Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Jože Javornik — predsednik, Janez Vraničar — namestnik in člani: Franc Istenič, Marija Semen, Milena Sagadin, Neža Štefe, Boris Pertot, Slavica Bajt, Magda Ostanek in Janez Ahačič. — Tisk: CP »Gorenjski tisk« v Kranju. LETO IX. — 10. X. I960 — ŠT. 9 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS - Iz poslovnega poročila za prvo polletje 1966 KRANJ Dosežene količine in % I. kvalitete PREDILNICA I je v prvem polletju dosegla 106,2 % v ef. kg in 108,3 '% v baznih kg. PREDILNICA II je dosegla 108,4% v ef. kg in 105,7% v baznih. TKALNICA I ima 105,8% v tekočih. metrih in 103,8 % v votkih. Odstotek izdelanih izdelkov I. kvalitete je 86,6. TKALNICA II. Ta enota je imela v šestih mesecih 103,3% v tm in 106,2 % v votikih. Dosegla je '78,7% izdelkov I. kvalitete. PLEMENITILNICA I je dosegla 104,6 % v tekočih metrih in 104,2 % v kvadratnih metrih. Izdelkov I. kvalitete je naredila 90,7%. PLEMENITILNICA II ima 105,1 odstotka v tm in 106,8% v kvadratnih. Prve kvalitete izdelkov pa 76,8%. Doseženi rezultati gospodarskega poslovanja v prvem polletju letošnjega leta so v glavnem še kar povoljni, saj simo v celoti dosegli določen napredek. Nekatere dejavnosti bi sicer lahko opravili še uspešneje, vendar so to ovirali splošni objektivni pogoji in okolnoeti. lota povsem opravičil izvedeni prehod na skrajšani delovni čas. Rentabilnost Proizvodnja Uresničena proizvodnja je po obsegu dosegla postavljeni proizvodni in družbeni plan oziroma ga je celo preeeglai. Potrebno pa bo še izboljšati tehnično in tržno kvaliteto izdelkov, ker je danes možno uspešno plasirati na trgu le prvokvalitetno blago. Storilnost Storilnost je ponovno napredovala, s čimer je kolektiv kot ce- 20. seja UO »PZu Prvič, kar obstaja PZ, je bila seja UO v našem podjetju. Pomembno je to zato, ker so se seje lahko udeležili tudi predstavniki naših samoupravnih organov. Ker je bila seja po vsebini bogata in v razpravi zelo razgibana, sta predsednik CDS, tov. Krmelj in predsednik UO, tov. Teran dobila boljši vpogled v delovanje PZ. Poznavanje poslovanja tega združenja je namreč dobra osnova za uspešno sodelovanje našega podjetja s PZ in z ostalimi člani (včlanjenimi tekstilnimi podjetji). Seja je bila 20. septembra. Dnevniä red je bil naslednji: 1. Pregled sklepov zadnje seje UO. 2. Poročilo finančnega sektorja o polletni bilanci PZ 3. Poročilo o delu aparata Poslovnega združenja (poročal je tov. Horjak) 4. Poročilo uprave PZ o finančnem stanju članov PZ m zvezi z izvozom in uvozom (poročala sta: Dušan Horjak in Niko Teržan). 5. Izvrševanje pogodbe in sporazuma z Jugobanko (poročal je: N. Teržan). 6. Razno. Ker do roka, ko mora uredništvo oddati gradivo za Tekstilca, še nismo dobili omenjenih poročil in sprejetih skle- RentaibiLnosit in ekonomičnost poelovcinja smo letos izboljšali, predvsem s splošno poglobitvijo poslovnosti v podjetju. Gibanje zaposlenih Gibanje delovne sile kaže močno tendenco ipo umiritvi, isaj se je fluktuacija nasproti lanskemu letu znižala za polovico. Tudi sedanje število zaposlenih se rahlo znižuje; podjetje je namreč (zaradi gospodarskih razlogov) začetkom letošnjega leta ponovno omejilo zaposlovanje novih delavcev. Osebni dohodki Obračunani mesečni čisti osebni dohodki na povprečno zaposlenega (na mestu) znašajo letos v prvem polletju 674 novih din, kar je nasproti lanskemu celoletnemu povprečju približno 25 % več, nasproti prvemu polletju pa celo za 31 % več. Prodaja doma O prodaji na domačem tekstilnem tržišču bi lahko rekli, da je bdlai ugodna, saj je bil količinski obseg obračunane prodaje celo za Srečni in ganjeni so sprejemali malenkost večji od obsega uiresni- spominska darila (dalje na 2. strani) Proslava ob 30. obletnici velike tekstilne stavke Investicije Investicijska dejavnost podjetja je v letošnjem prvem polletju praktično skoraj popolnoma mirovala, in to zaradi pomanjkanja lastnih investicijskih sredstev. Razpoložljivi denar smo morali uporabiti za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva. V drugem polletju, ko bo prišlo do delne sprostitve amortizacijskih sredstev, je predvidena poživitev investicijske dejavnosti v korist razvoja modernizacije in dopolnitve v tehnologiji. Le-fa na nekaterih področjih že vidno zaostaja za splošnim napredkom v zapad-nem svetu. Sobota je, 11. septembra 1966. Ob 13. uri je predvidena proslava. Organizatorji so malce nervozni in nestrpni. Nič čudnega, ko ob 12.30 še ni nikogar v dvorani. Jih mar ne bo, smo se spraševali? Potem ste začeli prihajati. Kmalu je bila dvorana pretesna. Preko 150 udeležencev takratne stavke sem naštel. Lepo je, da ste prišli, nekateri zopet po mnogih letih. Gledal sem vaše obraze, razora-ne z gubami in obdane s sivimi lasmi. Kako mirno in spokojno ste sedeli tam in čakali. Sem in tja serti videl huškniti kratek nasmeh preko tistih, ki ste spoznali tu in tam svojega sodelavca iz takratnih časov. Nekateri ste bili zamišljeni; nič čudnega, če se skuša človek vrniti 30 let nazaj, če skuša ponovno obuditi spomin na takratne dogodke, na težke trenutke iz svoje mladosti. Iz teh premišljevanj vas je zbudil pričetek proslave, vam v čast in v spomin tistim, ki je niso dočakali. Počastili ste jih z enominutnim ^molkom. Zazvenela je pesem: bratje le k soncu k svobodi! Ste spoznali, da ste bili to tudi vi, pred 30 leti, ko ste naredili prvi korak k soncu in svobodi. Vem, da ste tako občutili, saj so se vam gube na obrazih omehčale in v očeh so se zalesketale prve solze. »Pred 30 leti smo 20. avgusta stopili v veliko tekstilno stavko,« je dejal predsednik sindikalne organizacije, tovariš Prance Istenič. »Komunistična partija je bila tista, ki je to stavko organizirala in nas vodila v boju za naše pravice,« je zaključil tovariš Resman. Resni ste poslušali takratne dogodke, ki sta jih oživljala omenjena tovariša v svojih govorih. Težko je bilo takrat vaše življenje, sem premišljal. Kako trda in skopa je morala biti vaša mladost? Po 10 in 12 ur dnevno ste garali za košček kruha in iz dneva v dan živeli v strahu, da ne bi izgubili še ta zaslužek. Kako hudo je moralo biti v srcu tistim, ki so čakali pred vrati, dan za dnem irt živeli v upanju, da bodo sprejeti na delo? Domači in tuji izkoriščevalci pa so se vam smejali, vas poniževali in izrabljali. Ob takih razmerah in pogojih je bila za slehernega udeležba v stavki resnična hrabrost; še posebno za voditelje, ki so morali računati z odpustom, če stavka ne bi uspela. Prepričan sem, da je vse navzoč^ pretresla Mileta Klopčiča pesem — DREJČNIK ANDREJ GOVORI. Koliko resnice je v teh trpkih stihih. Tudi Klopčičevi sedmoro-jenčki povedo, kako težko je bilo v stari Jugoslaviji življenje delavca ... Tem recitacijam je sledila pesem — kosec koso brusi, recitacija o šlezijskih tkalcih in pesem (dalje na 4. strani) pov, bomo važnejše podatke in sklepe objavili v naslednji , .. - . • • • številki Tekstilca. Lahko pa že sedaj rečemo naslednje: P IT ODI 6 HI P16t6^1lj 6HG^ä VOIK3 V plGITlGIlltìlZllCl la Podana poročila so bila zelo konkretna in odkrita. Po- sebno pomembna je PRIMERJALNA ANALIZA USPEHOV POSLOVANJA PODJETIJ TEKSTILNE INDUSTRIJE V SLOVENIJI ZA I. POLLETJE 1966. LETA. Poročila in analiza so brez dvoma dolkaz, da se PZ prizadeva izpolniti svoje naloge in obveznosti do članov, medtem ko nekatera včlanjena podjetja svojih Obveznosti do PZ ne izpolnjujejo kot bi jih morala. Da je v takih pogojih delo PZ otežkočeno in v določenih pogledih manj učinkovito je razumljivo. O vsem tem pa boste brali podrobno v prihodnji številki. Ko je v plemenitilnici I začela obratovati pramenska belilnica, smo opazili, da je tkanina, ki pride iz nove belilne naprave, bolj ali manj pretegnjena — votek leži na osnovo pod določenim kotom. Po podrobnejših raziskavah smo ugotovili, da bolj kompaktne tkanine v normalni platneni vezavi, ne kažejo te napake. Pri lažjih. predvsem redkotkanih tkaninah in tistih v keper, atlas ali drugi vezavi, pa je preteg votka močnejši; včasih znese tudi 30 % širine tkanine. Posledice tako pretegnjene tkanine so naslednje: 1. Težave pri kasnejšem plemenitenju, ker se taka tkanina v nekaterih fazah zelo težko kvalitetno predeluje. To je na primer: pri kontinuimem barvanju, tiskanju-raport, kosmatenju itd. 2. Če ostane preteg še v gotovi tkanini, je le-ta manj vredna, ker je po izgledu slabša; je pa tudi neuporabna, vsaj za določene namene. 