vanje . Z a to pa je zm ogel tem bolj živo pripovedovati in naslikati p red razredom svoja doživetja in vzbuditi v m ladih poslušalcih žar narodne zavesti, ki je vedno preveval tudi n jega sam ega. Z a to nam je jub ilan t lahko vzor pedagoga in strokovn jaka , ki ni bil sam o posredovalec tu jega am pak tudi z lastnim zanim anjem in trudom pridob lje­ nega znanja . Še danes se rad spom inja p reho jene poti po severni koroški narodnostni m eji leta 1934 pa P rekm urja in P o rab ja , ki ju tudi zelo dobro pozna. T ja je vodil ne­ šte te ekskurzije in ne dvom im o, da so se njegovim učencem prav te najbolj vtisnile v spom in. Na teh poteh si je dr. Savnik ostril občutek za k rajevna im ena, kar je lahko pozneje izrazil v leksikonu Slovenska k rajevna im ena, izdanem na njegovo pobudo. D r. Savnik je nekoč sam rekel, da je bil najlepši čas njegovega življenja, ko je lahko prvič zadihal svobodni prim orski zrak in ko je pripravljal prvo generacijo p ro ­ fesorskih kandidatov za posto jnske sredn je šole. V Savnikovem nadvse p lodnem živ­ ljen ju je bilo zadovoljnih trenu tkov ob pogledu na oprav ljeno delo še m nogo. M an j­ kalo ni tudi krivic in razočaran j, ki so bile posledica njegove poštenosti, trdne n arod ­ ne zavesti te r o h ran jan ja neodvisne n o tran je svobode. Poleg zdravja in zadovoljstva želim o našem u jub ilan tu in častnem u članu G e­ ografskega društva S lovenije, da bi dočakal tudi izid zam ejskega Slovenskega kra jev ­ nega leksikona, ki ga pod njegovim m entorstvom sestavljajo rojaki onstran m eje. Jurij K unaver M ed tiskanjem G eografskega vestn ika nas je dohitela žalostna vest, da je prof. dr. R om an Savnik po krajši bolezni p ravkar um rl. T ako je jub ile jn i članek postal, žal, hkrati tudi nekrološki. N aše dobre želje , ki sm o jih naslovili ob visokem jub ile ju , se tako niso izpolnile. T rpek je sloves od dr. R om ana Savnika, ki ni bil le m ed ustanovitelji naše prve geografske znanstvene revije, tem več je bil tudi m ed začetniki slovenske geografske znanstvene misli sploh. Č eprav se v tem trenu tku niti ne zavedam o vseh sledov, ki jih je pokojn ik zapu­ stil v slovenski geografiji, je nedvom no, da nam osta ja nadvse svetal vzor. U redništvo Prof. dr. Darko Radinja - šestdesetletnik K ot mnogim drugim vidnim šestdesetletn ikom je tudi našem u slavljencu druga svetovna vojna krepko posegla v življenjepis mladih let. L. 1927 v G orici ro jenem u je v L jubljani p rekin ila gim nazijski študij in zakasnila univerzitetni. T ega je na tedanji naravoslovni fakulteti končal iz C p redm eta (fizika z m eteoro log ijo ), B p redm eta (e t­ nologija) in iz geografije kot A p redm eta v I. 1951, ko se je zaposlil kot gim nazijski učitelj. V istem letu je v reviji, ki jo zdaj u re ju je , že izšla n jegova prva razprava - o Savi na L jubljanskem polju . R azširjajoči se G eografski inštitu t N F (zdaj O ddelek za geografijo FF) ga je pritegnil v svoje vrste I. 1959, k jer je sk raja predaval m etodiko geografskega pouka , od I. 1960 v zvanju predavate lja m atem atično geografijo in splošno fizično geografijo . Potem ko je 1. 1965 dosegel d o k to ra t z d isertacijo o m orfo- genezi V ipavske doline, je napredoval v docen ta (1966), izrednega (1972) in rednega p rofesorja (1983). R adin jo kot raziskovalca je sprva pritegnila fluvialna geom orfologija (oblikova­ nje rečnih prodov - 1962. R enškc D obrave , G V 1969), nato pa kraška m orfologija. Z n jo se je vrnil v dom ačo Prim orsko, od k oder je prispeval nova spoznanja o m orfoge- nezi K rasa. N astale so m orda tri najv idnejše razprave »kraške trilogije«: V rem ska dolina in D ivaški K ras (G Z 1967), D oberdobski K ras (G Z 1969) in Senožeško podo ­ lje (G Z 1972). z značilnim podnaslovom »P okrajina na stiku fluvialnega in kraškega reliefa«. Še večjo odm evnost v strokovni javnosti je vzbudil n jegov povzetek spo­ znanj (Z ak rasevan je v