•%A
LIR 30
PoStnlna plačana - Sped. abbon. post. - II. gib
GOSPODARSTVO
R G O V I N A ♦ FINANC E
INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ K M E IT I J S T V O

•Eto xii št. 287
PETEK, 5. SEPTEMBRA 1958
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Wčni pritisk treba zmanjšati!
hvaležni smo Rudolfu Accerboniju,
*	je v »Piccolu« na podlagi uradnih Matkov razsvetlil, koliko davkov plastno na Tržaškem ozemlju. To po-Svje je izrednega gospodarskega, a
političnega pomena. Davek, ki ga Pavijan plačuje državi, osvetljuje na strani v kakšni meri izpolnjuje svo-'Jržavljanske dolžnosti in priča do t'ce mere tudi o gospodarskem razvo-| določenih pokrajin, z druge strani pa ^ primerjava med plačanimi davki kdatki države za to pokrajino ka-'* * * * v kakšni meri izpolnjuje država svo-' dolžnosti nasproti državljanom v tej Krajini. Tega drugega vprašanja, to državnih dodelitev za Tržaško ozem-t ’ se pisec ni dotaknil; sicer je za-,tV|ta snov silno obsežna in bi zahteva Predolgo razpravo. Pri vsem tem Kko že na podlagi samih podatkov o ^anih davkih trdimo — kar je svoj-*s navedel tudi neki milanski gospodki list — da namreč država nima "dnčne zgube s Trstom.
^ letu 1956 so na Tržaškem pobrali
*	48 milijard lir davkov (43 milijard javnih, 3,3 občinskih in 1,5 pokra-J^Jtih). Od teh plačajo državljani v a*'ji 10 milijard, in sicer kot davek
blago, ki se proizvaja v Trstu, a f°daja v drugih italijanskih pokrajini.
pomembna, čeprav ne nova, je Accer-; 'jeva ugotovitev, da je davčni pri-K v Trstu večji, kakor je povprečni , yso državo. Pritisk, to je odnos med pranim davkom in dohodkom, je v 'stu jgo/^ povprečni pa za vso Italijo I Primerjava med Tržaškim ozem-It in videmsko pokrajino sicer ne 0re držati absolutno, ker je gospodka sestava pokrajin različna — Trst Pomorsko industrijsko in trgovin-,, središče je težko primerjati s pre-tno agrarno videmsko poliraj in o — kdar so Accerbonijevi podatki za to kkterjavo dovolj zgovorni; naslanjajo , ka demografsko osnovo (število pre-kalstva). Na Tržaškem je leta 1956 do-^ pritisk državnih, pokrajinskih in .mskih davkov na posameznega pre-V;,lca 126.C00 lir, v videmski pokraji-1 »a 30-40.000 lir.
^ dopolnilo Accerbonijevih ugotovi-kaj dodamo, da so avtorji knjige jEconomia deila Venezia Giulia« dt 1946) ugotovili, da je-bil že pred i^ko davčni pritisk v Julijski krajini fočnejši kakor povprečni pritisk v vsej k'vi; v Julijski krajini je znašal let-1 56,160, povprečno v Italiji pa 671,70 na osebo. Še večja razlika je bila ede pritiska samih neposrednih dav-1)v- Pisci omenjene knjige pripominja-'> da je bilo ugotavljanje davčne ob-znosti v Julijski krajini strožje, hkra-!>a so državljani v Julijski krajini "d vestno prijavljali davčnim orga-'1,n svoje dohodke.
% čez trditi, da se danes pri nas “'l strogo izterjujejo davki kakor v dalih predelih Italije, ni mogoče. k® dalo dokazati z gotovostjo šele Podrobnim proučevanjem davčnega 'erj e vanj a in dohodkov na Tržaškem v Italiji. Verjetno pa drži še danes, na Tržaškem državljani vestneje 'Javljajo svoje dohodke, ker se, še da-Pri nas čutijo tradicije iz starih "Sov.
Accerboni ugotavlja, da so dav-|, leta 1956 na Tržaškem ozemlju vr-'} Več kakor leta 1954, čeprav je davč-1 količnik (odstotek davka od dohod-ostal neizpremenjen. Pisec vidi v r1 dokaz gospodarskega napredka v tstu, odkar je italijanska uprava pre-'tla Tržaško ozemlje iz rok angio-'"eriške vojaške uprave. Na koncu 'ojega članka nekoliko popravlja to 5'tev, ko pravi, da so se pobrani dav-1 od leta 1954 do leta 1955 bolj pove-kakor dohodki prebivalstva. Z dru-"Jl besedami povedano, davki se da-®s iztrjujejo bolj strogo kakor leta in to ne samo v Trstu, temveč v-sej Italiji. To sicer ni nikakšna Jta. Finančni ministri sami to nagla-1J° med vsako proračunsko razpravo
Zadnjih letih.
vsem tem ni višina danes pobra-davkov dokaz zboljšanja gospodar-e8a položaja. V resnici je Tržaško •Kpodarstvo še vedno tako šibko — 'bPisIimo samo na število brezposel-i in na izseljevanje delavske sile — so Povsem upravičene resolucije stavkih gospodarskih organizacij, da bi ' treba prav zaradi izjemnega gobarskega položaja na Tržaškem od-10 zmanjšati davčni pritisk.
Atomska elektrarna v itali-
. Na zborovanju atomskih strokov-sov v Ženevi, kjer proučujejo upo-
0	atomske energije v miroljubne .na-."e, je italijanski poslanec poročal o . Pfavah za graditev atomske elek-'"tite v Latini in o novem poskusnem *ktorju v Ispri pri Varese. Elektrar-
Latini bo gradila angleška družba t]KC, ki bo tudi prispevala 55% polj nega kapitala; 45% potrebne glav-!e bodo vplačala italijanska podjet-jj Elektrarna bo stala 50 milijard lir. JE.na zmogljivost bo znašala 5000 ter-,cnih kilovatov. Elektrarna bo priče-
1	obratovati 1. julija 1962.
5'a konferenci v Ženevi so ugotovili, samo Združene ameriške države, linja in Sovjetska zveza razpolaga-j bn atomskem področju z pomemb-^ dosežki. Sovjetski delegat je po-al da je prva atomska centrala pri-Poslovati leta 1954.
Tudi Indija zašla v gospodarsko zadrego
iVa Zahodu se posvetujejo, lialio bi ji pomagali
V VVaslringtonu so se sestali predstavniki Vel. Britanije, Združenih ameriških držav, Zah. Nemčije in Japonske, da bi se posvetovali, kako bi pomagali Indiji iz hude gospodarske stiske. Prav podjetja iz teh držav so zaradi te stiske najbolj prizadeta, ker so dobavila Indiji velike količine raznega blaga, ki ga zdaj Indija ne more plačati. Za blago, ki so ga Indijci naročili v teh državah in ki bi moralo biti izročeno do leta 1961, dolgujejo 375 milijonov funtov šterlingov (to je 637,5'milijarde lir). Samo na Angleškem je Indija naročila za -200 milijonov funtov šterlingov (341 milijard lir) blaga.
Indijci so se tako zadolžili pri izvajanju svojega petletnega načrta, ki teži predvsem za industrializacijo. Nova industrija naj bi pomagala prehranjevati 400 milijonov Indijcev, ki danes niso dovolj hranjeni. Poleg tega naj bi se njihova življenjska raven dvignila, in sicer naj bi se potrošnja na glavo do leta 1961 povečala od 20 na 23 funtov šterlingov (39.100 lir) na leto. V angleških gospodarskih krogih so mnenja, da ta načrt za dvig življenjske ravni nikakor ni postavljen previsoko, če pomislimo, da znaša potrošnja povprečnega Angleža na leto 240 funtov šterlingov (408.000 lir).
PREDRAGE VOJAŠKE NARAVE
Glavni vzrok sedanje indijske gospodarske stiske so izredno drage vojaške nabave; tako so Indijci samo na Angleškem naročili za okoli 150 milijonov funtov šterlingov (255 milijard lir) najrazličnejših vrst letal, od težkih bombnikov do najhitrejših lovcev. Indijci trdijo, da se morajo oboroževati, ker se oborožuje tudi njihov nasprotnik Pakistan, s katerim so v sporu zaradi Kašmirja, in sicer z ameriškim orožjem.
V angleških gospodarskih krogih prihaja do izraza mnenje, da bi morala Indija skrčiti svoj program za industrializacijo, ker ne more sproti plačevati strojev in druge opreme, ki jih naroča v tujini. Angleži so tudi mnenja, da bi Anglija lahko izvažala več lastnih proizvodov, ko bi se Indija ne industrializirala prenaglo. Drugi so zopet mnenja, da je treba Indijcem pomagati in nikakor ne stopiti pred nje s svarilom, naj ne hodijo tako naglo po poli industrializacije; saj jih Rusi bodrijo, naj se industrializirajo še hitreje.
Indijske .nabavke za industrializacijo bodo angleški industriji, ki proizvaja že preveč, prišle prav. Angleške jeklarne ne delajo s polno zmogljivostjo, lahko bi proizvedle 4 milijone ton jekla na leto več; precej tega jekla bi lahko prodale Indiji, ako bi se ta hitreje industrializirala.
Neki londonski list pripominja, da Američani rajši izvažajo v Indijo svoje kmetipske presežke kakor umetna gnojila, s katerimi bi Indijci lahko dvignili svoje kmetijstvo.
Veliko posojilo Indiji
Na povratku iz Washingtona so se indijski finančni strokovnjaki ustavili V Londonu. Tu je bilo objavljeno, da je Mednarodna banka s sodelovanjem Amerike, Anglije, Zah. Nemčije, Japonske in Kanade dovolila Indiji posojilo 950 milijonov dolarjev, da bi v naslednjih treh letih lahko izpolnila svoje obveze v tujini. Indijci so zahtevali 100 milijonov dolarjev. Za posojilo bo prispevala Anglija 108 mil. funtov šterlingov, ZDA 75 mil. dolarjev, Zah. Nemčija 40 mil. dolarjev, Kanada 17 mil. dolarjev in Japonska 10 mil. dolarjev; Mednarodna banka bo dobila 100 mil. dolarjev.
Gospodarska vojna med Aoplijo io ZSSR?
Anglija omejila uvoz sovjetskega cina
Ghandijev naslednik Pandit Nehru
žgoče poletno sonce je obsevalo
ljubljansko postajo, ko je prisopihal iz Beograda brzec, ki vozi v Nemčijo, Belgijo, Holandsko. Naval na vlak je
precejšen, vendar se mi posreči, da zasedem v oddelku prostor. Ni traja-
lo dolgo in že smo odbrzeli proti avstrijski meji. Kaj kmalu se zapletem
v pogovor s sopotniki, ki so sami Jugoslovani; večina jih potuje čez mejo. Ure mi naglo minevajo, bodisi ob pogledu na lepo gorenjsko, koroško in solnograško pokrajino ali pa v prijetnem kramljanju z veselo družbo. Kar prehitro se ustavimo v Monakovem, mojem postanku na poti v Bruselj, če bi bil vedel, kaj me čaka naslednji dan, bi si bil napravil drugačen načrt za nadaljevanje vožnje. Ko sem namreč drugi večer zopet stopil na Tauernexpress, me je kar spreletelo; našel nisem niti najmanjšega prostorčka, kamor bi se lahko vsedel, pa še hodniki so bili polni potnikov. Vožnja v Bruselj pa bo trajala 12 ur! Toda kaj sem hotel? Prerinil sem se na hodniku k oknu in se vdal v usodo. Sicer pa vožnja ni bila dolgočasna; ogledoval sem si ob luninem svitu nemške pokrajine in mesta, se pogovarjal z drugimi potniki raznih narodnosti, med katerimi so pa spet prevladovali Jugoslovani; še na Slovence sem naletel.
PRIHOD V BELGIJO
Zgodaj zjutraj me je pozdravilo medlo belgijsko sonce. Pravzaprav sem bil nad soncem iznenaden; neka slovenska izseljenka mi je namreč v vlaku hudomušno pripovedovala, da dežuje v Belgiji kar 15 mesecev na leto. Obmejne formalnosti so bile kaj hitro opravljene. Cariniki povprašujejo seveda po žganju, prav tako kakor
Angleško ministrstvo za trgovino (Board of Trade) je sprejelo poseben ukrep proti uvozu sovjetskega cina, da bi zagotovilo učinek mednarodnemu sporazumu o trgovini s činom, h kateremu Sovjetska zveza ni hotela pristopiti. Od pretekle sobote smejo angleški uvozniki uvoziti iz Sovjetske zveze vsake tri mesece samo 750 ton cina, medtem ko je Anglija v drugem tromesečju tega leta uvozila iz Sovjetske zveze 2090 ton cina. Uvoz neobdelanega cina in cinastih legur iz držav kitajsko-sov-jetskega bloka bo poslej podvržen n-voznirn dovoljenjem ministrstva za trgovino. Izmed zahodnih držav sta glavna uvoznika sovjetskega cina Anglija in Nizozemska. Računajo, da bo tudi Nizozemska kontingentirala uvoz sovjetskega cina.
Angleška vlada hoče s tem ukrepom zagotoviti mednarodnemu sporazumu o činu praktičen učinek. Sporazum je bil sklenjen leta 1956 ter ima namen, zagotoviti činu določeno ceno; kakor re' čeno. Sovjetska zveza ni hotela pristopiti k temu sporazumu ter je svoj izvoz od leta 1956 stopnjevala. Od leta 1956 do leta 1957 se je sovjetski izvoz cina dvignil od 450 na 9000 ton. Letos je izvoz še narastel, in sicer za dvakrat v primerjavi z lanskim letom. Zaradi tega je pričela cena cina na mednarodnem trgu nazadovati, hkrati so se zaloge neprodanega cina kopičile v Malaji, Boliviji, Indoneziji, Belgijskem Kongu, Siamu in Nigeriji. Na londonski borzi je cin pred objavo zadnjega ukrepa angleške vlade notiral 732 funtov 15 šil., po objavi pa se je cena dvignila na 738 funtov za tono. Članice mednarodnega sporazuma so meseca decembra lanskega leta skrčile izvoz cina za 60%, da bi vplivale na ceno. V zadnjem tromesečju tega leta bodo te države zopet skrčile izvoz cina.
IZVOZ SOVJETSKIH KOVIN IN PETROLEJA
V zadnjih 18 mesecih je izvoz raznih sovjetskih kovin, kakor aluminija, cina in platine pa tudi mineralnega olja, v zahodne države zelo napredoval. Vel. Britanija je leta 1956 uvozila iz Sovjetske zveze 197 ton aluminija, lansko leto pa že 15.450 ton. Kanadska podjetja so protestirala proti uvažanju sovjetskega aluminija, češ da gre za dum-ping, to je za sovjetski izvoz po nižjih cenah, kakor so ekonomske. Uvoz aluminija iz Sovjetske zveze na Angleško je kljub temu naraščal in v prvih pe-
tih mesecih 1958 dosegel 7.479 ton. Računajo, da so Rusi celotno izvozili v zadnjih mesecih za 80.000 ton aluminija; njihova proizvodnja je leta 1956 dosegla 500.000 ton.
IZVOZ PETROLEJA IZ SOV. ZVEZE
Lansko leto so iz držav sovjetskega bloka v nekomunistične države izvoziti 7,2 milijona ton mineralnega olja; povečini je ta petrolej šel v Zah. Evropo, kjer je dosegel 4-5% vsega uvoza petroleja. Junija sta se sovjetska in argentinska vlada dogovorili, da bo Sovjetska zveza izvozila v Argentino 1 milijon ton petroleja po cenah, ki bodo izpod običajnih cen na svetovnem trgu.