3. Najhujša posledica pretegnje- nega votka pa je deformacija simetrično tiskanih vzorcev (karo, razporejene figure itd.), ki nastane takole: vzorec se tiska na blago s pretegnjenim votkom. V sledečih fazah se votek nekoliko sprosti in izravna, pri čemer se vzorec seveda deformira. Hudo pri tem je, da takih napak ni mogoče na noben način popraviti. Zaradi navedenih težav smo morali rešiti predvsem dve vprašanji, in to: kaj povzroča omenjene napake in kako napako odstraniti ali pa jo vsaj omiliti na znosno (preteg do 2 ali 3 % bi bil še zno- sen). Odgovor na prvo vprašanje je precej kompleksen: votek se delno pretegne pri vseh postopkih pramenskega beljenja, ne le pri kontinuimem. Ta pojav je poznan že od takrat, ko smo imeli v obratu še klasično belilnico. Poenostavljeno si ga lahko pojasnimo na sledeč način: v tkaninah so razne napetosti, ki se v mokrem stanju tkanine sproste, zaradi česar se tkanina lahko — pod vplivom določenih sil — pretegne, posebno še, če je v pramenu. Te napetosti so pri različnih vezavah različne. Močan vpliv ima pa tudi uravnavanje napetosti v krajih tkanine pri tkanju. Problem pretegnjenega votka pa je bil v stari belilnici skoraj nepomemben, in to iz več razlogov: v prvi vrsti so bile hitrosti teka tkanine skozi naprave veliko manjše kot so v kontinuirni bellini napravi. Poleg tega je bil tedaj asortiment naših izdelkov precej drugačen. Bistveno drugačne pa so bile tudi zahteve po kvaliteti, ki jih je takrat postavljalo tržišče. Z novo napravo so se razmere v bistvu spremenile. Kontinuima belilnica ima približno dvakrat višje obratovalne hitrosti. Razen tega ima celo vrsto ožemalnih va-(dalje na 2. strani) Med sejo UO Poslovnega združenja Iz poslovnega poročila za prvo polletje 1966 (dalje s l. strani) Finančno poslovanje čene proizvodnje, kljub temu pa prodaja samo delno zadovoljuje, nih tkanin) po našem mnenju ta opravičila dokaj neprepričljiva, Finančno smo letos poslovali pod ker take tkanine v domači tekstil- Vsi napori podjetja odroma služb, SeP^^ni »Portom ^^^^j^oTvali^tno^o delkov, ki Dl zmzaia lansK potrebovali približno je kot domače. Tako podpiramo s ga leta prenešene — sorazmerno nahajalo m poxreDoyan piiu j <-arno tuio tekstil- visoke zalloee gotovih izdelkov še kakih 15 % vec likvidnih ob- takim uvozom samo tujo tekstil visoke Zciioge goxovin lzueutuv, , , M H l^tom so se no industrijo z devizami, domaci niso prinesli žaljenega rezultata, ratnih sredstev. Med let ^ tekstilni industriii na se tako sko- Tako tudi nismo uspeli zmanišati terjatve do kupcev povečale za tekstilni industriji pa se tako sko- rak° tuoi nismo uspeli zmanjšan J znatno več po merijo, da cesto nima zagoto- splošni poslovni pritisk. Kakor dobrih 60 /o, od tega zn renrnrmteriala Pieni iz- lani ie bilo tudi letos naše notra- P™ konfekcijskih kot pri trgovskih lenega repromateriala, njem, iz Se trlišče dokaj ne?otova Prvim podjetjih. Razvoj deviznega posle delk. pa ostajajo v skladiščih, štirim mesecem živahnega pro- vanja je bil v tem letu o aj e-meta je sledilo obdobje popolnega v2n podvržen nenorm mm mrtvila, ki sta ga povzročila po- okoliščinam. Devizni problemi Pogled na kotlarno in predilnico v obratu I rednega deviznega režima bombažnim tekstilnim podjet. kot po- Jugohanka je za letos uveljavila je poleg še posebno kov v zadnjih letih. Doseženi us- neugoden za tekstilno industrijo, peh je plod splošne poglobljene v okviru te pa še posebej nepri- moč v nastalem položaju poseben dejavnosti, gospodarnosti in po- meren za primarno bombažno in- kontingent bombaža (samo za di-slovnosti v podjetju, predvsem pa dustrijo. O tej zadevi je bilo že narje), vendair pa za 15—30 % draž-kvalitetnejšega proizvodnega mnogo razprav pri merodajnih or- je, kot je redna dobava z devi- asontimenta (po izvedeni avtoma- ganih in v javnosti. Dejstvo pa je zami. Ta pomoč bi bila v redu s novna omejitev obratnih kredi- Uresničeni finančni rezultat v tov in obsežni uvoz takih tiskanih prvi polovici letošnjega leta je nov devizni režim, ki tkanin, ki jih masovno izdeluje- uspešnejši od povprečnih desež- splosmh sprememb mo doma. Izvoz Postavljene izvozne zadolžitve smo izvršili v prvem polletju za- tizacijij. sistematične izbire (koli- naslednje: podjetje bo po sedaj po- straad obeh partnerjev, če poza- dovoljivo. V regionalni usmerje- kQr to dovoljujejo okolnosti), do- stavljenih normah Jugobanke pri 'bimo na to, da je bil tudi ta bom- jenosti pa bo do konca leta potrebno narediti še premik na bolj konvertibilno področje. Preskrba z reprodukcijskim materialom Preskrba z reprodukcijskim materialom iz uvoza je postalo eden najbolj odprtih in negotovih problemov podjetja in sploh bombažne tekstilne industrije. Sicer je res, da v podjetju še nismo imeli resnejših zastojev in omejitev v proizvodnji, vendar so se standardne zaloge osnovnih surovin in nekaterih drugih vrst materi- baž nabavljen za devize, ki jih za tekstilno industrijo ni, da je ta nesnejše proizvodnje, sezonske istem izvozu kot lani lahko kori-predaje (tržno-finančno) uspešnej- ■stilo v globalu približno le 70 % ših izdelkov (modni artikli, po- lanskoletnih deviz za neposredni da se tekstflna industrija lahko setom artikli po naročilu idr.) in uvoz in komaj slatoih 60 % cd seveda povečanega varčevanja, lanskoletnega brutto-uvoza. Ker Reformske deklaracije so čiste, toda ... Reformske deklaracije o gospodarnosti in poslovnosti podjetij so dokaj čiste in jim ni kaj oporekati. Manj čisti pa so v praksi odnosi bombaž kar za 15-30% dražji in raznih institucij, ki enostransko oskrbuje s surovinami le iz -cen- traliziranega uvoza« sporazumno pritiskajo na podjetjai tekstilne industrije ter jim vsiljujejo nepo- To je kratek pregled poslovanja taki, dokaj pozno in enostransko Jugcfbanka-Direkcija za surovine. Plovnosti in neenake pogoje za podjetja in dosežkov v prvem pol- postavljeni odnosi Jugobanke do Ostali komentar pa je itak odveč, delo in za pridobivanje, letju letošnjega leta. Temu pre- tekstilne industrije ne dajejo pod-gledu pa je potrebno dodati še jetju (za dosedanji celoletni no-r-opis nekaterih splošnih pogojev maini in utrjeni obseg proizvod-in činiteljev, ki s<> je ali pa še nje) ^dostno materialno osnovo, bodo .v bližnji bodočnosti objek- . ,. ,. . „ tivno vplivali na dejavnost in P^etJe Piljeno črpati svoje uspeh podjetja. Dosežki EE meseca avgusta IZVRŠITEV PLANA MESECA AVGUSTA AVGUST Predilnica I je dosegla v tem Našo prodajo ovira uvoženo blago standardne zaloge materiala in sklepati kompenzacijske posle z raznimi zunanjetrgovinskimi pod- mesecu 104,2% v ef. ko”in 105,7% jetji (surovo blago za osnovne su- v baznih, kumulativno pa je ime-rovine). Vse to pa znižuje poslov- 105,5% v ef. kg in 307,7 % v ni uspeh in siromaši proizvodnjo, baznih. Prej smo že omenili, da se je Ceprav f>ofitevlja predvsem refOT- „ ala kritično znižale. Tako so se iz predaja, sredi prvega polletja, sko- _ v er. Kg m iuo,3 /0 v Daznin. liu- prejšnjega leta prenešene zaloge raj popolnoma ustavila zaradi ob-osnovnih surovin zmanjšale v pr- sežnega uvoza tekstilnega blaga, vem polletju za polovico. Pomanj- Takšne uvoze ponavadi v javnosti kanje preje je že v tem obdobju zagovarjajo kot: tržno potrebo po povzročalo precejšnje proizvodne dopolnitvi z manjkajočim asorti-težave v tkalnicah in pri izbira- mentom, ki ga doma ne delamo, nju tekočega asortimenta izdel- kot intervencijsko