Št. 80.
V Gorici, dne 12. julija 1900.
Uhaja trikrat na teden r testih lzdanjtti, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatrauje iz-danje. opoldne, rečemo Izdanje pa ob 3. uri po* poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana .ali  v , Gorici   na dom požiljana:
Vse leto -.' > . . . .":1i3,Traois^B-|W.'-er8o -
pol leta........6 „  60 „   „ •" ,    3"30
četrt leta.......3 „  40 n   ,    ,    1*70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah ua o<i 9. do 12. ure. >ra iiaročilrtjjrez floposltiue naročnin? se »e oziramo.                      '        """*"
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «8oSe» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. I-GO.
«SoCa» in »Primorec* se predajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici iiLJeJlersitz v Nunski uUci; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte doLia Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
S O ČA
(Večerno Izdanje).
Tečaj XXX.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m.praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici  6t 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge re3i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.                                                    J J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo.                   __:___
se račumjo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loco Golica
Bog in narod!
Mttori6ka Tiskarna« A. »abršček tiska in zalaga razen «8oče» in »Primorca* še -SlovanBko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81rv kojižnici> se raounijo po 20 kr, petit-vrstica
Zopet s cepcem po dr. Turni!
Čitateljem je gotovo še v spominu znameniti občni zbor .Goriške Ij. posojilnice" 16. aprila 1899., ko sta uprizorila dr. Gregorčič in njegova desna roka prof. Berbue prvo očitno gonjo proti — dr. Turni. Prof. Berbuč je bil spustil takrat dolgo govo-ratico, v kateri je poveličeval v deveto nebo napredek posojilnice pod dr, Turno in njegove velike zmožnosti za gospodarsko organizacijo ; toda le v veliki skrbi za Tumevo zdravje ga je hotel poslati v pokoj. — Kako pošteno pa je takrat postopala naša stranka, je pokazala volitev. Dočim sta imela Gregorčič in Berbue svojo posebno listo, je naša stranka izvolila v ravnateljstvo vse poznejše zga-govce: Franko, Kos, Ferfiia, v nadzorstvo pa Berbuča in Andreja Pavlico, dasi bi bila lahko i?,volila vse može popolnoma po svoji volji. To je pač dokaz, kako lojalno se je držal dr. Turna tedanjih dogovorov; nič ni fetoril na svojo pest,.... In to je bil greli, ki se je te prekmalu kaznoval! Ako bi bil dr. T. storil tako, kftkor ga zdaj slikajo, bi mu bilo prihranjeno marsikako bridko presenečenje.
V »Soči* št. 71. in 72. t. I. je bil pri-občen članek .Klerikalni razdor na gospodarskem polju', v katerem smo dokazali z akti in neoporečnimi dejstvi, kako pošteno je mislil dr. T. z našo gospodarsko organizacijo; kakd se je samega sebe poniževal in ponujal spravljivo desnico, da bi le ne došlo do razpora tudi na gospodarskem polju. Kdor je prečital te naše dokaze, mora biti averjen, kako predrzne, da ne rečemo nesramne so iz trle izvite trditve klerikalne klike o dr. Turni, katere je nakopičila .Gorica* v posebnem članku, naslovljenem „Go-riška posojilnica in dr. Tum<i\ — Na ,So-čine" dokaze niso vedeli odgovora 1 Toda prinesli so članek povsem po uzoreu Gregorčičevih časnikarskih lovorik, namreč: Ko nasprotniku ne veš kaj odgovoriti, pusti lak odgovor, udari ga pa brezobzirno na drug načm, da odvrneš- pozornost čitatelja od istega predmeta na ta napad.....
Za tuje grehe,
"V zliirki Az inažar^ega rajae.
Češki   spisal  Jan  J a n č a.
Poslovenil Podravski.
II.