De Gaulle si je^nadel pretežko breme
Novi predsednik francoske vlade gen. De Gaulle je s svojimi sodelavci že. pripravil novo ustavo ter razpisal o njej ljudsko glasovanje, ki bo 28. septembra. De Gaulle hoče državi dati ustavo, ki bi na znotraj zagotovila Franciji trdnejšo in stalnejšo vladavino, hkrati pa jamčila neokrnjenost Francoske zveze, v okviru katere naj bi tudi Afričani v Alžiriji in drugih francoskih deželah pridobili neodvisnost vsaj v neki meri. Pred tem glasovanjem se je odpravil na dolgo pot po francoskih deželah in v spremstvu ministra Pflimli-na obiskal tudi Madagaskar, ki je bil leta 1896 priključen k Franciji. Njegove izjave so na otoku razlagali tako, da bo Francija Madagaskarju priznala večjo avtonomijo in skoraj popolno neodvisnost. Francozi, ki živijo po teh deželah so sprejeli De Gaulla z navdušenjem, domače prebivalstvo pa se ne navdušuje za njegove načrte, temveč splošno zahteva neodvisnost.
Američani in Kitajci


FRANC
POSCST
FRANC MANDAT I
ZA 14 MILIJARD MARK CEZ HAMBURG
Podrobna statistika je pokazala, da jc lansko leto šlo čez Hamburg za 14 milijard nemških mark blaga, ki je bilo namenjeno v Nemčijo ali iz Nemčije v tujino.
Po zaslugi Organizacije združenih narodov je vsaj trenutno minila nevarnost, da bi prišlo zaradi zapletljajev v Iraku, Libanonu in Jordaniji do oboroženega spopada. Nevarnost se je zdaj prenesla na Daljni vzhod, kjer ni izbruhnila samo hladna vojna, temveč tudi vroča; saj so se pristaši obeh Ki-tajsk, to je komunistične in nacionalistične čete med Formozo in Kitajsko že spopadle. Za zdaj gre samo za obstreljevanje nekaterih manjših otokov med Formozo in kitajsko obalo, kakor so Kvemoj (poleg večjega Kvemoja je tudi Mali Kvemoj) in še trije drugi manjši otoki, s strani kitajskega topništva na obali, medtem ko je na Cang Kajškovi strani na delu predvsem letalstvo. Človeških žrtev razmeroma ni mnogo, če računamo, da so s kitajske obale v dobrem tednu izstrelili okrog 120.000 granat in drugih izstrelkov; število mrtvih na otokih ni preseglo 10. Na Kvemoju živi okoli 48.000 civilnih prebivalcev v 63 vaseh. Narava je na splošno divja. Čang Kajškove čete ss naglo utrjujejo ter gradijo podzemeljske rove in predore. Na kitajski strani (na obali) je zbranih okoli 200.000 mož. Te čete razpolagajo z močnim topništvom povečini sovjetskega izvora. Na Kvemoju ima Čang Kajšek okoli 50.000 mož. Pravijo, da imajo Mao Ce Tungovi Kitajci tudi okoli 250 letal tipa Mig 17s.
Na Zahodu prevladuje mnenje, da bodo komunistične čete prešle v napad in da bodo Združene ameriške države dopustile zasedbo manjših otokov brez Kvemoja in Formoze, ne da bi z orožjem posegle vmes. Nekateri tudi izražajo mnenje, da hoče Mao Ce Tung z orožjem izsiliti vstop v Organizacijo združenih narodov, čang Kaj Šele je zagotovil ameriški vladi, da ne bo nasto-. pal na lastno pest in da se bo prej posvetoval z Američani. S Sredozemlja in drugih morij so Američani poslali na
Daljni vzhod nekatere ladje, med njimi tudi nosilke letal, da bi ojačile sedmo ameriško mornarico okoli Formoze. Po tem ojačenju bo sedma ameriška mornarica štela 7 letalonosilk, 3 težke križarke, 40 rušilcev, 4 podmornice in 20 pomožnih ladij. Nosilke lahko sprejmejo 500 ameriških letal. Nevarnost bi nastala, ko bi bila slučajno zadeta ena izmed ameriških ladij, ki križarijo ob Formozi. V Ameriki računajo, da ne pride do pravega obračunavanja med Kitajsko in Ameriko, čeprav bi ameriška mornarica podprla Čang Kaj Ška.
Formoza z vsem otočjem Pescado-res meri 13.857 kv. milj; na njej živi okoli 7 milijonov Kitajcev.
i im-.-—up.—in——i
PRIHODNJA ŠTEVILKA »GOSPODARSTVA«
bo posvečena Zagrebškemu velesejmu ter izide zaradi tega že 14. septembra. Razdeljena bo med razstavi]alee. na sejmu. Opozarjamo trgovce, ki želijo v njej objaviti oglas, da nam pošljejo besedilo pravočasno.
„Dnižina in gospodinjstvo L 1958“
l\fa zagrebškem velesejmu od fi. do 21. septembra
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, avgusta Obiskovalce jesenskega mednarodnega zagrebškega velesejma čaka letos nenavadno presenečenje. To je mednarodna razstava »Družina in go-spodinstvo 1958«, ki bo zajela pravo pravcato majhno mesto: osem novih paviljonov na prostoru okoli 33.000 kv. metrov. Sodobni način življenja, družbena dejavnost človeka in čedalje močnejša udeležba ženske v gospodarstvu ne dovoljujejo današnjim ljudem dovolj časa, da bi lahko v miru opravljali najprimitivnejše posle, ki jih zahtevata stanovanje in prehrana; v ta namen porabijo ljudje več časa, čim nižja je raven razvoja njihove skupnosti. Vse te posle je treba torej postaviti na sodobne temelje: treba jih je mehanizirati in izročiti posebnim službam. Na vprašanje, kako se da to storiti, odgovarja razstava »Družina in gospodinjstvo 1958«, ki je letos posvečena življenju družine v mestih in Industrijskih naselij. Razstava bo razdeljena na pet glavnih delov.
OD UPRAVNE ENOTE DO RAZŠIRJENE DRUŽINE Nenehoma naglašamo, da stanovanjske skupnosti niso samo organi za upravno reševanje posameznih vprašanj stanovalcev, temveč da morajo predvsem postati združenja državljanov, razširjene družine, ki naj bi prevzele nove posle posameznikov, od skrbi za otroke do urejevanja in
vzdrževanja stanovanj. V ta namen je znaten del razstave posvečen skrbi za otroke; prikazane bodo razne otroške ustanove, nazorno bo prikazana prehrana nosečih žensk in dojilj, nadalje nega in prehrana deteta; za najmanjše obiskovalce velesejma bo urejeno otroško igrališče z najmodernejšimi napravami, z vrtovi in delavnicami za otroke. Razstavljene bodo tudi razne igrače, ki jih bodo obiskovalci lahko tudi kupili. Na razstavi »Družina in gospodinjstvo 1958« si bo obiskovalec ogledal lahko tudi razne praktične domače delavnice, kakor delavnice za pranje, krpanje, likanje in predelovanje oblek in perila poleg tega pa tudi za urejevanje in popravljanje stanovanj; zanimiva bo delavnica pod geslom »Pomagaj si sam!«
SODOBNO STANOVANJE — VPRAŠANJE ŠT. 1 ■Za to razstavo je bil izbran pravi čas, ko si namreč v Jugoslaviji prizadevajo, da bi graditev sodobnih stanovanj postavili na čim trdnejše in širše temelje. Tu si bo obiskovalec lahko ogledal razne vrste sodobnih, a hkrati ekonomskih stanovanj. Pet jugoslovanskih republik predlaga deset rešitev tega vprašanja, deset raznih tipov stanovanj bodo na razstavi popolnoma uredili in opremili. Podjetjem, ki izdelujejo stanovanjsko opremo — pohištvo, zavese, električne, zdravstvene in vse ostale naprave — bo dana tako priložnost, da s svojimi proizvodi opremijo ta stanovanja in
zbudijo v obiskovalcu zanimanje in zaupanje v svoje proizvode. Razstavljena bodo stanovanja za samce in za družine z različnim številom članov. Sodobna stanovanja naj bodo ekonomična, a hkrati tudi udobna!
KAJ PONUJA INDUSTRIJA IN KAKŠNA MORA BITI TRGOVINA .
Organizatorji velesejma so posvetili skrb tudi prehrani zaposlene družine, nakupu in pripravljanju jedil z najmanjšo izgubo časa. Največ prostora v tem objektu bo zavzemal »supermarket« :	urejene bodo tudi razne
prodajalne, v katerih si- bodo obiskovalci lahko nabavili živila in druge potrebne predmete. V posebni stavbi bo konfekcijska modna hiša z garderobo, s prostorom za modno revijo in raznimi pomožnimi delavnicami. Ta-dva objekta bosta dejansko tudi obratovala; tu bodo razstavljala najpomembnejša jugoslovanska podjetja.
Na tem predelu bo tudi sodobna restavracija, v kateri bodo pripravljali živila za 3.000 oseb. Restavracija bo pod upravo gostinskega podjetja »Ris-njak« ter bo po zaključku sejma prenesena v mesto, kjer bo nadaljevala z rednim poslovanjem. Poleg te restavracije bodo uredili tudi ekspresno mlečno restavracijo in ekspresni brezalkoholni bife; ta dva objekta sta tako zgrajena, da bosta lahko vzor za graditev podobnih stavb v turističnih mestih. Na posebnih stojnicah si bo obiskovalec lahko ogledal, kako se
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOLARSKO POSOJILO JAPONSKI
Po najnovejšem sporazumu, ki je bil podpisan v Washinglonu bodo Združene države Amerike posodile Japonski 60 milijonov dolarjev za dobavo ameriškega bombaža. S tem denarjem bodo Japonci kupili 400.000 bal bombaža.
Maj me došiviš napoti v (Bruselj
na Opčinah ali na avstrijski ali nemški meji; jugoslovanska slivovka ima potemtakem dober sloves. Po pregledu nam voščijo srečno pot in prijetno bivanje v Belgiji; beseda, ki nič ne stane, a vendarle potniku dobro de.
Kratek opravek v Liegeu imam. Dve urici mi zadoščata, da se bežno seznanim s tem belgijskim mestom: ozke rdeče hiše eno — ali dvonastrepne z okni, od katerih je eno širše, drugo ožje, zidovje iz nepopleskane opeke, vse po enem kopitu. Prevzel me je občutek, da je vse nekam tesno, čeprav ustvarjajo predeli, ki sem jih obhodil, slikovito celoto. Verjetno so moderne zgradbe odmaknjene od središča, da bi ne kazile njegove tipičnosti. Isti pojav me je začudil tudi v Bruslju, kajti v samem središču in bližnji okolici nisem opazil kdove koliko novih zgradb; kar se gradi, se gradi izven središča, in če ne prideš na periferijo, se ti zdi, kakor da, je gradbena dejavnost v Belgiji majhna. Povsem drugače kakor v Trstu in drugod pri nas, kjer nastajajo v osrčju mest palače in nebotičniki.
NE HODI PO SVETU BREZ DROBIŽA!
Morda bi se ustavil v Diegeu še nekaj ur, če bi bil imel pri izstopu na postaji kaj belgijskega drobiža. Iskal sem garderobo, da bi odložil precej težki kovček, pa sem zvedel, da je shramba prtljage avtomatično urejena. V avtomat vržeš kovanec in dobiš ključ, ki ti odpre in zapre prostor na polici. Ob zgodnji jutranji uri mi nihče ni mogel menjati večjega bankovca
in tako sem bil prisiljen pešačiti tisti dve uri s kovčkom v roki. Pa še truden in neprespan! Morda je bila tudi ta nevšečnost kriva, da se mi Liege ni zdel posebno zanimiv.
V lokalnem vlaku, ki me je zapeljal proti belgijski prestolnici, me je nemalo začudilo, da strežejo v vlaku zajtrk, seveda ne brezplačno. Bil sem menda edini, ki v vozu ni zajtrkoval, in mi je bilo zato kar nerodno. Morda so se potniki vozili na delo; s tem, da so zajtrkovali v vlaku, so za nekaj minut nategnili prijetno spanje.
SKRB ZA PRENOČIŠČE V BRUSLJU
Glavni kolodvor v Bruslju je Gare du Midi. Napol na slepo, napol po pomoti sem izstopil na prejšnji postaji, Gare Centrale, nekako v središču mesta, in sem prav naredil. Bil sem na cilju; toda utrujenost in sivi oblaki, ki so se podili po nebu, posebno pa skrb, kako bo s prenočiščem, mi niso dali, da bi se prihoda posebno razveselil, in še mesto samo se mi ni zdelo kdove kaj posebnega. Doma so ml pripovedovali, da v Bruslju zaradi svetovne razstave ni dobiti prenočišča, da prenočujejo potniki v bližnjih in celo precej oddaljenih mestih, da je prenočevanje drago, in še druge take reči. Pa so bile te skrbi nepotrebne, ker je bilo prenočišč dovolj, čeprav sem prišel v Bruselj v višku sezone. Ni mi bilo treba dolgo poizvedovati, da sem prav v postajnem poslopju našel oddelek Expo-bureau-ja, in sicer kakor nalašč oddelek za prenočišča. Tam sem zadevo kaj hitro uredil. Pri
uradnici sem najprej poskusil po italijansko, pa ni šlo; po angleško sva se pa hitro zmenila. Za zasebno sobo s tekočo vodo, v središču mesta, sem plačal kar v tem turističnem uradu 450 frankov ali okrog 5.500 lir za tri dni in tri noči. Oddahnil sem se: vedel sem vsaj, koliko denarja mi bo ostalo za druge reči, in to za študenta ni majhna skrb.
Ko sem opravil, so me prijazno odslovili, mi na zemljevidu pokazali, kam naj grem in kako naj se vozim, in mi tudi tu voščili prijetno bivanje. Kljub poduku sem le zgrešil pot. Vzeti sem moral taksi, ki me je navzlic precej dolgi vožnji pripeljal na moj novi dom za borih 390 lir. Tam so bili o mojem prihodu že obveščeni; tudi z gospodinjo sem se lahko sporazumeval po angleško.
BRUSELJ JE LEPO MESTO
Rešenemu skrbi in spočitemu se mi je Bruselj pokazal v čisto drugi luči; priljubil se mi je. Izgled številnih stavb in drugih zanimivosti sta justična palača in stolnica Sv. Gudule pač najbolj vredni, da si ju ogledaš. Najgloblji vtis pa je napravil name Veliki trg (Grand Plače) s prekrasnim magistratom v gotskem slogu, cehovskimi stavbami v brabantskem baroku in nekdanjo kraljevsko palačo, v kateri je danes občinski muzej. Vtis, ki ga napravi trg s svojo arhitektoni-ko, je nepozaben. Seveda je v vseh dnevnih urah poln turistov.
Zvečer prirejajo na tem trgu koncerte, zgodaj zjutraj pa ga za nekaj ur napolnijo branjevke; te pa ne de-
lajo takega hrupa, kakršnega smo vajeni na tržaških tržnicah.
Promet je v mestu zelo živahen, toda umirjen in discipliniran. Marsikateri naš vozač bi si moral tu dejati: »Tu se špeglaj, grešna duša!« Ni se mi zgodilo samo enkrat, da sem na prehodu brez semaforja prečkal ulico, ko mi je malone zaprl pot kak avto. Toda ustavil je in vozač mi je prijazno namignil, naj pot nadaljujem.
KAKO JE S PREHRANO?
