladišče in hleve. V enem izmed hlevov so bili štirje konji za prevažanje tovorov. Zgoreli so pri živem telesu.
Poroka v ječi je ni rešila vislic
Kako se je skušala bolgarska morilka izogniti smrti
Pred nekaj časa se je v bukareštanski ženski kaznilnici poročila neka Bolgarka z rumunskim težkim zločincem, šlo je za tridesetletno Kristino Stankovo, ki jo je bilo bolgarsko sodišče zavoljo umora nezvestega moža obsodilo na smrt, pa je bila pobegnila iz ječe in je ušla na rumun-ska tla. Tu se je morala zagovarjati zavoljo nedovoljenega prekoračenja meje in
S prisego je onemel
V Topolni na Moravskeaia živi kmet po imenu Franc Gajdošik, ki slovi po okolici zavoljo svoje nenavadne prisege, da si ne bo rezal niti brade niti strigel las in da ne bo nikoli več spregovoril nobene besede. Gajdošik je bil to prisegel, ko se je pred 20 leti vrnil iz vojne in je ugotovil, da mu je bila žena med tem postala nezvesta.
Odtlej se je držal svoje prisege, dokler ni v zadnjem času vendarle začutil potrebe, da bi kakšno zinil. Tedaj pa je v svojo grozo ugotovil, da se je odvadil govorjenja. Iz ust ni spravil niti ene razumljive besede. Sedaj se trudijo zdravniki z njim, da bi mu vrnili govor.
so jo zaprli. Med tem so bolgarske oblasti zahtevale od rumunskih izročitev.
Da bi ušla tej izročitvi, se je morilka poročila z nekim morilcem, rumunskim državljanom, ki so ga bih obsodili na dosmrtno ječo. S tem je postala rumunska državljanka. A navzlr.c tej spremembi državljansktva so rumunske oblasti priznale bolgarsko zahtevo po izročitvi kot upravičeno, ker je prispela ta en dan pred poroko. Morilko so že predali bolgarskim oblastem in sedaj jo čaka smrt na vislicah.
Tovariška pomoč
Tega načela, ki ga je sam zastavil za zgled v sedanjem času, se italijanski ministrski predsednik tudi dejansko drži. Kadar se pokaže potreba, prime tudi sam za kramp ter ga zasadi v zemljo
vojni material, zgorele železniške vozove in druge razbitine. Popravljajo proge, Obnavljajo mostove in poti.
Na nekaterih mestih v okolici Sieradza je videti, da so se tam vršili hudi boji Na nekem mestu, kjer so se upirale poljske čete, so ostali od mnogih hiš samo ostanki zidov.
V mestu Lodzu vladata spet živahno življenje. Policijsko službo opravljajo narodno socialistični oddelki s sodelovanjem rediteljev nemških domačinov. Vsepovsod je videti mnogo uniform, drugače se vojna v vsakdanjem življenju bolj malo čuti. Odredbe za zatemnitev so že razveljavljene, trgovine so odprte, kmetje prihajajo vsak dan na trg in prodajajo svoje blago za stalne cene. Iz dela tovarniških dimnikov se dviga spet dim.
Industrija računa s tem, da ji po nem-ško-sovjetski pogodbi ne bo zmanjkalo si-rovin. Izhajata en nemški list in en poljski, ostali poljski listi so ustavljeni
Dva angleška vojaka na poti v francosko garnizijo za Maginotovo linijo
A N E K D O T A
Slikar Lenbach je hotel upodobiti mlado, zelo lepo damo. Ta je imela dragoceno in na sebi tudi zelo mično ogrlico, ki jo je hotela imeti na vsak način ovekovečeno na sliki
Slikarju pa ogrlica iz nekih razlogov ni ugajala, želel je, da bi prišla dama 2 drugo. Navzlic obljubam pa jo je imela naslednjikrat okrog vratu. Odločno se je uprla, da bi jo odložila. Izzvala je majhen nastop in potočila tudi nekoliko solz, tako da se je moral dobrodušni umetnik končno z nasmeškom vdati Storil ie to z besedami: »Nu, da, tukaj ne moremo ničesar storiti! živci iz pajčevine, srčece iz voska in glavica iz železa: to je pač na» ris ženske strukture...c
VSAK DAN ENA
Te dni je vozil vlak iz Vroclava v Nemčiji v zasedeni Lodz, kjer imata svoj sedež vojna in civilna uprava. Ta vlak sicer še ni bil določen za splošni promet, vendar pa so ga uporabili številni begunci iz poljskih pokrajin, da so se vrnili v svoje domove.
Neki novinar, ki se je vozil s tem vlakom, pravi, da kaže pokrajina po prekoračenju stare nemške meje sprva le malo sledov vojne. Le tu in tam se vidijo na postajnih poslopjih zadetki granat. Tu in tam je uničena kakšna tovarna, toda kraji sami so skoraj popolnoma nepoškodovani. Sistematično uničeni pa so vsi mostovi in prehodi, v kolikor so imeli vojaški pomen. Tu so nemški bombniki opravili temeljito delo. Tudi Poljaki so na svojih umikih pognali mnogo takšnih naprav v zrak. Toda sedaj so na delu že graditelj-ske kolone nemških državnih železnic, delovne službe in domačih delavcev. Ti pospravljajo ostavljeni in uničeni poljski
Nemški vojaški pohod na Poljsko ni bil vedno gladek, časih so se nemškim vozilom postavile v bran tudi naravne ovire, kakor kaže pričujoča slika. Ker pionirji niso
mogli postaviti pontonskega mostu je moral avto voziti skozi vodo	|
Pasteurjev institut in vojna
Ravnatelj Pasteurjcvcga zavoda v Parizu Louis Marin je izjavil, da se izdela v institutu zdaj dnevno 50 tisoč stekleničič seruma proti tetanusu. V svetovni vojni je znašala produkcija samo 20 tisoč stekleničič dnevno. Poleg tega proizvajajo zdaj v Pa-steurjevem zavodu še druge serume, med njimi cepivo proti tifusu in griži.
»Kaj pa uganja danes bratec, mamica? Tri cuclje je že pogoltnil, pa še vedno kriči!«
(>J»dga^
I08.000 poljskih beguncev v Rumuniji
Kakor beležijo rumunski listi, se nahaja na rumunskem ozemlju trenutno 108 tisoč I beguncev iz Poljske. Med njiimi je 70 tisoč vojakov. Vprašanje preskrbe te ogromne množice ljudi brez doma in sredstev povzroča rumunski vladi izvestne neprijetnosti in težave.
Skrčen promet skozi Sueški prekop
Agencija Štefani poroča, da vozijo zdaj skozi Sueški prekop izključno francoske in angleške ladje. Promet se je tako skrčil, da so znašali dohodki družbe Sueškega prekopa v letošnjem septembru 386 tisoč funtov proti 800 tisoč funtom v mesecu avgustu.
Streljanje pri porokah prepovedano
Policija v Niagara Fallsu je prepovedala bučne poroke. Kot hrup v smislu svoje odredbe je označila tudi streljanje, ki je bilo doslej ob takšnih prilikah zelo priljubljeno, svatje pa odslej zunaj zaprtih prostorov ne bodo smeh razbiti več nego en kozarec, ne bodo smeli navijati gramofonov in Vključevati radijev pni odprtih oknih po 3. uri zjutraj in enako je tudi po tem času prepovedano tudi prepevanje na cestah. V hiši sami in pri zaprtih oknih pa si svatje lahko dovolijo kakršne koli trušče, samo streljati ne bodo smeli.
Rudniška katastrofa
V premogovniku v Parau v Mehiki je nastala strahovita eksplozija plinov, ki je zahtevala mnogo smrtnih žrtev. Doslej so spravili na dan 75 trupel, ki jih niso mogli identificirati. Mnoge rudarje je dobesedno raztrgalo na tisoč koščkov. Ta rudniška katastrofa je največja, kar so jih imel! doslej v Mehiki
Kulturni pregled
Edinstveno delo v slovanskih literaturah
Jakovenkova »Zgodovina ruske filozofije«
Slovanski institut v Pragi je izdal kot četrti zvezek svojih priročnikov 562 strani obsegajočo knjigo Borisa J a k ov e n-ka »Dejiny ruske filosofie« (Zgodovina ruske filozofije). Obsežni spis je prevedel Lz rokopisa Ferdinand Pelikan. O postanku tega učbenika zgodovina ruske filozofije — sam pisec označuje v predgovoru svoje delo za učbenik — pravi Jakovenko, da je sad skoraj petindvajsetletnega dela z gradivom, ki je zaobseženo v spisu. L. 1922 je pisec izdal v Berlinu knjigo »Očerka russkoj filosofit«. pet let pozneje je objavil isti spis v italijanskem prevodu »Filosofi russi« in v podvojenem obsegu. V letih 1927—31 je Jakovenko nadaljeval z zbiranjem gradiva in obenem izdajal časopis" »Der russische Gedanke«. Naposled je v letih 1934—35 objavil dve obsežni nemški razpravi o zgodovini he-glovstva v Rusiji, v zadnjih letih pa je pripravil v nemščini celo knjigo o vplivu Heglove filozofije na rusko mišljenje.
Boiis Jakovenko je ruski emigrant, ki je preživel zadnji dve desetletji v raznih evropskih kulturnih središčih. Njegov markantni obraz z dolgo črno brado se mi ie vtisnil v spomin iz čitalnice praške Slovanske knjižnice, kjer je Jakovenko dan za dnem posedal za kupom knjig in marljivo zbiral gradivo za to svoje delo, ki je njegov chef-d' oeuvre. Jakovenko je pristaš idealističnega svetovnega nazora, kar daje njegovemu obravnavanju zgodovine ruskega mišljenja nekoliko intelektualističen in abstrakten značaj. Ker so mu noetični problemi bližji nego na pr. etični in sociološki, ima njegova zgodovina bolj neživljenjski značaj, kakor bi pri-stojalo baš zgodovini ruske filozofije, ki se je vedno zavedala svoje življenjske funkcije in se je s posebno vnemo posvečala občim vprašanjem svojega časa in okolja. To pa je seveda ni motilo, da se ne bi mnogo bavila s čisto teoretičnimi, zlasti še z noetičnimi (spoznavnimi) vprašanji, saj je bila v toliki meri pod vplivom Heglovega sistema mišljenja, da bi bilo mogoče spisati zgodovino ruske filozofije v okviru zgodovine Heglovih vplivov na Ruskem.
★
Jakovenkov spis je razdeljen v deset poglavij. V uvodu definira pisec svoje pojmovanje filozofije takole: »Filozofija je po svojem značaju znanje in po svoji metodi znanje v njegovi kritični in razumsko utemeljeni obliki zato mora biti nje naloga v tem, da predmet kritično razumsko zagrabi in ga opiše v njegovem bistvu. Potemtakem ima dolžnost, da združuje največjo znanstvenost z največjo neposrednostjo, t. j. da se pri svojem delu poslužuje kritično razumske intuicije.« Ob takem pojmovanju je izključena iz filozofije sleherna dogmatičnost, vse, kar se ne da razumsko ugotoviti. Tako pojmova-na filozofija je ostro omejena nasproti verstvu, ki ima najvišji kriterij v dogmah verovanja, torej v čisto nazorskem mišljenju; prav tako je omejena nasproti specialnim vedam. Vzlic temu pa se lahko poslužuje za svoje namene prav verstva in specialnih znanstvenih izkušenj in dognanj.
V prvem poglavju obravnava Jakovenko »prve korake ruskega mišljenja«. Pred osemnajstim stoletjem sploh ni bilo mogoče govoriti o kakšni filozofiji v Rusiji. Prvi resnični ruski učenjak evropskega formata je bil M. V. L, o m o n o s o v (1711 —1765), ki je bil hkrati prvi resnični rušiti pesnik in ki je kot učenec Christiana "VVolffa zastopal strogo mehanično zasnovo vsemirja. Iz tega začetnega razdobja ruske filozofije obravnava pisec predvsem A. N. Radiščeva, N. I. Novikova, G. S. S k o v o r o d o in druge, ter celo ple-jado prvih ruskih schellingovoev in heglov-cev. Pod vplivi nemške filozofije zrasli, toda samostojno se razvijajoči filozofi so bili Novičk i j, Protopopov, Golu-binskij. Sidonskij. Posebej se bavi Jakovenko s filozofsko publicistiko, ki se je v prvi polovici 19. stoletja na Ruskem močno razbohotila. V nadaljnjem se seznanjamo z nagovori »Odoevskega in čaadajeva. V drugem poglavju smo že na dokaj širokem toku ruskega filozofskega mišljenja. Tudi v tem razdobju (od štiridesetih do sedemdesetih let 19. stoletja) je prevladovala filozofska publicistika, ki je imela svoje sloveče predstavite-1 je v kritiku Bjelinskem, K. S. A s k a-kovu, M. A. Bakunjinu, A. I. Her-z e n u in drugih, že v tej dobi nastajajo konflikti med dvema značilnima strujama v ruskem mišljenju — obe sta dovolj znani tudi iz slovstvene zgodovine — zapad-njaki in slavjanofili. Medtem ko Jakoven-
ko obravnava zapadnjake v drugem poglavju, je zanimivi in originalni filozofiji slavjanofilov odmeril tretje poglavje. Chomjakov, Aksakov, Kirjejev-s k i i. dr. so se filozofsko bavili z vsemi vprašanji ruske družbe, evropske zgodovine in kulture, religije in filozofije. V č e-trtem poglavju obravnava Jakovenko »kratko periodo materialističnega gibanja« s černyševskim in M. A. Bakuninom, v petem se bavi s positivističnima filozofoma P. Lavrovim in Mihajlov-skim, v šestem pa prehaja k filozofiji Jurkeviča, Kudrjaceva, VI. So-lovjeva, L. M. Lopatina in Sergeja T r u b e c k o j a, filozofov, v katerih je rusko modroslovje uveljavilo svojske poglede na vse filozofske probleme in doseglo znatno višino. Poleg teh velikih mislecev je delovala dolga vrsta drugih, zastopaj očih razne smeri filozofskega mišljenja; le-te obravnava Jakovenko v s edin e m poglavju. O s m o je posvečeno zadnji periodi 19. stoletja; tu je predvsem oris filozofskih naukov Leva Tolstoja, dalje so označeni nazori Pobjedono-sceva, Plehanova, Kropotkina, Gorkega in še nekaterih, ki so blizu našemu času in njegovim strujam. V devetem poglavju je prikazana »nova perioda procvita ruske filozofije v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja«: Struve, B e r d j a j e v, Bulgakov, Ro zanov, Merežkovskijt L. šesto v, A. B j e 1 i j, V. Ivanov, V. č e r n o v, N. Lenin, I. Lapšin N. Losskij in številni drugi, med njimi znanci iz literature, so orisani po svojih filozofskih spisih in nazorih z ozadjem usodne problematike tega prelomnega časa. Deseto poglavje je posvečeno ruskemu filozofskemu mišljenju po revoluciji, ki pa se je izživljalo večidel izven domovine, zakaj v Rusiji se je filozofija zlasti izprva reducirala na deklo zmagovitega marksističnega miselnega sistema, kakor je bila nekoč »ancilla ecdesiae«.