Mlin »pri Kalinu«, kakor so imenovali že od davna mlin na dolnjem konm vasi, je bil najboljši v vsej okolici. Ko je bil prodan, je krožila po vasi govorica, da je bil mlinar Nejedtf pripravil poprejšnega lastnik? na nič kaj pošten način ob mlin. Lotila sta se baje skupaj raznih podjetij; dobiček je potegnil Nejedlft na Novaka — tako" se je imenoval poprejšnji lastnik — pa je prišla le zguba. Toda ko je nastala leto potem občinska volitev, so pozabili v vasi na to govorico kot na prazno obrekovanje, m Nejedljr, najpremožnejši mož v okolici, ]e bil voljen v starešinstvo m potem Še za župana. Drugam tudi po stan šegi ni moglo biti. Najbogatejši je župan, ker kdor ima denar, ima baje tudi razum.
# Nejedl^ je bil človek strog in brezobziren, kakor doma v rodbini, tak<5 tudi v občinskih poslih. Ko bi ne bil imel denarja, ne bi bil imel prijateljev, ker pa si je znal pridobiti denar, si jo nabral tudi prijateljev. Od onega Časa,
«Gor. Tiskarnat A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
»Gorica« pripoveduje, da »Goriška Ij. posojilnica" je imela do 100.000 gld. posojil in 5000 rezervnega zaklada še predno sta prišla poleg dr. Turna in Gabršček. — Ali za to se danes ne orre. Tudi bi se dalo mnogo govoriti o tem, komu in v kakošni meri gredo zaslugo za ta po če te k. Dr. Gregorčič je pač dobil za svoje dovolj skromno delovanje od 1. 188E. do 1889. največje priznanje, katero more narod komu dati. In tisto njegovo delovanje ni bilo kdo ve kako veliko. Od leta 1889. naprej pa je n. pr. Gabršček storil za povzdigo Slovenstva na Goriškem neizmerno več nego Gregorčič v poprejšnjih 7 letih; zato tudi Italijani niso še nobenega Slovenca tako sovražili in preganjali, kakor baš njega, A kakošno plačilo dobiva zdaj za vse svoje 10-letno delo? — Od tiste dobe je bil Gabršček vedno eden najagilnojši delavcev v posojilnici; posojila so poskočila od 100 tisoč na 700.000 gld., rezervni fond od 5000 na ilO.OOO, ob njegovem sodelovanju smo videli ves velikanski napredek zavoda, ko se prof. Berlmč in Gregorčič ni najina njo nista brigala zanj. Plačilo je dobil letos — z naj-podlejsim obrekovanjem, da mora iskati zadoščenja potom javne obravnave pred porotniki.,.....
Še hujše se godi dr. Turni! Koderkoli je mož služboval na sodnijah, povsod je zapustil za seboj najboljše spomine v vsakem oziru. Enako v Gorici! Ljudstvo še danes ne more   pozabiti  sodnega  pristava dr. Turne!
V Gorici je bii takoj vklenjen v težki voz narodnega delovanja. Tako tudi v — posojilnici, katere sla se n, pr. Gregorčič in Berbuč ogibala kakor peklenšček križa.
Dr. Turna je le prekmalu spozna), da je za goriške Slovence naravnost sramotno, ker imamo edino ta denarni zavod - in še ta tako neizmerno reven. Ni bilo človeka, ki bi imel toliko znanja in moči, da bi odpravil oni stari šlendrijan, ki je zadušil že v kalu vsak napredek. On se je posvetil posojilnici z vso »lušo in jo je hote! postavili na moderno podlago. Koliko je bilo tu dela, koliko truda I Pa. tudi razne zamere in* za merice sta-rokopitnežev so bile neizogibne! To  se   umeje!   Ali   dr. T.  je premagal vse
ko je prišol v vas ter videl, koliko veljavo ima tu Kohn, koliko vaščanov drži v svojih krempljih, je rad zahajal v njegovo družbo. Takrat je vladala v občini židovska stranka in krščanska je bila Še preslaba, da bi mogla pri volitvah izpodmakniti sedeže stranki Židovski.
Bodbina: žena in j edin a hči Zofija, nista doživeli pri njem mnogo veselja, zato tudi ni bilo med njimi prave ljubezni in prisrčnosti, katera n are j a rodbino srečno.