potrebo v kokov. Vse bolj se občuti tudi po- rist potrošnika ali pa kot primo- dla je višjo povprečno številko od planirane. Posebnih težav ni imela. Tkalnica I ima avgusta 103,1 % v tm in 105,0% v votkih. Kumulativno ima ta enota 106,0% v ef, kg in 104,3 % v baznih. Tkalnica II je mesečno dosegla še več, in sicer 108,7 % v tm in 113,3% v votkih. Kumulativno ima 104,4% v tm in 107,9% v votkih. Tkalnici imata skupaj mesečno •manjkanje nekaterih vrst domačega materiala in predmetov, ki v pretekih letih običajno niiso bili nikoli pesebno problematični. rano vneseno in vezano postavko v zunanje trgovinske sporazume. Vendar pa so (vsaj za letošnji spomladanski obsežni uvoz tiska- rna do podjetja velike zahteve po mulativno je imela 107,6% v ef. razvoju, napredku in visokokvali- kg in 105,6% v baznih, tetnih proizvodnih dosežkih, nas Predilnici skupaj sta naredili sedanji pritisk in praksa vračata avgusta 104,9 % v ef. kg in 105,6 % 104,8 % v tm in 107,9 % v votkih, nazaj na nižio raven Droizvodnie v baznih, kumulativno pa sta ime- kumulativno pa 105,5% v tm in J li 106,2% v ef. kg in 106,9% v 105,3 % v votkih. baznih. Tkalnica I je torej plan izvrši- Predilnica I je izvršila osnovni la. 29. avgusta je tudi končala z plan v ef. in bb. kg. Preskrba s su- dopusti in pričela redno obrato- rovinami je bila v redu, le kvali- vati. Težav s prejo ni bilo. Izko- teta bombaža ni povsem ustrezala riščanje statev je bilo 82,7%. Eno- za mešanice srednjih številk. ta je tudi izboljšala odstotek iz- Tudi predilnica II je presegla delkov I. kvalitete in to na 85,7. 15—30 % dražji bombaž Zanimivo je tudi naslednje: Direkcija za surovine je, sporazum- no z Jugobanko, odobrila izven osnovni plan Kakšne proizvodne uspehe so julija dosegle osnovne ekonomske enote: Predilnica I e . m bb. kg. Pre- Tkalnica II je dosegla še višji rezultat. Tudi ta enota je pričela 29. avgusta redno obratovati. Ker pa je imela manj menjav, kot je normalno, je tudi izkoristek statev zelo visok — 91%. Odstotek kvalitete — 83,5 je dokaj visok, vendar gre na račun enostavnej-, , , . šega asortimenta. V tej enoti so um e/ ■ ,je uosegla naslednje rezultate: mesečno v ef. kg zadnja dva meseca poizkusili z ma'n w ln-uZ 105,6 /». Kumulativno pa ima 105,7 % v ef. kg in elektronskim čistilcem za prejo na 108,0% v bb. kg. „revijalnem stroju in dobili od- Predilnica II ima mesečno 104,6% v ef. kg in 105,4% v bb kg li&le rezultate. Tako dobljena pre-Kumulativno pa 107,8 % v ef. kg in 105,7 % v bb. kg. Ja ie bila primerna za tkanje za- Pred Unici skupaj imata mesečno 103,0% v ef. kg in 105,5% v bb. od ebeti eìrih meT' ^ kg. Kumulativno pa imata 106,4 % v ef. kg in 107,1 % v bb. kg. Plemenitilnica I avgusta ni do- Obe predilnici sta torej julija izvršili osnovni plan v ef. in v bb. segla osnovnega plana. Rezultat je: kg. Preskrba s surovinami je potekala v obeh enotah normalno. V mesečno 819% v tm in 80 7% v predilnici I ni ustrezala kvaliteta pri srednjih številkah, v predilnici m2. Kumulativno pa plan izvršu-II pa so dosegli boljše trdnostne rezultate in preja je bolj enako- je in sicer s 104 3 % v tm in merna. ’ Tkalnica I je julija dosegla 103,9 % v tm in 100,8% v votkih. Kumulativno pa ima 106,3 % v tm in 104,2 % v votkih. Tkalnica II je julija dosegla 108,9 % v tm in 111,2% v votkih. Kumulativno pa 103,8 % v tm in 106,7 % v votkih. Tkalnici skupaj sta julija dosegli 105,4% v tm in 104,3% v votkih, kumulativno pa imata 105,6 % v tm in 105,1 % v votkih. Obe tkalnici sta torej izvršili mesečni osnovni plan za julij tako v tm kakor tudi v votkih. Tkalnica II je imela veliko menjav. S prejo je bila dobro oskrbovana. Pojavljajo pa se vedno večje težave s previjanjem votka na cevke za avtomatske statve. Tkalnica I je bila s prejo dobro -oskrbovana. Izkoristek statev znaša 82% in je torej ostal na isti višini kot je bil prejšnji mesec, kljub menjavi tkalcev zaradi dopustov. Pakiranje našega blaga za izvoz Plemenitilnica I je julija dosegla 115,7% v tm in 115,2% v m2, kumulativno pa ima 106,2 % v tm in 105,7 % v m2. Plemenitilnica II je julija imela 103,2% v tm in 104,8% v m2. Kumulativno ima 104,9 % v tm in 106,6 % v m2. Plemenitilnici skupaj imata julija 113,1 % v tm in 112,9 % v m2, kumulativno pa 105,8 %v tm in 106,0 % v m2. Sorazmerno visok presežek plana v plemenitilnici I je nastal za- ___ ________ __ _____________ radi tega, ker so v planu zajete tudi surove tkanine. Izdelanih je bilo za 3 artikle, drugače pa "ji je že 482 tisoč tm. Kvaliteta tkanin je bila dosežena v okviru normativa, pričelo primanjkovati -tkanin Ta enota je imela težave s kemikalijami in barvami. Kljub slabim rezultatom v av- Plememtilnica II je plan izvršila. Obrat je imel ta mesec kolek- gustu, pa sta obe plemenitilnici tivni dopust. V času dopusta so bila izvedena najnujnejša popravila, kumulativno še vedno nad pla-Izdelali so tudi 131 tisoč metrov uslug. nom. 103,7% v m2. Plemenitilnica II je plan izvršila in ima mesečno 105,1 % v tm in 106,7% v m2, kumulativno pa 104,9% v tm in 106,6% v m2. Plemenitilnici imata skupaj mesečno 92,0% v tm in 92,4% v m2, kumulativno pa 104,5 % v tm in 104,7% v m2. Plemenitilnica I torej mesečnega osnovnega p-lana ni izpolnila. Od 31. julija do 15. avgusta je imela kolektivni dopust. 22. julija so pričeli z remontom belilnice, pa je zaradi tega začelo primanjkovati blaga za plemenitenje. Izpada ni bilo možno nadomestiti. V glavnem plemenitilnica zato plana ni izpolnila iz objektivnih razlogov. Plemenitilnica II je plan izpolnila. Naredila je tudi 127 tisoč metrov uslug. Znižala je tudi nedovršeno proizvodnjo, čeprav je še vedno visoka. To velja samo Problem pretegnjenega votka v plemenitilnici (dalje s 1. strani) mnogo dodatnega dela in več faz. žen, saj ne predstavlja le dodatno ljev, ki tkanino mnogo intenzivne- Prvotno smo §a predelovali tako- delo, temveč tudi izpad proizvod-je ožamejo, kot so jo stare na- *e: po raztegu pramena v belil- nje. To se kaže predvsem zadnje prave. Včasih je blago izpostav- smo tkanino posušili na bob- mesece (junij, julij, avgust), ko ljeno močnim nategom posebno na‘dcin sušilnem stroju, nato pa obrat ni uspel izpolniti svojih pri vstopu v oba J-boksa. se. navijala s hitrostjo 70 m na planskih obveznosti po količini. v toi, ■ -, ... . minuto na egalizirko. Takšna je Za ekonomsko enoto so bile pobilo trebaP pStf tist^mesta bUa priprav|iena za tisk' bledice občutne predvsem pri . .Jp. . ta mes^a> pa mora ta Samia, če hočemo vo- osebnih dohodkih, ker enota ni Reševati smo' nričeltek tako izravnati- kot to zahteva mogla nadoknaditi iz svojih sred- ^ fakoT čim sm^spoznali P3£ komercialni sektor' po naslednji štev, da bi bili OD vsaj približno težave mm m-inJL ® Potl: lz belilnice gre v pralnico normalni. CDS je sprevidel težko « In,ek l loTc t of 8 J7 (pzkp grlo!k k)er se pri pasaži «tanje in odobril dodatek, ki je g I ra. n- Vi ’ kj,er nap?ka skozi vodo (v razširjenem stanju) vsaj delno popravil nemogoče i nastane, m bilo enostavno, ker votek nekoliko sprosti in vrne v stanje karakter obratovanja naprave prvotni položaj. sledi ravnanje onemogoča pregled nad tkanino, votka na m m ; - . I Do uspešne rešitve problema ko ta vstopa ali zapušča posamez- stroju (zopet razpenjalno-sušilnem pretegnjenega votka pa je seveda Ozko grlo.) Z TOC- dr%lpa nnt ki hn zahtevala še M- v -S ” ne dele helilnih nanrav Končno še dolga pot, ki bo zahtevala še ne ueie oetnmn naprav. Končno nim upravljanjem pri hitrosti 30 : ’ nnT,nr™ v tem no- smo le ugotovili, da se tkanina d 4n na Tn;nilt_ /nnrrrialna hi- f \k dela *n naporov. V tem po- pretegne večidel v štirih pralnih ? 