★
Jakovenkova »Zgodovina ruske filozofije« je pomemljiv pojav za ves slovanski kulturni svet, tembolj, ker tako izčrpnega spisa o ruski filozofiji ni bilo doslej še v nobenem jeziku. Samo 180 let je stara ruska filozofija; je torej še čisto mlada, nezadostno razvita in premalo izkušena in še daleč od zrelosti, pravi o nji pisec. Kaže še bolj ali manj močno odvisnost od filozofije drugih narodov, izraža se pogosto v obliki esejev, publicističnih člankov in v čisto literarnih delih. Ne pozna pravih in dograjenih filozofskih sistemov. V nji ne najdemo nobene zedinjujoče ideje in ne sledov zavestnega, načrtnega razvoja ter navezovanja na tradicijo. Zato ruskega filozofskega mišljenja ne označuje nobena skupna in bistveno svojska poteza, ki bi jo že v temeljih in smotrno razločevala od filozofije drugih narodov.
Vzlic temu ima nekatere skupine značilnosti, čeprav niso izrazito filozofskega značaja. Predvsem je to njen univerzalizem, z druge strani njeno stremljenje proti polovičarskim rešitvam in zmernim stališčem; njeni odgovori so najpogosteje radikalni, njeno ideološko geslo je: aut Cae-sar aut nihil. Tretja skupna značilnost ruskega filozofskega mišljenja je njegov živi odnos nasproti konkretnemu svetu. V ostalem vidimo v ruski filozofiji trdovratni boj med zapadnjaštvom in vzhodnim duhom (slavjanofilstvom), boj med idealizmom in materializmom, ki se je v zadnjih dveh desetletjih — morda ne dokončno, meni Jakovenko — odločil v prid ma-terializmu, ter med individualizmom in kolektivizmoma ali, kakor bi tudi lahko rekli, fatalizmom. Slovanskega duha v ruski filozofiji označuje vera v resnice srca, ki so včasi pomenljivejše od umskih resnic.
Jakovenko končuje svoj spis z naslednjimi značilnimi stavki: » Bjelinskij je ozna-njeval: Poslanstvo Rusije je vsestranost in univerzalnost; mi Rusi smo prav ves svet. Po 40 letih dostavlja Dostojevski j: »Vse-človečnost je osebna glavna poteza in poslanstvo Rusov; je to ideja združitve vseh za službo vsemu človeštvu.« Zopet po 40 letih pravi E. Trubeckoj v eni najodgovornejših ur ruske zgodovine: »Rusija je po-mirjevaika narodov. Danes skuša vlada SSSR uresničevati to geslo v svoji notranji in zunanji politiki.«
Na mnogih mestih primerja Boris Jakovenko svoje nazore in ruske filozofe velikemu češkemu mislecu T. G. Masary-ku, ki se je sam mnogo bavil z ruskim mišljenjem. Tako plava tudi njegov duh nad to podnetno in globoko knjigo.
Kjer škrjanček žvrgoli
• • •
Prva operetna novost v letošnji ljubljanski jesenski sezoni je doživela svojo premiero v sredo, 11. t. m. Bila je Lehar-jeva »Kjer škrjanček žvrgoli«, opereta, ki se je ob koncu svetovne vojne pojavila prvič v Budimpešti in o kateri se je tedaj toliko pisalo in govorilo, kakor dobrih deset let pozneje o »Belem konjičku« ali »Plesu v Savoju«. Dehar je imel s »škr-jančkom« prodoren uspeh, prav kakor z mnogimi drugimi svojimi glasbenimi komadi lahkega značaja. Znal se je vedno znova prikupiti občinstvu s posebnim darom za te vrste skladateljevanje. — Ce izločimo iz Leharjeve glasbe redke primesi madžarskega in slovanskega folklornega porekla, potem je njen značaj dokaj neoseben, splošno razumljiv, enostaven, peven, ritmično strumen ter po zgradbi simetričen. Prav te lastnosti pa ločujejo »šlager« vseh dob od posvetne popevke srednjega veka (plesne pesmi trubadurjev, italijanske villanelle, nemškega Gassenha-uerja) do današnjega izrodka velemestnih kabaretov. Neka solidnost tn izredna prikupnost pa, ki ji z estetskimi merili stroge glasbene umetnosti ne moremo vedno do živega, je napravila Leiharjevo glasbo v srednji Evropi še posebno popularno.
Opereta »Kjer slavček žvrgoli« je še starejšega kova in ne kaže nobenih znakov revijske° operete, ki je takoj po svetovni vojni s svojo nepovezanostjo v glasbi in dejanju ter z mnogima naglimi scenskimi spremembami zajela vse odre. V treh dejanjih prikazujeta libretista Willner m Reichert, kako se brhko vaško dekle zaljubi v mestnega slikarja in kako se kot
njegova zaročenka preseli v B <d;mpešto. Tam je zaradi svoje nehlinjene nebrzda-nosti in prirodnega vedenja izpostavljena zasmehovanju puhle velemestne družbe tako zvanih dobrih manir, dokler ne sprevidi da niti novi okoliš, niti zaročenec nista ustvarjena za njo. Razočarana se vrne v svoj rodni kraj, kjer milo prepeva škrjanček, kjer ji vasuje robat a pošten fant in kjer velja za umetnost, če kdo iz puste zemlje napravi rodovitna tla, ne pa »če šest mesecev maže po enem in istem platnu«, kakor se izraža o slikarstvu njen dedek!
Do ljubljanske vprizoritve »škrjančka« je prišlo vendarle malo prepozno. Dobra inscenacija, prijeten dekor (po načrtu inž. Franza), živi plesi (delo g. Golovina), gladki potek tako glasbe kot dejanja (pod taktirko g. žebreta in v režiji g. Zupana), vsi ti dokazi resnega truda in dela niso mogli prebroditi vseh dolgoveznih ali manj zanimivih mest. V splošnem peti dvogovor razvlačuje dejanje, medtem ko bi mar-sijkateri pevski vložek mogel brez škode odpasti. Povrhu spada vsaka opereta po svojem žanru v primerno dobo, da se more docela uveljaviti. — Toda čeprav smo že po 20 letih močno odmaknjeni od tedanjega okusa tako v izberi snovi, kakor po libretistični in glasbeni obdelavi, bodo »škrjančka« vesetli oni, ki se počutijo tuji v vrvežu današnje neustaljenosti in brezobzirnega razračumuvanja na vseh popri-ščih z mnogimi nekdanjimi ideali In takih je bilo — sodeč po odobravanju — že na premieri dosti.
Poleg dobro razpoloženega zbora, bale-
ta in orkestra so se založili za uspeh i »škrjančka« znani stebri ljubljanske operete, gg. Zupan, Janko, Peček in Sancin. Med damami se je z mično in obenem spretno igro ter zvonkim petjem docela uveljavila gdč. Igličeva kot Margit. Prejela je največ cvetja in žela nedeljeno odobravanje z go. Vidalijevo vred, ki se menda prav dobro počuti na operetnih deskah, čeprav dvomim, da je rojena za nje. Gdč. Barbičeva in še drugi so se izkazali v manjših vlogah.
P. š.
Zapiski
Antologijo slovenskih novel bo v kratkem izdala v redakciji dr. Stanka šker-1 j a Državna štamparija v Beogradu.
Najstarejša beograjska tiskarna Državna štamparija, ki deluje že več kakor sto let, je v zadnjem času z živahnim delom stopila v krog založnikov in opozarja na se z lepimi izdajami. Pravkar je izdala katalog svojih knjig, ki je interesentom zastonj na razpolago (Državna štamparija, Beograd, Brankova 20). Iz njega posnemamo, da je založila med drugim četrto izdajo Vukovega Srpskega rječnika, dalje devet knjig Vukovih narodnih pesmi, knjigo narodnih pregovorov in ugank in knjigo narodnih povesti. Nadalje Njegoševe zbrane spise v dveh knjigah. Antologijo novije srpske lirike B. Popoviča. pet zvezkov Shakespeara v Stefanovičevem prevodu, izbrane spise nekaterih srbskih in hrvatskih pisateljev, Basni J. A. Krylova v ruskem tekstu s srbskim uvodom in komentarjem, celo vrsto srednješolskih in visokošolskih učbenikov itd. Napoveduje pa med drugim izdajo korespondence (15 25 pisem) Petra Petroviča Njegoša in novo izdajo Luja Vojnoviča »Pad Dubrovnika« (v dveh delih) in izbor srbskih vojnih povesti v redakciji Dragoslava Iliča.
Iz češke Kulti»re. Državne nagrade za literaturo in umetnost, ki so jih druga leta podeljevali za 28. oktober, so letos podelili ob prazniku sv. Vaclava. Prvo nagrado je prejel pesnik Jan Zahradniček za zbirko »Pozdraveni slrnci«, drugo Jaroslav Kol-man Cassius za svoje celotno pesniško delo, tretjo pa ruralistični pisatelj in ideolog dr. J. V. Sedlak za roman »Venec jerabi-nov#«. četrta nagrada za literaturo je bila priznana vdovi pisatelja Viljema Mrštika za njene spomine na oba brata pisatelja Mrštika. Nadalje sta bila nagrajena slikarja švabinsky in Kavana, izmed glasbenikov pa so bili deležni državnega priznanja virtuoz Kubelik in skladatelja Jaroslav
Krička in Maria Podkalova. Tej vrsti na<-grajencev se pridružujeta tudi igralca Rudolf Deyl in Edvard Kohout. — V najnovejšem zvezku praškega »Kritičnega mesečnika« (Kriticky mesečnik) je objavil znani literarni zgodovinar univ. prof. dr. Albert Pražak, članek »Kaj storiti?< V njem označuje sedanji kulturni položaj Čehov in omenja kot posebno značilen po jav velik val historizima v vsem kulturnem življenju. »Je to že naša tradicija: ka dar koli nam je šlo slabo, vedno smo se š'i posvetovat s predniki . . .« »Narod zares hodi po sledovih preteklosti mnogo več in bolj zavestno kakor kdaj koli prej. V Pragi in v podeželskih zgodovinskih mestib in krajih je videti vedno bolj številne obiskovalce; zdi se, kakor bi se ljudje zopet zaljubili v sledove svojih očetov in praočetov in kakor bi v njih iskali tolažbe. Vsi so podobni tistemu majhnemu Bohuslavu Balbinu, ki je po belogorski katastrofi tudi potoval po razvaljenih gradovih, da bi tam razmišljal o narodni bodočnosti, ali tistemu Machi ki je prav na razvalinah sanjaril o bodoči slavi svojega naroda.« Pisec prani, da se opaža isti pojav v literaturi. Ljudje se poglabljajo v čitanje starih pisateljev, kakor bi tam iskali idi-ličnost starega časa in bi si hoteli v nji od poči ti od današnje negotovosti in krize. Več založb napoveduje kar sočasno nove izdaje čeških klasikov tja do najstarejših dob. še nedavno so se češki založniki obotavljali izdati več zvezkov obsegajočo zgodovino češke književnosti, danes se pri-glaša za to nalogo hkrati več založnikov. Prof. Pražak pa tudi pravi, da Čehi ne smejo izgubiti duhovnega stika s tujimi kulturami in da se morajo posebno zanimati za nemško in italijansko književnost, ki sta bih dosihmal pri Čehih preveč zanemarjeni. Pisec meni, da so Čehi premalo storili, da bi Nemce zadostno informirali o sebi in pozdravlja novi časopis »Die čechische Geisteswelt«. ki ga namerava izdajati založba Melantrich v Pragi. Ob koncu svojega članka opozarja prof. Pražak. da naj narod v svoji konjunkturi historizma ne pozabi domačega literarnega naraščanja in da naj izdatneje podpira mlade talente, kajti brez teh tudi v bodoče ne bo mogel živeti. V isti številki »Kritičnega mesečnika« je objavil znani kritik in romanist docent dr. Vaclav č e r n f globoko zajeti esej »Osobnost in delo«, ki se bavi z vprašanji biografske metode v sodobni literarni zgodovini in zavzema originalno stališče nasproti današnji »mitologiji duha«.
I ška in Concordije, ki je izgubila z 1:4. Pri tem je treba vedeti, da igralcem v reprezentanci ni šlo za število golov, temveč
predvsem za čim lepšo igro.
*
Beograjska Jugoslavija bo jutri gostovala v Subotici v prijateljski tekmi proti Sački. To bo prvo srečanje med kluboma srbskega in hrvatskega saveza.
Jutri bo v Zagrebu ustanovna skupščina hrvatskega plavalnega saveza™ Medtem ko je udeležba zastopnikov zagrebških klu-Imdv in dveh plavalnih sekcij iz Karlovca na tem občnem zboru zasigurana, se še zmerom ne ve, kaj bo s klubi iz Splita in Dubrovnika. Saj je znana stvar, da sta v teh dveh plavalnih središčih na delu dve struji, od katerih ena sili v Zagreb, druga pa hoče ostati v okviru skupne jugoslovenske plavalne zveze.
Frane Matošič, znani splitski nogometaš, zaradi katerega so bile silne homati-je, ko je zapustil svoj matični klub Hajduk in odšel med beograjske »plave«, hoče po zadnji verziji spet nazaj v vrste svojega starega kluba. Zapreke mu delajo nekatera finančna vprašanja — BSK je zanj plačal precejšnje denarje — razen tega pa v upravi Hajduka sploh niso zadovoljni s tem. da bi Frana spet sprejeli med svoje. V ostalem pa je ta Matošič zdaj pri vojakih v šibeniku in nimata niti Hajduk niti BSK prave koristi od njega.
V nogometnem prvenstvu češko-morav-skega protektorata, kjer je bilo dozdaj odigranih pet kol, vodi praška Slavija, z eno točko za njo pa zasedajo naslednja mesta Bat'a iz Zlina, Sparta in Viktorija žižkov.
ŠPORT
Evropski prvak v Ljubljani
Kari Abarth, eden najboljših motociklistov na svetu, starta s prikolico na Večni poti
Velika senzacija za Ljubljano bo udeležba slavnega dirkača Karla Abartha na nedeljskih dirkah na Večni poti. Motosek-
cija Avtokluba si je na vse načine prizadevala, da pridobi slavnega mojstra za sodelovanje, kar ji je slednjič tudi uspelo. Ljubljančani bodo v nedeljo na svojih tleh lahko videli slovitega dirkača, ki uživa glas enega najboljših dirkačev s prikolico.
Kari Abarth bo startal s prikolico izven konkurence, ker vodstvo ni razpisalo skupine motorjev s prikolico, ne glede na to pa bo vožnja edinstveno zanimiva, ker bo mojster pokazal, kaj lahko stori na dirkalni progi kakor je Večna pot, ki je prepredena z ovinki, pri katerih mora vozač s prikolico dokazati višek tehničnih sposobnosti in je uspeh odvisen v mnogem tudi od sovozača, ki se mora bliskovito premetavati v razne lege, da prilagodi težišče vozila vsakokratni legi in brzini na cesti ter s tem zavre nastajajoči odpor centrifugalne sile. Zaradi tega bo prav na ovinkih moral često viseti sovozač z vsem telesom zunaj vozila, kar bo marsikdo, ki nima dovolj krepkih živcev, težko prenesel.