že doma so me svarili, naj ničesar za pod zob ne kupujem na razstavišču, ker da je tam strahovito drago. Zato sem se že z doma precej založil s konservami in podobnimi jedili. Prepričal sem se, da so obedi na razstavišču res dragi, dodati pa moram, da hrana tudi v mestu ni za naše pojme nič kaj poceni. V bifeju, kjer sem si komaj zbudil tek, nikar pa nasitil, sem za malo salame, ruske solate, sira in ene sardine izdal več kot 500 lir. v neki italijanski restavraciji sem za krožnik makaronov plačal 249 lir; naročil sem tudi kozarec vina, pa mi ni posebno teknil, kajti plačati sem moral zanj kar 90 lir v našem denarju. Na vsak način preveč, pa čeprav je pristen Frascati ali Valpoli-cella.
Izredno draga je zelenjava pa tudi druga živila na samem trgu. Cene tnesa so za malenkost pod tržaškimi. Sodeč po izložbah je tudi drugo blago približno enako drago kakor v Italiji; nekoliko cenejši utegnejo biti in-duptrijiski izdelki( te^ kozmetični m podobni artikli.
m. s.
(Konec prihodnjič)

0(110

u
o
.Angel s hudičevim repom'
Znani italijanski publicist Indro Montanelli razlaga najnovejši »škandal«. v Italiji prav izvirno in pod plastičnim naslovom »Angel s hudičevim repom«. Na vprašanje, ali gre za resničen ali samo politično napihnjen škandal, ne more natančno odgovoriti, pravi pa, da je takšen škandal možen samo med ljudstvom, ki v življenjskem boju nenehoma upa v srečno naključje.
Kdo je ta »angel s hudičevim repom«, ta veliki »dobrotnik, od Boga poslan«, gotovo že veste. Naivni ljudje — med njimi tudi nekateri duhovniki — so m.u slepo zaupali in skoraj bili prepričani, da jim ga je poslal sam Bog, da jih reši iz gospodam ske stiske, da jim zaupani denar povrne z bajnimi obrestmi vred, da jim popravi razpadajočo cerkvico ali župnišče, ali pa da jim celo kot velik dobrotnik nekje iz Amerike zgradi sirotišnico. Niti svarila škofov niso mogla zrušiti te vere v nenadno srečo, na kateri so lahkoverni ljudje gradili svoje zlate gradove.
Indro Montanelli ne more ugotoviti, ali je bil komendator Giuffre dobrotnik ali slepar. Dvomimo celo, da bi na to vprašanje mogla jasno odgovoriti preiskava, ki jo je odredil finančni minister, ali sodišče, ako bo Giuffre postavljen predenj. Zadeva je toliko bolj čudna, da se na koncu koncev niti eden izmed prizadetih, ki so Giuffreju zaupali denar, ni čutil toliko prizadetega, da bi »dobrotnika« tožil.
Montanelli pripominja, da je resnični ali napihnjeni škandal z vsemi svojimi olajševalnimi in obtežilnimi okol-nostmi poseben proizvod italijanske sredine in miselnosti italijanskega ljudstva ter ga pripisuje ljudski veri v nenadno srečo. Kje je postavljena meja med posebnimi lastnostmi italijanskega ljudstva in splošnimi potezami drugih narodov?
Kdo izmed nas, ki si v potu svojega obraza služi kruh, ne upa v srečo in ne čaka nenehoma na srečno naključje, ki bi ga rešilo iz stiske? Koliko nas je, še, ki v l. 1958 ne igramo toto ali loterijo? Kako radi se vendar slabotno vdajamo upanju, da bo sreča nekega dne vendar napravila konec našim mukam v vsakdanjem življenju? Kako dolgočasno in ubijajoče je to enakomerno delo iz dneva v dan pri stroju ali za pisarniško mizo, ki se začenja in konča vedno ob isti uri! In kdo bo danes še sledil vinar za vinarjem in delal kakor tista obogatela Američanka, ki v svoji mladosti ni niti hodila na tramvaj, da bi prište-dila denar?
Koliko lepše je upanje v srečo, v golo naključje! Da se vdajamo temu upanju in vedno manj zaupamo v sadove trdega in sistematičnega dela, na katerega smo obsojeni, so gotovo krivi tudi današnji nemirni ■ časi.
Navsezadnje je upanje v srečo del tistega upanja, ki nas drži še pokonci.
ib.


CA bvoletn	v
ali Hlilcui abificlte utihv
MAGAZINE
Trst, Ul. S. Nicolo 22 = Telef. 31-138
ANGLEŠKEGA BLAGA IN KONFEKCIJE
/}(> tj fi tri i sA/V rt fj'iibtii!It triitjlffihili in tloutrtvih thanin
Milan, Piazza IV Novembre, 4 (Angolo via Sammartini - Stazione Centrale = Pri glavni železniški postaji v Milanu) = Tel. 680=682
Svojevrstni bankir razial italijansko javnost
	
	
POMEMBEN OBISK PREDSEDNIKA GRONCHIJA V BRAZILIJI. V sredo je odpotoval na uraden obisk v Brazilijo predsednik republike G. Gronchi. Da bi pomen tega obiska čimbolj naglasili, so po vseh javnih uradih v sredo razobesili zastave. Listi naglašajo, da pri tem ne gre samo za poglobitev prijateljskih odnosov med Italijo in Brazilijo, temveč tudi za obisk vrhovnega poglavarja ene izmed evropskih držav, ki igra važno vlogo na Zahodu. Obiska predsednika Gronchija se veselijo v Braziliji zlasti italijanski rojaki, ki so se tam .naselili.
180 OPAZOVALNIC PROTI ATOMSKIM POIZKUSOM
Prvotna pobuda iz Sovjetske zveze,' da bi prekinili atomske razstrelitve, bo verjetno končno obrodila uspeh. V Sovjetski zvezi so te poizkuse že ustavili; zdaj so Američani in Angleži izjavili, da' bodo prekinili poizkuse 31. oktobra. Med tem časom naj bi se začela pogajanja s Sovjetsko zvezo. Hruščev je ta predlog sprejel, vendar ni sovjetska vlada doslej še dala svojega uradnega pristanka. Rusi postavljajo še nekatere stranske pogoje. Francozi so izjavili, da ne morejo še pristati na predloge o ustavitvi poskusov, ker še niso izdelali lastne atomske bombe. Atomsko orožje je njim toliko bolj potrebno — tako pravijo — ker ne razpolagajo s tako množičnimi vojskami kakor na primer Sovjetska zveza in Kitajska.
ŠE DESET EKSPLOZIJ V AMERIKI
Ameriška vlada je napovedala, da bodo njeni strokovnjaki do 31. oktobra, ko bodo v Ameriki končno ustavili a-tomske poskuse, izvršili še deset atomskih razstrelitev. Vlada trdi, da gre za razstrelitve manjšega obsega.
Na zborovanju atomskih izvedencev, ki je trajalo 55 dni v Ženevi, so se sporazumeli glede praktičnega nadzorstva nad atomskimi poskusi. Nadzorstvo bodo pričeli izvajati, ko se bodo države sporazumele glede prekinitve atomskih poskusov. V Ženevi so se dogovorili, da bodo po vsem svetu postavili 180 opazovalnic, med temi 24 v Sev. Ameriki, 6 v Evropi, 37 v Aziji, 7- v Avstraliji, 16 v Južni Ameriki, 16 v Afriki, .4 na južnem tečaju, druge pa na otokih in ladjah. V ta namen bodo zaposlili 10.000 ljudi. Nadzorstvo se da izvajati s prisluškovanjem (na 10.000 kilometrov), z opazovanjem radioaktivnega izžarevanja in drugimi opazovanji.
PREDSEDNIK TITO. Dne 23. avg. je predsednik FLRJ Tito v spremstvu soproge Jovanke obiskal Tolmin in Novo Gorico, kamor se je pripeljal čez Vršič. Iz Gorice se je vrnil na Brione ter se med potjo ustavil v Strunjanu. Spremljala sta ga tudi predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in sekretar za notranje zadeve Mitja Ribičič.
MANJŠE DRŽAVE HOČEJO ŽAGO TOVITI SVOJO NEODVISNOST. Predsednik danske vlade Hans Christian Hansen se je med svojim obiskom v Beogradu sestal tudi s predsednikom Titom. Po posvetovanjih so objavili poročilo, ki naglaša potrebo po mednarodnem sodelovanju, razorožitvi in miru. V razgovoru z danskimi časnikarji je predsednik Tito poudaril, da je potrebno sodelovanje med manjšimi državami, da si bolj zagotovijo svojo neodvisnost od velikih držav. Majhne države se bodo medsebojno podpirale in prispevale k reševanju mednarodnih vprašanj.
VOJSKI MAO CE TUNGA IN CANG KAJ ŠKA. Kitajska vojska šteje 2 milijona 500.000 mož in razpolaga s 1.800 letali tipa MIG 17 S, vseh letal ima pa 2.500. Njena mornarica obsega 1 križarko, 4 rušilce, 15 fregat, 15 podmornic in 224 drugih vojnih ladij. Čang Kaj Šck ima 480.000 mož, 200-300 lovskih letal, skupaj 500 letal. Mornarica pa obsega 7 rušilcev, 23 fregat in 137 drugih vojnih ladij, podmornic nima.
SOVJETSKA RAKETA S PSI. Dne
27. avgusta so v Sovjetski zvezi izstrelili v višino 450 km poskusno raketo, v kateri sta bila psa Beljanka in Pio-stroja. Raketa se je vrnila na zemljo, psa sta bila živa in zdrava.
BOJ MED ANGLIJO IN ISLANDIJO ZA RIBE
V zadnjem času je prišlo do več incidentov med angleškimi in islandskimi ribiči, v katere je posegla tudi angleška vojna mornarica. Islandci so proglasili že lansko leto, da bodo od 1. septembra tega leta vse vodovje v pasu 12 milj imeli za islandske teritorialne vode, v katerih ne smejo loviti tuji ribiči. Spor o širini pasu teritorialnih voda traja med obema državama že štiri leta. V zadnjem času so o zadevi zaman razpravljali tudi pod o-kriljem atlantske zveze (NATO), v kateri je tudi Islandija. Angleži bi pristali na širino 4 milj, kakor jo je uvedla Norveška. Islandci nočejo sprejeti tega predloga. Navajajo, da predstavljajo ribe 95% vsega islandskega izvoza, na drugi strani trdijo Angleži, da vrže njihovim ribičem lov okoli Islandije okoli 40% vsega lova v daljnih morskih vodah. Minister za ribištvo Josepsson, ki je komunist, se je obrnil za pomoč na Sovjetsko zvezo, ki bo Islandiji podelila posojilo 1 milijarde 700 milijonov lir.
NEMŠKI KAT. ŠKOFJE NA NASLOV NEMŠKIH DRŽAVNIKOV
Preteklo nedeljo so v vseh katoliških cerkvah v Zah. Nemčiji prečitali pastirsko pismo nemških škofov, ki poziva nemške državnike na njihovo obvezo, da delajo za združitev obeh Nem-čij; hkrati opozarjajo škofje na nevarnosti naraščajočega brezboštva. Pismo je bilo sestavljeno na škofovski konferenci v Fuldi dne 20. avgusta.
V	zadnjem času je močno razgibala italijansko javnost tako imenovana zadeva Giuffre', ki je s čisto gospodarskega področja 1 prešla na politično. Prav zato, ker jo je tisk izrabil s politične strani ter jo vsaka stranka skuša izkoristiti v svoje politične namene, je težko ugotoviti resnico o vsej zadevi. Ne da bi se spuščali v polemiko, bomo skušali na kratko orisati goli potek dogodkov.
Zadevo so načeli že lansko leto nekateri rimski listi, ko je davčna policija v Ferrari začela preiskovati poslovanje bankirja G. B. Giuffreja. Ta je vodil takoimenovano »Brezimno banko« (Anonima banchieri), ki je sprejemala vloge in jih obrestovala nenavadno visoko. Javnost je začela že tedaj šušljati o nečednem poslovanju te banke, ki pravzaprav ni imela niti pravih prostorov; nenadoma pa je vsa zadeva utihnila. Nedavno je senator Bar-dellini, ki pripada italijanski socialistični stranki, zahteval od finančnega ministra Pretija, ki je socialni demokrat, naj pojasni, zakaj se je lansko leto preiskava finančnih organov proti Giuffreju nenadoma ustavila. Tudi glasilo socialnih demokratov »Giustizia«, in glasilo republikancev »La voce rc-pubblicana« sta zgrabili za zadevo toliko bolj, ker se je raširil glas, da je tedanji finančni minister Andreotti, ki pripada h krščanskim demokratom, posredoval, pri nižjih finančnih organih in lansko leto ustavil preiskavo proti Giuffreju.
Prav zaradi te obtožbe proti Andreottiju, deloma pa tudi zaradi namigavanj, da je Giuffre imel tesne stike s cerkvenimi krogi, je vsa zadeva dobila močno političen in polemičen značaj. Vnela se je polemika tudi med krščanskimi in socialnimi demokrati, čeprav sta ti stranki v skupni koalicijski vladi. V zadevo je posegel z vso odločnostjo finančni minister Preti. Minister Andreotti je odločno zanikal obtožbe in končno se je vsa vlada na zadnji seji izrekla solidarno z njim.
Kdo je pravzaprav komendator Giuffre in kaj je počenjal? Od skromnega bančnega uradnika se je nenadoma povzpel do bankirja in hkrati dobrotnika, ki sprejema v svojo banko denar in ga bogato obrestuje. Denar troši za finansiranje cerkvenih stavb pa tudi dobrodelnih ustanov; v kratkem času si je pridobil zaupanje ljudi, ki so imeli denar in tudi takšnih, ki so ga potrebovali za gradnjo cerkvenih in dobrodelnih ustanov. Giuffre’ ni imel prave banke z določenimi prostori in uradi, temveč je vse poslovanje osredotočil okoli 'lastne osebe. Knjige mu je vodil računovodja Casarotti, pri katerem je finančna policija izvršila tudi prv& preiskavo. Sam se je hvalil, da lahko tako bogato obrestuje denar, ker ne troši po nepotrebnem denarja za luksuzne prostore in uradnike, kakor to delajo banke.
V	resnici je Giuffre’, ki mu je danes okoli 60 let, prišel do denarja s katerim je lahko plačeval tako visoke obresti na vloge, po drugačni poti. Ko je n. pr. zbral med naivnimi ljudmi kakih 10 milijonov lir, se je lotil gradnje stavbe, ki je po načrtu stala morda 100 milijonov. Načrte in slike bodočih sirotišnic, hiralnic, samostanov itd. je poslal v Ameriko in tam navdušil dobrotnike, da so mu darovali denar za gradnjo takšnih stavb. Za te dobrodelne namene je nabiral denar tudi po Italiji in seveda tudi na Trža-
Ljubljana, sept. 1958
IV. mednarodni vinski sejem v Ljubljani, ki je bil odprt 29. avgusta in bo trajal do 7. septembra, je ponovno po kazal, kako popularen je postal ta sejem ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi daleč preko mej. Odprtja sejma so se udeležili poleg jugoslovanskih predstavnikov tudi predstav niki Avstrije, Zah. Nemčije, Sovjetske zveze, Belgije in župana Celovca in Gradca. Nad 100 razstavljalcev je razstavilo svoja vina, med katerimi je tudi nekaj prekomorskih držav. Pri ocenjevanju vin se je zelo dobro odrezala Jugoslavija, saj je od 358 vzorcev, ki jih je predložila ocenjevalni komisiji, dobila kar 68 zlatih, 216 srebrnih in 22 bronastih kolajn. Tudi Italija je prejela od 19 predloženih vzorcev 6 zlatih, 9 srebrnih in 3 bronaste kolajne.