40 ™ na mlnuto (nor^aa bi gledu Je vazno tudl to, da mora strojih (klapojih). Naša ugotovi- trost lega ,stroja pa J e 70—90 me- obrat najti v tem prehodnem ob- ' ' V tev se sicer dolgo ni ujemala z trov na mmut0*)- Končno se tka- dobju razumevanje s strani teh- VV mnenjem Bentelerjevih strokov- nina navije na egalizirki, vendar ničnega in komercialnega sektorja n jako v in tudi ne z mnenjem ne- spet z nižjo hitrostjo (40 m na in tudi drugih, ko bo treba najti prav posebno lepo pa tole res ni, kaj? katerih drugih, ki so se bavili s min namesto 70m/min). Razum- najprimernejšo rešitev, problemi teh kontinuirnih belil- ljivo je, da je tak način nevzdr- Obratovodja nie. Večina je namreč iskala napako v velikih napetostih, ki nastanejo, ko tkanina teče iz impregniranega stroja v glavo J- boksa. Ker sem v zadnjih številkah na- me izdelane iz valjanega blaga, ki ga bolj redko kuhamo_ v lugu. 7nrnHi t ’Rti hi šega lista površno seznanil bral- ki je podobno klobučevinasti pol- Volnene tkaruine lahko zelo dolgo f „ ,ga, Jf. “«meter prema- cg g predelavo tekistillnih surovin sti. Kosmatena tkanina iz volne, ohranimo, če obleko skrbno očisti- gal rekonstrukcijo dvižnega jaška ^ vlPfcna do plemtìnitenja tka- bombaža ali stanične volne je bolj mo. Prah, blato in pot zelo ško- Lastnosti in preizkušnja tkanin — preberite! Lan: moder Juta: olivna Volna: rjavkasto-čma Svila: temno zelena Stan. vlakna (viskozna): vinsko Preizkušanje tkanin rdeča Predno kupimo blago je pamet- Sint. vlakna (perlon): zelenka- so1 izvršili JpriknekaIe°rihZbb]mnIh nin, bi danes 'omenil še nekaj trpežna kakor ista nekosmatena dujejo volnenemu blagu napravah (tudi pri nas), vendar lafrtI*?fti.in načinov 23 preizkuš- tkanina. na žalost brez uspeha, vsaj glede nj° 1 amTL . ....... o Raztegljivost in prožnost vpliva- , ugotovimo če nieeova kvar sto rumena pretegnieneea votka (Nekatere Naipacn0 Je mišljenje, da je za ta na trpežnost in na videz blaga, d°’da ugotovimo ce njegova Kvar sto rumena. druge8 napake — takoimenovane vredn0ist ip uporabnost blaga že ki tudi rabljenemu blagu ostane hteta ^treza ^htevam ceni na Tiskane m barvane tkanine tu- odrgnine — pa so tako le odstra- surovlna sama po sebi merodaj- nekaj časa. Raztegljivo in prožno menu m uporabl- Nekatere tkam- dl preizkušamo na stalnost harv nilil Rešitev ie bilo zato treba na. Lastnosti blaga so samo delno blago na posebno izpostavljenih ne poznamo ze po otipu ah z malo na svetlobi, pri pranju, likanju, iskati drueie- na žalost na ne v pdvi'sne od surovine. Posebno važ- mestih popušča (se razteza) in natančnejšim pregledom, nekatere drgnjenju in potenju. Za> ugoto- sami bellini napravi temveč v na je vrsta preje> načiT1 prodenia’ zopet krči in tako ostane obleka pa šele z raznimi pomožnimi sred- vitev stalnosti barv na svetlobi, kasnejših fazah plemenitenja. tkania Plemenitenja. Ti činite- nekaj časa lepa. Ti dve lastnosti etvi- Tka_ položin“ koš0ek dotlčnega blaga . . lji prav močno vplivajo na lastno- imata v znatni meri volna m pra- Otip je običajni preizkus, uta na sončno mesto m ga na polo- Votelc je možno zravnati s po- sk nekega blaga. Ob presoji last- va svila; pri bombažu jih je malo, nine iz bombaža imajo mlačen, Vico neprozorno prekrijemo. Po močjo posebne ravnalne naprave, no&^ tekstilnega blaga moramo pa jih sploh nima. tkanine iz živalskih vlaknin topel večdnevnem sončnem obsevanju ki jo lahko montiramo pred raz- zat<) upoštevati: surovino, kako- rvinornnrct ra-oti mečkaniu ie in lanene tkanine hladen prijem; primerjamo pokriti in nepokriti penjalno-susilne stroje m jo vost vlakna in p,redeiavo. pri tetetuSh smV^Vdora£ blago iz naravne svile čutimo med del krpe. Ce so barve na obeh Prav trdni surovini sta lan in upravljamo ročno ali strojno (avtomatsko) s pomočjo avtomatov a svila. sledijo bombaž, vol- £1“ ’ Scorai ne mečkajo Lan Z mečkanjem tuoi uomo razmah videomatov. Te naprave pnsi - „ . stanična voln& Lan m tka_sex,..ßkd!aj “ S l čimo tkanine. Ce volneno krpo , ... ..... prsti toplo in šelesteče. delih krpe še enake, je to dokaz lična. Volna, prava svilai m i z mečkanjem tudi dobro razlo- dobre kakovosti. Stalnost barv ob pranju ugotovimo, če košček bar- IsTZ- stisnemo v pesti in nato spusti- danega in belega blaga zvijemo go (hidrosikopična). Trdnost sta- vrsta nreie in ve- m°’ f0 mora’ zaraidi naravn,e proz- skupaj in kuhamo v lužni razioni čne volne se v vlažnem stanju -rv,^ s sodobno aoreturo ie noß:ti- vlaken’ sama pini. Pri tem se barva ne sme v, . , Tkanine iz rastlinskih ali stame- spremeniti in na belem blagu ne torej v pravokotno lego glede na osnovo. V naši plemenitilnici imamo na znatno zmanjša. vseh omenjenih strojih te ravnal- Prcjo in sukanci so tem trdnejši, toT^n“ sS&i ^vol^’-^ niil Vlaken pa po sme biti. barvastih madežev. Za ne naprave, vendar le na ročno ejm trdneje so pre,deni a2iroma ko se poizkusu zmečkane, dokler jih ne hiter preizkus^ pri nakupu ovij^ upravljanje. Dolgoletne izkušnje BPkanL Enojna preja ima mairljšo ^ gub^ f,et zrawiamo zlikam°' ■ . .. mo prst z vlažnim robcem; če okrog izravnavanja votka pa so trdnost kakor Gukanec. Toga nit nSaJio t^jše tkanine z Bolj ,2attl€ßlpv sežiga- nam po drgnjenju po blagu osta- nas prepričale, da je ročna regu- se boIj obdrgne kakor raztegljiva. “ogtai^Smi in gosto škrob- nje nekaj osnovmh m votkovmh ne robec čist, je verjetno, da je lacija le delno uspesna. Razumlji- Tkanina je tem trpežnejša čim og 5”1 vezavami m gosto s niti. Iz tkanine, za katero želimo barva stalna in trpežna. Stalnost vo je namreč, da je človek s svojo več vezanih mest je v veza’Vi in ljen° blag°- ugotoviti iz kakšnih vlaknin je barve se tudi po likanju z vro- sposobnostjo reagiranja prepoča- čim g06te s0 ndi Največ ve^ Gladkost je važna pri blagu za sestavljena, izpulimo kratke niti čim likalnikom ne sme spreme-sen in nesposoben, da bi pri veliki zanih toèk ima platnena vezava P0010®0 pri rokavini. Gladkost po- (osnova in votek) in jih držimo niti.. Kakovostna barva se ne sme brzini stroja lahko napake ugo- (Jgl „Tekstilca« štev 5/1966) in ie veća trpežnost in prijetnost pri v plamenu (vžigalica, sveča ali izgubiti, če drgnemo po blagu s tavljal in hkrati pravočasno ukre- tkanina v te. vezavi naitrd- no,šeniu obleke. Gladke preje dajo sl.). Ce je nitka predena iz suhim belim robcem, pai — torej izravnaval votek v nej<ša Zaradi tega tkejo posteljno dobr° gladkost tkanini. rastlinskih (bombaža, lana, konop- Volnene tkanine, enakomerno pravo smer. Izkušnje kažejo dalje, p^p veail0ma v platno-vezavi Obleka iz blaga motne ali tope lje> iute) ali ^ staničnih vlaken tkane iz tanke osnove in votka, da je nemogoče več ur gledati gjag0 v koper-vezavi ni tako trd- barve sčasoma osvetli, posebno na z§ori hitro e svetlim plamenom eo prožne in trpežne. Bombažaste nepremično v tekoče blago m no ker ima - keper manj ve- bolj izpostavljenih mestih. Ta me- in b*13 VQn3 po zgorelem papirju, tkanine ne smejo biti preveč uspešno uravnavati votek. Zato je tQČk tno y sta se ,namreè pri nošnji s pogo- je malo. Nitke, spredene škrobljene. Pred krojenjem oz. ši- ročm način le delno uspesen. razteznoEt kepra ja važna pri bla- stim trenjem in drgnenjem obrar iz živalskih vlaken (volne, dlake, vanjem je priporočljivo, da na-Nabavo avtomatske ravnalne na- gu za obieke ker oblelra na ko- bi j o, hkrati se v tkanino vdrgnefa "prave svile) gore skoraj brez pia- vadno bombažno blago najprej prave zahteva obrat že dalj časa, mojcu in kolenu bolj trpi prah in nesnaga. To se vidi naj- “ ali pa se cvro in ima operemo in posušimo, takšno se vendar do sedaj ni bilo možno t^ primemo plemeni tenie bolj pri volnenih oblekah. zoprn duh po zgorelih laseh ali pozneje ne skrči. Redkotkane tka- najti zanjo deviz. Do konca leta mtllo poveča trdnost in zdržlji_ Toplotna prevodnost blaga je roževini. Na, koncu ožgane mtìre nine so po pranju cunjaste. Tiska- bo — tako je bilo rečeno ta vost blaga. To dosežemo v glav- odvisna od toplotne prirodnosti trd m krhek ogore . c nj vzorci so mehkejši kot vtkani, naprava že montirana. Upajmo, nem z merceriizacij o, kar sem že tekstilne surovine in od količine peI (o temno rjav ali črn. Narav