Spričo tega ni čuda, če je velika dirka Večni poti do kraja razgibala naše moto-cikliste, ter se je prijavilo doslej
rekordno število dirkačev
Na nobeni dirki še ni bilo prijavljenih pol stotine dirkačev kakor je to letos na Večni poti. Zato bo vodstvo dirke uvedlo limitiran čas na obveznem treningu. Dirkači, ki ne bodo na treningu dosegli v svoji kategoriji določenega minimalnega časa, se ne bodo mogli udeležiti nedeljske dirke. Ta ukrep bo brez dvoma pozdravilo tudi občinstvo, ker se bo tako prihranilo dolgočasno gledanje brezpomembnih tekmovalcev, razen tega pa je to v športnem pogledu edino pravilno, ker ni dirka, za to, da bi se razni začetniki producirali pred občinstvom. Limit bo torej jamstvo,
da bodo dirkali res najboljši tekmovalci.
Na dirki pa bo najresnejša konkurenca našim tekmovalcem eden najboljših zagrebških dirkačev dr. Hribar, ki je že lani odnesel skoraj prvo nagrado kljub pomanjkljivemu treningu ter je vzbujal s svojo rutinirano in elegantno vožnjo splošno pozornost publike ter bo verjetno letos marsikomu zmešal štrene.
Rezultati obveznega treninga
bodo objavljeni drevi ob 20. na deski pred Kreditno banko ter v nedeljskem časopisju, tako da bo občinstvo imelo točen vpogled v šanse posameznih vozačeh ter jim bo lahko posvečalo potrebno pozornost, ker bodo vozili točno po programu.
Vreme, ki je te dni nagajalo, se polagoma le zboljšuje in je pričakovati za nedeljo ugodnejše vreme. Dirka bo izvedena tudi, če bi v soboto deževalo, ker je cestišče letos bolj hrapavo in brez blata, če bi pa deževalo v nedeljo, bo dirka preložena na naslednjo nedeljo, dne 22. t. m.
Opozorilo dirkačem!
Tehnična komisija motosekcije Avtomobilskega kluba javlja, da je na podlagi razpisa primorana spremeniti kategorije, in sicer odpadejo kategorije 125 ccm in 250 ccm šport ter 1000 cm turna, ker niso zadostile razpisu, na novo pa se uvede kategorija do 250 ccm turna zaradi velikega števila prijav v tej kategoriji.
Nadalje opozarja športna komisija vse dirkače, da je bila primorana zaradi velikega števila prijav uvesti limitirani čas na oficielnem treningu, ki bo odločal o nedeljskem nastopu posameznega dirkača na dirki.
Limit znaša za športno kategorijo: 500 — 2 min. 3 sek. 350 — 2 min. 5 sek., za turno kategorijo pa: 350 — 2 min 15 sek., 250 — 2 min. 20 sek.
Petkrat za pokal LNP
Jutri v Ljubljani, Celju,
Jutrišnja nedelja je v letošnji jesenski sezoni druga, ko se klubom LNP ne bo treba tresti za točke in bodo še teden dni ostali v prvenstvenih tabelah razvrščeni tako, kakor so bili v nedeljo 8. t. m. zvečer. Ta termin je LNP — kakor da bi vedel, da bo ta dan v Zagrebu velika mednarodna prireditev, ki bo zvabila marsikaterega aktivnega in neaktivnega nogometnega navdušenca v hrvatsko metropolo — določil za odigranje pokalnih tekem, v katerih je jutri na vrsti že IL kolo.
Ta konkurenca dozdaj ni prinesla velikih senzacij — če izvzamemo nekatere rekordne rezultate iz L kola — in so v glavnem ostali v nadaljnji konkurenci
Mariboru In Murski Soboti
močnejši in boljši. Sem in tja morda ni bilo popolnoma tako, toda pravila za te tekme določajo tako, da mora v začetku odstopiti vsak klub že po prvem porazu. Tekmujočih moštev je po tem ključu ostalo zdaj še 12, med katerimi pa sta jutri dve prosti in bo vsega za pokal LNP pet tekem po temle sporedu:
V Ljubljani na igrišču Ljubljane ob 14. Hermes—Svoboda in ob 15.S0 Mars—Mo-ste,
v Celju: na igrišču Celja ob 15. Celje— Olimp,
v Mariboru: na igrišču Železničarja ob 15. Železničar—Maribor in
v Murski Soboti: ob 15. Mura—Č8K.
V nekaj vrstah
Novice lz domačega nogometa Iz »Službenega vestnika LNP z dne 12. t. m. posnemano nekatere najnovejše sklepe, ki bodo zanimali tudi našo širšo javnost. Tako čitamo med drugim, da bo »Putnik« priredil jutri 15. t. m. poseben izlet v Zagreb na mednarodno tekmo med Nemčijo in Jugoslavijo. Vse podrobnosti glede tega izleta se izvejo v pisarni »Put-nika«. — S trimesečno prepovedjo igranja je bilo kaznovano kompletno moštvo SK Ptuja, ker se na prvenstveni tekmi z Dravo ni pokorilo sodnikovi odločbi in je zapustilo igrišče. Obenem je tudi izgubilo omenjeno tekmo s 3:0 v korist Drave. — Enaka kazen — tudi treh mesecev prepovedi igranja — je bila izrečena moštvu SK Radeč, ker je na prvenstveni tekmi s Brežicami zapustilo igrišče. Kakor se vidi ima LNP precej opravka z raznimi ne-
discipliniranimi klubi, iz teh sklepov pa izhaja, da je tudi trdno odločen napraviti red. — V objavah sodniškega odbora čitamo, da bodo danes ln jutri v Ljubljani spet sodniški izpiti, za katere se je prijavilo precejšnje število kandidatov. — Iz seznama saveznih sodnikov je bil črtan ss. g. Viljem Pfundner.
Trening naše državne reprezentance Edini trening za nastop proti Nemčiji je imela naša državna nogometna reprezentanca v sredo popoldne na igrišču Gra-djanskega v Zagrebu, seveda brez Beograjčanov in brez Matošiča iz Splita. Kakor pišejo zagrebški listi, se je ta trening končal prav dobro in so bili odgovorni funkcionarji s formo posameznih igralcev prav zadovoljni. Najboljši del moštva je dala napadalna vrsta, v izvrstni formi pa je tudi Glaser. Reprezentanca je imela za nasprotnika precej močno kombinacija Ha
SK Ljubljana. Po sklepu LNP-ja igra v nedeljo dopoldne kombinirano moštvo Ljubljane proti Grafiki. Postava in podrobnosti na običajnem mestu.
SK Mars. Vsi igralci, ki so pozvani na objavni deski za nedeljsko pokalno tekmo, naj bodo pravočasno na igrišču. Vabi se Pavlica Zlatko.
Motoklub Ilirija opozarja na nocojšnji sestanek članstva in odbora, ki bo ob 20.30 pri Slamiču.
Diplomatski slovar
Opozoril sem že na določbe haaških konvencij glede odgovornosti nevtralnih držav za individualne akcije (posamezne zasebne pobude) njihovih državljanov na korist ene izmed vojskujočih se strank na ozemlju nevtralne države v suhozemni vojni. Ugodnosti, ki izvirajo iz nevtralnosti, so nujno omejene s prepovedjo, da ne sme nevtralna država nuditi nobeni vojskujoči se stranki pomoči v njenih vojaških operacijah. Toda opozoril sem tudi, da je odgovornost nevtralne države v pogledu individualnih akcij vpomorski vojni nujno zmanjšana, in to iz dveh razumljivih razlogov: 1. ker je nadzorstvo nevtralne države izven lastnega ozemlja in teritorialnih voda otežkočeno in 2. ker vojskujoče se stranke same lahko izvajajo na odprtem morju nadzorstvo nad vsem, kar bi jim lahko škodovalo.
Omejitev odgovornosti nevtralnih držav
Ker se odprto ali visoko morje smatra v miru za povsem svobodno in ni del nobenega državnega ozemlja, so trgovske ladje katerekoli države, ko plovejo po tem morju, nekakšni otoki lastne države, del državnega ozemlja. Zato so izven obsega oblasti kakršnekoli države ali vojnega brodovja drugih držav, razen seveda v nekaterih izjemnih primerih, kakor v primeru pobijanja piratstva ali zatiranja kake prepovedane trgovine (trgovine z mamili, »belim blagom« itd.), ko si države v posebnih dogovorih prostovoljno nalože omejitve v tem pogledu. V vsem ostalem pa velja pravilo, da ne sme v miru vojna ladja nobene države izvršiti kakršnihkoli dejanj (preiskav, zajetja itd.), ki bi omejevale svobodo trgovskih ladij katerekoli države.
Drugače je seveda v vojni. Ako bi namreč veljalo isto pravilo tudi v tem primeru, bi bilo nemogoče preprečiti tihotapsko trgovino nevtralnih trgovcev z vojskujočimi se strankami. Temu se je mogoče izogniti na dva načina: 1. ali s prenosom odgovornosti na nevtralne države tudi v teh primerih, torej v primerih, ko bi bilo nevtralnim državam materialno nemogoče izvajati popolno nadzorstvo nad pomorsko trgovino svojih državljanov, ker bi ga morale vršiti na vseh morskih poteh in nad vsemi svojimi trgovskimi ladjami, ne glede, ali imajo zadostna sredstva za to ali ne; 2. ali s priznanjem nekaterih pravic vojskujočim se strankam, ki bi pomenile istočasno omejitve nevtralne trgovine, bi pa zato oprostile nevtralne države sleherne odgovornosti.
Ker je bila praktično izvedljiva samo druga rešitev, so se države oprijele pravila, ki nevtralnim državam nalaga, da strogo spoštujejo določbe o nevtralnosti na njihovem ozemlju in v njihovih teritorialnih vodah, kjer je nadzorstvo mogoče, medtem ko naj bi nevtralne države ne bile več odgovorne za nedovoljeno trgovino, ki bi jo vršile ladje njihovih državljanov (trgovske ladje) izven njihovih teritorialnih voda. Zato pa naj se nevtralna država odpove sleherni zaščiti svojih državljanov, ki bi se znašli v takih položajih, razen seveda v primeru zlorabe oblasti vojskujočih se držav ah v primeru njihovega nezakonitega postopanja na škodo nevtralnih državljanov.
Pravice vojskujočih se strank v pomorski vojni
Tako so se vojskujočim se strankam priznale v pomorski vojni v pogledu trgovine nevtralcev posebne pravice ali k o m p e -t e n c e , o katerih sem ponovno že pisal (kakor pravica preiskave, zajetja ali zaplembe trgovskih ladij). Teh kompetenc bi vojskujoče se stranke ne mogle izvrševati, ako bi tudi v vojni veljalo načelo o popolni svobodi trgovskih ladij, kakor velja v mirnem času, medtem ko bi morale nevtralne države prevzeti nase enako odgovornost za individualne akcije svojih državljanov kakor v suhozemni vojni, kar bi jih seveda zaradi nemožnosti izvajanja primernega nadzorstva preveč bremenilo.
Vprašanje, ki se nam sedaj postavlja, pa je: kdaj kršijo individualne trgovinske akcije državljanov nevtralnih držav pravice vojskujočih se strank? Tu gre za vprašanje tako zvanih nedovoljenih prevozov blaga. Prvi primer takih nedovoljenih prevozov blaga pa tvori tako zvano — vojno tihotapstvo, odnosno tihotapska ali kontrabandska trgovina, o kateri se bom~ pomenili v prihodnjem sestavku.	Scrutator
M. BRAND
Sest zlatih angelov
Roma
n
62
»O da — tudi tale bi bila primerna: ,Ponoči sem se zbudil in hrepene razprostrl roke v praznoto. Mesečina je bila tudi že iskala tistega, česar mi srce želi, a ker niti ona ni nič našla, me hladilno boža po vročem čelu.'
Preklete, otožne čenče — kaj ne da?«
»Ne,« je odgovorila, »nikakor ne. — Jih veste še kaj?«
»Da, a zdaj je odločno dovolj. — Šofer, obrnite in vozite nazaj v New York.«
Obmolknila je in zategnila jopico okrog sebe.
»Ali ne bi bilo vendarle bolje, da dam streho zapreti?« je vprašal znova
»Ne — rada bi gledala v nebo — v mestu je tako malokdaj prilika za to.«
Solnce je zahajalo, Hudson se je škrlatno lesketal, ko sta po Washingtonovem spominskem mostu spet brzela preko njega. Leslie se je mahoma vzravnala, rekoč:
»Kako lepo je to! — In vsega tega ne bom več videla — «
»Zakaj ne?« je osuplo vprašal.
»Skupaj z vami, hočem reči.«
»Mar mislite, da sva nocoj zadnjič skupaj?«
»V bodoče ne boste imeli več časa zame, ker ste preponosni«, je počasi dejala. »Od jutri naprej vam bom le še spomin — morda pa niti to ne.«
Začudeno ji je pogledal v obraz — in videl, da se otožno smehlja.
»Kako je prav za prav — ali ste že kdaj ljubili moža?«
»O da.«
»In kakšen človek je bil to?«
»Ali naj vam ga opišem?« —»Morda zadostuje, če mi poveste njegovo ime«, je trdo odvrnil.
»Velik je.«
To kaže na Gonellija — je pomislil Ryder.
»Obraz ima rezko začrtan — ali vam je to pri moških všeč?«
»Ne zmerom«, je zagodrnjal.
»In pred vsem ima v svojem bitju in vedenju nekaj kar me spet in spet pripravlja v vzhičenje.«
»Pod tem si človek lahko marsikaj misli — a prosim, nadaljujte svoj opis.«
»Drugega vam ta mah ne vem povedati.« »Spomnite se — takoj bova pred vašo hišo!« jo je priganjal.
Toda molčala je, in šele ko sta bila izstopila in mu je podala roko v slovo, je rekla: »Hvala vam za to prekrasno vožnjo!« Ali naj bo to konec? —je pomislil in jo spremil do vrat. Odprla je, Ryder je zagledal odsev luči na ograji stopnic, in plehak duh po kuhinji mu je
udaril naproti iz veže. Ze je bila stopila v hišo, ko je znova vprašal:
»Ali mi res nočete povedati, kako mu je ime?«
»Charles Ryder«, • je odgovorila in hitro zaprla vrata za seboj.