Odlikovanja so bila razdeljena takole: Avstrija: 19 vzorcev, 6 zlatih in 6 srebrnih kolajn; Avstralija: 2 vzorca, 2 srebrni; Ciper: 13 vzorcev, 5 zlatih in 8 srebrnih; Francija: 14 vzorcev, 6 srebrnih; Italija: 19 vzorcev, 6 zlatih, 9 srebrnih in 3 bronaste; Izrael: 2 vzorca, 2 srebrni; Madžarska: 15 vzorcev, 5 zlatih in 10 srebrnih; Mehika: 6 vzorcev, 5 srebrnih; Portugalska: 2 vzorca, 2 zlati; Romunija: 38 vzorcev, 21 zlatih in 17 srebrnih; Španija: 1 vzorec, 1 srebrno; Turčija: 7 vzorcev, 1 zlato in 5 srebrnih; Zah. Nemčija: 14 vzorcev, 4 zlate in 10 srebrnih; ZDA: 7 vzorcev, 2 zlati in 5 srebrnih; ZSSR: 65 vzorcev, 40 zlatih in 24 srebrnih; Jugoslavija: 358 vzorcev, 68 zlatih, 216 srebrnih in 22 bronastih kolajn.
Jugoslovanska vinogradniška proizvodnja zavzema v svetovni proizvodnji deseto mesto glede količine, glede kakovosti pa se uvršča med vodilne države na svetu. Vinogradniška površina zavzema okrog 300.000 ha in je večinoma zasajena s kvalitetnimi sortami vinske trte. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se ne sme ves pridelek osredotočiti samo na pridelek vina, ant-
skem, kjer je menda zbral okoli 50 milijonov lir. Nasedli so mu tudi nekateri duhovniki, v pokrajinah Ferrara in Forli, kjer je razvijal svojo dejavnost, čeprav so jih škofje in nato Vatikan opozorili, naj bodo previdni; sicer ga je poprej Vatikan odlikoval z redom sv.. Gregorija:
Na vprašanje, kakšni zneski so bili v igri, je težko odgovoriti. To bodo pokazale še razne preiskave, med temi tudi preiskava finančnega ministra in parlamentarne komisije, katere sestavo zahtevajo poslanci. Da gre za velike vsote ni dvoma, če pa se je razširil glas, da bi bil moral Giuffre’ samo za utajeni davek na poslovni promet plačati kazen 2 milijardi lir; v resnici je po izjavi finančnega ministra Pretija Giuffre’ lansko leto v Vanonijevi prijavi prijavil le 6-7 milijonov lir dohodkov. Pravijo, da ne živi pretirano razkošno, čeprav je od znanega dirkača Bartalija kupil lepo vilo v Florenci. Svoje terjatve proti Giuffreju je doslej priglasilo okoli deset upnikov) ki mu več ne zaupajo, čeprav je sam izjavil, da bo vsem vrnil denar.
TESNEJŠI GOSPODARSKI STIKI MED JUGOSLAVIJO IN AMERIKO
Do 20. septembra ostane v Jugoslaviji ameriško trgovinsko odposlanstvo, ki ga vodi Walter Clay in ima namen podrobno proučiti možnosti za pospešitev trgovinskega sodelovanja med o-bema državama. V Beograd je prispel tudi ravnatelj ameriške uprave za sodelovanje s tujino James Smith, še poprej pa ameriški strokovnjak za gozdarstvo Earl Lovvenigg. Ameriško odposlanstvo si je ogledalo že več jugoslovanskih industrijskih podjetij in stopilo v stik s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva. Odposlanstvo proučuje zmogljivost jugoslovanskih podjetij in njihove proizvode. Gre za povečanje uvoza jugoslovanskih proizvodov v Ameriko.
V odposlanstvu je tudi ameriški strokovnjak za turizem Robert Gordon, ki si ogleduje jugoslovanska letovišča in jugoslovanske gostinske obrate. Računajo z možnostjo, da bi v bodoče več ameriških turistov zahajalo v Jugoslavijo.
SODELOVANJE MED ITALIJANSKO IN AMERIŠKO KEMIJSKO INDUSTRIJO. Italijanski kemični koncern »Rumianca« in ameriška družba United States Rubber Co. sta napovedali ustanovitev skupnega podjetja, ki bo v Italiji proizvajalo in razpečavalo proizvode ameriškega koncerna Naugatuck Chemical, ki ima v Ameriki 7 tovarn za proizvodnjo gumijastih izdelkov.
Zagrebški
velesejem
(N Halje a.ije s 1. rt a i)
pripravljajo jedi, izdelujejo sadni sokovi ter pripravlja napol pripravljena hrana.
Za to razstavo vlada splošno zanimanje, ker si bodo obiskovalci na njej tudi lahko nabavili razne predmete, pokušali jedi in prejeli razna navodila pa tudi recepte, po katerih se lahko jedila pripravljajo. Toda tudi oni sami bodo lahko na ustreznih anketah izrazili v tem pogledu svoje mnenje in dajali koristne nasvete.
M. V.
pak pridelovati je treba tudi kakovostno namizno grozdje. Treba je torej vzpostaviti pravilno razmerje med pridelkom grozdja za vino in pridelkom namiznega grozdja.
V Sloveniji so štiri glavni vinorodni okoliši, in sicer: 1. Radgonski, Ljutomerski in Haloški okoliš; 2. Slovenske gorice in Pohorje; 3. Primorski in Istrski okoliš; 4. Dolenjski vinski okoliš. Iz teh vinorodnih okolišev pridobiva Slovenija svoja kvalitetna vina, ki so si pod raznimi imeni pridobila posebno v zadnjih letih velik sloves med vini svetovne proizvodnje. To je potrdil tudi predsednik Mednarodnega urada za vino, baron Le Roy iz Pariza, ko je izjavil na vinskem sejmu v Ljubljani naslednje: »Bodite ponosni na skoraj tisočletno tradicijo vaših kvalitetnih vin. Vi imate kapljico, kakršne zlepa ne najdete na vsem svetu. Prav je, da prirejate mednarodne vinske sejme ter dajete tako proizvajalcem kvalitetnih vin z vsega sveta in vinskim strokovnjakom ter trgovcem priložnost, da primerjajo svoja najboljša vina z vašim.« Tudi znani angleški vinski strokovnjak, podpredsednik Mednarodne komisije za ocenjevanje vin, dr. Richard Teltscher, se je tako-le izrazil o slovenskih vinih: »Slovenija je s sistematskim gojenjem standardnih vin dosegla prvo mesto ter postala prava šola za negovanje kvalitetnih belih vin, ki imajo svetovni sloves.«
Obiskovalci vinskega sejma so lahko pokušali nad 600 vzorcev najboljših vin iz vseh delov sveta. Poleg domačih vin so ti na željo postregli z italijanskim Asti Spumante, z nemškim Lieb-brauenmilch, s španskim Jerez de la Frontera, s ciprskim muškatom, s francoskim Bordeaux rouge, celo s kalifornijskim Champagne Bout, kar je za navadnega zemljana pač redka prilika. Na sejmu so bili tudi posebni komercialni dnevi za sklepanje kupčij.
—om—
I M L* U St T E X P 0 R T
fU
fclciimpe*
Telaf.
38720
20135
ZASTOPSTVU
TRI E S TE, uia Geppa 9
Mednarodni vinski sejem uspel
Slovenci so ponosni na svojo vinsko kapljico
KEMIKALIJE NA ITALIJANSKEM TRGU
MILAN. Na področju alkohola pričakujejo skorajšnjo obnovitev poslov. V nasprotju z minulimi leti ni bilo prejšnji mesec z alkoholom skoraj nikake kupčije. Ta zastoj pa ni bil nepredviden; pridelek sadja se je namreč precej zakasnil, zato so vsi interesenti odložili nakupe alkohola na poznejši čas. Sedaj, ko so poletne počitnice pri kraju, je opaziti večjo razpoložljivost alkohola. Rezerve vinskega alkohola so bile zblokirane, proizvodnja sadnega alkohola pa je narastla. Zaradi tega teže cene alkohola navzdol. Konec avgusta je I hektanhidrid vinskega alkohola že kvotiral 87-88.000 lir (v juliju 88-89.000). 1 hektanhidrid sadnega alkohola stane sedaj 88-89.000 lir. Cene alkohola prve kategorije so neizpreme-njene (92-93.000 lir) poleg tega pa trenutno niti ne vemo, ali bodo v ceno alkohola prve kategorije vnesene kake spremembe.
Na področju petrolejskih proizvodov je še vedno veliko povpraševanje po bencinu (bencin okt. št. 72 liter 130 do 132 lir, bencin super 87, liter 146 lir). Dočim so bile pred počitnicami zaloge bencina zelo velike, so sedaj precej pošle. Tudi za kurilno olje je precejšnje zanimanje, ki se bo ta mesec vsekakor še povečalo. Sedanja cena gostega kurilnega olja znaša 16-18 lir za kg, red-
I
NAPOVEDANE LADJE »JUGOLINIJE«
Proga Jadransko morje - Vzhod: Sarajevo, odhod iz Trsta 10. sept., Dinara 18. sept., Zagreb 20. sept.
Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan: Avala 13. sept., Dinara 18. sept.
Proga Jadransko morje - Indonezija - Daljni vzhod: Dinara 18. sept., Lika 19. sept., Nikola Tesla 15. okt.
Proga Jadransko morje - Severna Kitajska - Japonska: Lika 19. sept., Nikola Tesla 15. okt.
Proga Jadransko morje - ZDA: Hr-vatska 5. sept., Slovenija 18. sept.
Proga Jadransko morje - Španija -Sev. Evropa: Zadar 5. okt.
Proga Jadransko morje - Sev. Afrika: Hrvatska 5. sept., Slovenija 18. sept.
kotekoče kurilno olje pa stane 19 lir za kg; slol svetilnega petroleja stane 12.600 lir, 1 kg petroleja za poljedelce (okt. št. 32) pa 33 lir.
Cene mila so naslednje: bela mila 70-72% 155-160 lir za kg, zelo svetla mila 70-72% 135-140 lir, rumeno milo 50 do 52% 130-135 lir, čisto smolno milo 70-72% 155-160 lir, nevtralno ind. milo, žvepl. 60-62% 155-165 lir, prosojno milo 72% 165-170 lir, toaletno parfumirano milo v komadih po 100 gr 78-80%, 270 do 300 lir. Vse zgoraj navedene cene veljajo za trgovino na veliko, franko skladišče. Občinski davek in IGE nista vračunana.
PROTI IZVOZU SOVJETSKEGA CINA
Malajska vlada je v posebni noti zaprosila sovjetsko vlado, naj prekine izvoz cina .na svetovni trg. Malajci bi radi sami izvozili več cina, ker so se v zadnjem času njihove zaloge preveč nakopičile.
= »VISTft ,
TRST, Ul. Carducci 15, tal. 29ri5i
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
HlaU&difiji hoteli be [Mpoiomjo
Hotel COLOMBIA Trst, UL Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni).
Hotel ADRIA
Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unith) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni).
Hotel POŠTA
NOVA PROGA
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
Kakor je bilo svojčas napovedano, je Jugolinija uvedla novo redno progo med Jadranskim morjem in Juž. Ameriko. Ladje na tej progi pristajajo v Rio de Janeiru Montevideu in Buenos Airesu. Prva ladja na tej progi (Drvar 6040 hrt.) bo natovorila blago v Trstu okoli 30. septembra.
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750
Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni).
»GOSPODARSTVO«
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396! za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu«
ODDELEK ORODNIH STROJEV:
^ s pripravo za odmatavanje ostružkov ^ za predelavanje
ODDELEK STROJEV IN PRITIKLIN:
^ mehanični orodni stroji ^ pritikline in opreme za orodne stroje ^ najrazličnejši stroji ^ ulivanje in stroji za topilnice
4^ električne, elektronske, pneumatične, in hidravlične priprave
^ pomožni stroji
^ materiali in proizvodi za mehanične delavnice
Za informacije obrnite se na:
ENTE FIERA - MILANO
Vio Domodossolo - Telefone 487636 (int. 56) telegrommi EIMU - Milano
U. C. I. M. U. - MILANO
Via Polestro 22 - Telefoni 700167 - 700353 telegrommi UCIMU - Milano
Hotel SLON
Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643
do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje.
Hotel MOSKVA
Beograd. Kategorija A. Razpolaga s .100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji.
Popust za skupine!
r---1 r -- - i i—11 "» r-—"T i~——i
Vozni red avtobusov za Jugoslavijo
Proga: Trst - Sežana - Ljubljana:
Odhodi iz TRSTA: od nedelje do petka ob 7,30 (Opčine 7,50).
Ob sobotah ob 10,50 (Opčine 11,10). Proga je od sobotah in nedeljah podaljšana do BLEDA.	(S.A.T.)
PROGA: Trst - Sežana:
Ob petkih in sobotah odhod iz TRSTA ob 7,00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 in 15,50; iz Sežane ob 9,30 in 18,30.
(S.A.T. - SARA)
Proga Trst - Postojna
Odhodi iz Trsta (z avtobusne postaje) vsak torek, četrtek in nedeljo cb 13.40. Odhod iz Postojne ob 18.05. Proga je sezonska.
(S.A.T.)
Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP)
Proga: Trst - Opatija - Reka
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 7.00 in ob 17.30.
(SARA - AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje-Kozina
Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00.
(AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Pesek
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 in 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE)
Proga: Trst - Femeče
Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00 in 20.30.
Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5.40,
6.00,	7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15,
14.30,	16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.15. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia).
Proga: Trst - Koper
Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.30 in 17.00 uri.
Proga: Trst - Pulj
Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.25, 14.15.
Proga: Trst - Buje
Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16.
(C. TORTA - ISTRA AUTO)
Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter
18.30.

UM IdavUa
Odprt vso zimo. Tekoča, topla i'1 mrzla voda. 61 postelj. Sobe s ^ palnico. Lasten taksi, restavracij z narodnimi in mednarodni111' specialitetami. Dependansa GAŠ z lastno restavracijo, 45 P0’ stelj, kurjava s pečmi.
PENZION 800-1000 DIN DNEVN0
Sankališča - Smučišča - Žičnih
1/uAAAAAA/OWV\AV5AAAAA/G\AAAAMA^
Motel
Tfioplie®
BLED, teh št. ll
nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj —- lastno kopališče — termaD® kopališče — čolni — jadrnice — tenis. — Predsezonske cene od 1240 do
din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10% popust'1.
Park Hotel - 11 led
največje gostinsko podjetje Vas val)' v sezoni 1958.
Dancing - casino - bar - restavracija • prvorazredne sobe in kuhinja.
Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje Ido 1550 din. Tei. 338 Bled.
Hotel Krim - Bled
Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED
V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julif
ske Alpe in Karavanke. — Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni o* din 950 do 1300. — Turistična taksa se računa posebej.
Zdravilišče
Rogaška
Slatina
s svojimi izvirki zdravilne vode »Donat«, »Sty-ria« in Rogaška 35 »Tem-pel« Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate žile, želodčnega katarja, ...... .......... ;	^	............. „
čira na želodcu in dvanajsterniku, črevesnega katarja, jetrnih bolezni in f°' ča (zlatenice, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitje"1 zdravilne slatine, s kopanjem v zdravilnih kopelih in fizikalno terapijo.
Zahtevajte vodo pri svojih trgovcih
Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL »A« Kategorije
SLOVENSKI DOM
z depandansami v »Rogaški Slatini1)' Uspešno zdravljenje jeter, živčevja ob" sti, diabetisa ter črevesnega katarja 5 svetovno znano Rogaško zdravilu1) slatino. Dnevni penzion v predsezon1 in po sezoni od 650 do 950 din ih v sezoni od 800 do 1350 din. Telefon št. 8'
______________________________________________________^
Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATlf1’
Hotel SOČA
s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za ičasa vašega letovani'1; Cene penziona v predsezoni in po sezoni od din 570 do 800. Cene v sezt"11 (julij in avgust) od din 700 do 1100. — Skupno 165 postelj, hladna in top'* tekoča voda in druge hotelske udobnosti. — Solidna postrežba, pristna W hinja, odlični kraji in dobra vina.