Blago, stkano iz preje, ki j e spre- da bo predstavljala za obrat in za ieal v našem č^fcu. Tkanine zraka, ki je v tkanini. Blago do- “ svlla’ pretirana s kovinskima deno iz dolgih, tentah m kodra-podjetje takšno olajšanje, kakršno pCßtenejo trdnejše tudi s p^. bro greje, če je rahlo stkano iz sotol’ v Plamenu zazan in vlak- stih vlaken je bo^še kot blago pričakujemo. Od tedaj, ko je pri- ^ sredistvl ki talag0 uglade. mehke sukane preje in če je ko- na razpadajo. Rudninska: vlakna iz glattah, krattovlakna .ih, debe- . Gladka tkanina se namreč ne ob- smateno. lva rm1ikfwa ljene “ barva\e fmtl E° tkanin mnogo ostrejše. Za te za- ßtenjem_ Zato s0 ^ežne unifor- peremo, je manj trpežno kot ono, Najbolj zanesljiv za razlikova- manj odporne kot surove. Belil-bteve pa naš obrat m bil oprem- J K e j j viaicmn je ogled skozi mikro- na sredstva m barvila na vlakna skop in uporaba raznih kemič- večkrat slabo vplivajo. Nasprotno ljen, nabava videomata je tudi pozna, in končno verjetno tudi ta ne predstavlja pravo rešitev. Hočeš nočeš pa je obrat moral slediti vse hujšim zahtevam glede kvalitete tkanin in si pač pomagati po svojih močeh. Pri tem smo se morali poslužiti raznih ukrepov in tehnoloških metod, ki pa za tako obsežno industrijsko H proizvodnjo, kot je pri nas, niso več normalni. V zadnjih mesecih je postalo stanje nemogoče, ker moramo za izravnavanje nekaterih vrst tkanin vključiti dodatne faze prav tam, kjer že imamo ozka grla. Poleg tega moramo na teh napravah obratovati še z nenormalno nizkimi hitrostmi. Kot primer bi navedel, kako predelujemo pred tiskom artikel 763 (Samia), ki je eden naših najcenejših artiklov, ki nikoli ni predstavljal težav v proizvodnji, danes pa zahteva Ciani UO Poslovnega združenja na 20. seji UO v Tekstillndusu nih snovi. Na primer: kuhamo pa merceriizdranje poveča trdnost poizkusne niti 5 do 15 miinut v bombaža. 10 % raztopim natrij evega luga. Tkanine v platneni vezavi so Živalska vlakna se hitro razpu- trde, v keprasiti vezavi so mehkej-stijo in stopijo, rastlinska pa osta- še in atlaste tkanine so najvol-nejo nepoškodovana. Niti iz sta- nejše. Lanene tkanine imajo ve-ničnih in nekaterih sintetičnih hko trdnost in je platnena veza-vlaken pri daljšem kuhanju v lu- va zelo ilzrazita. Običajno pro- j gu razpadejo. V nerazredčeni dajajo kot laneno blago tudi pol-žvepleni kislini ee rastlinska svi- platno, ki je tkano iz lanene osno-lena in edmtetiična vlakna raz- ve in bombažnega, votka ali topijo, prava volna pa šele v vre- obratno. Za odkrivanje takih ne- 11 kislini. pravilnosti kanemo na krpo sum- Zanimiv je tudi poizkus v labo- ljivega blaga kapljico črnila. Po ratoriju s specialnim sredstvom lanenih nitih se črnilo hitro širi, za Spoznavanje tekstilnih ipuro- po bombažnih nitih zelo počasi. Ce vin »Neocartmin W«. Poizkusne pogledamo pravo laneno blago niti ali vlakna damo najprej v to proti svetlobi, vidimo, da so raztopino in potem v vodo, ki vse- osnovne in votkovne niti zelo nebu j e nekoliko kapljic amoniaka, enakomerne po debelini. Ker se Po tem postopku postanejo vlakna lanene tkanine po pranju posebno barvasta in sicer: močno skrčijo, jih je treba tudi bombaž: surov — svetlo moder pred krojenjem zmočiti in posu-beljen — moder šiti. merdriziran — temno moder M. S. (dalje s 1. strani) — ljubezen do domovine. (Priznati je treba, da je bil program učencev šole Lucijana Seljaka iz Stražišča zelo lep in primeren za proslavo). Razdelitvi skromnih nagrad udeležencem stavke je sledila še internacionala, nato pa ogled tovarne in zakuska. Lahko rečem, da je bila proslava lepa in tudi primerna za takšno slavnost. Pohvaliti je treba res veliko udeležbo takratnih stavbarjev, pa tudi predstavnikov raznih organov in organizacij iz našega podjetja. Zahvalo zaslužijo še organizatorji, predvsem pa, kot rečeno, otroci šole Lucijana Seljaka za odlično izveden program. VI, KI STE PRED 30 LETI STOPILI V STAVKO, PA UŽIVAITE SADOVE BORBE, KI STE JO PRIČELI V STARI JUGOSLAVIJI, KATERO JE DOKONČNO IZVO-JEVALO NAŠE LJUDSTVO V NOV. P. G. Pod vodstvom KP smo stopili 30. avgusta 1936 v veliko tekstilno stavko Slovenije lllllll STAVKAJOČI, KI ŠE DELAJO V TEKSTILINDUSU Ajdovec Kart — Jugobruna Benkovič Amalija — Jugobruna Bevk Peter — Jugobruna Bitenc Peter — Tekstil. Sire Fr. Bogataj Ivan — Inteks Bukovnik Pavla — Jugobruna Čadež Franc — Jugočeška Čadež Pavel — Jugobruna Debevc Franc — Gaštej Dolenc Franc — Inteks Dolinar Janez — Jugobruna Dolinar Mihael — Jugobruna Eržen Jožefa — Jugobruna Florjančič Alojz — Intekis Gašperšič Lenart — Jugočeška Govekar Alojz — Jugočeška Hafnar Franc — Inteks Hribar Andrej — Jugobruna Hribar Marija — Gaštej Hribar Matilda — Jugobruna Homar Pavle — Jugobruna Humar Jožica — Jugočeška Hvasti Francka — Jugobruna Istenič Franc — Inteks Jan Vladimir — Gaštej Kalan Janko — Jugobruna Kavčič Ciril — Jugobruna Kejžar Tončka — Gaštej Kimovec Anton — Jugočeška Knez Francka — Jugobrunai Knez Frančiška — Jugobruna Kodrič Marija — Gaštej Konc Ivanka — Jugobruna Kristanc Janez — Inteks Križaj Jože — Jugočeška Križnar Janko — Jugobruna Leber Stanko — Inteks Lebar Tončkai — Jugobruna Majcen Angela — Jugobruna-Mravlje Mara — Inteks Mrše Franc — Inteks Nadižovec Mirko — Sire Fr. Str. Osredkar Franc — Jugobruna Oselj Anton — Jugobruna Oman Rozalija — Jugobruna Oman Ivan. — Jugočeška Perinfu- Franc — Gaštej Pipan Franc — Jugobruna Pravst Janez — Inteks Rakovec Anten — Inteks Rezar Alojz — Inteks1 Rezman Rozalija — Jugobruna Stanovnik Jože — Gaštej Šilar Ema — Jugobruna Šilar Ivan — Inteks Šilar Jože — Gaštej Skapiin Angela — Jugobruna Stupnikair Franc —• Inteks Verner Antonija — Jugobruna Vidmar Alojz — Jugobruna Vidmar Ivana — Jugobruna Volčič Marija — Inteks Volkar Marija — Jugobruna Vrtačnik Martina — Gaštej Vujčič Zofija — Jugobruna Zaletel j Martin — Jugobruna Zavrl Tončka — Gaštej Zupan Marija — Gaštej Žagar Ježe — Inteks Zerovnik Jože — Inteks STAVKAJOČI, KI SEDAJ NISO ZAPOSLENI (DOMA) Friškovec Marija — Inteks Jenko Frančiškai — Jugobruna Kompare Frančiška — Gaštej Košir Ivana — Jugobruna Robežnik Francka — Gaštej Siler Alojzija — Gaštej Vencelj Marija — Jugobruna STAVKAJOČI, KI SO ZAPOSLENI DRUGJE Hubič Jože — Inteks Kalan Franc — Jugobruna Pogačnik Rozka Jugobruna Reisman Edvard — Jugobruna Vencelj Peter — Jugobruna Draksler Pavel — Jugočeška Kutnar Marija — Predil. Sk. Loka Mauser Ivan — Jugočeška STAVKAJOČI, KI SO ŽE UPOKOJENI Ambrož Anton — Jugobruna Bajželj Jože — Jugobruna Benda Marija — Jugočeška Bernik Vinko — Jugobruna Bitenc Marija — Jugobruna Slavljenci na proslavi Učenci šole Lucijana ▼ Seljaka Carman Frančiška — Inteks Dagarin Alojzija — Jugobruna Dagarin Jože — Jugobruna Globočnik Marija — Jugobruna Hrovatin Marica — Jugobruna Hvasti Martina — Gaštej Jenko Janez — Jugobruna Jerala Ivanka — Jugobruna Kalan Albina —• Gaštej Klemenčič Jože — Jugobruna Knific Alojz — Jugobruna Kramar Stanislava — Jugobruna Kumše Ivan — Jugobruna Likozar Franc — Jugobruna Marn Avrelija — Jugobruna Marn Ciril — Jugobruna Mihelič Francka — Inteks Osredkar Ivana — Gaštej Osredkar Rozalija — Jugobruna Ovin Ana — Jugobruna Pajk Frrnčiška — Jugobruna Perdan Jožefa — Gaštej Pirnat Ivana — Jugobruna Pohleven Angela — Gaštej Rant Marija — Jugobruna Rozman Marija — Jugobruna Sajovic Marija — Jugobruna Sekne Anica — Jugobruna Selan Angela — Inteks Stružnik Jera — Jugobruna Stružnik Marija — Jugobruna Sušnik Franc — Jugobruna Siler Janez — Gaštej Šilar Anton — Jugobruna Slibar Antonija — Jugobruna Spondei Martin — Jugobruna Stibelj Jaka — Jugobruna Tepina Janez — Jugobruna Tepina Leopold — Jugobruna Trebar Janez — Jugobruna Udovč Alojz — Jugobruna Zupan Emilija — Gaštej Žirovnik Janez — Inteks Hafnar Franc — Jugočeška Resnik Nežai — Jugobruna Resnik Ana —• Jugobruna Čadež Cvetka — Jugočeška Berčič Leopold — Jugobruna Hafnar Albina — Jugohruna Vehar Francka — Jugobruna Vehar Vinko — Jugobruna Bernik Jože — Jugobruna Rakovec Kati •— Intekis Jereb Ciril — Jugobruna Bernik Valentin — Jugobruna Bernik Pavla — Jugobruna Lavtar Tončka — Jugobruna Proj Ivan — Jugobruna 3. Srajco krojimo iz popelina ali fineta. Sprednji del je na ramah rahlo drapiran. Ce krojimo iz popelina lahko naredimo spredaj gubo. Obrobimo jo še s čipko. 