Ko je Martin pomagal mlademu gospodarju pri napravljanju, ga je ta mahoma vprašal:
»Kaj ne, da ljudje, ki sem jih povabil za drevi, so vam že dalj časa znani — kdo izmed njih se vam zdi zmožen umora?«
»Gospodična Sutherland bi bila zmožna umoriti človeka iz strahu, gospodična Durante iz ubogljive pokorščine, gospa Claussen in njen mož iz lakomnosti po denarju, gospodična Galloway iz dolgega časa, grofica Lalo iz resničnega sovraštva, gospod Hickey iz hudobije in gospod Ravenna iz političnih razlogov.«
Ryder je nekaj časa osuplo molčal, nato pa vprašal:
»Znate voziti z avtomobilom?«
»Menda, gospod — precej časa je bilo to moj poklic.«
»Kako to?«
»Na tovornih avtomobilih sem tihotapil špirit iz Kanade.«
»Prav, drevi me boste torej vozili — vzemite stričev lažji voz. — Potem vstopite pri Francescu z menoj vred in sedite za kako mizo, odkoder boste mogli opazovati mojo družbo, ne da bi zbudili pozornost. Pričakovati je, da se bo zgodilo marsikaj.«
»Izvrstno gospod — a svetoval bi vam, da od-
potujeva v Francijo, preden se ugonobite s to reč j o.«
»Zakaj ravno v Francijo?«
»Ker se mi zdite nesrečni, gospod.«
»In zoper to naj bo Francija zdravilo?«
»V nekem oziru da, kajti tam si lahko kupite malone vsakršno srečo.«
»Nemara, da imate prav — a sreča, ki je iščem,
ni nikjer naprodaj.«
»V skromno zaslugo si štejem, da razumem gospoda tudi v tem«, je odvrnil Martin in se priklonil.
Ko je prišel Ryder k Francescu, je Luigi Ravenna že kraljeval na enem izmed visokih stolov pred točilnikom. Italijan je bil s svojim rožnatim obličjem baš obrnjen proti mlademu možu in ga je pozdravil z vzklikom:
»Nu evo, glejte ga — naj kdo izmed vas takoj pokliče Francesca! — Dajte, Charles, sedite na mojo desnico — mislim, da nama tudi ostalih ne bo treba dolgo čakati... Kar prav je, da prihajate zgodaj, tako vam vsaj Hickey ne bo mogel zagreniti coctaila s svojim strupom. — A, Francesco prihaja.«
Brezoblično debel človek, ki mu je bilo petdeset let nepretrgane krčmarske delavnosti sploščilo stopala, je priracal in podal Charlesu svojo vlažno, mrzlo roko. V svojih mladih letih je tudi Francesco hodil po svetu kakor samozavesten petelin, a čas in tolšča sta mu bila upognila ramena in tilnik.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—% Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._.
V gostilni Putrich
danes in jutri zabava s plesom. Vljudno vabljeni.
27806-18
Velik valčkov večer
priredi v soboto 14, X. — igra priznani prvovrstni jazz in orkester. Domače koline in izborne pijače. Vljudno vabi gostilna Poljšak, Šmar-tinska cesta št. 22.
27787-18
"Zaslužek
Vsako prepisovanje j a stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
27682-3
Dva krojaška
pomočnika
dobra, potrebujem za veliko, stalno delo. Goitenč-nik Jožef, krojač, Miade-novac.
27802-1
Nudim osebi
ki bi vodila obstoječo pekarno v Ljubljani lepo eksistenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben mali kapital«.
27785-1
Pletiljo
T>. nogavice iščem. Strojno pletenje, Nunska ulica 5.
27784-1
Dva mizarska
pomočnika
sprejmem takoj. Lazar Filip, Jesenice, Savsko nabrežje 8.
27765-1
Gospodična
mlada, muzikalna,, ki igra nekoliko violino ali kakšen drug instrument, dobi mesto proti dobri plači v boljšem damskem orkestru. Prednost imajo z dobrim glasom za petje. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Relič, Park hotel, Niš.
27680-1
Pekovski pomočnik
zmožen vsega dela, star 30 let, želi službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27702-2
Gospodična
srednjih let, dobra gospodinja, išče mesto blagajni-čarke ali gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in vestna 46« 27639-2
INSERIRAJ V WJUTRU"!
Potnik
dobro uveden v tovarni čevljev in trgovini z usnjem. Prevzamem še manjšo kolekcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dravska banovina«.
27759-5
	
ma3	2b-
Francoščino
in nemščino
poučuje doktor filozofije privatnike in dijake vseh razredov. Uspeh siguren, honorar zmeren. Lahko tudi v manjših skupinah. Po potrebi gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27653-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. ure Pouk tudi pO diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Največja strojepisnica!
27617-4
Vsakovrstno zlato
drage kamne, srebro, vsakovrstne antik»'iteie kupuje po najvišji ceni
A. Božič
Ljubljana, Frančiškanska 3.
310-36
OKAMA
mazilo i2 zdravilnih zelišč. Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožulienjih (volku), turih, vnetjih itd., za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in krastah na temenu, za raz-pokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljub Ijano.	187-40

JLU
Železno blagajno
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27744-6
To nedeljo!
Začetek nove zgodbe s slikami
Ujetnika v deželi lam
Mlado in staro bo z zanimanjem spremljalo dr. Madigana in njegovega sina čudovite dogodivščine v skrivnostnem Tibetu ... NE ZAMUDITE! V nedeljo, dne 15. oktobra
Šivalni stroj
Singer (s čolničkom) naprodaj. Breg št. 2, I. nad. desno.	27776-29
Ugodna prilika!
Vsled preselitve naprodaj tekstilna tkalnica v polnem obratu. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Dobičkanosno 4«.
27775-30
Parno pekarno
oddam na periferiji Ljub-1-vjane s prodajnim lokalom v mestu. Perssone, poštni predal 307.
_27785-30
SERIRAJTE
V »JTJTBU«!
Lokali
Frizerski salon
dobro vpeljan, lepo opremljen, prodam. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 87«.
27795-19
Lokal
primeren za obrtnika, brivca, s stanovanjem, oddam. Florijanska 31-1.
27773-19
W3SBBBM
Parcelo v Domžalah
kupim, do 20 tisoč ali hišo do 60 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Posest«.
27764-20
Trisobno stanovanje
prvo nadstropje poceni oddam. Šmartinska cesta 64, poleg mitnice.
27786-21
Suho solnčno sobo
in kuhinjo oddam, najraje eni sami gospodični. Poizve se: Vrtača, Tobačna ulica 16.
27716-21
zimske suknje
kamgarni, športni ševioti za fine obleke
PRI jROFIT
LIUBLJAHA
LitlGARJEVA ULICA
Pred škofijo
Solidna postrežba!
Štirisobno
stanovanje
oddam 1. novembra na Bleiweisovi cesti 3. Informacije pri hišniku.
27736-21
Sobo odda
Sobo
z vso oskrbo v centru oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27822-23 Opremljeno sobo-
lepo, čisto, poleg pošte, oddam stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27811-23
Sobo
oddam. Gledališka 12, visoko pritličje, levo 1-11.
27633-23
Sobo
takoj oddam. Rus, Tržaška cesta 83.
27756-23
Dve sobi
pri univerzi oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27781-23
Sobo
elegantno opremljeno, s se-pariranim vhodom ter dve opremljeni sobi oddam bolj šemu stanovalcu. Florijanska ulica 31-1.
27772-23 Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam najraje dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27610-23
Sobe išče
Sobo
čisto, suho, zračno, išče mlajši gospod. Lahko ■ za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno R«.
27807-23a
•SER I RAJ V „ JUTRU"
Iz Julijske Krajine
Kolesa mesto avtomobilov
Ko je bila takoj od početka vojne v Evropi odrejena skrajna omejitev porabe bencina in se je zaradi tega močno omejil avtomobilski promet, je nastalo vprašanje, kaj storiti, da se ne bi poslovno življenje, v katerem so imela brza vozila že važno vlogo, spet zaostalo in ne bi gospodarstvo zaradi tega bilo močno oškodovano. Tovarne koles so takoj spoznale, da je nastopila za njihovo produkcijo nova konjunktura, in v vsej naglici je bila organizirana velika reklama za kolesa, ki lahko v znatni meri nadomeste avtomobile, posebno v krajevnem osebnem prometu Tudi oblasti so spoznale pomen še pred kratkim malo uporabljanega in še manj vpo-števanega vozila. Da bi mu pomagali do veljave, so se celo znani politiki in visoki državni funkcionarji ob raznih prilikah pojavljali na kolesih. Listi so celo objavljali slike zunanjega ministra Ciana, glavnega tajnika fašistične stranke Staraceja in drugih veljakov, kako so uporabljali kolesa na svojih potih. Tudi v Julijski krajini, kjer se je avtomobilski promet prav tako v izredni meri omejil, so prišla kolesa spet do veljave in tudi tu so razni
Hubertus
plašči a din 250.-vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
KlIŠEJE
ENO VECBA6VNE
JD60GIAHKA ttPETfcA NASIP 23
KROMPIR
špecerija B. GUŠTIN, LJUBLJANA, izbran po 85 para — pri odjemu najmanj 50 kg Vam nudi dokler traja zaloga Vodnikov trg 3 — teL 37-80.
POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našega ljubega očeta, gospoda
JAKOBA TRČKA
na njegovi zadnji poti.
TRČKOVI
prvaki fašistične stranke in zastopniki oblasti pričeli javno uporabljati ta vozila, da bi ljudi pridobili za njihovo uporabljanje in jim vzeli občutek, da je kolo le za revne ljudi.
Z gospodarskega vidika pa ie imela konjunktura s kolesi povsem naravno posledico. da so se cene teh vozil nenadno pričele močno dvigati. Povpraševanje po njih je v hipu tako zelo narastlo, da je bila taka reakcija neizbežna, čeprav jo je bilo mogoče predvidevati. Oblasti so bile spričo tega prisiljene seči v vsej naglici oo nekaterih ukrepih, ki naj odpravijo visoke cene koles. Prav te dni je istrski prefekt v posebni okrožnici podestatom in občinskim komisarjem odredil, naj izvajajo najstrožjo kontrolo nad cenami koles v trgovini na drobno ter ga takoj obveste o vsaki podražitvi koles in njihovih delov. Vsaka špekulacija s kolesi bo strogo kaznovana. Gotovo bodo enaki ukrepi izdani tudi po drugih pokrajinah.
Drobne novice
Poroki. V Gorici so se pred kratkim poročili gdč. Bernarda Lebanova in g. Ciril Cernigoj ter gdč. Katica Devetakova in g. Leopold Pavlin. Naše časti tke!
Požar. Pri Sv. Nedelji v bližini Labinja, je nastal preteklo nedeljo požar v velikem hlevu veleposestnika Dettonija. Vzroki ognja, ki je izbruhnil sredi noči, niso mogli biti dognani. Požar pa se je razširil s tako naglico, da bi bila v hlevu malone uničena vsa živina. V zadnjem trenutku jo je izpustil iz hleva neki hlapec. Požar pa se je med tem že tako razširil, da ga tudi gasilci, ki so bili nato pozvani na pomoč, niso mogli obvladati. Ves hlev in z njim vred tudi več sto stotov sena ie zgorelo. Skoda, ki jo je požar povzročil, je bila ocenjena na 50.000 lir.
Volkovi na Vremščici. Ponovno smo že poročali o volkovih, ki so se pojavili na Vremščici in so nanjo zašli bržkone s snežniških gora. Nekaj domačih lovcev je že zaman poskušalo premagati zverine ali jih postreliti. Kolikor je bilo mogoče dognati, je sedaj na Vremščici kar sedem volkov. Opazili so jih gozdarji in oglarji in ponoči je bilo že večkrat slišati njihovo tuljenje z Vremščice. Zveri so povzročile kmetom po vaseh pod Vremščico že mnogo škode. Raztrgale so jim že okrog 60 ovac. V Senožečah pripravljajo sedaj velik lov na volkove, da bi se enkrat za vselej odkrižali njihove nadloge.
Žrtve strupenih gob. Tudi po Goriškem in na Krasu je spričo zadnjega deževja mnogo dela za gobarje. Ce smemo verjeti neki vesti iz Opatije, so v gozdovih pod Učko te dni našli celo gobo, ki je imela v klobuku premer kar 60 cm in je tehtala nič manj nego 9 kg. A niso imeli vsi gobarji take sreče in prav te dni se je pripetilo celo nekaj primerov, da so nabrali strupenih gob in jih tudi zaužili. Tako so v ponedeljek pripeljali v tržaško bolniš-' nico nekega 16 let starega dijaka Grižona, njegovo mater in neko Marijo Sivčevo s Senožeč, ki so se smrtnonevarno zastrupili z gobami, ki jih ie fant nabral pod Vremščico. Njihovo stanje je zelo nevarno. Drug tak primer se je pripetil v Avčah pri Kanalu, kjer je neki delavec zaužil strupene gobe, ki si jih je sam nabral. V goriški bolnišnici so mu k sreči toliko pomagali, da je izven nevarnosti.
Goriško bolnišnico že nekaj let poveču-
V neizmerni žalosti sporočamo, da je preminul danes ob 8. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni naš predobri soprog, brat, stric in svak, gospod
JOŽA PERNUŠ
POSESTNIK
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v nedeljo, dne 15. oktobra 1939 ob 3. uri izpred hiše žalosti.
LESCE, 13. oktobra 1939.
Globoko žalujoči:
TEREZIJA, soproga in ostalo sorodstvo
jejo in modernizirajo. Sedaj nameravajo v kratkem dovršiti še poslednja velika dela na njej. Finančno ministrstvo je v ta namen pristalo na subvencijo 9 milijonov lir.
V tržiškj lajdedelnici se je pripetila pred dnevi huda nesreča. 151etni vajenec Vižintin iz Zagraja se je dotaknil električnega voda z visoko napetostjo. Imel je opravka v kabini velikega žerjava. Ko se je po lestvi spuščal iz nje. se je zapletel med žice. Tok ga je pri priči ubil.
Cementno tovarno nameravajo zgraditi v Skednju pri Trstu. Družba Ilva jo bo postavila v neposredni soseščini škedeni-skih visokih peči. Gradnja tovarniških objektov se bo pričela že v najkrajšem času.
Sokolsko društvo Maribor II. F obrežje
vabi vse svoje članstvo in cenjeno občinstvo na zdravniško predavanje br. dir. Pavliča, ki bo danes ob pol 20. v Sokolskem domu.
Sokolska župa Ljubljana, prosteni odbor obvešča vse bratske edinice. da je za nedeljo 15. t. m. sklicani prosvetni odbor preložen, ker je savezni delegat nujno zadržan. Okrožnica sledi Predsednik ZPO.
Naše *fg*!ališce
DRAMA
Začetek ob 20. uri Sobota 14.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 15.: ob 15. uri Upniki, na plan! Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Kozarec vode. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16.: Kacijanar. Red A.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 14.: žongler naše ljube gospe. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 15. ob 20.: Kjer škrjanček žvr-
goli. Izven. Ponedeljek, 16.: Plesni večer Maksa Kurbosa in Irene Litvinove.
Maks Kiirbos in Irena Litvinova bosta priredila v ponedeljek 16. t. m. v operi velik umetniški plesni večer, ki je posebno zanimiv zaradi originalnih koreografij ruskih olesnih umetnikov svetovnega slovesa. Edinstvenost posameznih zamislekov in preciznost, s katero podajata oba umetnika te plese, njuna dognana tehnika, živahna mimika in muzikalnost ustvarjajo iz njunih plesov doživetja, ki smo jih le redko deležni. Dirigent dr. Švara bo spremljal na klavirju in zaigral dve solo točki.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 14.: Celjski grofje. Red B. Nedelja, 15.: Pygmalion.