Žena je bila pravo nasprotje svojemu možil. Bila je previdna in občutljiva ; ona je tudi vodila vso odgojo svoje jede hčerke. In lahko je bila tudi ponosna na svojo hčerko, katera je imela tako" plemenito dušo, kakor je bila zala v obraz,
Zofija je bila mila, duhapolna in izobražena deklica. Te izobrazbe, s ka-koršno se jo mogla ponašati, bi nihče v njej ne bit iskal pri razmerah, ka-koršne navadno vladajo v rodbinah. Večini deklet, zlasti premožnejših, je dovolj, če si znajo splesti lase in oblačiti so po novi modi ter uzcdovoljiti svojega snubača z brezčutnim brenka-njem na glaseviru.
Kar je najbolj zaljšalo Zofijo, je bila njena skromnost. Bila jo hči bogatega mlinarja; od svojoga Šestnajstega leta j*e imela obilno snubačev iz najboljših in jako premožnih meščanskih rodbin — toda ona je ostala vedno pri-prosto dekle vaškega mlina, ki se ni sramovalo svojih družic iz kmečkih rodbin,   knkor  druge.  Bila jim jo pri-
ovire in — danes je »Goriška Ij. posojilnica" najlepši zavod, na kateri smo lahko ponosni.
Ni naša naloga, da bi naštevali tu zasluge dr. Turne 1 Kdor pogleda v številke o razvoju od I. 1895, dalje, kdor si ogleda društveni urad, ki je popolnoma otresel vse nesrečne starokopitnosti izza Gregorčič-Ber-bučeve dobe, ta se uveri: kako velikansko reformatorično delo je izvršil dr. Turna s svojim zares velikim finančnim znanjem in svojo — e n e r ž i j o.
Res je, da so ga pri tem delu pisano gledali in ovirali razni »narodni trotje", ki nič ne razumejo, pa hočejo vsejedno prodajati svojo — »duševno revščino*. (Saj smo n, pr. že povedali, kako smešno se je upiral prosluli dr. Kos —- eskomptov^.r>«u wenic!) Da je prišel reformatoriški duh w. Turne v navskrižje s takimi »coklami" na itak dovolj trnjevi poti napredka —• to so samo po sebi umeje! In duševna omejenost takih »cokel* je tudi vzrok prej omenjenemu napadu v »Gorici", ki je pa le pogreta »rihla* Že poprej v raznih varijacijah nakupičenih imper-tinene, katerim edini namen jo j mazali pošteno ime tega prepožrtvovalnega narodovega delavca 1 Tak preprozorni namen se kaže v „Gcrici" ves čas njenega grešnega življenja.
Dasi smo podobne insolence že večkrat »rfpobitno zavrnili ter »Gorici" zamašili laž-njiva usta, da ni vedela odgovora, vendar se povrnemo prihodnjič na rečeni članek, da zapečatimo take vrste polemiko.
Moderna ljubezen do bližnjega.
Iz spisa:   »Otazka socijalni*.  Napisal F. G. Masarvk.
Psihologi in etiki imajo še dosti deia, predno bodo mogli podati analizo prave ljubezni, istinito moderne ljubezni.
Ta ljubezen mora biti energična. »Mi-šičasto kristijanstvo*, kakor pravijo Ameri-kanci.
Istinita ljubezen je trajna, stalna in ima dober spomin. Ni ji zadosti, čutiti bedo še le tedaj, kadar pride k meni revež in me iz
jateljiea, svetovala in pomagala jim je, kadar je katera potrebovala njene pomoči.