4. Spalna srajca iz enobarvnega ali potiskanega blaga. Zapenja se spredaj po celi dolžini. Ce je barva blaga npr. svetlo mpdra, so ovratnik, pentlja in manšete temno modre barve. 7. Pižama za mlada dekleta krojena iz papalina. Kombinirana je s širokim čipkastim vložkom in volančko iz blaga. S. Ljuhka pižama za mlada dekleta. Vzamemo popelin ali kakšno sintetično tkanino. Na prsnem delu ima tudi vstavljeno čipko, o-stala čipka pa je kot obroba. 5. Srajca iz blaga z drobno potiskanim vzorčkom. Ovratnik in manšetke so iz belega blaga, pentlja in gumbki pa iz temnega. 6. Spalna srajca za topüe dni, kombinirano s čipkastim blagom. Pentlja je svetle odgovarjajoče barve. 9. Pidžama iz tople zimske tkanine npr. nylon-velur, s potiskanim vzrocem. Ovratnik in obroba spredaj je iz nizkega sintetičnega krzna. Pentlja je v barvi desena. 10. Ljubka otroška pidžamica iz popelina "ai batista. Kombinirano s čipko ali volančko istega blaga- Štirikrat odločno: NE! 11. Pidžamo, krojeno iz blaga s progastim vzrocem svetlo modre harve kombinirano z blagom temno modre barve. 12. Pidžamico za najmlajšega krojimo iz fineta. Siva sta zadaj in spredaj. Zapenja se spredaj po celi dolžini. Ovratnik naredimo iz enobarvnega balga. Primer: Obseg je 20 cm : 2,7 = = 7,44 ali 7,5. ČIŠČENJE BELIH — GLISE — ROKAVIC Previdno jih operemo v kemično čistem bencinu. Preprosto in zelo učinkovito naredimo to tako, da rokavice nataknemo na roke in jih potem peremo. Posušimo jih v senci. Moški so optimistično razpoloženi, ko se govori o ženskem »ne«!, ker trdijo, da vsak »ne« pomeni »mogoče«. ce iz jelenove kože lahko koristno uporabimo za čiščenje oken. Toda zdajle smo odločne in zato ne obstaja prav nikakršen »mogoče«. 1. Čeprav je doba sandal že za nami, ne bo škodilo, če vam povem tole: pri nas se moški izgovarjajo, da se turisti ob našem morju sprehajajo obuti v sandale in nogavice. Če so turisti, s tem še ni rečeno, da točno 'poznajo red. Če vam je v čevljih prevroče, nosite mokasine, če pa obujete sandale, vedite, da se nosijo brez nogavic. MaK Kako kupujemo rokavice Kakar želimo kupiti rokavice, se la, ker tako obvarujemo roke. Če izognemo pomerjanju v trgovini so v tak namen neuporabne, po-tako, da že doma določimo ustrez- tem si iz prstov lahko naredimo no številko. V ta namen zmerimo etui za žepni nožek. Prste (od ro-obseg najširšega dela roke (brez kavic seveda) lahko uporabimo palca) in tako dobljeno število tudi zan aprstnik, ki ga potegne-centimetrov delimo z 2,7. Rezultat mo preko obveze. V ta namen pri-je številka rokavic, ki nam bo sijemo nanj dva traka, s kateri-odgovarjala.! ma naprstnik pritrdimo. Rokavi- Toplo spalno perilo 1. Spalna srajca iz enobarvnega ga popeliina. Spredaj ima čipkast ali z drobnim vzorčkom potiskane- vložek in se zapenja z dvema gumbkoma. 2'. Spalmi srajca iz črtastega popelina. Krojena je rahlo zvončasto. Pas in vložek ima črte vodoravno. Ovratnik, volančke in manšetke so iiz bele barve. Barvaste rokavice iz svinjskega usnja čistimo takole: zopet jih nataknemo, očistimo madeže z bencinom, nakar jih rahlo namažemo z belo pasto in zgladimo z mehko krpo. NE ZAVRZIMO STARIH ROKAVIC! Stare usnjene rokavice lahko zelo koristno uporabimo, če so strgane po šivih, jih zašijemo in uporabimo za razna umazana de- Razumljivo, da se pulover prav nič ne poda k temni obleki. Sem pristoja le bela srajca. 3. Res da so letos zelo moderne progaste srajce in kravate, vendar nikoli ne oblečeni skupaj. 4. Mislim, da pri tem ni kaj razmišljati. Tukaj je naš »ne« naj-odločnejši. Sindikalni izlet v Novigrad : ' - 'V' ' ’ i; Sončni zahod na Jadranu »Če želiš, greš lahko z nami,« mi je dejal predsednik sindikalne organizacije. Le kdo ne bi šel na tak izlet, o katerem si lahko prepričan, da bo prijeten in zabaven? Ob 7. uri smo odjadrali iz meglenega Kranja tja v sončni Novigrad. Med vožnjo smo bili kar nekam žalostni in redkobesedni. Resnično sem pogrešal tisto »gob-calo« iz belilnice, ki nas je pred dvemi leti zabavalo med potjo, tja in nazaj. Naša prva postojanka je bil grad Socerb, ki leži ob italijanski meji nad Trstom. (Ta turistična točka je zelo slabo urejena, čeprav bi lahko bila pomembna zanimivost za mnoge inozemce. škoda je, da se ne potrudimo tam, kjer bi bilo to donosno. Sicer je pa z našim turizmom povsod tako, namreč slabo.) Z gradu smo imeli lep razgled na Trst, vendar se tam nismo zadrževali. Pojavila se je tudi prva težava z avtobusom, ki smo ga vzeli v najem od podjetja Avtopromet Gorenjska. Kar nenadoma mil je namreč začela iz.te-kati nafta, pa ni kazalo drugače, kot poiskati zdravnika v varilčevi obleki. Kar privoščil sem malce tistim, ki so se v Kranju presedli iz tovarniškega avtobusa v najetega, ker je bil le-ta bolj udoben. Zanje je bil res bolj »udoben«, saj so morali v Kopru presesti v našega, kjer so vožnjo do Novi-grada nadaljevali stoje. Kdor izbira, dobi običajno izbirek! Tako je tudi prav, mar ne? V prenatrpanem avtobusu je bilo zato neznansko vroče in ne- Vodoravno: 1. znan tercet črnskih sester iz Amerike, ki je nastopal tudi pri nas, 7. jek, 12. posamezen zvezek knjige ali časopisa, 18. zaščitni papir na platnicah knjige, 19. del letala, 20. dežniki, 21. propagandni listič, 22. vmesni predel med dvema prostoroma, 23. pobožna prošnja, 24. ime dveh prelazov na Velebitu (Veliki in Mali), 25. ime slovenske narodne junakinje Klavore, 26. starogrška boginja vode (Tetida), 27. kratica za »glej«, 28. japonska denarna enota, 29. dejanje ob odhodu, 30. žrtvovana oseba ali predmet, 31. pomladanski mesec, 32. veznik, 33. lepo vedenje, 34. obrtnik prehrambene stroke, 35. udobno. Redko kdaj sem si tako Želel morja kot tisto urico do našega naselja. Končno smo le prispeli. Nace nas je hitro razporedil po hišicah, prav hitro smo še zmetali vase okusno kosilo in že se je zapenilo naše morje. Bil je čudovito lep dan in sonce je grelo kot sredi poletja. Voda je imela primerno temperaturo, zrak je bil tudi vroč. Bilo je skratka vse lepo in kot naročeno. Do večerje smo se kopali in sončili, iskali poznanstva in nabirali moči za večerno zabavo. Osebno sem bil malce prizadet ob spoznanju, da smo bili nekaterim nedobrodošli. Mislim na tiste, ki so bili tam na dopustu. V soboto in nedeljo so namreč šli na kopanje drugam, da jim ne bi bilo treba prenašati izletnikov. Po večerji je bila planirana zabava, vendar pravega vzdušja ni in ni bilo. Razočaran sem jo stisnil v hišico, kjer sem se vrgel na branje kriminalke. (Glavno vlogo v njej je igral nam vsem poznani svetnik.) Ob 21. uri sem dobil ultimatilo obvestilo, ki je zahtevalo brezpogojno udeležbo na zabavi. Tokrat je bilo že bolj živo. Očitno je vince prispevalo svoje, pa so se parčki razživeli in zavrteli ob veselih polkah in redkih valčkih, medtem ko počasnih ritmov ni bilo na programu. Kljub vsemu pa je bila glasba dobra zato, ker se je ponavljala, kar je bilo res zabavno in privlačno. Ker imam dober posluh za ritem sem kmalu ugotovil, da glasba ni produkt dobrega orkestra, ker ritma niso držali. Kasneje sem šele opazil, ženska oseba iz pravljic, 36. sedmi del celote, 38. junak znane Levstikove povesti, ki se je na Dunaju boril z Brdavsom (Martin), 39. letovišče ob zahodni obali Istre nad Limskim kanalom, 40. največje jugoslovansko pristanišče, 41. jadranski otok med Istom in Dugim otokom, 42. nevarna otroška bolezen, 43. velik kamen, 45. gorovje v srednji Aziji, imenovano »streha sveta«, 46. važna kmetijska rastlina iz družine metuljčnic, 49. ime sodobnega slovenskega publicista Čermelja, 50. prenašalec prtljage, 51. moško ime, 52. začetnici