Iz življenja na dežel?
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 20. uri in jutri ob 15.15 in 20. veličastno filmsko delo po znamenitem romanu Andre Hugo-a ->Heroji z Marne«. Za dodatek Paromountov zvočni tednik.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto ob 20., v nedeljo ob 17. in v ponedeljek ob 20. zvočni velefilm »Flaš Gor-don« (Vojna planetov). Senzacijski film, ki je izhajal tudi v stripih. V nedeljo ob 15. in 20. predvajamo krasno filmsko zgodbo »V zarji slave«. V glavni vlogi La Jana, Gustav Frohlich in Willy Forst. Med dodatki tudi zvočni tednik »Universum«, kratek film »Morsko valovanje« in risana šala. Sledi češki velefilm »Izgubljena patrulja«. (—)
Iz Litije
i— »Jutro« v dnevni kolportaži. Na željo piijateljev našega lista uvajamo z današnjim dnem redno kol-portersko službo. Pri kolporterju bo mogoče prejemati »Jutro« ob delavnikih po 8. uri zjutraj, ob ne-deljah in praznikih pa že po prihodu jutr-njega vlaka ob 6. uri.
i— Harmonikarski tečaj v naši glasbeni šoli so be začel v torek 17. t. m. ob četrt na 8. uro zvečer. Starši naj privedejo mladino, ki bo obiskovala tečaj, da osebno zvedo vse ostale podrobnosti. Sprejemajo se še novi prijavljenci. Vodstvo tečaja bo oskrbelo harmonike tudi na obroke.
Iz Gornjega grada
g— Komemoracijo ob 51etnici smrti Viteškega kralja smo imeli tudi pri nas. Sokolsko društvo je v Sokolskem domu v nedeljo ob pol 10. na primeren način priredilo oder, ob kraljevi sliki je brlela mrliška svetilka. V dvorani je vladala grobna tišina. Društveni starešina je imel priložnosti nagovor, sokolska mladina pa je nastopila z nekaj deklamacijami. H kraljevemu spomeniku v parku je bil položen venec s cvetlicami, 9. t m. pa je gorela ves dan pri spomeniku velika sveča.
Oglasi v wJutroM imajo vedno nafvecfi uspeh!
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.
Maši kraji in
Jesenska tišina na Bledu
Kako se jeseni preobražata pokrajina in prebivalstvo
Bled, 11. oktobra
Naš slovenski biser se izpreminja v letnih časih kakor dragulj v raznih razsvetljavah. Pomladi je pripravljanje za sezijo, ki narašča od dneva do dneva, dokler ne pride glavna sezija. Nekaj dni, niti cel mesec, je na Bledu pravo življenje, kakor ga najdemo le v najbolj slovečih letoviščih. Toda prav takrat, ko se leto prične do malega neopaženo nagibati proti zatonu, prične tudi na Bledu lahno ponehavanje počitniškega, letoviškega vrvenja. Od dne do dne se bolj občuti jutrnji in večerni hlad. Krasni odsevi zahajajočega sonca v jezeru — so zgodnejši. Ko se pojavijo zvečer na cestah prvi površniki, pričnejo tujci odhajati. Prvo deževno vreme jih do malega prežene.
Iz bahatega svetovnega letovišča je postala zopet lepa idilična gorenjska vasica, ki je prav sedaj za marsikoga, posebno za prijatelja prirode, lepša kakor poleti. Lahen dih kodra jezero. Med drobnimi valčki se premika bel čolnič, obsejan od medlega jesenskega sonca, v temno, hladno senco, proti obrežju. Otok kakor tudi vsi okoliški gozdovi so odeti v jesensko, zlato obleko. Nad gozdovi pa se belijo, odeti v prvo belino, mogočni gorski velikani. Jezero sanja.
Okoli jezera ni več letovišča nego prijetna vasica. Vrtovi so prazni, mrtvi. Le tu pa tam, kamor ni segla slana, je videti cvetove aster, krizantem in georgin. V parku, ki je bil poleti pisan od najrazličnejših kro-
Gornja Radgona, 13. oktobra
V naših goricah je ta teden prav živahno vrvenje. Ker je deževno vreme zadri jih dni povzročilo po vinogradih precej škode, hiti vsakdo s trgatvijo in ne čaka Terezije, ki je prava oznanjevalka trgatve. Tako je torej letos že pred Terezijinem trgatev v polnem razmahu. Le večji vinogradniki bodo brali še po Terezijinem, ker se bo zlasti pri njih trgatev zaradi pomanjkanja beračev zavlekla. Manjši vinogradniki so pričeli trgati takoj prve dni oktobra, da so končali svoje delo do časa, ko pričnejo s trgatvijo večji vinogradniki. katerim hitijo na pomoč
Prej izredno lepo in toplo jesensko vreme je sicer blagodejno vplivalo na dozori tev lepega grozdja, ki je tudi letos precej obilno obložilo trs. vendar pa so zadnji deževni dnevi povzročili zlasti pri ranih jsortah precej gnilobe. Čeravno je do zadnjega časa vinska letina dobro obetala, se je izkazalo, da ne bo dosegla lanske in bo poprečno za tretjino slabša od lanske. Kolikor namreč ni gnilega grozdja, imajo jagode nekam trd olupek, ki ne vsebuje mnogo soka. Vzrok temu je prejšnje dolgotrajno suho vreme. Ob zadnjih deževnih clneh pa so začele jagode odpadati in je trgatev zaradi pobiranja jagod dokaj zamudna. Letošnji T>ridelek ima povprečno 18 do 21 stopinj sladkorja, tako da slad-kanje odpade.
Karlovac, 13. oktobra
V nabito polni dvorani okrožnega sodišča v Karlovcu se je v četrtek pričela obnovljena glavna razprava proti 351etnemu Lazarju Eremiji, 331etnemu Simu Djako-viču in 291etni Mariji Mrdjenovičevi zaradi grozovitega zločina, o katerem smo že ponovno poročali. Ko so vse tri obtožence na smrt blede pripeljali v sodno dvorano, je državni tožilec dr. Zlatko Kereškenji prečital obtožnico, ki takole opisuje zločin:
Obtožujem Lazarja Eremijo iz Oblaja, cla je lani v noči od 29. na 30. aprila prišel v hišo Šimna Djakoviča v Barincih, kakor se je že prej z Djakovicem o tem dogovoril. Njegov namen je bil ubiti Djako-vičevo ženo Milko, da bi njen mož Šime dobil zavarovalnino 75.000 din, za kolikor je bila Milka zavarovana pri Jadranski zavarovalni družbi. Eremija je Milko našel v spalnici. Udaril jo je z boksarjem po glavi, da se je onesvestila. Nato ji je nataknil ria glavo nekakšen lonec. V sosedni sobi
jev, kraljuje zdaj tišina. Moti jo le ropot dozorelega kostanja, ki tupatam zdrkne iz bodičaste lupine in udari na trda, z belim peskom posuta tla. Pred hotelom, kjer so bile poleti dolge vrste avtomobilov, stoje zdaj trije: dva domača in en inozemski. Zabavišča ob jezeru zakrivajo sive deske.
Domačini so se spremenili. Ljudje, ki so bili poleti naučeni gosposkih kretenj in so kar čez noč vsaj za silo tolkli več jezikov, so spet prijetni gorenjski kmetje. Poleten-ski gosposki voznik, ki je vedel tujcem povedati toliko zanimivega o blejski okolici, vozi iz bližnjega gozda bukova drva. Konjič, ki je drvel poleti vprežen v elegantno kočijo po trdi asfaltirani cesti, je vprežen v voz, naložen z gnojem. Gospodar, ki je urejeval čez poletje veliko restavracijo, seje ozimino.
Največ življenja je pač po sadnih vrtovih. Blejska okolica ima mnogo lepega sadja, ki v mnogih primerih prav nič ne zaostaja za sadjem z našega juga. Pa mi nekdo zakliče z debele gostoveje jablane. Ko se ozrem, opazim prijatelja pri obiranju jabolk. Mož je poleti nekajkrat popeljal izletnike s svojim avtomobilom na Visoki Klek. V okolici Bleda se pasejo črede rdeče cikastih bohinjskih krav.
Kdor hoče videti posebno lepo jesensko sliko in uživati lepoto jesenske prirode v sveti božji tišini, naj poseti Gorenjsko in Bled v jesenu Seveda — kadar je kaj sonca. — s.
Na poti skozi Gornjo Radgono je letos videti le malo tujcev vinogradnikov, dvo-lastnikov. Tudi vabljenih gostov je malo. Ali bodo stare šege sčasoma prešle v pozabo? Pač pa lahko vidiš vsakodnevno skozi Gornjo Radgono številne voznike, ki prevažajo natrgano grozdje v velikih kadeh ali pa polne sode sladkega mošta. Vse to gre tja preko v sosedno Radgono, kjer je to vino dvolastnikov, katerim je letos zabranjeno, da bi prodajali svoj vinski pridelek na naši strani. Oni, ki izvažajo grozdje, so vinogradni posestniki, ki so si nakupili svoja posestva po letu 1929., ki pa ne uživajo dvolastniških pravic, vendar je tudi njim dovoljen carine prost uvoz pridelka.
V splošnem ne poteka letošnja trgatev v onem razpoloženju, kakor prejšnja leta in tudi kupčije za novi mošt so redke. Zaenkrat vsaj tako kaže, da bodo tukajšnji mali vinogradniki za svoj letošnji pridelek dosegli izkupiček le za kritje stroškov in javnih dajatev, ki se stopnjujejo od leta do leta. Letos tudi onstran meje ne bodo več cene tako ugodne, kakor prejšnja leta, kar bo edino v tolažbo našim vinogradnikom, ki so doslej že vsa leta prodajali svoje pridelke po skrajno nizkih cenah. Še nekaj dni, pa bodo klo-potci obmolknili, jesensko pesem pa bo nadaljeval novi mošt po kleteh, ki bodo prenapolnjene, ker še marsikateri vinogradnik hrani precejšnje zaloge starine.
je spala služkinja Fanika Beleničeva. Eremija jo je takoj nato ubil. Da bi zakril zločin, je Eremija polil pohištvo s petrolejem in zažgal. V trenutku je bila hiša v ognju, ki se je neverjetno naglo širil. Prihitela je vsa vas, da bi pomagala reševati, toda bilo je vse zaman. Hiša in pohištvo sta postali žrtev požara. Vse skupaj je bilo zavarovano za 110 000 din V strašnem požaru sta zgoreli tudi obe ženski. Ostanke zoglenelih kosti so našli v sobah. Nedaleč od zgorelega poslopja so našlj zaboj s trgovskimi knjigami in spisi, poleg zaboja
ljudje
pa v plenice zavito Djakovičevo 7mesečno dete. Djakovič je imel v svoji hiši gostilno in trgovino in se je pač nekdo pobrigal, da ne bi zgorele trgovske knjige in papirji...
Državni tožilec navaja v obtožnici dalje:
Simeona Djakoviča obtožujem kot intelektualnega začetnika, ki se je nekajkrat sestal z Eremijo in ga nagovarjal, naj ubije njegovo ženo in zaige hišo, da bi se v obeh primerih dokopa! do zavarovalnine v skupnem znesku 185.000 din. Lazar Eremija je pristal na grozovit zločin za nagrado 12.000 din, in Sima mu je takoj izplačal dva tisočaka, ostalih 10 pa mu je obljubil po storjenem zločinu. Marijo Mrd-jenovičevo, sestro Simeona Djakoviča ob- i tožujem, da je živela v nedovoljenih od- j nošajih z lastnim bratom in ga je tudi na- j govarjala, naj ubije njenega moža Jura Mrdjenoviča.
Prvi je bil zaslišan Lazar Eremija, ki je	i
čevljar, gostilničar in trgovec, visok, kre-	j
pak mož, pravcati tip Kordunaša. Zago-	j tavlja nedolžnost in pravi, da je žandar-
Policijska uprava v Ljubljani, pa tudi žandarmerijske postaje daleč naokrog imajo zadnji čas polne roke dela zaradi Antona Haceta, ki ga z vso vnemo iščejo po mestu in okolici, pa tudi po vsej Dolenjski in Gorenjski. Na kriminalnem oddelku so se nabrali sicer precej obširni podatki o njegovem dejanju in nehanju, a vse informacije so od kraja kazale na to, da gre za tip majhnega delomržneža, pohajača in tatu, kakršne bratje Srbi v nasprotju s tatovi, vlomilci in razbojniki večjega, nevarnejšega kalibra imenujejo kokosarje (kokošji tat). Ko so organi kriminalnega oddelka in orožniki na deželi z zmerom večjo intenzivnostjo poizvedovali za njim, se je polagoma izkazalo, da je Hace tip nevarnega zločinca, kakršnih poznamo že nekaj iz zadnjih let. Na neprestanem begu pred zasledovalci, zmerom v novih zagatah in zasedah, v neprestanem strahu pred aretacijo in silobranu je od skromnega kokošarja polagoma zrasel v kriminalca velikega stila, ki ni v strah in trepet samo prebivalstvu, temveč morajo tudi policisti in orožniki,
orisal smer tja dalje proti Korčuli in Vi-su. Mali Dušan in Milenko pa sta s pesmijo na harmoniko še povzdignila to prijetno razpoloženje. Kar ponosna sta bila, ko sta videla, da sta vzbudila pozornost vseh potnikov.
Po peturni prekrasni vožnji smo prispeli na Jelšo, kjer nam je bilo določeno dvodnevno bivanje za počitek in kopanje. Nastanili smo se v domu zagrebške Jadranske straže. Dom ima poleg udobnega kopališča tudi lepo število veslaških čolnov, kar je bilo za naše izletnike še posebno veselje. Kar brž so zaveslali tja ven. zvečer pa sta naša harmonikarja z velikim navdušenjem doprinesla tudi svoj delež k običajni večerni domači zabavi. Naslednje jutro se je naš skrbni »potni maršal« Lina pogodil za zmerno ceno in smo napravili izlet z motornim čolnom v Vrbovsko. Mal neznaten kraj, vendar čuva v svojem osrčju velik zaklad, saj ima v župni cerkvi kar več izvirnih Ti-zianovih slik. Pripovedovali so nam. da je pred petimi leti nudila Anglija za eno samo od njih več milijonov dinarjev. Z vrha cerkvenega stolpa pa se nam je nudil krasen razgled. Utrujeni od poti in vročine smo se zatekli v malo vaško krčmo, kjer je naša žejna družina popila, reci in piši, 8 litrov dalmatinca, a tako »krščenega«, da je račun za vodo, ki jo morajo od daleč dovažati, domala presegel račun za vino.