»Zlato srce" ima«, so govorili o njej, in to zlato srce" je ostalo hladno na vse nagovarjanje malomestnih gospodičev. čijih jedina zasluga je, da imajo bogate očete. Oni s svojo praznoto se morejo sicer prikupiti ljudem, ki ne poznajo višjih teženj, toda grozno so zopemi vsakomur, kdor le količkaj čuti in misli. Oni so se pulili za Zofij ino roko, katera je sovražila malomestni napuh in praznoto duha. Svojo roko bi bila nemara rajše dala sinu najemnika, ki se zna pošteno preživiti, ki razume svoje delo pri gospodarstvu, nego tem gospo-dičem, ki poznajo k večjemu neprebavne šale, pa dobro jesti in piti. kar si z ničemur niso prislužili. Sploh so se ji zdeli podobni lenim trotom, katere pre-i ganjajb iz panjev delavne čebele.   -
'•¦           Zofija je hrepenela po nečem višjem,
nepoznanem: v svojem   srcu je čutila
nekako praznoto, koprnela po ljubezni,
katera bi jo  neizrekljivo  osrečiia, a te
: ljubezni ni  našla in ni mogla najti pri
I teh, ki so se pulili   za  njeno naklonje-
j nost. Mlada njena prijateljica,  Zuzka,
i se je možila.   šla ji  je  za   družico, in
j Zuzka ji je še pred zajutrekom pripove-
i dovala o mladem možu, slikarju, ki je
l bil daleč,  daleč,   ki  je poznal svet, ki
\ ima obilno skušenj in je baje tudi učen!
' Hrepenela je,   srečati se ž njim,   in ko
.' se jo srečala  ter pripenjala  mu kitico,
1 se je tresla  na vsem  telesu,  ne slute"
zakaj. Nekaka »last se je vlila v njeno
komodnosti vzbudi; danes znači ljubezen, ne mirovati zaradi flziške in nravne bede, danes znači ljubezen, delati vedno in z odprtimi očmi proti ti bedi, pa tudi tedaj, kc je ne vidimo. Dobrodelnost iz dolgega časa ni ljubezen. Danes se že nahajajo ljudje, ki delajo socijalno karijero — to so akrobati dobrodelnosti, kakor jih nekje imenuje Grl-gorovič.
Ljubezen ni slepa. Hočemo ljubezen brez mistike in fetišizma. Ljubezen ne zahteva ni-kakega mučeništva, tudi žrtev nikakih ne. Dokler  bodo mučeniki, bodo tudi nročitelji
—  nikar se ne pusti mučiti in nikar se no žrtvuj za nič in za nikogar! Danes iščejo dekadenti slast tudi v strasti  in bolesti. Ne
—    ljubezen je vzajemnost — vzajemnost pa noče žrtev.
Že Havliček je rekel? »Včasih no umirali možaki za domovino, za blagor svojega naroda: ml pa hočemo iz istega vzroka živeti in delovati". Tako se moderno čuti in Iju'»i!
Tako je čutil tudi Dostojevski: Aleša je časti vredni mladenič, išče resnico in jo hoče realizovati s celo dušo, hoče iz-vrš:ti veliko delo kar najpreje, takoj bi zato dal tudi svoje življenje. »Četudi, na nesrečo, ne razumejo ti mladiči, da je žrtvovati življenje skoro v mnogih takih slučajih najlažja od vseh žrtev, žrtvovati pa na pr. pet šest-« let za težko, naporno delo za študiranje, pa bodi le v svrho, da bi v sebi desetkrat razmnožil sile za službo ti — isti resnici, temu istemu činu, ki mu je pri srcu in kateri misli izvršiti — laka žrtev pa je za premnoge takoj preveč, nad njihove moči,..."
Ruskin je pisal: »Največja modrost ni v zatajevanju samega sebe, temveč v tem, naučiti se: nahajati največje veselje v zelo majhnih stvareh".
Amerikanee HoweIl pa je dejal (citiram za nalašč bolj praktiškega kot pa filo-zofiškega človeka): »Poskusimo biti zmožni za male žrtve, katere moramo izvrševati drug za drugega; jih je ravno dovolj. Marsikatera žena, ki bi bila pripravljena za svojega moža umreti, ga baš onesrečuje, ker za njega ne živi. Ne zasmehujte malih stvarij!"
srce, pa zopet bol, in sama ni vedela, čemu se ji svet zdi danes krasnejši nego drugekrati, čemu bi se najrajše razjokala, ali rajše še umrla. In pa on je plesal ž njo, stisnil jo k svojemu srcu. Spoznala je, da se je vnela v njej ljubezen k doslej nepoznanemu tujemu možu. Prestrašila se je svoje ljubezni in najrajše bi se mu bila izpulila iz naročja, a moči ji je manjkalo; nekaki čar jo je privezal k njemu, katerega -r-tak6 sovraži, da je prišel sem in Tcate-rega — ima vendar tako" rada. Nemara bi ji src6 počilo, ko bi jo zapustil, ko bi je ne imel tako rad, kakor ona njega.