iznajditelja dinamita, 53. družinski poglavar, 54. osnovna dolžinska enota, 55. ribiška priprava 56. da je ta napaka posledica ročnega poganjanja magnetofona. Le-ta je bil muhast, pa ga je bilo treba stalno vzpodbujati. Od tega poganjanja je poganjač dobil žulj na komolcu, kar je velika redkost, če gre za fizično delo, je pa pogost pojav v raznih delovnih organizacijah kadar gre za stolčke. Teh napak v ritmu pa večina tako ni opazila, saj so se vrteli brez napake tudi takrat, ko glasbe sploh ni bilo. Vzdušje je ob takih pogojih postajalo vse bolj prijetno in hrupno. Priznati je treba, da je mladina zatajila, starejši udeleženci pa so se izkazali kot le redko kdaj. Razume se, da ni smela izostati modna revija v obliki strip-teasa. Kot model je nastopil elastični maneken iz tkalnice II, kot napovedovalec pa razgibani Ivo. Predstava je bila dobra in zabavna. Izdelki so bili odlični in primerno propagirani. Sporni sta bili samo številka ženskih hlačk — 3, ki jih je modni maneken raztegnil kalna 10 cm široko in pa moderček, ki je bil baje št. 5, čeprav bi šla vanj tudi moja glava. Ko je bilo že dol sneto vse do hlačk, je morala strip-teasa odbiti še nekaj zaključnih plesov z najboljšimi plesalci. Da ni manjkalo stiskanja i:i drugih prijemov ljubezni, je seveda jasno. Vsem tistim, ki šo šli že prej spat ali pa na suhi plavalni trening je lahko žal, ker so zamudili izreden finale. Že se je počasi danilo, ko so zadnji zapuščali nočno areno, da bi položili svoje otopele kosti v medmet, ki zahteva tišino, 57. kemični znak za element berilij, 58. hrvaška ljudska skupščina, 59. beležnica, 60. pritlikava vrsta konja, 61. odčitan rezultat, 63. novinec v samostanu, 64. azijski veletok, ki izvira pod Karakoru-mom, 65. storitvena delavnica, 66. orjaška, nestrupena kača, ki živi v južni Aziji, Afriki in Avstraliji, 67. vrsta španskih ovac, 68. majhna trta; telesna kost, 69. posmehljiv naziv za starejšo žensko, 70. glavno mesto Armenske sovjetske socialistične republike. Navpično: 1. vrsta ameriškega raketnega orožja, ki ga lahko izstreljujejo tudi s podmornic, 2. tuja oblika ženskega imena Eve- podolžno sedenje. Do tako želie-nega počitka pa niso prišli vsi, ker so nekateri že pridno žagali svoje sanje, prizadeti pa kleli. Lep sončni dan nas je kmalu potegnil iz brlogov tja na plažo, kjer smo na hitro pregnali vsak svojega mačka. Sem in tja se je slišalo smrčanje tistih, ki ponoči niso uspeli zaspati zaradi smrčanja drugih. V-se prehitro so minevale ure prijetnega lenarjenja in zafrkavanja. Zadovoljni, ožgani in slani smo se vračali domov. Za nami sta bila dva čudovito preživeta dneva. Vesel bom, če mi bo čez dve leti zopet rekel predsednik sindikalne organizacije: »Če želiš, greš lahko z nami!« Peter Gunčar slam po njem, od zaliva do zaliva. V lepih Bančnih dneh je njegova gladina kot zrcalo, gladka in mirna. Samo čolni in njihova vesla režejo to ploščo. Za njimi pa ostaja sled kot tenka, bela črta. Kadar se približuje nevihta, voda v jezeru potemni in je skoraj črna. Veter razburka gladino, da nnstanejo medni, skodrani valovi. Oblaki pokrijejo stene nad jezerom. V stenah odmeva grm ein je, bliski pa razsvetljujejo temno nebo. Nato se ulije dež, vendar ne tak, kot smo navajeni doma, temveč v močnih curkih, kot bi odprl jez. Tako lije din lije, lahko samo nekaj ur ali pa tudi nekaij dni. Ko preneha deževati, ie narava še lepša. Stene nad jezerom so umite, nebo je spet med.o, gradina jezera pa zopet kcit zrcalo. Iz sten pritečejo potoki in potočki; najprej jezno in z vso silo nato pa, njihova moč ponehava, dokler ne usahnejo. Kamni v teh strugah se zopet posušijo. Prav zanimivo je hediti po takih hudourniških strugah. Vzpenjaš se po kamnih vedno više, struga pa je vedno bolj zaraščena z grmovjem, dokler n,e odnehaš. Ponekod ležijo v strugi stara, podrtai debla, katere potegne voda za seboj. Ko pa voda usahne, obležijo debla v strugi keč onemogli, starci in čakajo naslednjega deževja, da ee bodo spet lahko premaknila!. Hodiš po gozdu in vidiš, kako se vse spreminja. Podrto deblo, ki je prejšnje leto še mogočno ležalo na tleh, je letos že načela trohnoba — počasi; razpada. Med mogočnimi smrekami in bukvami sie počutiš majhnega, V poltemi gozda te prevzame občutek tesnobe in vecel si, ko spet stopiš na sonce. Z veseljem spremljaš bistro Savico, ki veselo šumi po svoji strugi, še neukročena, do jezera. Mogočno pada slap Savice čez skalo. Vsak dan ga obišče mnogo ljudi. Nikogar ni med njimi, ki ga lepota slapa ne bi prevzela, da obrtane in ga gleda tiho in z občudovanjem. Od koče pri slapu gledaš na mirno jezero, kjer e too končala pot Savice. Iz jezera naprej se namreč imenuje Sava Bohinjka,. Strme stene Komarče te vabijo, da jih premagaš in občuduješ lepoto sedmega triglavskega jezera — Črnega jezera, ki leži čisto, samo med skalami. Redki obiskovalci zmotijo njegov mir. Od smrek in macesnov, ki rastejo okrog jezera ima voda, temno, skoraj čr-(dalje na 8. strani) Nagradna križanka - Nagradna križanka , 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 TA 22 TA 23 24 ta 25. TA 26 TA 27 28 TA 29 TA 30 TA 31 32 m 33 ta 34 TA 35 56 37 ta 38 TA 39 1| 40 ta TA u l=, 43 TA 45 TA 46 47 49 TA 50 TA 51 TA 52 53 TA 54 TA 55 TA 5b 57 m 58 TA 59 TA bU 61 62 si 63 TA 64 65 66 67 68 69 70 Rešitve pošljite najkasneje do 20. oktobra lina, 3. velikan, silak (imenuje se po bajeslovnih grških velikanih, ki so se uprli olimpijskim bogovom), 4. plin, vrsta nasičenega ogljikovega vodika, 5. pregovor, 6. kratica za »smučarski klub«, 7. osmi ton na tonovski lestvici, 8. velika olesenela rastlina, 9-, razstrelivno telo, 10. žensko ime, 11. kratica za »vojni odsek«, 12. cilj, namen, 13. močno deževje, 14. opis, očrt, 15. glavni števnik; najboljša šolska ocena, 16. podtalno delovanje, 17. obrtnik obutvene stroke, 22. močvirna ptica z dolgim močnim kljunom in užitnim mesom, 23. jamski, močvirski ali rovski plin, glavna sestavina zemeljskega plina, 25. izloček ustnih žlez, 26. manjša vzpetina nad Reko, 29. slikarjeva stvaritev, 30. tat, ki krade denar iz žepov, 31. izraz mišljenja; ideja, 33. metla v gospodinjstvu, 34. umrli človek, 35. praznina, luknja, 37. slovenska reka s številnimi hidrocentralami, 38. nadležna žuželka s srbečim pikom. 39. tekstilni izraz za prečne niti v tkanini, 41. član športne ekipe, ki skrbi za telesno počutje igralcev, 42. sovjetski šahovski ve-'emojster z vzdevkom »večni drugi« (Paul), 43. slabo počutje, pomanjkljivost. 44. šolski oder z mizo, 45. manjša tekoča voda, 46. pripadnik naroda na severu Evrope, 47. jasnost, 48. kovina, ki skupaj s svincem in kositrom sestavlja zlitino za tiskarske črke, 50. v krščanstvu obljubljen paradiž, 51. izrivek zemlje, ki ga napravi krt 54. domača oblika moškega imena Matija, 55. breme, 56. element porivanja, 58. roman o zvestem psu slovenskega pisatelja Angela Cerkovnika, 59. glasbeno znamenje, 60. mrtvaški oder, 62. moško ime, 63. sukanec, 64. drug naziv za katran, 66. oznaka za pripis v pismih, 67. zaimek. Razveljavljena V 8. številki objavljena križanka je zaradi napak razveljavljena. Uredništvo Iz počitniškega dnevnika strme stene me privabi, da ve- Vsako leta preživim del svojega dopusta v našem počitniškem domu na Ukancu v Bohinju. Tja me vedno znova vleče čudovita naraiva. Temno zeleno jezero, ki leži kot smaragd vklenjeno med ZAHVALE Najprej razveseljiva novica); v vzorčni sobi is» montiirali pravo klima napravo, čeprav so delavci .tega oddelka prosili samo- za ventilator. Strinjam se, -da je trdba, če že nnakaj spreminjamo im izpopolnjiujiemo, to niaireditti dobro in v -vseh ,pogledih tudi ustrezno. Napak je, 6e samo krpamo im če iščemo zasčCme izhode, rešitve. VENTILATOR gre torej lahko iz okvirja, v redu narejeno delo pa je trelba pohvaliti. Okirog naslova TISKANINA in INTERS se mi. še nič spremenilo, pa maji to še ostarne v okvirju.! AVTOMATSKI RAVNAT .EC VOT- KA ,bo