Sloveniji v luči celo tnega m orfogenetskega razvoja. G Z 1972) o nastanku planote K rasa zaradi selektivne erozije v kvartarju v okoliških flišnih p redelih . To je bila po M elikovih Slovenskih kraških poljih v pleistocenu nova uvelja­ vitev klim atske geom orfologije v slovenski kraški geom orfologiji. Č eprav se je slavljenec največ ukvarjal z zanj še danes m ikavno kraško m orfo lo­ g ijo , je m ogel spričo usm erjenosti drugih kolegov iz M elikove zapuščine učnih p red ­ m etov sprejeti le h idrogeografijo . Nov učni p redm et je navrgel v njegovo bibliografi­ jo nekaj h idrogeografskih razprav (R ečni režimi v zgornjem in spodnjem Posočju, 1978). Bolj ko t s čistimi hidrološkim i vprašanji se je kot vodja študentskih terenskih vaj in raziskovalec ukvarjal z izrabo voda za m line (Plavajoči mlini v Jugoslaviji, 1971) in p itno vodo (oskrba s p itno vodo v novom eški občini, 1984, v Sloveniji, G V 1985). R azprava z naslovom O nesnaženost slovenskih rek in n jene pokra jinske zna­ čilnosti (G V 1979) pa je plod prevzem a dodatnega učnega p redm eta - varstva ge­ ografskega okolja. U pam , da urednik te številke ne bo črtal iz m ojega rokopisa nekaj naslednjih misli o R adinji ko t geografu -znanstven iku in geografu-človeku . R ad bi podčrtal ju ­ bilantovo željo , da bi s svojim i fizičnogeografskim i raziskavam i vselej nekaj prispeval tudi k regionalni in obči geografiji. K er so ga vedno zanim ali učinki naravnih p roce­ sov za d ružbo , se je zgodaj uvrstil m ed slovenske raziskovalce naravnih nesreč. To pričajo njegove ob jave o zem eljskih plazovih (v Podragi v V ipavski dolini, G Z 1970), o usadih (na Sotelskem , v rogaškem zborn iku , 1973, in v subpanonski Sloveniji vobče v zborn iku N aravne nesreče v S loveniji, 1983). V tem zborn iku smo uvideli, da se R a ­ dinja že leta zanim a tudi za žled in ž leden je , saj je v n jem izšla še študija z naslovom Ž ledne u jm e v Sloveniji. G eografsko široko po jm ovanje naravnih nesreč nam je slavljenec razkril v zborniku N aravne nesreče v Jugoslaviji (1983), ki ga je sam uredil. Regionalni pom en proučevanih pojavov za pok ra jino je pogosto nakazan že z po d ­ naslovi, ki govorijo o geografski luči, pokrajinsk i značilnosti in podobno (že om en je ­ na razprava N aravne nesreče v geografski luči, U sadi na Sotelskem v pokrajinsk i luči. Plavajoči mlini v Jugoslaviji. Prispevek k regionalni geografiji Panonske nižine). V težnji po širši zasnovanosti geografskih raziskav se je odlično ujel s svojim uči­ teljem Svetozarjem Ilešičem pri načrtovanju vsebine raziskovalne tem e o poplavah, ki jo je prevzel G eografski inštitut A n tona M elika Z R C S A Z U . S sodelavci je izdelal navodila za regionalnogeografska raziskovanja poplavnih področij v Sloveniji (G e­ ografsko p roučevanje poplavnih področij v Sloveniji, G V 1974), ki so G eografski zbornik obogatila s številnim i razpravam i. K pionirsk i, o tej v po rečju Pšate , je pri­ speval velik delež (»G eografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati«, G Z 1976). T oda to so le ledene gore. ki m olijo iz m orja neobjav ljen ih podatkov o popla­ vah v raznih delih S lovenije. O b taki nastro jenosti se slavljencu ni bilo težko vključe­ vati v tim ske raziskave (o kvartarn ih sedim entih v G l A M Z R C S A Z U , o degradacii oko lja v okviru G eografskega inštitu ta univerze E. K ., zdaj tudi o proizvodnih celi­ cah v zgornji M ežiški dolini). Ko je slavljenec uvidel, da zelo različno pojm ovanje koncepcije geografije hrom i pedagoško delo in tim sko raziskovanje, je kot p redsed ­ nik O ddelka za geografijo FF (1975 - 77) v okviru pedagoškega kolegija in sicer vla­ gal veliko truda za zbližanje m ed geografi-specialisti. T em u nam enu so bile napisane tudi n eka te re , žal p rem alo opažane študije o teo retsk i geografiji (G eografija in varst­ vo o k o lja . G V 1974, O kom pleksnosti v geografiji in izven