HOHIJVJT
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, č* preživite svoj letni odmor v udobn0 opremljenih hotelih, kjer boste vse stransko dobro postreženi.
Hotel ZLATOROG
100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od ^ do 850 din.
Jt&tel 99]tize,i&99
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od ^ do 765 din.	,
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 Jj"
___________________________________
Gospodarsko razstavišče
Liljana, od 29. Vlil. do 1. IX. 1998
Obiščite
Izkoristite 25% popust no železnici!
Vzorci najboljših vin iz 16 držav vseh kontinente' Ocenjevanje in odlikovanje po mednarodni komisij* Tradicionalna pokušanja vin iz vsega svet0 Razstava najmodernejših vinogradniških in kletarskih strojev ter drugih pripomočke'
Najlepša priložnost za sklepanje trgovskih zaključkov I
S E n P. Z. TRST
ULICA P A R I O PILZ1 ST. tuf!. - TKI. EPOM ST.
T S . O S
SPOimSKEGA ZDRUŽENJA
IZ ŽIVLJENJA ZDRUŽENJA
NA MEDNARODNEM VINSKEM SEJMU
Predstavniki združenja so se odzvali Jabilu vodstva Gospodarskega razstavila in 29. avgusta prisostvovali odprtju IV. mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani.'
ZAVAROVANJE OSEBJA
V	DOMAČEM GOSPODINJSTVU
Z ministrskim odlokom z dne 3. julija 1958, ki je bil objavljen v Uradom listu št. 156 z dne 1. julija 1958, j'2 bila odobrena nova tablica povprečjih mezd za osebje, zaposleno v domačem gospodinjstvu. V zvezi s temi spremembami so bile določene tudi nove Pristojbine obveznih zavarovalnih pridevkov. Za vsak delovni teden so določeni naslednji zneski, ki jih je treba Plačati Zavodu za socialno zavarovanje.
V	občinah z nad 100.000 prebivalci: za moško osebje s polno zaposlitvijo
Lir 610 (od tega zneska odpade 160 lir
na delavca);
za moško osebje s polovično zaposlitvijo Lir 525 (od tega 135 lir na delavca); za žensko osebje s polno zaposlitvijo Lir 435 (od tega 115 lir na delavko); za žensko osebje s polovično zaposlitvijo Lir 305 (od tega 80 lir na delavko). V občinah z manj kot 100.000 prebiv.: za moško osebje s polno zaposlitvijo Lir 525 (od tega 135 na delavca); za moško osebje s polovično zaposlitvijo Lir 435 (od tega 115 lir na del.); za žensko osebje s polno zaposlitvijo Lir 305 (od tega 80 lir na delavko); za žensko osebje s polovično zaposlitvijo Lir 220 (od tega 55 lir na del.).
DOLOČILA
ZA PROSTOVOLJNE ZAVAROVANCE IZ DOMAČEGA GOSPODINJSTVA Po omenjenem odloku so dolžni prispevati višje zneske za zavarovanje' tudi prostovoljni zavarovanci zaposleni v domačem gospodinjstvu, in sicer: prispevki za 120 lir se povišajo na 385 ; prispevki za 100 lir se povišajo na 360; prispevki za 75 lir se povišajo na 360; prispevki za 45 lir se povišajo na 220.
DOLOČBE ZA DOSEGO TRGOVSKE OBRTNICE (LICENCE)
Kakor je že znano, določa zakon za vsako trgovsko poslovanje posebno trgovsko obrtnico ali licenco, ki jo izda občina ali kvestura. Za dosego občinske trgovske obrtnice ali licence je treba sestaviti prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir in jo nasloviti na župana občine, kjer bi poslovala tvrdka ali trgovina. Prošnji je treba priložiti še naslednja potrdila: 1. potrdilo Trgovinske zbornice o vpisu v register tvrdk, 2. potrdilo okrajnega urada za neposredne davke o izpolnjeni prijavi, za obdavčenje dohodninskega davka kategorije B, 3. potrdilo registrskega urada o plačilu'predpisane državne takse; 4 najemninska pogodba ali posebni list za prostor, kjer naj bi bil sedež trgovskega poslovanja ali delovanja.
Splošni kazenski list preskrbi občinski urad po uradni poti, predpisano kavcijo, katere višina je različna za razne obrtnice, je treba plačati po podelitvi obrtnice.
občinske volitve v trstu
Dne 12. oktobra bodo v Trstu občinske volitve. Po mestu so že postavili °dre za volilno propagando političnih strank s plakati. Stranke bodo nastopile približno tako kakor pri prejšnjih volitvah.
NEODVISNA SOC. ZVEZA je sklenila postaviti na čelo svoje kandidatne 'iste dosedanja občinska svetovalca dr. ■Ližeta Deklevo in Bortola Petronia. kandidatno listo je že vložila komuni-tična stranka, nadalje krščanska demokratska stranka in socialni demokrati. Slovenska demokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost nastopita z lastno slovensko listo. Imena kandidatov še niso bila objavljena; v zadnjem občinskem svetu je to skupino Predstavljal dr. Agneletto.
MED AVSTRIJO IN TRSTOM. Dunajskega velesejma se bo udeležila močna tržaška delegacija, ki jo bo vodil Predsednik tržaške trgovinske zborni-ce dr. Caidassi v spremstvu ravnatelja dr. Addobbatija in predsednika u-Prave tržaškega velesejma, ing. Sospi-sia. Dr. Caidassi je te dni odpotoval v Linz, kjer se bo sestal s predstavniki železarske skupine »Voest«. Trst hoče Privabiti čim več prometa te velike železarske skupine. — Letošnjega dunajskega velesejma, ki bo od 7. do 14. septembra, se bo udeležilo 19 držav s 1454 tvrdkami in 864 razstavljalci.
dobro letino pričakujejo na
Krasu. Grozdje in sadje sta letos dobro obrodila po vsem Krasu, dobro ka-
že tudi ajda; obnesel se je tudi krompir.
100 KAMNOSEKOV zaposlenih pri SELAD, to je ustanovi, ki začasno zaposluje brezposelne, je pričelo stavkati. Kamnoseki zahtevajo višje prejemke, ker opravljajo dela kvalificiranih delavcev. Kakor znano, plačuje ustanova SELAD vse zaposlene enako, pa naj bodo kvalificirani ali nekvalificirani. Generalni vladni komisar dr. Palama-ra je obljubil, da bo v kratkem času zadeva rešena.
V LADJEDELNICI SV. ROKA v Miljah pri Trstu so skrčili delovni urnik na 40 tedenskih ur. Delavci bodo ob sobotah prosti, kar pa bo znatno znižalo njihove tedenske prejemke. V ladjedelnici kroži glas, da bodo odpuščeni vsi tisti delavci, ki so bili zaposleni z začasno delovno pogodbo in ki so zadnjič dokončali s popravljalnimi deli na ladji »Vivaldi«. Ko bo te dni ladja odplula, bo ladjedelnica popolnoma brez dela.
NOVE TOVARNE V TRSTU. Industrijski koncern Snia Viscosa je izročil dr. Palamari prošnjo za dodelitev dveh parcel na zemljišču industrijskega pristanišča v žavljah pri Trstu. Na prvi, ki bo merila 140.000 kv. m. bo koncern zgradil tekstilno tovarno, na drugi (35 tisoč kv. m) pa termoelektrarno. Milanski list »II Sole« poroča, da proučujejo v Avstriji in v južni Nemčiji možnost, da bi zgradili v Trstu tovarne, ki bi proizvajale v prvi vrsti za italijanski trg, za Vzhod, Rdeče morje
in Perzijski zaliv. Tržaško pristanišče omogoča največjo »hitrost« pri dobavljanju industrijskih proizvodov tem deželam.
»FLIPERJI« IN MLADINA
Tudi na Tržaškem, kakor v ostali Italiji, so prepovedali igro s »fliperji«. Do 31. decembra morajo vsi taki biljardi izginiti iz javnih lokalov. Igro so prepovedali zaradi tega, češ da kvari mladino. Zadnje čase so v našem mestu zasačili in priprli tolpo takih mladoletnikov, ki so počenjali razne vandalske podvige po mestu in okolici. Listi so obširno poročali o junaštvih mladoletnikov, zdi se pa nam, da niso naglasili, da je med temi mladoletniki nekaj »očakov« starih od 25 do 28 let, ki vodijo mlečnozobe gusarje na njihovih nočnih pustolovščinah.
Fliperje bodo torej spravili med staro šaro. Gospodarji javnih lokalov bodo ob lepe dobičke, saj prinašajo fliperji toliko denarja, da so nekateri obrati kar s fliperji krili vse režijske stroške. Vprašanje je, ali bodo mladoletniki potem opustili postopanje in brezdelje. Fliperji so menda samo člen v dolgi verigi, ki se začenja pri filmskih predstavah in pri kvarnem čtivu, ki ga je po vojni vedno več. Vzrok za mlačnost mladine je treba iskati tudi v brezposelnosti. Starši bi tudi morali malo bolj brzdati svoje sinove.
TUDI LETOS AZIJSKA MRZLICA.
Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo tudi letos po svetu razsajala azijska mrzlica. Tistih, ki so jo lani že preboleli, po vsej verjetnosti ne bo napadla.
Jama pri Briščkih še premalo znana!
Jama na Gmajnici pri Briščkih je bila površno znana že pred dvesto leti. Besedo površno je treba tukaj razumeti doslovno, znana je bila namreč samo odprtina v jamo na površju, skozi katero so metali kamenje v jamo, ko so čistili pašnike, medtem ko so napravili prvi naris o notranjosti jame šele leta 1836. Z imenom Briščki, pravzaprav Berišča, se srečamo prvič v letu 1905, ko je bila izdana knjiga Pietra Montanellija, ki .našteva zemljiške posestnike v tržaški okolici. V njej čita-mo, da je bil leta 1525 med drugimi posestniki na Kontovelu tudi neki Jurij Brišča, eden izmed zemljemercev, ki so merili posestva, pa Ser Joannes
Živahna dejavnost „Vodne skupnosti" v Kopru
Novo pristanišče, več pitne vode in nove površine plodne zemlje
Koper, avg. 1958
Živahna gradbena dejavnost spreminja lice Kopra, ki postaja prikupnejši.
Sodobne lepe zgradbe nadomeščajo Prejšnje zanikrne podrtije, pogledu z morja se odpirajo nove slike, ki pričajo, da se Koper iz stoletnega mrtvila Prebuja k novemu življenju.
Največje spremembe so vidne na se-verni obali mesta. Tu že od lanskega Lta gradijo novo operativno obalo in obenem preurejajo prostor za novo pristanišče. Stare stavbe rušijo, prehod okrog mesta na severovzhodni strani jo bil prebit. »Veli Jože«, najmočnejši Plovni žerjav v sredozemskih vodah, tast splitskega podjetja »Brodospas« namešča težke železobetonske nosilce na stebre za nastajajočo obalno ploščad. Sesalni bager »Peter Klepec«, last ko-Prske »Vodne skupnosti«, poglablja pred obalo morsko dno in pošilja ogromne količine izkopanega materiala po pla-vajočem železnem cevovodu na vzhod-Po stran, kjer je zrastel iz morja skoraj kilometer dolg nasip; ta zapira zdaj ves škocijanski zaliv, ki bo v doglednem času izsušen.
Nasip veže vzhodni konec bodoče c-Perativne obale z izlivom reke Rižane v morje. Visok in trden je že dovolj, da se lahko uporablja za hojo in tudi že za vožnjo. V njem je sicer še odprtina, da se višina vode v zalivu izravnava z zunanjo morsko gladino ob plimi in oseki, a oba konca nasipa sta tu povezana s trdnim lesenim mostom, ki omogoča prehod. Razdalja med Ko-Prom in Ankaranom po kopnem se je s tem nasipom zmanjšala za osem kilometrov. Vedno več ljudi hodi že po tej novi poti. V odprtini nasipa so podjetni ribiči zgradili majhne propustne Pregrade, v katere vabijo ribe.
Vzhodno od nasipa, v smeri proti kopni zemlji pokriva prejšnje morsko dno že precej široka in visoka plast strjenega blata, ki ga je sem odložil neumorni »Peter Klepec«. Ta plast tvori prvo podlago za tla, ki jih bo zahtevala kasnejša uporaba pridobljene zemlje Na zahodni strani nasipa so morsko dno poglobili žc toliko, da lahko Pristajajo večje ladje ob operativni obali.
Vsa ta dela izvaja koprska »Vodna skupnost«, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma in je postala v tem kratkem času pomemben činitelj pri izvedbi važnih investicij v obalnem pasu okraja. Denarna sredstva za svoje investicijske programe si ustvarja deloma z rednimi prispevki gospodarskih organizacij v obalnem pasu, deloma pa s kreditno pomočjo okraja in L. R. Slovenije ter iz zveznega proračuna.
Poleg pristaniških del ima Vodna skupnost v svojem načrtu predvsem o-sušitev tako imenovane »blatne drage« Prejšnjega Škocijanskega zaliva in izboljšave na tem področju. Ta dela bodo trajala več let, med tem ko bo izgradnja operativne obale zaključena še v tem letu, verjetno do konca novembra. Tedaj bo ob novi obali že lahko Pristala prva večja ladja, če bodo le Pravočasno dovršene tudi vse druge naprave, ki so potrebne za iztovarja-nje in natovarjanje blaga. Poglabljanje morskega dna in širjenje pristanišča po kopnem se bosta potem še nadaljevala, vzporedno z izgradnjo ustreznih objektov.
NOVE POVRŠINE PLODNE ZEMLJE
»Vodna skupnost« izvaja še razna druga pomembna izboljševalna dela na področjih Ankarana, Rižane, Badaševi-ce in Semedele, na področjih, ki obsegajo skupno nad 1.300 hektarov. Vsa ta dela bodo še letos dovršena, nakar bo sledila graditev raznih objektov, kakor zapornic, mostov, napajališč itd. za ureditev širokega namakalnega sistema na področjih Ankarana, Rižane in delno Semedele, in pa izgradnja velikega akumulacijskega bazena nad izvirom Rižane, z zmogljivostjo za 600.000 kub. metrov vode. Kmetijski pridelek na področju teh izboljšanj bo štirikrat povečan.
VEČ VODE ZA RIŽANSKI VODOVOD
»Vodna skupnost« deluje pa tudi .na področju preskrbe obalnega pasu z dobro in zdravo pitno vodo. Rižanski vodovod že davno ne zadošča več. Naraščanje prebivalstva, potrebe, ki jih u-stvarja življenje na višji kulturni ravni, razvoj gospodarskega življenja in zlasti industrije, naraščajoči turistični promet — vse to povzroča mnočo več jo porabo pitne vode; vedno večje so tudi potrebe kmetijstva in vrtnarstva še posebno v vročih poletnih mesecih. Rižanski vodovod daje povprečno 30 litrov vode .na sekundo, toda že sama mesta ob obalnem pasu bi potrebovala na sekundo 130 litrov, torej vsaj 50 litrov več. Zaradi pomanjkanja vode so zlasti v vročih mesecih potrebne neljube omejitve potrošnje, ki se posebno letos težko občutijo. Zato namerava zajeti »Vodna skupnost« podzemeljski tok čiste zdrave vode, ki je toliko časa stalno ogrožal sečoveljski rudnik in ga lansko leto tudi zares zalil. S to vodo bodo lahko krili dosedanji primanj-
kljaj. Treba bo zgraditi naprave za črpanje vode iz njenega podzemeljskega toka in spojiti novi vodovod s starim rižanskim vodovodom. Za . ta dela potrebni krediti so »Vodni skupnosti« že zagotovljeni in načrti izdelani, priprave za izvedbo načrta se bodo pričele v najkrajšem času in prihodnje leto bodo ta dela končana.