verjetno prej zastarel, potem ga bomo pa zanesljivo hitro kupili. Imamo pač radi vse tisto, kar ni več modamo in novo. Da ne bo zamere, naj igre tudi naivtna-lec voitka nazaj v okvir. Na DVIGALO bodo v filmski tiskarni verjetno čakali še .dlje, kot na -avtomatski ravnal«; v tiskarni. To je tudi razumljivo1, ker CDS še mi -sprejel .skleipa, dia ga je itrefba kupiti. Tudi dvigalo naj eaito ostane v okvirju, dokler ne doibimo vsaj- meikaj besed o tem, kako bo z njim. Zanimiva je tudi zgodba o viličarju, ki ga poganja DIESEL - motor. Okrog njega in njegovih vozačev je zadnje čase toliko govoric in težav, da ga moramo omeniti. Verjetno še vsi ne veste, da smo ga kupili pred več meseci. Prvotno je vladalo v našem podjetju mnenje, da je tak viličar, ki ga poganja motor z notranjim zgorevanjem, nevaren za notranji transport zaradi požarov. Ko so naši možje končno ugotovili da te nevarnosti ni, so ga hitro kupila in. mamemili za potrebe v ko-tnerciiadinietm sektorju. Ker pa je takrat popolnoma odpovedali viličar na baterije, katerega je uporabljala pfemenitilnica I za notranji tramsport, so začasno po- sodili ta viličar tej enoti. Komando čezenj ima vodja beliini-ce, ker ga belilniica največ potrebuje. Zadnjic mesece je prišlo zaradi tega tička (namreč viličarja) do ostrih besed, ker so ga hoteli amati ma. več krajih obenem. Postal pa je kamen spotike tudi zato, iker sta se zanj potegovala dva kandidata, dn to-: pleimeniitil-niica I dn kcimencialini sektor. Zopet moram resnici in pravici na ■ljubo povedati, da je zainj; prosila plemenitilniica I že dve leti prej, kot komercialni sektor. Plameni-tsilnica I je teidaj točno navedla, da viličar na baterije zanjo ni primeren, ker ne prenese večjih obremenitev, kar je pri njih pogost pojav. V takih primerih se je pokvaril, piemeniitillnica pa je bila brez enega najnujnejših pripomočkov za normalno obratovanje. (Vsii se verjetno še spomnite, dia -smo p-reld meseci objavili žalostno -sliko, kjietr člani te enote razkladajo tovornjak kar z ročniilm škripcem — pired belilnico!). Poleg tega -je plemaniitiltaica naredila tudi pregled popravil električnega viličarja lih ugotovila, da bi za denar, iki so ga v makaj letih -dali za popravlo električnega viličarja, lahk-o- -kupili -dlieslo-vega, ki dela brezhibno-. Čudno je, ida je b-l viličar, ki ga omenjam, dodeljen komerciali, čeprav je., zanj. zaprosila 'dve lati pozneje, kot p-Iemeinitilnica I. -Drugo, kar je ituidi čudno, pa je, da je vodja -befliMce predlagal, da -hi ee o korisitni in načrtni uporabi pogovorili (pripravljen ima namreč predlog, ki to omogoča), -pa nihče moče -slišalti o takem pogovoru. Ja, j-a, ni vse zlato, kar .se sveti. Ce bomo mal-o- brskali po vodi iin odplaknili kamenje, pa bomo- verjetno našli tudi pravo zlato. Iz počitniškega dnevnika (dalje s 7. strani) no barvo. Veter večkrat kodra gladino tega jezera, v katerem leži deblo macesna, ki ga je spomladi podrl plaz in je pristalo v vodi. Tam je zdaj čiste- samo, ceam-lj-eno. Ko nadaljuješ pot proti dolini triglavskih jezer, opaziš, da je spodaj ob Bohinjskem jezeru že poletje, tu pa si, na nekaterih mestih, kjer še leže krpe snega, podajajo r-o-ko zima, pomlad in poletje. Izpod snega poganjajo jetmiki in spominčice, nekaj metrov stran pa že rastejo prave poletne zvončnice. Nad skalami letajo planinske kavke in se kot akrobati obračajo v vetru. Visoko pod nebom pa kroži orel, mimo in dostojanstveno in z ostrim očesom opazuje svoje kraljestvo. Vsepovsod je tiho in mirno. Nehote se pričnem -tudi sama pogovarjati s Dcpotnikom bolj potiho. Z občutkom, da sem majhna kot mravlja ali hrošč, ki hodi po svoji poti (med velikani, nadaljujem pot proti šestemu triglavskemu jezeru, ki s-e pokaže naenkrat pred nama, kot svetlo oko, prijazno, vabljivo in s planinskim domena v ozadju. V nj-eg-ovi gladini se ogledujejo n-ajbližji vrhovi. Njihove zrcalne podobe pa razbijajo pogumni kopalci, ki upajo skočiti v ledeno mrzlo vodo. Tu ni več tiste svečane samote i-n tišine. Okrog jezera je živo, tu se usitavljajo- planinci na svoji poti s Triglava v Bohinj in pa tisti, ki hodijo iz Bohinja na Triglav. Čudovita okolica jezera jih vabi, da se odpočijejo in okrepčajo za nadaljnjo pot. Za planinskim domom leži peto triglavsko je-zero, majhno, okrnjeno, in služi kot centrala za razsvetljavo planinskega doma. Hodimo po poti od triglavskih jezer proti Komni. Popoldansko sonce močno greje, pot pa" je samotna. Na planinah se (pasejo krave, ki s svojimi zvonci -predvajajo značilen koncert. S starim pastirjem se pogovarjamo o njegovem delu in o vremenu. Gremo naprej. Opazujemo bele obla-ke, ki potujejo po modrem nebu, ko nam -naenkrat zasika pod nogami. Zmotili smo planinskega gada pri sončenju. Čeprav je lep, rjav s črno verigo po hr-btu, nas je vendar prestrašil. Nato srečamo še enega in še enega. Zdaj so naši pogledi za nekaj čas-a uprti v tla pod nogami. Nič več ne vidimo belih oblakov na modrem nebu. Zagledamo pa -kmalu naš cilj — dom na Komni. Med potjo zavijemo še na Planini na Kraju v planinski dom. Bogatin in njegovi sosedje nemo pripovedujejo o bojih, ki so divjali tu med prvo svetovno vojno. Okolica Bogatina še zdaj kaže sledi teh bojev. Vojaške utrdbe še kljubujejo času, med skalami pa še najdeš ostanke granat. Padli vojaki iz teh bojev počivajo na pokopališču v Bohinju, blizu našega počitniškega doma. Iz doma na Komni se zopet spustimo po L. č. Vedno pripravljeni — gasilci 2. avgusta je ob 12. uri izbruhnil požar na strehi kurilnice v obratu II. Gasilci in sodelavci iz vzdrževalnega obrata ter poklicni gasilci Zavoda iz Kranja, so na klic — GORI! takoj prihiteli na pomoč. Z razpoložljivimi napravami in aparati so požar hitro zadušili. Za požrtvovalno delo prejmite vse priznanje in zahvalo! Za požarno preventivo Franc Osredkar Spoznajmo naše kraje Slovenija ima res veliko lepih in zanimivih krajev, izletniških točk in podobno. V prihodnje bomo v Tekstilcu objavili po eno sliko takega kraja v prepričanju, da bomo tako marsikomu ustregli. UREDNIŠTVO Škofja Loka ^ Ob odhodu v pokoj se svojim sodelavkam in predpostavljenim iskreno zahvaljujem za pomoč in razumevanje v času po bolezni, ko sem bila še slabotna in sem težko opravljala svoje delo kot pregle-doval-ka blaga v ekspeditu tkalnice I. Vedno se bom z veseljem in hvaležnostjo spominjala vseh, ki so mi v -tem težkem času pomagali. Frančiška Križnar Ob smrti mojega moža, Matevža Ramovša, se prisrčno zahvaljujem članom finančnega sektorja za prekrasni venec in za izraženo sožalje. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga tako številno spremili na pokopališče. Marica Krivec Lepo se zahvaljujem organizaciji ZB Tek-stilindusa za obisk in za lepo darilo. Lepo je vedeti, da te niso pozabili vsaj tovariši borci, posebno tedaj, če si z dolgotrajno boleznijo vezan na posteljo. Še enkrat kvala za izkazano tovarištvo. Stane Stare Ob nenadni smrti moje žene — Štefke Suhadolnik — se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, sindikalnemu odboru tkalnice II in sekciji mojstrov za :ence, za sožalje in za udeležbo na pogrebu. Vsem še enkrat lepa hvala! mož — Marjan Suhadolnik kamniti poti navzdol. Med (potjo iščemo bližnjice sfccuzi gozid. Kmalu zaslišimo šumenje slapa. Spet smo pri Savici, ped steno Komar-če, ki smo jo premagali zjutraj. Kresnice nam razsvetljujejo temno gozdno pot od Savice do hotela Zlatorog. V našem počitniškem domu že-vsi počivajo. Utrujeni gremo spat. Sum vetra v krošnjah dreves okrog doma nas hitro uspavai Naslednje jutro pa v novem lepem sončnem dnevu doživljam še enkrat prehojeno pot. Iz čolna gledam dom na Komni, ki se mi zdi tak kot škatlica za vžigallice na svoji skali. Mislim si: drugo leto pa spet na svidenje! Opisala eem doživetja enegai samega dne; takih dni sem doživela že več. Moji izleti na Vogel, z Vogla na Komno, na Pokljuko, Staro Fužino mi bodo ostali nepozabni. D. P.