Razigrani smo se vrnili na »na5« motorni čoln. »Ste li Sokoli?« se oglasi krmar — Dalmatinec srednjih let, krepke mišičaste postave, zagorelega obraza in ostro zarezanih potez. »Da, smo.« — »Evo vam popusta — pet ae jih pelje brezplačno. Sem tu
jem samo zato we natanko opisal, ker so
ga tepli in mu rddi, naj le vse prizna, ker da jc tudi Djakovič že vse izpovedal. Predsednik mu očita, da je na glasu rabijat-nega človeka, toda Lazar se brani: »Niti govora, gospod predsednik. Ne morem videti, da bi se kdo pretepal. In če vidim kri, se takoj onesvestim.«
Simo Djakovič iz Belinca je nizke rasti, suhoten in šibak. Govori čisto tiho. Tudi on ne priznava krivde in trdi, da se z ženo ni nikoli kregal in tudi ni imel povoda, da bi jo ubil ali dal ubiti. Pravi, da je tudi on prizna! orožnikom vse le pod silo. Ne more pojasniti, kako da so ostale od požara nepoškodovane trgovske knjige in njegov otrok. Po njegovem se je hiša pač po naključju vnela ali pa je kdo podtaknil ogenj. Mogoče je moja žena sama — pravi Djakovič — ko je videla, da gori hiša, odnesla otroka in zaboj s knjigami, pa se je vrnila, da vzame še denar, a jo je požar prehitel in je izdihnila... V nadaljnjem zasliševanju je Djakovič še trdil, da je bil z ženo zadovoljen. V ostalem pa je njegova družina že od nekdaj zapisana zlu. Šimnova mačeha se je obesila v zaporu. Sime ne prizna, da bi bil kdaj prejel od sestre pismo, naj spravi njenega moža s sveta. Po tem zaslišanju je dal predsednik izprazniti dvorano, ker je bila nadaljnja razprava tajna. Šime se je moral zagovarjati zaradi nedovoljenih odnošajev s sestro.
ki ga iščejo, biti v skrajni previdnosti nasproti njemu.
' Nedavno smo poročali o tem, da se je Hace mudil v Šiški, kjer je na neki novi stavbi v Svetosavski ulici v družbi delavcev prijateljsko popil zelenko žganja. Med delavci sta bila namreč dva njegova znanca in pred odhodom je enemu izmed njiju izročil pismo, da ga odnese neki Hacetovi zaupni osebi. Ko je bila policija opozorjena, da se je pojavil v Šiški, je takoj uprizorila lov za njim, a vse prizadevanje je ostalo zaman. Pred nekaj dnevi so nato Haceta opazili v Podutiku in v okolici. V znano Vodnikovo gostilno v Podutiku je začel v opoldanskih urah. pa tudi popoldne in zvečer prihajati mlad mož, ki si je zmerom naročil obilno mero prigrizka in pijače. Včasih je posedel, da se je pošteno napil. Ker je gostilna priljubljena izletna točka in prihaja vanjo zmerom mnogo neznanih gostov iz bližnje in daljne okolice, mlademu neznancu nihče ni posvetil posebnega zanimanja. Šele čez nekaj dni je eden izmed drugih pivcev posumil, da utegne bi-
| « neznanec Hace, čigar osebni opis je &>-
! bro poznal iz pisanja »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Ko se je kmalu nato Hace spet pojavil, je eden izmed gostov pohitel v Koseze, odkoder je telefoniral na policijsko stražnico. A razbojnik je najbrž zaslutil nevarnost in je o pravem času izginil.
Hkratu pa se je zadnji čas klatil tudi po drugih vaseh v tem koncu ljubljanske okolice. Tako so ga večkrat srečali v Dravljah in po vaseh okoli Št. Vida, zadnje dni pa tudi v Mednem, kjer si je v neki gostilni J nekajkrat zapored privoščil pošteno malico in dobro mero pijače. Kakor smo že zapisali, ima zadnji čas v svoji druščini zna-j nega potepuha Jožeta Sitarja z Jeranovega j v kamniškem okraju. Sitarja, ki je tudi i nevaren vlomilec, orožniki zaman zasledujejo že skoraj leto dni. S Hacetom sta se seznanila šele pred nekaj meseci, ž njima pa ie bil nekaj časa tudi zagonetni Rudolf Avpič, ki so ga pozneje našli umorjenega v Gameljnah. Sitar se zna dobro skrivati pred zasledovalci s tem, da si rad nadeva turistovsko obleko in turistovsko opremo, da je podoben nedolžnemu izletniku iz mesta. Sitar je — očitno s Hacetom v družbi — nedavno vlomil tudi v župnišče v Gozdu * nad Kamnikom, pozneje pa v hišo posestnika Janeza Steleta na Mlaki pri Komendi. Tam je poleg prgišča zlatnine in srebr-nine ukradel tudi 1500 din.
Jakob Božič f
Trbovlje, 13. oktobra
Za vedno je zatisnil oči eden najuglednejših Trboveljčanov. V sredo zjutraj je po dolgoletnem trpljenju preminul g. Jakob B<>žič, znani trboveljski gostilničar, mesar in posestnik v 71. letu starosti. Kljub bolezni, ki je zadnja leta močno skrušila jakega moža, je g. Božič s svojo prirojeno marljivostjo skušal še opravljati posle svoje obrti ter se zanimal za svoje gospodarstvo, ki ga je z neumornim dolgoletnim delom dvignil na zavidno višino.
S pokojnim je trboveljska mesarska obrt izgubila enega najboljših zastopnikov, ki se je z resno voljo potrudil, da dvigne to svojo poklicno obrt za sebe in za druge do zavidne višine. Jakob Božič pa ni bil le neutrudljiv v svojem poklicu, bil je tudi vzoren soprog in dober oče številne rodbine. Svojih šest hčera in dva sinova je vzgojil v naprednem duhu, kakor je bil sam vedno in povsod napreden in nacionalen. Bil je član narodnih in kulturnih društev ter je rade volje podpiral vsa napredna stremljenja. S pokojnikom zapušča za vedno Trbovlje mož, ki si je v svojem življenjskem delu z lastno silo ustvaril lep ugled in širok krog prijateljev, med katerimi je bil zelo spoštovan. Pogreb rajnkega bo v soboto popoldne. Globoko užaloščeni rodbini in svojcem naše iskreno sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka domača žemljica!
Drzni tatovi
Šoštanj, 12. oktobra
V sredo zvečer je bila izvršena v Druž-mirju drzna tatvina, ki pomenja nadaljevanje roparskih pohodov doslej še ne docela znane, a dobro organizirane vlomilske družbe. Domneva, da ima številne vlome, izvršene v naši dolini v zadnjem letu, na vesti nedavno polovljena družba Gre-benškovih pajdašev, se je ravno s tem vlomom izkazala kot neosnovana.
Tokrat so si vlomilci izbrali hišo gostilničarja Dežmana v Družmirju. Vlom in tatvina sta bila izvršena na izredno drzen način. Med sedmo in osmo uro so bili domači zbrani pri večerji v kuhinji. V tem času so se hiši približali tatovi. Skozi razsvetljeno okno kuhinje so lahko motrili domače. Ko je del vlomilcev najbrž stal na straži, so ostali prinesli od soseda le-stvo, jo postavili na stransko steno in splezali skozi odprto okno v spalnico. Zaklenili so vrata od znotraj, da so bili bolj varni, nato pa odnesli nočno omarico. V njej je namreč bilo 2080 din gotovine in dva skoraj nova revolverja v vrednosti 1200 din. Obleke in drugih predmetov v spalnici se niso dotaknili. Vlom je prva ugotovila gospodinja, ko se okrog 21. ure podala k počitku in je na svoje veliko začudenje naletela na zaklenjeno spalnico. Drugo jutro so našli nekaj sto metrov od hiše tik ob Paki omarico, seveda prazno in razbito. Za vlomilci intenzivno poizvedujejo.
Doživljaji mladine na morju
Da seznani doraščajočo mladino z lepoto našega morja, s slikovitostjo njegove obale in primorskih krajev, je Jadranska straža ljubljanskih železničarjev v letošnjem poletju popeljala na krožno potovanje po našem Jadranu 30 svojih mladih stražarjev, dečkov in deklic z nižjih srednjih šoL
Polne pričakovanja nas je večerni brzo-vlak odpeljal iz Ljubljane proti Splitu. Tam izza gričevja je vstajala bleda luna in je s tiho radovednostjo opazovala skozi okna našega »spalnika« početje naših najmlajših, ki se od samega navdušenja in kopr-nenja niso mogli umiriti. No končno je le zmagala noč in zazibala vse v dobrodejen sen. Komaj pa se je zdanilo, je bilo vse na nogah. Vzkliki radosti so se utrgali iz vseh grl, ko se nam je prvič odprl pogled na morje. Bodi pozdravljena, ti prekrasna, nepregledna morska ravan, ti morje, opevano in oboževano, ti hrepenenje milijonov in milijonov src! Železničar, Slovenec se nam je pridružil in nam v preprosti besedi tolmačil zanimivosti in razmere tega bornega kraškega sveta, po katerem smo se vozili, običaje in značaje ljudi, ki na tej skopi zemlji žive svoje skromno življenje. Točno po voznem redu smo dospeli v Split. Mimo pristanišča, ki je tesno zastavljeno z raznimi parniki, tovornimi ladjami, jadrnicami in ribiškimi čolni, mimo za naše oko in naše občutje popolnoma novih slik smo krenili v dom Jadranske straže, kjer nas je že čakal gostoljubno oskrbnik Mate in nam postregel a toplim zajtrkom. Dom ko* kra-
sno lego z razgledom na morje in v neposredni bližini kopališče. Levo od doma, tako da mu zapira pogled k mestu, je v zadnjem letu zrasla iz tal ogromna nova stavba — 35 oken smo našteli na vzdolžni fronti Namenjena je bila za novo bansko palačo primorske banovine, kakšni svrhi bo služila sedaj, nismo zvedeli.
Po popoldanskem kopanju smo naskočili Marjan, si ogledali skrbno urejeni akvarij in živalski vrt. Dušan, naš »enfant terrible« je povlekel opico za rep in skoro dobil zaušnico od nje, no, pa se je vse dobro izteklo. Naslednji dan smo obiskali Dioklecijanovo palačo, o kateri nam je akademik Rado imel celo lepo predavanje, pozdravili veličastni Meštrovičev kip Grgurja Nin-skega in si mimogrede na trgu privoščili sladkega in cenenega grozdja Tudi na Bač-vicah smo poizkusili naše sile v plavanju in veslanju, nakar nas je gosp. inž. Ozvald odpeljal s seboj na vojni brod, katerega smo si smeli po prijaznosti kapitana ogledati pod vodstvom oficirjev čisto natančno.
Visoko na obzorju je žgalo sonce, ko nas je Pašman« vozil proti Jelši. Naokrog smo opazovali temne delfine, kako so poskakovali in se poigravali v blestečem soncu. Nekaj radovednejših se je prerilo čisto do celice, kjer kraljuje kapitan. Kako so se zlasti najmlajšim bistrile oči in zasanjali so se v svoje daljne želje po pestrosti in lepotah mornariškega stanu. Ko je videl naše izredno zanimanje, se je kapitan ljubeznivo odzval številnim vprašanjem, tolmačil ktaje in otoke mimo katerih smo pluli, ter
Pretresljiva iMieniska drama nesrečne žene
ki jo je zla usoda privedla v pariško podzemlje, v ječo in ki je za svoj žig sramote trpela celo življenje... Prekrasen film — čegar vsebina bo ganila slehernega
gledalca! KmQ UNION - Tel. 22 21
VIVIANE ROMANCE — RENČE SAINT CYR
^	Jean Worms — Georges Flammant — Francis Carco
Žen$ka kaznilnica
Oglejte si to umetnino francoske filmske produkcije danes ob 16., 19. in 21. uri.
Z brezobzirno realnostjo, •»rez prikrivanja ln olepšan ja je podan v tem filmu izdelanem po romanu »Prisons de fem-mes« — podzemski svet ponižanih ln razžaljenih.
podstarešina Sokola.« Bratska ti hvala. Ostane več za sladko grozdje in smokve.
Dobrodušni gospod Jcco od uprave doma nam je posvetil precej truda in učil natančnega in pravilnega veslanja naše deklice. Štrbunk — prevrnil se je mali sandolin. Neenakomerna teža ob naskoku razigrane mla-deži od vseh strani je zrahljala ravnotežje. A že so pokukale drobne glavice iznad gladine. Vršič in razposajen smeh, nesreče pa nobene.
Kar prehitro ie minil čas na Jelši. Nepozaben je bil zadnji večer. Milijoni zvezdic trepetajo na nebu, med njimi zakraljuje srebrna luna. Lahni svetlobni utrinki se vtapljajo v rahlo valujoči gladini morja, božajo in poljubljajo val za valom, ki se naglo izmikajo našemu budnemu očesu ;n izginjajo v nepoznane daljave. Veter za veje, drevje zašumi, vonj rožmarina zaduhti. Ob tihi obali odjekne » Rasti rasti, rožmarin ...« Nenehoma, enakomerno, natančno v določenih presledkih se prižiga in ugaša rdeča luč svetilnika na pomolu — vodnica mimoidočim ladjam
Kratka je bila noč. Ob štirih zjutraj je bilo v domu že vse živo. Oprtani in opremljeni smo se ukrcali na parnik »Split«, tik pred domom, in odpluli ob petih v smeri na Split. Pred nami se je porodilo najlepše jutro. Kakor žareča ognjena krogla je tam na vzhodu vstajalo sonce in se pomikalo vedno višje. Počasi so splahnevali tudi zadnji medli obrisi posivelih his; vse naokoli morje, ena sama nepregledna vodena planjava. Le tam daleč na obzorju, kjer se morje stika s kopnino, se širi in raste pred našimi očmi golo gričevje, ožarjeno ▼ zlatem svitu jutranjega sonca.
Split. Po kratkem postanku nadaljujemo pot proti Šibeniku. Kosilo, ki so nam ga ser-virali belo opremljeni kuharji na odprti palubi je bil užitek svoje vrste. Naša družina, ki so jo v Splitu najnovejše vesti o nemškem napadu na Poljsko močno razgibale, se je po malem zopet umirila m se ponovno predala čaru in veličastju morja.
V Šibeniku smo si mimogrede ogledali najvažnejše znamenitosti. Po širokem stopnišču, mimo prekrasnega pokopališča, smo se povzpeli na trdnjavo, odkoder smo imeli prekrasen razgled na Šibenik in okolno otočje. Obiskali smo tudi katedralo, o kateri pravijo, da je ena najlepših cerkva v Dalmaciji. Ne le slike slavnih mojstrov, marveč že sam slog cerkvene zgradbe nam prikazuje izredno umetnino. Sivolasi opat, z odsevom miline na obrazu, visok in mlade-nisko vzravnan, postane pozoren ob našem prerekanju s tolmačem glede odškodnine za razkazovanje. Ne pogodimo se, preveč zahteva. Ogorčen odhiti, ko opazi, da se nam je približal opat, ki nam prijazno ponudi svojo pomoč in svoje razgledano vodstvo.
Prehitro je minil čas! Posloviti se je bilo treba od našega sinjega Jadrana, ob katerem smo preživeli nekaj tako krasnih, brezr skrbnih in užitka polnih dnL
Zopet sedimo v vlaku, ki težko sopiha-joč zmaguje vedno večji vzpon proge. Še je duša polna nepozabnih vtisov in spominov, a že uhaja misel naprej v domači kraj. Globoka zavest neizmernega bogastva —• posest morja — pa nam je in nam bo vzpodbuda in utrdilo našega gesla: Čuvaj-mo naše močjo.