Z vodovodi skrbi »Vodna skupnost« tudi za višinske predele svojega področja. Za posamezna naselja in vasi je že doslej izgradila 24 malih novih vodovodov, med njimi tudi vodovod za Sečo v piranski občini, nekateri so pa še v izgradnji, kakor n. pr. za Marezige in v Izoli za tovarno »Argo«, a v Strunjanu je v teku izgradnja starega vodovoda.
Poleg naštetih del izvaja koprska »Vodna skupnost«, še mnoga druga manjša investicijska dela na področju Ospa, Izole, Sečovelj in Strunjana, obnavlja objekte za namakanje itd. Pomembnost njenega delovanja se je še povečala, ko so si tudi področja izven obalnega pasu zaželela njene pomoči ter je v zadnjem času raztegnila svojo dejavnost tudi na Ilirsko Bistrico, čeprav so s to razširitvijo delovnega področja spojene tudi znatne težkoče.
Stalnega delovnega kadra ima koprska »Vodna skupnost« okrog 600 oseb, med njimi tudi kvalificirane strokovne moči. Smotrnost njenega dosedanjega dela, usposobljenost vodečih in sodelujočih moči in ne v zadnji vrsti popolno razumevanje važnosti njenih nalog pri vseh odločilnih činiteljih, to so jamstva ,da se bo njen delovni program tudi v bodoče izvajal tako, kakor 1o zahtevajo gospodarske in socialne' koristi koprskega okraja in vse dežele.
Dr. O.
Eden izmed kapnikov v jami
Petrus de Brischia. Leta 1905, torej prav v letu, ko je bila izdana omenjena knjiga, je bilo zemljišče, pod katerim je jama, prodano klubu »Turisti Trie-stini« za 200 kron, in sicer od posestnika Jerneja Miliča, pokojnega Jurija od Briščkov. Predsednik kluba Tržaških Turistov je bil Čeh Koubička, podpredsednik pa Suringar, ki se je najbolj brigal za jamo. Glavno delo, ki ga je napravil klub Turisti Triestini v jami so bile kamnite stopnice in sicer 420 stopnic, ki so jih delali od leta 1905 do leta 1908 ter so stale 90.000 kron.
Leta 1923 so fašisti zaplenili jamo in
jo izročili družbi Societa Alpina delle Giulie, ki je tržaška podružnica kluba Club Alpino Italiano (CAI). Ta organizacija je napravila še 65 stopnic za silo, deloma zidanih in deloma lesenih, lani (28. avgusta 1957) pa je napeljala električno razsvetljavo, ki je stala 3 milijone lir.
Največja globina jame znaša 137 m, maksimalna širina pa 420 m. Jamo smo že svoj čas opisali, danes naj omenimo le to, da je največji stalagmit v njej visok 12 metrov in da se zvišajo stalagmiti vsakih deset let samo za 1 mm. Na podlagi tega bi moral biti največji omenjeni stalagmit star okoli 120 tisoč let. Tako so namreč izračunali, ne znanstveno, ampak na praktičnih primerih.
Jama je ves dan razsvetljena in odprta za javnost sedemkrat na leto, in sicer prvo nedeljo aprila, na velikonoč^ ni ponedeljek, prvo nedeljo maja, v nedeljo sredi maja, prvo nedeljo junija, prvo nedeljo septembra in prvo nedeljo oktobra ter izredno še v posebnih prilikah. Ob takih dneh obiskuje jamo od tisoč do tisočdvesto ljudi, ki plačajo vstopnino pri v,hodu v jamo predstavniku CAI, sicer v Miličevi gostilni, kjer lahko vsakdo prejme zaželena pojasnila ter mu dajo za spremstvo tudi vodnika. Pristojbina za vodnika znaša 350 lir za petčetrturno vodstvo v jami. Za eno osebo plačaš 979 lir, za 40 oseb 7210, a za 80 oseb 12.772 lir. Vodniki so štirje redni; dva govorita razen slovenski in italijanski tudi nemški, druga dva (študenta) pa tudi angleški in francoski.
Takih obiskov z vodniki je bilo v zadnjih dveh mesecih približno po 70 na dan, večinoma so bili to Nemci in Avstrijci, kar je tudi očitno iz spominskih knjig v Miličevi gostilni. Izmed tisočev podpisov in mnenj naj navedemo .naslednje štiri: »Begeistert von der Grotte und der guten Fiihrung. Frankfurt am Mein« (Jama in dobro vodstvo sta me navdušila); ». ..haben mit Staunen diese herrliche Grotte be-sucht« (z začudenjem smo si ogledali to prekrasno jamo); »... credendo sem-pre che fosse insignificante. E’ mera-vigliosa. Bisogna fare maggior propaganda. Ottima la guida Maurizio« (mislil sem vedno, da je neznatna. Je čudovita. Treba je večje propagande. Izvrsten vodnik Mavricij). To opazko je zapisal Tržačan). Iz Pariza: »Sommes enchantes« (smo vzhičeni). Glede priporočila .naj bi se ojačila propaganda pripominjam, da so nemški obiskovalci večkrat izrazili to misel. Omenjeno francosko pripombo sem našel le slučajno. Italijanov je malo, slovenskih
Preusmeritev jugoslovanskega uvoza
V eni izmed zadnjih številk smo v zvezi s polemičnim sestavkom nekega tržaškega lista, ki je naperjen proti uvozu konserviranih rib iz Jugoslavije, pripomnili, da danes ni mogoče pričakovati povečanja izvoza v neko državo, a.ko hkrati tej državi ni dana možnost, da bi sama povečala svoj lasten izvoz ter bi si tako ustvarila obilnejša devizna sredstva za uvoz. V tem primeru je šlo za razvoj trgovine med Italijo in Jugoslavijo. Dodali smo tudi, da jugoslovanski poslovni krogi v zadnjem času še posebej naglašajo potrebo, da bi Italija ustvarila možnosti za uvoz večjih količin in tudi novih vrst jugoslovanskega blaga, ker lahko ed:no take računa na povečanje svojega izvoza v Jugoslavijo. Razumljivo je, da je prav Tržačanom mnogo na tem, da bi se trgovina z Jugoslavijo čimbolj razvila.
»Ekonomska politika« (Beograd) objavlja zdaj zanimive podatke o preusmeritvi uvoza potresnega blaga, ki bo izvršena prav v smislu navedene želje jugoslovanskih poslovnih krogov.
»Ekonomska politika« navaja namreč, da bo v bodoče uvoz potrošnega blaga v Jugoslavijo tako usmerjen, da bo Jugoslavija uvažala to blago iz tistih držav, s katerimi ima ugodno trgovinsko bilanco. Praktično se to pravi, da bo uvažala potrošno blago iz držav, ki tudi same kupujejo zadostne količine blaga v Jugoslaviji. Da bi se laže izvedla ta preusmeritev bo število podjetij, ki lahko uvažajo potresno blago široke potrošnje skrčeno na 50 do 60 (zdaj jih je okoli 150). Tako bo tudi dano večje jamstvo glede nakupa in izbire blaga v tujini; jugoslovanska podjetja bodo nastopala organizirano in enotno ter bodo tako lahko dosegla boljše pogoje pri nakupu blaga. Prostost, ki je bila doslej dana v tem pogledu, je škodovala tudi domači proisvodnii, ker so podjetja nabavljala v tujini blago, ki ga Jugoslavija sama proizvaja' v zadostni količini.
Nova načela so prišla do neke mere-do veljava že pri podeljevanju deviznih sredstev za uvoz v letu 1959.
FANFANI POJDE V EGIPT. Predscd-nid Združene arabske republike Naser je povabil predsednika italijanske vlade Amintore Fanfanija, naj uradno o-ibšče Združeno arabsko republiko.
ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV NAGRAJEN. V Arezzu, kjer so nastopili pevski zbori, je v tekmovanju za prvo mesto zmagal zbor akademskega kluba primorskih študentov »Vinko Vodopivec« iz Ljubljane. Dirigent Anton Nanut je bil nagrajen s srebrno medaljo.
ZIMSKI URNIK velja zopet v tržaških trgovinah od 1. septembra dalje. Vse trgovine, ki so uvedle poletni urnik, se zdaj odpro pol ure prej.
NAŠE SOŽALJE
Na Konkonelu je umrl med operacijo 24-letni mizar Bruno Stubelj. V Trstu je po dolgem bolehanju za boleznijo, ki je nastopila kot komplikacija azijske mrzlice umrla 19-letna Bruna Carli; za njeno zdravljenje so Iprispevali zdravstvene ujstanoive iz Švice in Amerike.
ITALIJANSKO VINOGRADNIŠTVO IN ENOTNI EVROPSKI TRG
V Bariju bo 20. septembra važen sestanek, na katerem bodo razpravljali, kako naj bi se zavarovalo italijansko vinogradništvo, ko bodo vpeljali enotni evropski trg in bo konkurenca proti italijanskemu vinu močnejša. Poleg strokovnjakov iz Apulije, Lukanije in Molise bosta podala svoja poročila tudi dva profesorja iz te stroke.
aVTOPREVOZHiSKO
PODJETJE
a. POŽAR
TRST - ULICA M0RERJ ŠT. 7 Tel. 28-373
PruviEoniauio vsukovretn« preveze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. Ceno ugodne
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telcion
pisarna 34-97 dom 20-78
G. M. COLGIH G FIGLIO
Oglejte v ..Gospodarstvu"!
UVOZ - IZVOZ
PJLUTOVMnE
in ISIMETzKOV
Gondrand"
TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-167
Talagroml : GONDRAND - TRIESTt
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽŠVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN J A JO
Trst, Porto Industriale - Zaule
TEL. 99-182
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosscco) s hlevi za počitek živih živali
Tlgr. C0L1NTER - TRIESTE
|aiiiomotor|
IMPORT-EXPORT PREDSTAVNIŠTVO *a «•-
d«»raflstna dele italijanukik, aemttkili, angleških in ame-riakih avtomobile^ ter nade« ■aeatnih delov c* DIESEL motorje, pampe, injektorje tor traKtorje
IRIESIE-IRST, Via IhhnelS
TELEFON 38-157 -38-198
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1
Podružnice: Trsi. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1
Hladimo Vam vse putrebšiiue zu vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
JUGOLINIJU
RIJEKA - Jugoslavija
Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02
Održava osam teretno - putničkih Unija iz jadranskih luka za: SJEVERNU AFRIKU, SJEVERNU EVRO-PU, ŠPANJOLSKU, SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE, JUŽNU AMERIKU, BLISKI ISTOK, PERZIJSKI ZALJEV, SREDNJI ISTOK, DALEKI ISTOK, te za SJEVERNU KINU I JAPAN.
Prihvačamo terete, s izravnom teretnicom, za i iz skandinavskih luka, s prekrcajem u Hamburgu. Za luke Chicaga, Halifaxa, Toronta, Montreala i drugih, u ovom području, obavljamo prekrcaj u Rotterdamu. Za luke u Zapadnoj Africi vršimo pre-tovar u Antwerpenu, a za luke Južne Koreje u Moji. Naš zaslupnik m Trstu je: »NORD adria« - v. Bor-toluzzi, P.zza Duca degli Abruzzl 1, Tel. 37-613, 29-829.
podpisov nisem našel, čeprav trdijo, da jih je nekaj. Slovenci in tržaški Italijani prihajajo seveda, ko je jama odprta za javnost in nimajo prilike, da bi se podpisovali; gosti iz notranjosti Italije pa so zelo redki.
Jama pri Briščkih ni tako obiskovana, kakor bi zaslužila kot največja podzemeljska , votlina na svetu in kolikor bi tudi bilo v korist prebivalcem pri Briščkih, ki imajo od nje postranski zaslužek kot vodniki in delavci v ja-
mi. Toda tega ni kriva samo nezadostna propaganda, temveč so krive tudi slabe prometne zveze in še vedno nezadostna urejenost jame same. Predvsem je kriva železniškg proga, ki loči jamo od glavne ceste Prosek-Opčine. Pot od te ceste do Briščkov in jame gre čez železniški tir in je večkrat, brez potrebe, po ure in ure zaprta; razen tega manjkajo popolnoma redne avtobusne zveze z mestom. O vsem tem, kar je zelo važno nc le za BriŠčke, ampak še bolj za vse naš turizem, bo treba še kaj več povedati.
Drago Godina
TRST, Trg GOLDONI 7, tel. 23-352, 61-101
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala.
APARATI ZA MIKROFILME . ZNANSTVENI APARATI . ELEKTRONSKI APARATI
Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode.
VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET Na zahtevo se pošljejo seznami
Halvi
METROPOL
BEOGRAD
Novo otvoreni hotel »METROPOL« raz-polaže sa restoranom, kafanom i salonom za doručak, variete barom, posebnim salama za bankete i druge prijeme, kao i hotelskim salonima i salama za
_________ konferencije.
Sobe hotela »METROPOL* su najsavreineniJeg konfora sa kul>ati]inia ; ,eIe.
fonima. Hotel »METROPOL« pruza sv0jjm posetiocima prvorazrednu uslugu u pnstupacne cene.
Devize so bile nakazane manjšemu številu uvoznih podjetij, deloma je bila višina vezana na izvedbo izvoznega programa.
še druga novost glede uvoza potrošnega blaga, že zdaj težijo pristojni organi za tem, da bi se v bodoče posli glede uvoza blaga široke potrošnje sklepali v čim večjem obsegu na jugoslovanskih sejmih; močno zagovarjajo tudi mnenje, da bi jugoslovanski sejmi morali biti edino mesto, kjer bi se lahko zaključevali posli glede nakupa potrošnega blaga. V bodoče bodo nekatere predmete, kakor računske in pisalne stroje, magnetofone, papir, metalurške proizvode za kmetijstvo in obrt itd., prenesli v kategorijo potrošnega blaga. Doslej so jih nabavljaili v tujini s sredstvi iz drugih skladov, v bodoče bodo dajali sredstva v ta namen na razpolago iz skladov za uvoz blaga široke potrošnje.

hotel
ZAGREB & ESPLANADE
Opatija — tel. 375
otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Resto-ran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje specijalitete.
ATLANTIK
Opatija (Center)
Telef: 346 - 407 - 517
Moderan, konfor, riblji re-storan sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitavu godinu.
Cijene umjerene.
Jstra
vabil
ISTRSKI HOTELI VAS BODO TUDI LETOS POSTREGLI Z VSO POZORNOSTJO. PRIPOROČAJO SE CENJENIM OBISKOVALCEM:
Pišite. VI*
PORTOROŽ
Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim konfortom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s TERASO OB MORJU Glasba; ples; razne prireditve; obširen subtropski park ob morju; kopališče; nad 400 postelj.
Hotel CENTRAL
PORTOROŽ
i dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj.
Hote!

Kopen
najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj.


Motel
Gaieb
KOPE R
Izbrana istrska vina in istrske specialitete v hrani, odlična postrežba, glasba, restavracijski vrt v muzejskem parku.
Hote!
Metropol
P I n a n
z depandanso »ROTONDA« in depandansami v restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj.
»FIJESU«; kavarna, ribja
H O T E. L-
PORTOROŽ
HELIOS
z depandansami PIRAN, BRISTOL in ISTRA. Moderna ureditev; vrtna restavracija VESNA; Kavarna in slaščičarna KEKEC; glasba; ples; nad 150 postelj
TURIST
HOTE E
Ankaran
Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborenje.
l«x Si/. lHiknlaj)
Restavracija in kavarna
Jadran
v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba l na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do 3 ure zjutraj, f
Obiščite gostilno
JPri ribič bo
v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, od jj lična domača in istrska vina po zmernih cenah.	is
TRŽNI PREGLED
Trasaslci tr®
KAVA
TRST. Čeprav so tržne razmere neuravnovešene, se cene kave niso izpre-menile. Kavo vrste Gimma ponujajo po 355 šilingov 50 kg cif. Trst in vrsto Moka po 405 šilingov 50 kg cif. Trst. Na. italijanskem trgu s kavo vlada mrtvilo zaradi minimalnega povpraševanja, čeprav je ta pojav v tem času nenavaden .Trgovci uvažajo samo majhne količine kave, ki so potrebne za sprotno porabo, ker upajo, da bodo cene na viru proizvodnje padle. Tržaški tranzitni trg ni aktiven.