n je . G V 1977). R ad in ja v geografiji vedno misli z lastno glavo in to p re teh tan o in poglobljeno. Z ato v preteklih desetle tjih ni podlegel raznim vprašljivim in m odnim »inovacijam « »sodobne« geografije. O b ra tn o , s p re teh tano besedo in kot dober govornik je pom a­ gal zajeziti vdor negeografskega izrazoslovja in m išljenja v našo stroko . Sam mi je ne­ koč dejal, da so mu h kritičnem u m išljenju prispevale tudi ostre diskusije v geograf­ skih sem inarjih m oskovske državne univerze, k jer se je izpopolnjeval v letih 1967/68 (iz h idrologije in geom orfologije). Te lastnosti slavljenca ob liku jejo tudi kot m en to r­ ja m nogih podiplom cev in dok to ran tov te r p redavatelja h idrogeografije , geografije m orja , varstva geografskega okolja in delno tudi p redm eta G eografski problem i Slo­ venije. V tej reviji, ki «je glasilo Z veze geografskih društev , ne sm em o iti ob tej priliki m im o navedbe, da sm o po R adinjevi zaslugi dobili poleg G eografskega vestnika še drugo , pedagoško glasilo tak ra tnega G D S -G eografsk i obzornik . To je plod »minire- volucije«, ki jo je R adinja še kot srednješolski učitelj sprožil na rednem letnem obč­ nem zboru slovenskih geografov z zahtevo po poživljeni skrbi za geografijo v šoli in z zahtevo po večjem uveljavljanju naše stroke v javnosti. V ihar mu je poleg uredništva G O , ki ga je opravljal prvih sedem let (1954 - 61), prinesel še vodstvo šolske sekcije in skrb za geografijo v šolah , ki se je , kljub tem u, da je prenehal predavati m etodiko geografije , ni uspel o tresti vse do zadnjih let. Ivan G am s V spomin akademiku prof. dr. Srečku Brodarju 6. 5. 1893-27. 4. 1987 O b koncu aprila 1987 nas je vznem irila žalostna vest, da je v 94. letu um rl ak ad e­ mik Srečko B rodar, univerzitetn i p rofesor v pokoju . V est nas je zelo prizadela , saj sm o pokojn ika naravoslovca in človeka zelo široke in g loboke ku ltu re poznali in z njim sodelovali vrsto let. To sodelovanje je postalo še posebno tesno po njegovih a r­ heoloških odkritjih v Pivški kotlini, ki so bila tem eljnega pom ena tudi za m orfogene- zo naših kraških področij. O teh svojih dognanjih je pisal v G eografskem vestniku (leta 1952), z njim i pa nas je seznanil tudi na ekskurziji, ki se jo je udeležil tudi p ro fe­ sor A nton M elik. T esno pa sm o bili z njim povezani tudi še kasneje , saj je bil dolgo let zelo aktiven član znanstvenega sveta G eografskega inštitu ta A n tona M elika S A Z U in je tako s svojim i bogatim i izkušnjam i bogatil naše delo. P rofesor B rodar je rastel in se šolal v zelo skrom nih razm erah. K ot dobrem u šo­ larju so bila po končani osnovni šoli v L jubljani o d p rta v rata v klasično gim nazijo v istem k raju in kasneje na univerzo na D u n aju , k je r je zaradi svoje zelo tesne pove­ zanosti z naravo , k ljub hum anistični izobrazbi, vpisal naravoslovne p redm ete (leta 1911). Z a njegov nadaljni razvoj pa so bila usodnega pom ena njegova izkopavanja v Potočki zijalki, k je r je v veliki količini najrazličnejšega fosilnega m ateria la odkril tudi koščeno o rod je paleolitskega človeka in s tem prvo visokogorsko paleolitsko posta jo , ki je bila za nas pa tudi za ves znanstveni svet izredno zanim iva. Pom em bnosti tega o dkritja se je dobro zavedal tudi profesor B ordar sam , ki je odtlej ves svoj p rosti čas, ki m u je ostal ob delu na gim naziji v C elju in kasneje v L jub ljan i, posvetil študiju p leistocena, paleolitskih ku ltu r in raziskovanju Potočke zijalke. Prvem u odkritju so sledila še nova: Špehovka pri Z gorn jem D oliču, M ornova zijalka pri Š oštan ju , Jam a pod H erkovim i pečm i nad R adljam i, Njivice pri R adečah , K ostanjevica ob Krki in A jdovska jam a pri N em ški vasi na D olen jskem , k je r je profesor B rodar odkril prvo neolitsko posta jo na Slovenskem . T oda na poti znanstvene kariere se je p ro feso r B rodar dokončno uveljavil šele