M. Oftedkacjeva.
Teden trgatve v Slovenskih goricah
Stari običaji se bolj in bolj opuščajo
Dve smrti v plitvi vodi
Padel je po hribu in utonil v neznatnem potočku — Tra gična smrt po družinskem prepiru
Šmartno pri Litiji, 13. oktobra Smrtne nesreče so bile v zadnjem času pri nas večkrat na dnevnem redu. Po-
sebno tragična je smrt Karla Prapsta, ki je bil stalno zaposlen na mali kmetiji pri teti Mariji v Zavrstniku. Večkrat pa je bil delavec pri okrajnem cestnem odboru. Nekaj dni pred smrtjo je prejel zaslužek, kakor še nikoli. Dobil je kar cel tisočak pa še nekaj čez. Fant je bil tako vesel, da se je oblekel od nog do glave. Tragična smrt pa mu je končala veselje.
Karlova teta Marija je morala pred dnevi v ljubljansko bolnišnico. Tako je bil fant doma sam na posestvu, živino je hodila opravljat neka znanka. Ker je primanjkovalo že stelje za živino, se je namenil Karel v gozd, ki leži za hišo. Soseda je medtem pamolzla krave in opravila ostala dela. Karla dalje do večera nI bilo domov, zato je soseda v dobri veri, da se je fant kje zadržal, odšla domov. Hišo pa je zaklenila. Naslednji dan fanta ves čas ni bilo nič na spregled. Kakor po navadi je prišla soseda spet naslednji večer k Propstovim, hiša pa je bila zaklenjena in je bilo videti, da ni bilo Karla ves dan nič doma. Tedaj so začeli sosedje iskati pogrešanega mladeniča, a zaman.
Naslednji dan je odšlo več sosedov iskat nesrečnega pogrešanca. Nekdo se je spomnil, da ga je videl zadnjič, ko je lezel na strm hrib, ki je kakih sto metrov visok in se dviga v soseski Zavrtnika. Odšli so ga tjakaj iskat pa so našli sled, da je
nekdo drčal po visečem svetu. Ob vznožju hriba teče potoček, ki je komaj pol metra širok in le pol decimetra napolnjen z vodo. V skritem kraju so res našli negibnega Karla, ki je bil z obrazom obrnjen v vodo. Bil je seveda že nekaj dni mrtev. Kakor so potem dognali, je fant v strmem hribu padel. Kotalil se je nizdol in se močno udaril na sence. Nezavesten je zdrčal v potok, padel v vodo na usta in se zadušil. Skromnega in marljivega fanta so imeli radi v vsej dolini.
G®rnja Radgona, 13. oktobra.
Pri Knčdlovih v Grabah v Slovenskih Goricah je vladalo že dalje časa nevzdržno razmerje, ker so bili družinski prepiri na dnevnem redu. Tudi te dni je prišlo med 70-letnim Francem Knodlom in mnogo mlajšo ženo Jožefo do prepirov in Franc Knodl je vse zapodil od hiše. Ker je bil udan pijači, se je nato v jezi precej opijanil. Proti večeru je hotel napojiti živino in se je podal k bližnji mlaki s škafom po vodo. Pri zajemanju pa mu je spodrsnilo in je padel na trebuh v mlako, ki je bila globoka okrog 80 cm čeravno se mu je to že poprej večkrat primerilo ter se je še vedno rešil, je tokrat obležal v vodi in utonil. Našla ga je ob poznih ve-černjih urah žena, ko je bil že mrtev. Ker se je kmalu nato raznesla po vasi govorica, da je Knodl umrl nasilne smrti, je bil poklican banovinski zdravnik dr. Julij Matthey iz Apač. ki pa ni mogel ugotoviti nikakih znakov nasilja.
Hace se potepa okrog Ljubljane
Zadnji čas so ga videli na raznih krajih
Veliko zanimanje za obnovljeno razpravo
Eremija in Djakovič odločno tajita zločin
Poravnajte še danes naročnino za ta mesec
kajti Vam in svojcem z jutrišnjim dnem
„ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D."
ni več dolžna plačati zavarovalnino za slučaj smrti vsled nezgode
Domače vesti
#	O shranjevanju sadja smo v »Jutru« že dali potrebna navodila. Sadjarski strokovnjak opozarja zlasti še na naslednje: Prostor kjer se shranjuje sadje in to sveže sadje preko zime, naj bo relativno vlažen. Zračna vlaga naj znaša od 75 do 85%, temperatura pa naj bo povprečno med 3 in 5° nad ničlo. Zrak, kjer je sadje shranjeno, mora biti svež in čist, ker se sadje rado navzame tujega duha, zaradi česar se v istem prostoru ne smejo shranjevati druge stvari kakor n. pr. korenje, repa in druga.
*	Nov grob. V Lescah na Gorenjskem je umrl po daljši bolezni posestnik g. Joža Pernuš. Zapustil je vdovo in širok krog sorodstva. Bil je vedno napreden, trden gospodar, spoštovan daleč naokoli. Zadnjo pot bo nastopil jutri, v nedeljo, ob 15. uri. — Blag mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
trden jez na kraju, kjer so zapornična vrata prej zapirala vodo. Del porušenih vrat na trnovski zapornici je Ljubljanica odplavila do čevljarskega mosta, Kjer je obv.sel na srednjem stebru. — Hiša v Tavčarjevi ulici štev. 11 pravkar dobiva novo pročelje.
u— Razstava kunčje kožuhovine, usnja in volne. V soboto zjutraj bo otvorjena razstava kunčje kožunovine, usnja in volne, ki jo je priredila in postavila na ogled vsem našim brhkim Ljubljančankam agilna Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunova ul. 10. Razstava bo nameščena v dvorani restavracije »Pri šesticic, kjer je bila pred dnevi tudi dobro obiskana razstava žab. Zveza je pripravila s svojimi člani za razstavo okoli 1000 kožic vseh vrst domačih kuncev, ki so prirejene na najrazličnejše načine ter deloma v naravni barvi, pa tudi v najraz-
^ompletna garnitura preparatov Parfumerija »VENTS«, Tyrševa 9
ZA NEGO
din 19.—
* MOŽ in žena sta umrla isti dan. V
Zbigovcih pri Gornji Radgoni sta umrla v sredo 11. t. m. zakonca Martin Kolar v starosti 87 let in žena Ivana v starosti 82 let in sicer v presledku nekaj ur. Lansko leto še čila in zdrava sta obhajala zlato poroko v krogu svoje številne družine. letos pa je žena Ivana nenadno začela bolehati in slabeti Ko je v sredo popoldne okrog 15. ure zatisnila oči, je njena smrt moža tako potrla, da ga je zvečer okrog 21. ure zadela kap. Pokopana bosta v skupnem grobu.
OOSV^^tl*01
r0 7A S^S: 220,
sp1
pouble "g?**
0rtP°
190 210. 240
340.-
S00.-
320.
^ I*5" O40.
fres^ - 0

MANUFAKTURA
F.ks. SOUVAN
MESTNI TRG 24
* Trojčki v Bosni. Nedavno smo poročali, da so se rodili trojčki v slovenje-graški bolnišnici. Zdaj pa poročajo o enakem rojstvu iz Bosanske Dubice. Musli-manka Zilha, žena Sulejmana Spahiča, je povila dve hčerkici in sinčka. Trojčki so vsi prav čvrsti in mati je zdrava. V Bosanski Dubici imajo letos sploh prav rodovitno leto. Rodila se je že vrsta dvojčkov, zdaj pa so pri jokali za vesel navr-
Ž6k sg troički.
* Več pozornosti otrOKom! Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnišnico komaj leto dni staro Marijo Pavškovo, hčerko kovača iz Tržiča. Mati se je za trenutek odstranila iz kuhinje, v kateri so ostali otroci sami, poleg Marije še dva v starosti 3 in 4 let. Nesrečno dekletce se je priplazilo do štedilnika in odiprlo vrata. Pri tem je ogenj zgrabil obleko, da je Marija dobila hude opekline po vsem životu. Podobna nezgoda se je pripetila 7-letnemu kočarjevemu sinu Petru Mavcu s Preser-ja. Grel se je pri kotlu, v katerem je mati kuhala za svinje, pri tem pa se je z nogo naslanjal na desko, položeno čez kotel. Na lepem se mu je deska izpodmak-nila, da mu je noga ušla v krop. S hudimi poškodbami so ga prepeljali v Ljubljano.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Re* po mm. soc pol in n. zdt S-br. 15.485 25 V 35.
* Že v drugič je pobelil sneg vso okolico
Surdulice v Srbiji. Noči so v ondotnih krajih hladne. Podnevi sicer sije solnce, a vendar je bilo snega toliko, da se ni kmalu stopiL Vrhovi Strešerja so pobeljeni kakor sredi zime. Pod snegom je tudi Lju-boten z okoliškimi vasmi.
Iz Ljubljane
U— Nekoliko gradbene statisti Ke. Kmalu bomo prekoračili prvo tretjino jesenske dobe in gredo letošnja stavbna dela že proti koncu. Zato je minuli ponedeljek 9. t. m. kot senzacija vplivalo dejstvo, da so kar tri gradbena podjetja pričela s prvimi pripravljalnimi deli pri oloku stanovanjskih hiš na zapadnem delu uršulin-skega vrta med Muzejskim trgom in Nunsko ulico, kjer je projektirana nova cesta. Tamkaj bo zgradil Pokojninski zavod pet večnadstropnih hiš in je zidavo prve prevzel Anton Mavrič, druge Ivan Bricelj in tretje Stavbna družba. Nov samostanski zid bo istočasno zgradila Zidarska zadruga. Te hiše nameravajo še letos spraviti pod streho. Ob tivolskem prelazu naspro-tiTrubarjevemu spomeniku so ogradili svet z novo ograjo. Prihodnjo pomlad bodo ondi pričeli z gradnjo Moderne galerije _ pri poškodovani zapornici na Ljub-
l^nici v Trnovem zajezujejo vodo z za-Stao steno in so ta teden tako zagat-So steno že zabili v dno pred porušeno zapornico. S tem jezom bodo r.dvmdi ™Lo Sj toliko, da bodo lahko zgradili
ličnejših barvah, tako da ie izbira za ku-povalke kar dovoljna. Za boe, ovratnike mufe, jopice itd. sploh ni mogoče najti bolj primerne in cenene Kožuhovine, kakor je ona domačega kunca. Posebno uporabno je tudi kunčje usnje za čevlje in rokavice, ki se bo dobilo na razstavi v
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
1 aparat za britje, 1 čopič za britje 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno Sčetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode,
stane samo Din 30.—.
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnino na ček. rač. 13285 ali v znamkah aa naslov:
Foto Tourist LOJZE ŠMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
najrazličnejših barvah ln obdelavi. Poleg trpežnosti ima tudi lo prednost, da je raz-tezljivo in tako najbolj primerno za občutljive noge. Lepoto vseh voln pa prekaša angorska preja, tudi domačega kunca. Razstavljena bo v vseh mogočih barvah ter tako nizke cene. da jo bo gotovo preje zmanjkalo, preden bo konec razstave. To bo prva samostojna razstava te vrste, ki se bo odslej vsako leto ponavljala in nudila brhkim Ljubljančankam bogato izbiro krzna, usnja m volne, vsa 100% zajamčeno domače blago, proizvod naših pridnih rejcev malih živali.
DANES PREMIERA veselega in zabavnega pomorskega filma z ljubko malo TRAUDL STARK v glavni vlogi. — Sodelujejo:
VV. Albach-Retty, R. Romanowsky
in naša kraljevska mornarica.
Prekrasni posnetki z našega Jadrana in Primorja. Film je posnet v najlepšem kraju našega Primorja, v Dubrovniku in nam pokazuje ljubko Traudl Stark v svoji najboljši k* k & titffn Jk V \ vlogi kot povzročitelja nesloge — in kasneje — angela-miru in sprave. Film, ki ga MALA AI/FIIaALaA bo z užitkom gledalo staro in mlado! Danes ob 16., 19. in 21. uri. Kino Sloga, tel. 27-30
I
I
u— Pevke in pevce, tudi začetnike, sprejema na podlagi začrtanega dela še vedno pevsko društvo »Ljubljanski zvon«. Dobrodošli danes, jutri, v ponedeljek, torek in sredo med 18. in 20. uro. Mestni dom. I. nadstropje, desno. (—)
u— Za izlet na Kure^ček, ki ga priredi jutri Tujskoprometna zveza kot svoj prvi kondicijski pešizlet za kasnejše smuške izlete, sprejemajo prijave biljetarne Putnik danes do 14. ure. (—)
AKADEMSKA JADRANSKA STRAŽA
OTVARJA DREVI OB 20. URI
SVOJE REDNE PLESNE VAJE V KAZINI

u— Fotoklub Ljubljana priredi v nedeljo izlet na Kurešček. Člani, ki še niso prijavljeni, naj se javijo danes do 14. ure tov. Pipenbacherju pri Putniku. (—)
u— Se danes je čas prijave za izlet v Zagreb k nogometni tekmi Nemčija-Jugoslavija v obeh biljetarnah Putnika. (—)
Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik.
u— Dunajski otroci na poti v Italijo. Popoldanskemu brzovlaku ki je prispel včeraj ob 17.10 v Ljubljano, sta bila priključena dva vagona dunajskih otrok, fantkov in punčk. Otroci so se peljali v obmorsko okrevališče Gradež.
VOJAKI!
Zdrave noge vam ohrani originalni SANO-PED. Vrečica 2 din.
n— Kakor je mala Traudl Stark postala ljubljenka naših mornarjev. Ljubko nemško dekletce je prišlo letos s starši v Dalmacijo. Ugledalo je ob pomolu veliko ladjo in že je steklo po stopnicah. Kape-tanova kabina je bila odprta in radovedno dekletce si jo je takoj ogledalo. Naenkrat je potegnil veter ln vrata so se zaprla. Ma. la ujetnica je skušala na vse načine odpreti vrata, pa ni šlo. Vlegla se je na ka-petanovo posteljo in trudna zaspala, že se je mračilo, starši so povsod Iskali hčerkico, boječ se, da je padla v vodo. Po vsem kraju se je raznesla novica, da pogrešajo malo dunajsko igralko, ki je v filmskem svetu znana pod imenom Traudl Stark Vse je bilo pokonci. Slednjič je kapetanov sluga našel dekletce sladko speče v kabini. Traudl se je vrnila k staršem, prej pa se je seznanila z vsemi mornarji na ladji. V filmu »Mala admiral ka«. ki je bil posnet na naši obali in s sodelovanjem na še mornarice, lahko vidite Traudl v ljubki vlogi. Vsi gledalci so z njo zadovoljn-kakor s Shirley Temple. Film »Mala ad-miralka« je kakor žarek toplega solnca v dneh, ko nam je razvedrilo tako potrebno. Film se predvaja od danes dalje v kinu »Slogi«.