ČAJ
GENOVA. Cene v lirah za kg f.co odhod Genova od uvoznika do grosista: Ceylon Orange Pekoe 1700-2300; Cey-lon Broken Orange Pekoe 1600-2300; For-moza Orange Pekoe 1500-1700; China Orange Pekoe srednje vrste 1300-1700.
Italijanski trg
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so žitne cene nekoliko popustile zaradi manjšega povpraševanja mlinske industrije, ki še razpolaga z obilnimi zalogami. Po koruzi starega pridelka je precejšnje povpraševanje; cene so se dvignile. Cene ovsa in ječmena so nestalne, v nekaterih krajih padajo, v drugih pa rastejo. Otrobi so se zaradi velikega povpraševanja podražili tudi za 400 lir pri stotu. Pridelek sena je bil letos manjši, kot so ga predvidevali; cene se dvigajo. Cene o-stale krme se tudi dvigajo. Kljub precejšnjemu povpraševanju po mesu so kvotacije živine nizke, zaradi uvoza iz inozemstva, živinorejci so pozvali vlado, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi zaščitila domačo živinorejo. Olivno olje se dobro prodaja, cene so se dvignile. Zaradi večjega povpraševanja se cene maslu dvigajo prav v času, ko se je proizvodnja zmanjšala. Cene sira so krepke. Vino se zadovoljivo prodaja, zlasti vino boljše vrste; cene se še dvigajo. Letošnji pridelek grozdja bo, kakor predvidevajo dober, toliko bolj, če bodo v zadnjem mesecu pred trgatvijo vremenske prilike ugodne. Trg s sadjem in zelenjavo je dobro založen. Trgovanje je živahno na notranjem in na zunanjem trgu. Veliko je zanimanje za suho sadje letošnjega pridelka.
žITARrICE
MILAN. Mehka pšenica fina 6650-6750, dobra 6250-6400, navadna 6050-6200; trda pšenica dobra 8350-8450; moka boljše vrste »00« 9900-11.300, vrste »0« 8900 do 9300, vrste »1« 8300-8500; moka za testenine vrste »0« 9000-9200; pšenični zdrob iz trde pšenice vrste »0« 11.200 do 11.300, vrste »1« 10.800-10.900; pšenični otrobi 3500-3600; koruza srednje vrste 4800-4900, navadna 4600-4700; inozemska koruza 4650-4750; koruzna moka extra 7200-7300, fina 6300-6400, srednje vrste 5200-5300, .navadna 48004900; rž 5700-5800, inozemska rž 4250-4350; inozemski ječmen 43004500; oves 4000 do 4500, inozemski oves 4000-4300; proso 4700-5200, inozemsko proso 3900-4000.
VERCELLI. Neoluščeni riž: Balillone 5500-6000 lir stot; G. Rossi 6200-6600; Maratelli 6000-6600; Rizzotto 5700-6600; Razza 77 6200-6800; R.B. 6000-7000; Arbo-rio 6500-8500.
Oluščeni riž; navaden 10.300-10.900; Balillone 11-11.500; Maratelli 12.700 do 13.200; Rizzotto 12.500-13.000; Razza 77 13-13.500; R. B. 13-13.500; Arborio 16.500 do 17.000.
ŽIVINA
LUGO. živina za rejo: Krave s teletom 330440.000 lir par; breje krave 370-440.000 par; voli 390-510.000 par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 310-340.000 par; breje krave prvesnice 170-220.000 glava; telice 2 stota težke 80 do 85.000 glava; molzne krave 120-220 tisoč lir glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 280-330 lir kg, II. 260-280; krave 6 stotov težke I. 275-325, II. 260-280; junci 5 stotov težki I. 340-380, II. 290-320; telički I. 535-560, II. 330-340; prašički za rejo 380-420, suhi prašiči 375440; prašiči za rejo 100-150 kg 305 do 315, nad 150 kg 315-325; konji za zakol I. 220-230, II. 180-200; žrebeta za zakol 240-260; vprežni konji 200-220 lir kg ali 110-130.000 lir glava; vprežni mezgi 100-110 lir kg ali 60-70.000 glava; mezgi za zakol 160-180; vprežni osli 90-100 lir kg ali 50-60.000; osli za zakol 130 do 140; ovce 235-260; jagnjeta 420-440.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 800 lir kg, L 700-750, II. 600-680; zaklani piščanci 850-900; inozemski zmrznjeni piščanci 500-600; žive kokoši 570-600; zaklane 900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 680-720; inozemske zmrznjene kokoši 1100; zaklani golobi I. 800-900, II. 700-780; žive pure 600-670; inozemske
VALUTE V MILANU
21-8-58	2-9-58
Dinar (100)	95.—	80.—
Funt šter.	5950.—	5975.—
Napoleon	4650.—	4775.—
Dolar	623,95	624,75
Franc. fr.	139,75	148,54
Švicarski fr.	145,69	145,71
Funt šter. pap. 1738,50	1738,70
Avstrijski šil.	23,98	24,—
Zlato (gram)	710.—	708 —
BANKOVCI V CURIHU	
2. septembra 1958	
ZDA (1 dol.)	4,273/4
Anglija (1 funt šter.)	11,85
Francija (100 fr.)	0,923/4
Italija (100 lir)	0,68%
Avstrija (100 šil.)	16,40
ČSR (100 kron)	13,50
Nemčija (100 DM)	101,95
Belgija (100 fr.)	8,54
Nizozemska (100 fl.)	11,21
Švedska (100 kron)	81,00
Španija (100 pezet)	7,90
Argentina (100 pezov)	9,00
Egipt (1 funt šter.)	8,40
Jugoslavija (100 din.)	0,54
zmrznjene pure 500-550; živi purani 580 do 640; inozemski zmrznjeni purani 500 do 550; žive race 400-450, zaklane 500-550; račke za rejo 300-320 lir komad; goske za rejo 700-1200 lir komad po teži; živi zajci 320-360, zaklani s kožo 400 do 500, brez kože 420-560; danski zmrznjeni zajci 500; sveža jajca L 29-31, navadna 26-28; inozem. sveža jajca 15-27.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 2500 do 2600 lir stot, detelja 2300-2400, stlačena slama 700-800; pogače iz zemeljskih lešnikov 5100-5200; kokosove pogače 5800 do 6000; koruzne pogače 38004000; lanene pogače 5500-5600; moka iz zemeljskih lešnikov 4700-4800; kokosova moka 3700-3800; koruzna moka 3600-3700.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 680 do 880 lir kg, maslo II. 750-790, III. 740-770, IV. 730-770; sbrinz svež. 480-490, 3 mes. star 560-600; provolone svež 490-510, 3 mes. star 570-580; grana svež 520-550; zimski proizv. 1957-58 640-670; majski proizv. 1957 690-720; zimski proizv. 1956 57 760-780; emmenthal svež 450-480, 3 mes. star 540-560; italico svež 410-420; taleggio svež 350-360.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do l°/o kisline 545-555, do 1,50% kisi. 525-546, do 2,5% kisi. 500-525, do 4% kisi. 480-500; dvakrat rafinirano vrste »A« 470-475, vrste »B« 405-425; semensko olje I. 355 do 360; olje iz .zemeljskih lešnikov 365 do 370 lir.
VINO
MILAN. Črno piemontsko vino 10-11 stop. 850-880 lir stop./stot, 11-12 stop. 880-910; Barbera 12-13 stop. 910-950; mo-škat 14.500-15.000 lir stot; Oltrepo Pave-se 10-11 stop. 850-880 stop./stot; Man-tovano črno 9-10 stop. 770-800; Valpoli-cella in Bardolino 10,5-11,5 stop. 820 do 850; Soave belo 11-11,5 stop. 850-880; Raboso 10-M stop. 800 850; emilijsko 10 do 11 stop. 800-820; črno sladko vino 12 stop. 11-11.500 lir stot; Romagna belo 9-10 stop. 770-800; črno 9-10 stop. 770-800; toskansko navadno 10-11 stop. 800 do 820; Aretino belo 10-11 stop. 800-830; Chianti 12 stop. 440 lir pletenka (proizv. 1956) 11 stop. 390; Marche belo 10-11 stop. 800-820, črno 800-820; Sansevero belo 11-12 stop. 800-820; Sqiunzano 13-14 stop. 780-820; črno sladko vino Barlet-ta 13-13.500 stot; Rionero Barile 11,5 do 13 stop. 9.000-11.000 lir stot; Maršala navadna 18.000 stot; vermut iz Piemonta 16.000 stot, v enoliterskih steklenicah 250-270 lir s steklenico.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Suh česen 100->20; korenje 30-40; čebula 35; ohrovt 80-100; fižol svež 150, fižol v stročju 200-220; cikorija 70-100; endivija 80-100; krompir Bin-tje 30-55; melancane 25-30; zelena paprika 25-30; rumena paprika 25-50; paradižniki 20-35; peteršilj 70-80; zelena 40-50; bučice 80-100; buče 20-30.
Lubenice I. 40-50; smokve 45-55; hruške Williams I. 70-90, II. 40-60; breskve
extra 150-170, I. 80-100, II. 70-80; dinje 50-80; grozdje 70-90; pomaranče 140 do 200; limone 100-130.
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1958 v škatlah 10 kg 130-140, v škatlah 5 kg 135 do 145, v škatlah 1 kg 150-160, % kg 165-175; v tubah 200 g 46-47, v tubah 100 g 32-33. Trikrat koncentrirana, paradižnikova mezga proizv. 1958 v sodih 115-125 lir kg, v škatlah 10 kg 140-150, v škatlah 5 kg 145-155, v škatlah 1 kg 160-170, % kg 180-190, v tubah 200 g 48 do 50, v tubah 100 g 34-35. Olupljeni paradižniki v škatlah 200 g 98-102, v škatlah 500 g 50-53.
KOŽE
MILAN. Surove kože z repom: krave do 30 kg 225-235 lir kg, nad 30 kg 210-220; junci in junice do 30 kg 270-280, 30-40 kg 225-235; voli 40-50 kg 170 do 190; mladi biki 30-40 kg 200-210; biki nad 40 kg 140-160 lir.
Osoljene kože: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 750-770, 3-6 kg 760 do 790, 6-8 kg 680-700; žrebeta 330-360; konji 160-200; mezgi 140-150; ■ osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 750-780, z dru-gobarvnim krznom 550-580; ovni 550 do 570; kozlički 26-31 kg 1850-1950, nad 31 kg 1900-2000; koze 800-900.
Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 330-340; Buenos Aires ame-ricanos 375-395; Capetown suhe 370-380, osoljene 315-325; Addis Abeba 6-8 funtov 370-380; koža iz angleške Somalije 8-12 funtov 430460.
CENE RABLJENIH VOZIL V ITALIJI
RIM. Cene veljajo za 70% ohranjena vozila. Vespa 125 (leto 1952) 25-30.000, (1953 ) 40-50.000, (1954 ) 60-70.000, (1955-56 ) 75-80.000, (1957 ) 85-90.000; Vespa 150: 95-100.000; Lambretta 125 (1954-55) 55 do
70.000,	(1956) 70-85.000, (1957) 90-95.000; Lambretta 150 D: 70-85.000; Iso Moto 125 50-60.000; Parilla Turismo 70-80.000; Parilla Šport 150 100-110.000; Gilera Turismo 125 70-80.000; Gilera Šport 150 110-130.000; Ducati 48 (moped) 30-40.000; M. V. Turismo 125 115-130.000; M. V. Šport 175 130-140.000 lir.
Alfa Romeo 1952 210.000, 1953 300.000; Lancia Aprilia 1950 50.000; Lancia Ar-dea 1952 140-190.000, 1953 200-250.000; Ap-pia 1953 380420.000, 1954 430470.000, 1955 480-550.000, 1956 8000.000, 1957 850.000; Fiat 500 C 1952 170-180.000, 1953 180 do
200.000,	1954 210.000; Fiat 500 C Belve-dere 1954 280-320.000; Fiat 600 Berlina 1956 330-350.000, 1957 450.000; Fiat 600 Multipla 1956 420.000, 1957 450.000; Fiat liOO E 1953 180-200.000; Fiat 1400 (1957) 800-880.000; Fiat 500 nov tip 1957 300 do 350.000; Fiat Bianchina 450470.000. (Cene na manjših trgih, kakor je n. pr. tržaški, so precej višje).
UVOZ BOMBAŽA IZ JUGOSLAVIJE
Italijanske oblasti so izdale dovoljenje za uvoz iz Jugoslavije 300 ton bombaža v vrednosti 150 milijonov lir. Bombaž je namenjen tvrdki »Manifatture Marzotto«.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO	6.8.-	21.8—	2.9—
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . • 184’/8	1827s	166,78
Koruza' (stot. dol. za bušel)		. . • 1273/4	126.Vs	1247s
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 			26.50	26.-
Cin (stot. dol. za funt)			. . .	95 75	94 75	95.75
Svinec (stot. dol. za funt)		. . . 11,—	10.75	10.55
Cink (stot. dol. za funt)			. . . 10,-	11.25	10.—
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . . 26.80	26.80	26.80
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . .	74 —	74.-	74.-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	36.40	36 35	35 25
živo srebro (dol. za steklenico)		. . . 237.--	244.—	241.-
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. . .	47.25	47.93	40.37
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . . 208 V2	207.74	2057,
Cin (funt šter. za d. tono)			. . • 731V2	7307,	740.77
Cink (funt šter. za d. tono) 		. . . 64.74	62.74	65,—
Svinec (funt šter. za d. tono)		. . .	73.74	69-74	71.—
SANTOS			
Kava Santos D (krazejrov za 10 kg) . .	. . . 524.90	525.-	530,—
Mednarodna napetost zaradi spopada med komunističnimi in nacionalističnimi četami ob Formozi se ne. odraža na mednarodnih trgih s surovinami. Le sladkor in kavčuk sta se v zadnjem tednu nekoliko podražila, toda ne v zvezi z vojaškimi dogodki na Daljnem vzhodu. Dražja je bila tudi pšenica, medtem ko je volna zelo popustila. Med barvastimi kovinami so cene. cinka, svinca in cina splošno šibke.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenice v tednu do 29. avgusta napredovala od 182 7/8 na 186% stot. dolarja za funt proti izročitvi v septembru; temu nasprotno je cena koruze nazadovala od 126 na 124 7/8 stot. dolarja za bušel. V Chicagu se je cena pšenice prvič po izbruhu krize na Srednjem vzhodu zopet dvignila. Do tega je prišlo v zvezi z vestjo, da bodo Združene ameriške države prodale Indiji velike količine pšenice.
SLADKOR — KAVA — KAKAO
Sladkor je v New Yorku v tednu do 29. avgusta napredoval od 3,47 na 3,53 stot. dolarja za funt. Cena se je dvignila, čeprav je Brazilija napovedala, da bo v sezoni 1958/59 izvozila 100.000 ton sladkorja. — Cena kavi močno niha. V pogodbi M je v New Yorku v tednu do 29. nazadovala od 52,25 na 51.63. — Kakao je v New Yorku nazadoval od 42,10 na 41,65 stot. dolarja za funt.
VLAKNA
Cena bombaža je ostala v New Yor-ku neizpremenjena pri 36,35 stot. dol. za funt proti takojšnji izročitvi, vendar je med tednom težila nekoliko navzdol. V Stockholmu zaseda Mednarodna zveza za bombaž ter razpravlja zlasti o posledicah uveljavitve enotnega tržišča in prostega področja na trg z bombažem. Dražbe volne v Avstraliji so prinesle presenečenje. Cene so nazadovale za 10%, čeprav bo letos stri-ža vrgla manj; svetovna potrošnja je pričela namreč v drugem polletju leta 1958 .nazadovati ter je .padla za 5%. V Londonu se prično dražbe 8. septembra. V New Yorku je cena suintu nazadovala od 115 na 114,5 stot. dolarja
za funt proti takojšnji izročitvi, v Londonu od 96% na 95% penija za funt, v Franciji (Roubaix) od 1015 na 1000 frankov za kg proti takojšnji izročitvi.
KAVČUK
Cena kavčuka se je v New Yorku v tednu do 29. avg. nekoliko dvignila, a je konec tedna ostala pri 28,85 (28,99 teden prej) stot. dolarja za funt; v Londonu je vrsta RSS nazadovala od 25 5/8 na 23 7/8 do 24 penijev za funt. Tailandija (Siam) je ustavila izvoz kavčuka na Kitajsko (razen za Formozo).
KOVINE
Cena elektrolitičnega bakra se je v New Yorku v tednu do 29. avg. nekoliko utrdila ter napredovala od 25,10 na 25,25 stot. dolarja za funt. Ameriški predstavniški dom je zavrnil zakon, ki je predvideval nakup 150.000 ton bakra s strani vlade. Proizvodnja bakra je še vedno previsoka. Cena je v zadnjih treh tednih nazadovala od 210 na 203 funtov šterlingov za tono. To se pravi, da je popustila za 10%. V tednu do 29. avg. je v Londonu napredovala od 202 na 202% funta šter-linga za tono. — Proizvodnja cina je še vedno previsoka. Na Malaji se zaloge kopičijo. V tednu do 29. avg. je cena v New Yorku nazadovala od 94,75 na 94 stot. dolarja za funt. Cene cinka in svinca so ostale v New Yorku sicer neizpremenjene pri 10 oziroma 10,75 do 11, vendar se za formalno ceno čuti slabost. Družba St. Joseph Lent Co. je znižala proizvodnjo svinca za 1/5. Antimon Laredo neizpremenjen pri 29 stotinkah dolarja za funt, lito železo pri 67 dolarjih za tono, medtem ko se jc staro železo podražilo od 41,83 na 42,50 dolarja za tono. Živo srebro v bistvu neizpremenjeno pri 242-265 dolarjev za steklenico.
Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji v tednu do 29. avg.: cin Duisburg 881 do 889 DM za 100 kg, svinec osnova New York 99,30; osnova London 80,35 do 80,64; cink osnova East St. Louis 92,46; osnova London 73,44 do 73,73; elektrolitični baker za prevodnike 249,25 do 251,25; svinec v kablih 87-88; aluminij za prevodnike 232-235 DM za 100 kg-
rCStnlk KMEČKE ZVEZE
krt«'
za
Pripravimofse pravočasno na jesensko setev!!
■M i
JE
September je tu in z njim tudi čas spravljanja krompirja, koruze, pitnika in ajde.
Letina t. j. pridelek ne odvi-si samo od vremena kot navadno misli, marsikateri kmet. Večkrat slišimo pritožbe o suši ali toči, ugotavljamo pa tudi, da je ob istem vremenu sosed le
sejalnice, napravimo plitve jarke, vržemo vanje seme in ga pokrijemo. Setev s strojem ima sledeče prednosti: Vse rastline imajo na razpolago enak življenjski prostor; seme pride v
ZA MEHANIZACIJO KMETIJSTVA
so letos določili v Jugoslaviji 15 milijard dinarjev; pet milijard pojde za nakup plemenske živine in za ureditev hlevov ter zboljšanje pašnikov.
ZA VEČJI IZVOZ PRAŠIČEV Pri Ihanu v Sloveniji (blizu Zaloga pri Ljubljani) bodo v
ter se z njim posvetoval o ukrepih, ki jih namerava vlada predložiti parlamentu, da bi z njimi pospešila gojitev oljk v Italiji. V ta namen bo izdan poseben zakon. Na sestanku je bilo govora tudi o živinoreji in vinogradništvu.
vanjem nakazil za nakup ne mešanice -in mešanice ^ krave molznice po znižani c®* z namenom, da se pospešuj® med rejci racionalno krmil®«-! goveje živine. Nakazila se D ko dvignejo v živinorejsk®*"
uradu — Pokrajinskega km®^ skega nadzorništva — ullC Ghega, 6-1, med uradnimi Ur mi (8.30-12.30).
KRMNA MEŠANICA ZA KRAVE MOLZNICE
isto globino- spomladi je oskr- krabkem pričeli graditi kmetij- pokrajinsko 'kmetijsko nad-
°	....	clri riFvro F rr TroFovcirvi	v-a. _  .»iti
bovanje posevka mnogo lažje; zatiranje plevela je mnogo
v katerem bodo reza izvoz; tu bo pet
imel boljši pridelek. Imel je uspešnejše in zračnost in osvet-
več sreče! Ni tako, sreča nima nobenega vpliva na rast rastlin. če hočemo, da, bodo rastline uspevale, moramo zemljo pravilno in pravočasno pripraviti, gnojiti jo moramo zadostno z gnojem in umetnimi gnojili; izbrati je treba najboljša semena, ki jih moramo razkužiti nato pravočasno in pravilno sejati ter oskrbovati posevke.
Ker se
skl obrat,
dili prašiče	,	. .
hlevov, vsak izmed teh bo lahko sprejel 500 prašičev. Računajo, da bodo lahko zredili na leto okoli 10.000 prašičev, namenjenih predvsem izvozu. Samo močnih krmil, ki jih izdeluje tovarna krmil, bodo pora-sorte italijanske pše- bili okoli 400 vagonov na leto.
zorništvo nadaljuje z razdelje- pavskem.
TRTA KAŽE POVSOD DOBI50
Letos kaže trta na Tržašk®«^ razmeroma dobro. Zaroda } mnogo. Prav tako si obetal dobro leto vinogradniki na 1« goslovanskem Krasu in na «
Ijenost rastlin sta enakomerni in zato mnogo boljši; vmesni posevki uspevajo mnogo bolje.
ITALIJANKO BODO SEJALI
TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV
PRIPRAVA ZEMLJE: ZA JESENSKO SETEV Da bo zemlja pravočasno pripravljena, moramo pričeti z oranjem toliko časa pred setvijo, da se bodo brazde vležale do setve. Zemlja potrebuje 10-20 dni, da se sesede, če je v kolobarju rastlina, ki zapusti njivo prekašno, bomo to njivo najrajši posejali z jarinami. Z jesenskim oranjem poglabljamo ornico. Težje zemlje bomo morali orati bolj zgodaj, ker potrebujejo več časa za vležanje. Plug ne sme delati pregloboko, da ne spravi na dan mrtve zemlje. Pomni: Obračaj le ornico, rahljaj mrtvico! Rahlanje mrtvice z podrahljačem je ugodno le, če ga izvršimo dovolj zgodaj, da se zemlja pravilno vleže. Na neuležani zemlji, rastline zelo rade pozebe j o in tudi oskrba rastlin z vodo je na neuleženi zemlji zelo slaba. Niti valjar ne more popraviti, kar pogrešimo s prekasnim oranjem.
niče navadno dobro obnesejo, bodo letos zasejali večje površine z italijanso tudi na Dolenjskem; s temi vrstami bodo posejali na tem področju 811 hektarov. V Makedoniji nameravajo posejati z italijanskimi sortami pšenice okrog 25.000 hektarov. Računajo, da bodo s to pšenico dosegli pridelek okoli 40 stotov na hektar.
Največji pridelek so v Jugoslaviji dosegli s sorto »fortu-nato«, obnesle so se seveda tudi druge sorte. Na posestvu v Štipu šo dosegli hektarski pridelek 77 stotov 68 kg (na hektar), na posestvu v Radvanju pri Mariboru 69 stotov, v Vukovarju 64 stotov 80 kg pri Sve-tozarovem 80 stotov 50 kg pšenice, v Trebeliču pri Peči (Kosovo in Metohija) pa celo 81 stotov 82 kg, in sicer s sorto »fortunato«.
Za krmo bodo porabili tudi precej posnetega mleka, ki ga bo dajala ljubljanska mlekarna. Redili bodo mesnate prašiče, takoimenovane bekone, ki se dobro prodajajo v tujini. Prva vrsta se prodaja po 265 dinarjev, druga 255 in tretja 245 dinarjev za kg. Bekone bo predelovala klavnica v Zalogu. Pi-tališče v Ihanu bodo pozneje še razširili, ker bo klavnica v Zalogu potrebovala po 15.000 prašičev na leto.
Moschion & Frisori
TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 Zastopstvo:
moro GILERA
MOTOM IT ALI AN A
NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN
TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE.
ZA POSPEŠITEV GOJITVE OLJK
Minister za kmetijstvo Fer-rari-Aggradi je sprejel predsednika Osrednje zveze neposrednih obdelovalcev P. Bonomija
IZVOZ PERUTNINE IZ JUGOSLAVIJE
je letos nekoliko nazadoval; bil je pa še vedno velik. V prvem polletju so iz Jugoslavije izvozili 147.000 kg živih piščancev, 185 tisoč kg zaklanih kokoši, 190.000 kg zaklanih piščancev, 20.000 kg zaklanih puranov, 63.000 zaklanih gosi in 5660 kg zaklanih rac. Perutnino prevažajo tudi na posebnih smemo pozabiti na lastnosti, ki tovornih avtomobilih, ki vozi-, jih ima sorta, katero. namera- jo včasih tudi do Rima.
PRAVILNO GNOJENJE Ko gnojimo ozimna žita, ne
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
6iorgio
Vitturelli
GORICA UL JLFIERI, 17/1 TnloL S004/5404
TRST
m. uiuiToiu a
Telefon, 2 4.091
varno sejati, če rada polega in je močno podvržena napadom glivičnih bolezni, ne bomo smeli pretiravati z dodajanjem dušičnih gnojil. Močno bomo lahko gnojili le one sorte, ki so odporne proti poleganju in proti glivičnim boleznim. Gnojenje z večjimi količinami umetnih gnojil neposredno vpliva na pridelek. Zadostna zaloga gnojil v zemlji zmanjša potrebo po vodi, ker je koncentracija talne raztopine neprimerno večja kot v primeru če so tla revna. Gnojiti ne smemo po kvadratnem metru, ampak po količini pridelka katerega pričakujemo na vsakem kvadratnem metru. Skoraj vsaka poljedelska knjiga, prinaša podatke o porabi dušika, fosforja in kalija za vsak kilogram pridelka, če poznamo te količine, nam ne bo težko izračunati, koliko kilogramov umetnih gnojil moramo raztrositi če hočemo doseči toliko in toliko kilogramov zrnja in slame.
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j.
KORI CA
Ulica MoroHi 14 - Telefon 22-06
U«tanovlJ«n*	1SOO
PRIZNANA GOSTILNA
FURJLAISf
REPENTABOR TEL. 21-360
Domača kuhinja in pristna vina — Gene ugodne .
Skrbna in vestna postrežba
IZBIRA
IN RAZKUŽEVANJE SEMENA;
Preden sejemo, moramo spoznati lastnosti sort, ki jih nameravamo posejati. Le z večletnimi poskusi lahko ugotovimo prednost ene sorte pred drugo. Najbolje bi bilo če bi lahko sami napravili te poskuse. Toda kateri kmet ima čas za to? Preden se odločimo za to ali ono sorto, se moramo posvetovati s strokovnjaki ali kmeti, ki že več let sejejo sorte, ki jih mislimo sejati.
Izbrano seme je navadno že razkuženo. O tem nas obvešča karton, ki je navadno privezan na vreč; in na katerem je napisano ime sorte, izvoz, odstotek kaljivosti itd. Razkuževanje je nujno, da z njim zatremo trose raznih sneti, ki napadajo kalček mlade rastline in povzročajo občutno škodo. Za razkuževanje uporabljamo razne praške, med katerimi se danes najbolj uporablja prašek »esaclorbenzolov preparat« »A earle«. Za razkuženje 109 kg semena potrebujemo 200 gramov imenovanega praška. Prašek in seme spravimo v sod ali drugo primerno posodo, posodo premetavamo tako, da se prašek enakomerno razporedi po semenih. Tako pripravljeno seme lahko takoj sejemo in se tako obvarujemo bolezni, ki nam v vlažnih letih utegne povzročati občutno škodo.
Moto Cimatti HMW
Izključni zastopnik M. SIMIČ
OPČINE - TELEFON 21-322 - TRST
najboljših znamk: Najnovajši M0TUBJI SPRINT in SUPER SPRINT 49 cc - ATALA V1TT0R1A ■ ženska in moška kolesa.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa.
Cene ugodne, olajšave pri plačilu
MT0PREU0Z
CllMfO, Jilfaufctl
TRST
Strada del Eriuli 289, telefon 35-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo - Konkurenčne cene
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dolge
TRANS - TRIESTE" s.
a r.
1.
^BKSTE-fHST V, Donota 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880
UVAŽA:
IZVAŽA
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Predmet poslovanja: pomorski prevozi in ohnlos plovbe.
, Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Te!ex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
SEJMO PRAVILNO IN PRAVOČASNO!
Od pravočasne setve sta odvisna rast mladih rastlin in prezimovanje teh. če sejemo pravočasno pred prvim mrazom bodo imele rastline dovolj časa, da si naberejo dovolj hrane za prezimovanje, čim več hrane (sladkorjev) si naberejo, tem težje pride do pozebe posevkov. Ozimno pšenico lahko sejemo od 20 septembra do 10. novembra, dočim smemo rž sejati po 15. oktobru. Za vsako zamudo moramo povečati količino semena, sicer bi bili posevki preredki. Ozimni ječmen moremo sejati približno 14 dni pred pšenico, in sicer v mesecu septembru, ker je kasnejša setev tvegana. Ječmen se mora razrasti že pred zimo, sicer ostane posevek redek zaradi zgodnjega kolenčenja.
Na malih posestvih, kjer ni sejalnic sejejo na roko. Najboljši način setve je setev v sredi, ker se vedno več uveljavlja navada da okopavajo žito, preden rastline pokrijejo prostor med redi. Ako nimamo

d. d.
I9IPOKT - KXPO»T
Vseh Trat lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TBST - Sedež : ni. Ciaerone 8/II - Telefon: ni. Cieevouc »0914 - Sealo Legnami 9671«
PRIZMI M! »IMS avtoprehKo PRIJETJI
t A
GORIZI ANA
S0MSM - VIA DUCA D A0STA tl. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLASA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
ZAGREB
Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne Informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji.
Želite-Hi upoznati Jugoslavija?
Za Vas priredjujemo velika kružna pu-tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika 1 Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije I
Tu-idlia
SIE A. JOŽEF
UVOZ	IZVO^
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-00^
^5
Lt
p< •cm S li® slov L ,i Ca
Prit
"ar,
<la
čist
val
to
Co
Sc •
Je®
»se-
lce'
Dre
k
ierr
'65.
ska
Sas
Ksc
Pro
Tot
*av
Ca\
dot
raz
Ve.
red
Cot
del
t
sta
del
so
vel
str
fc,
tac
skt
skE
dri
Br:
žin
iz
ar;
lla
tef
trn
ii,
Ku
raj
sta
jej,
skf
1
sk<
ste
vil
ški
let
ne:
ta-
bel
st\
®;
Ha'
ste