TRŽlC. Kino predvaja v soboto in nedeljo opereto »Čarobna igra« z Marto Egertovo v glavni vlogi. (—)
Morske ribe
KLAVIRSKI KONCER1 VSAK VEČER
v veliki izbiri in okusno pripravljene bo imela vsak dan opoldne in zvečer
KLET ZVEZDA
Direktne pošiljke vedno svežih morskih rib bodo prihajale redno vsak drugI dan. Odlična kuhinja bo nudila svojim gostom tudi izbrana druga jedila ln pečenja na ražnju. — Točila se bodo prvovrstna domača in dalmatinska vina.
NOVA PORTUGALKA!	SLADKI DALMATINSKI BELI IN ČRNI MOST!
Za obilen obisk se priporoča
M. SILOVIC
u— Tombola Rdečega križa v Ljubljani
je bila določena za nedeljo 15. t. m. Nepričakovane izredne razmere so onemogočile napovedano prireditev tombole Rdečemu križu, kakor tudi drugim organizacijam v Sloveniji. Ker pa upamo, da se bodo razmere kmalu normalizirale, bo tombola Rdečega križa v doglednem času. O tem bomo občinstvo obvestili. Razprodaja tombolskih kart se naj nadaljuje. Člani in prijatelji Rdečega križa, ki so sprejeli tombolske karte v razprodajo, so vljudno naprošeni, da jih obdrže in čimprej razprodajo svojim znancem in prijateljem Tombolske karte se dobe v trafikah in v pisarni Rdečega križa. Gospo-svetska cesta 2/II, telefon 40-31.
TOMBOLA
RDEČEGA KRIŽA V LJUBLJANI se preloži zaradi izrednih razmer na nedoločen čas.
u— Večna p°t zaprta. Občinstvo se opozarja, da bo Večna pot danes med treningom od 14. do 17. ure in jutri ob času dirke od 14. do 17. ure za ostali promet zaprta, V primeru, da se dirka preloži, se zapora ceste ne bo vršila.
u— Ustanovitev Esperantskega društva Ljubljana bo v torek 17. oktobra ob 20. v stekleni verandi restavracije »Šestica«. Esperantisti Ljubljane in okolice pridite na ustanovni občni zbor polnoštevilno! Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Pripravljalni odbor. (—)
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova 18, telefon št. 36-24.
u— Plesne vaje »Svobode« vsako soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. (—) u— Otvoritev plesnih vaj v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri v dvorani Delavske zbornice. (—)
u— Službo hišnika za zgradbe carinarnice ob Vilharjevi cesti je mestno poglavarstvo razpisalo v »Službenem listu«. (—) u— Izredno dober in sladek sadni mošt liter 4.50. Fr. Kham, Kongresni trg 8. (—)
Iz Krškega
t— Sokolska komemoracija. Ob petletnici smrti Viteškega kralja je priredilo sokolsko društvo v svojem domu kome-moracijo. številno članstvo je ogovori] starešina br. dr. Jan. Sledila je žalna koračnica društvenega orkestra, nakar nam je Sokolič recitiral v popolnoma temni dvorani pred silhueto Oplenca, katerega je razsvetljevala večna lučka. Sestra škerle-tova nam je prikazala veličino pokojnega kralja. Prižgala je tudi že na Oplencu prižgane svečke, naj gorijo v našem Sokolskem domu. Orkester je ponovno zaigral žalno koračnico, nakar je br. Cesnik podal kratek pogled izjav Viteškega kralja. Deca je zaključila prireditev na lepo prirejenem odru z ljubko sceno »Oplenac«. Preden se je članstvo razšlo, je zapelo himno »Bože pravde«.
k— žganje je kuhal in zažgal hišico. Na Goleku je pogorela hišica Marije Za-gorčeve. V hišici je stanoval Andrej šavs, ki je pazil na vinograd. Kuhal je žganje in zaspal, ne da bi pogasil v peči ogenj. Kmalu se je požar razširil in popolnoma upepelil hišico. Skoda je po večini krita z zavarovalnino.
k— Umrla je zaradi opeklin štiriletna Marija Kostrevčeva, posestnikova hči s Cirja. Na paši se je preveč približala pastirskemu ognju, ki se je prijel njene obleke in dekletce tako hudo opekel, da so ga morali prepeljati v krško bolnico, v ka, teri je naslednji dan podlegla.
k— P«jemanje prometa z nepremičninami. Usihanje gospodarskega poslovanja po pričetku vojne je zlasti vidno pri kupčijah z nepremičninami. Dočim je bilo v .prejšnjih mesecih, kakor je razvidno iz zemljiške knjige v Krškem, povprečno sklenjenih 50 do 80 kupnih pogodb, je padlo število novih kupčij v mesecu septembru na bore 17.
k— Pred pričetkom obratovanja nove tovarne na Vidmu. Pretekle dni se je pri čel prvič viti iz visokega dimnika nove tovarne za celulozo na Vidmu dim, znamenje skorajšnjega priče tka obratovanja tovarne, ld je sedaj po zgoreli tovarni v Darovani menda edina taka tvorni ca v državi Zaenkrat krnijo samo v svrho utrjevanja posameznih naprav.

1NSERIRAJTE V „ JUTRU
ŽZKS -iS^s SIMFONIJA ŽIVLJENJA
STtJWE — MARIKA ROKK	ČAJKOVSKI
Življenje, ljubezen in ustvarjanje prvega slovanskega genija P. J. Čajkovskega. V filmu se izvajajo najlepše kompozicije nesmrtnega ruskega mojstra. Tako odlomki iz njegove IV., V. in VI. simfonije, opera »Evgen Onjegin«, klavirski koncert v G duru. Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna ruska kapela.	Nabavite vstopnice v predprodaji.
KINO MATICA, teL 21-24 — ob 16., 19. in 21. uri.
Naša poročila po polnoči
Pred podpisom rusko-turške pogodbe
Švicarske informacije o Saradzoglovih pogajanjih
v Moskvi
Moskva, 13. okt br. Razgovoru, ki sta ga j nalog, da pripravijo vse potrebno za even-
tuelno delno evakuacijo 20 največjih švedskih mest. Po teh navodilih bo v danem primeru evakuiranih iz Stockholma 25% vsega prebivalstva.
Varšava bo zgrajena
na drugem kraju ?
Pariz, 13. okt. br. Nizozemski list »Tele-graaf« javlja, da je Varšava tako zelo porušena, da nemška vlada resno razmišlja o vprašanju, ali se sploh izplača mesto popraviti in obnoviti. Nemci se zato že bavijo z načrtom, da bi se nova Varšava zgradila na drugem kraju, sedanja Varšava pa pustila v razvalinah, kakor je ostala. Odločitev še ni padla.
tidovska država z Lublinom kot glavnim mestom
Pariz, 13. okt. br. V berlinskih krogih govore o pripravah za ustanovitev posebne židovske avtonomne države z Lublinom kot glavnim mestom.
★
Tri podmornice včeraj potopljene
London, 13. okt. s. Zvečer je angleška admiraliteta objavila, da je bila danes poleg že omenjenih dveh potopljena še tietja nemška podmornica,
London, 13. okt. s. Današnje nemško uradno poročilo priznava, da so pri napadu na angleško mornarico v ponedeljek Nemci izgubili štiri letala, dve nadaljni pa sta morali zasilno pristati v Danski. V angleških krogih odločno zanikajo nemško vest, da bi bila nemška letala desetkrat zadela angleške vojne ladje.
Osemdeseto francosko vojno poročilo
Pariz, 13. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj izdalo naslednje 80. vojno poročilo:
Spričo deževnega vremena in megle je bilo na fronti le malo delovanja. Na področju južno od Pirmasensa je sovražnik poslkl proti francoskim postojankam več izvidniških čet, ki pa so se morale umakniti, ne da bi kaj opravile.
Ukaz nemškim trgovskim ladjam
London, 13. okt. br. Po informacijah agencije Press Association je nemška vlada sedaj odredila poveljnikom vseh nemških ladij, da morajo prej potopiti svoje ladje, kakor pa jih predati sovražniku.
Trije poljski rušile! v angleški mornarici
London, 13. okt. s. V Rokavskem prelivu vršijo uspešno patrolno službo skupno z angleško mornarico tudi trije poljski rušilcL
Ali pride še plinska vojna ?
London, 13. okt. br. Po informacijah tukajšnjih krogov pripravljajo Nemci napad na angleško ozemlje, pri katerem se bodo posluževali tudi strupenih plinov. Nemčija, ki se je zavezala, da se v vojni ne bo posluževala strupenih plinov, se sedaj izgovarja, da so se v tem pogledu prvi pregrešili Angleži, češ, da so poslali na Poljsko večje količine strupenih plinov, kar pa Angleži najodločnejše zanikajo.
Zaleski se je vrnil v Pariz
London, 13. okt. s. Poljski zunanji minister Zaleski se je danes z letalom vrnil v Pariz. Na letališču so se od njega poslovili poljski posalnik grof Raczinski in zastopniki angleške vlade. Zaleski je imel v Londonu razgovore z ministrskim predsednikom Chamberlainom, z zunanjim ministrom, kakor tudi z uglednimi člani angleškega parlamenta in je tako dobil popoln vpogled v stališče angleških političnih krogov.
★
Rusko zlato
za Nemčijo
London, 13. okt. p. Razne vesti, po katerih so iz Moskve poslali v Nemčijo 17.5 tone zlata, kar predstavlja vrednost 4 milijone 800.000 funtov šterlingov, so izzvale v londonskih političnih krogih največjo senzacijo. Menijo, da gre za demonstrativen korak rusko-nemške solidarnosti. Z druge strani poročajo, da je Nemčija prodala Rusiji vojni plen na Poljskem, če ga takoj plača v gotovini.
Moskva, 13. okt. p. Na merodajnih mestih ne potrjujejo vesti o pošiljatvi ruskega zlata v Ner.-.čijo ter pravijo, da nimajo k temu ničesai pripomniti.
imela nocoj v Kremlju turški zunanji minister Saradzoglu in komisar za zunanje zadeve Molotov, so prisostovali tudi Stalin, turški poslanik v Moskvi Ali Hajdar Aktar, pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin ter ruski poslanik v Ankari Terentijev. Razgovor je trajal približno dve uri.
V angleški diplomatskih krogih v Moskvi zatrjujejo, da je bil turški zunanji minister Saradzoglu zadnje dni stalno v stikih z angleškimi m francoskimi diplomati.
London, 13. okt. z. Iz Carigrada poročajo, da je Rusija zahtevala gotove spremembe v pogodbah, ki jih je Turčija sklenila z Anglijo in Francijo, zlasti v pogledu »brezpogojnega« sodelovanja Turčije v primeru kakega konflikta v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Izgleda pa, da je bil tudi glede tega dosežen za obe stranki zadovoljiv sporazum.
Curih, 13. okt. b. Balkanski poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« doznava iz zanesljivih virov, da so se pogajanja turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi samo zato tako zelo zavlekla, ker se Turčija zaradi ruskega stališča v dardanelskem vprašanju znašla v kočljivem položaju. V Moskvi so že od nekdaj stali v tem vprašanju na stališču, da se mora promet skozi Dardanele v primeru vojne ravnati strogo po ruskih interesih. Turčija, ki je s konferenco v Montreuxu — med drugim tudi po ruski zaslugi — spet pridobila popolno suverenost nad morskimi ožinami, se mora odslej svoje odgovornosti še posebej zavedati. V turških diplomatskih krogih pa niti najmanj ne dvomijo, da bo mogoče tudi v tem kočljivem vprašanju najti primerno iplomatsko formulo, ki bo sprejemljiva za >be stranki. Položaj je v toliko olajšan, da ued Rusijo in zapadnima velesilama ni vojnega stanja, Turčija pa se seveda tudi v bodoče želi izogniti slehernemu konfliktu - Rusijo.
Položaj Turčije pri pogajanjih v Moskvi pa je bil olajšan tudi zaradi stališča Balkanske zveze v tem vprašanju. Dardanelske >žine zanimajo balkanske države samo v odrejeni meri. Balkanska zveza, ki soglaša v tem vprašanju s stališčem Bolgarije, se za Dardanele sicer zanima, vendar pa se v to zadevo neposredno ne želi vmešavati, ;er smatra, da se dardanelsko vprašanje tiče izključno Turčije. Tudi Rumunija je v tej zadevi povsem rezervirana, ker ne teli z ničemer motiti jamstev, ki jih je dojila od Rusije v pogledu Beserabije.
Po informacijah Istega lista iz Rima pa se zdi, da so turško-ruska poganja vzbu-iila zaskrbljenost v Egiptu in v vsem irabskem svetu, kjer je Turčija doslej veljala kot prijateljska država. V arabskih U-želah se sedaj vprašujejo, ali ni morda Turčija za svoje koncesije Rusiji v območju črnega morja in na Balkanu dobila svo-lodnih rok za razširjenje svojega vpliva na vsem arabskem vzhodu.
švicarski listi beležijo v ostalem priza-levanje Jugoslavije za pomirjenje Balkana in vidijo v dosedanjih uspehih zadostna jamstva za nadaljnji ugodni razvoj te akcije. Prizadevanju jugoslovenske diplomacije je treba med drugim pripisati tudi najnovejšo umaknitev bolgarskih in romunskih čet s skupne meje v Dobrudži, kakor tudi pomirjen je na bolgarsko-turški meji. Jugoslovensko posredovanje za izravnavo medesebojnih nasprotij med balkanskimi državami se bo gotovo še nadaljevalo, toda brez slehernih prenagljenosti.
Izjemno stanje
v vzhodni Finski
Helsinki, 13. okt. br. Prezident republike Kailo je nocoj proglasil v nekaterih vzhodnih finskih pokrajinah izjemno stanje. Nocojšnji listi v posebnih izdajah naglašajo, da se to stanje nikakor ne sme zamenjati z obsednim stanjem.
Helsinki, 13. okt. o. V finskem glavnem mestu je bilo danes boljše razpoloženje, ker so demarše skandinavskih držav in Zedinjenih držav v Moskvi deloma uspele in vzbudile upanje, da bo finsko-ruski spor rešen ugodneje, kakor so prvotno mislili.
Helsinki, 13. okt. z. Včeraj bi bil moral imeti finski zunanji minister po radiu govor, namenjen ameriški javnosti. Kljub temu, da ima Finska z Nemčijo pogodbo, po kateri nemške kratkovalovne postaje posredujejo prenose iz Litve v Ameriko, je Nemčija prenos tega govora odklonila, kar je izzvalo v finskih krogih veliko začudenje. Finski zunanji minister je svoj govor danes ponovil, prenos pa so posredovale angleške radijske postaje, tako da so ga mogli slišati v vsej Ameriki.
Vpoklici na švedskem
Stockholm, 13. okt. br. Nocoj je vojno ministrstvo odredilo vpoklic več letnikov rezervistov v severni Švedski. Vsi vpoklicani obvezniki bodo takoj koncentrirani na švedsko-finski meji.
Generalni inšpektor protiletalske obrambe je dal posameznim podrejenim poveljnikom