In on jo je imel rad. Ni vedela, kak6 so se ji prikradle v oči solze — saj je bila tak<5 srečna, kakor še nikdar...
Med tem, ko se je pripetil pri Kohnu neprijeten dogodek z Martinom, je bil Karol v mlinu. Zofija ga je povabila, in on je šel tjekaj. Td se mu ni bilo treba ravnati po velikomestnih stisnenih običajih, in zelG jo bil tega vesel. Zo-fijina mati ga je spoštljivo pozdravila ter mu donašala, kar je mogla, da bi pogostila gosta. Kaj pa je potreboval Karol V Njemu je zadoščeval pogled v sanj a ve oči. ki so se mu tak<5 globoko vtisnile v srce. V njih je videl svoj raj, svoj blagor, vso svojo srečno bodočnost. Čudil se je sam, kak<5 se je dal očarati od vaškega dekleta, ko je ostalo njegovo srce neobčutno za vse strele, ki so se sipale nanj iz očij krasnih Pari-žank. Te strele so se odbijale od njegovega sred, tukaj pa, komaj je zagledal to čudno dete vaškega zatišja, je bil preeoj globoko ranjen.
Pa — dovolj citatov! Baš nekaj podobnega sem eital v ravnokar izišli Maeter-Iinkovi knjigi „La sagesse et la destinee* — — Taka ali pa vsaj ti podobna je moderna ljubezen.
Ta ljubezen je delo, je delavnost, je energija. Delo pa ni aristokratski šport, ki si išče za sovražnike le bogataše in mogoc-nike; delo, istinito delo, niči te premnoge male neprijatelje, te brezpomembne in vsakdanje, te mikrobe zla, fiziške in nravne bede l
Ljubezen se zlemu postavlja nasproti vedno in pa dosledno in to že v zarodkih; ljubezen brani in zabranjuje, ljubezen se v najskrajnejšem slučaju ne straši niU orožja. Toda le brani se in zabranjuje, nasilja pa nasproti neprijatelju ne porabi. Ljubezen se ne vznemirja.
Ljubezen v obče ne použiva sile.
Etika in naboženstvo ljubezni nista ne-deljni in praznični, temveč vsakdanji, to je za vse dni.
Seveda ne potrebujemo nravnosti in naboženstva in abstracto, v sistemih in knjigah, temveč v življenju, v gospodarstvu in politiki. Etika ni za p:salno mizo, naboženstvo ne za cerkev. Vse ravnanje in mišljenje podlega normam etike. Ravnanje in mišljenje vseh in jednako.
Demokratizem ni le politiški sistem, temveč tudi nravni in predvsem nravni.
Ta demokratiška etika ima svoj jasni in določeni socijalni in politiški ideal, za kateri deluje ne le v parlamentu (ta politika je dosedaj le praznina, športovna in aristo-kratiška), temveč povsod, ¦ v vsem in z vsem ! Ta etika se ne zanaša na razmere in institucije, kajti ve, da so razmere in institucije na koncu konca le ljudje.
Ta etika se * ne boji inicijative. Danes bolj nego poprej potrebujemo ljudij, kateri se ne boje na sebe vzeli odgovornosti, — tu je potreba modrega in mirnega uvaže-vanja.
Ta demokratiška etika dela ni hedo-nistiška. Ne veruje, da bi bila naloga človeka, in to razumnega, iskati in nahajati vedno in rafinovano nova in nove razko-šnosti.
Moderna etika ni materijalistiška. So-cijalna vzajemnost bi imela malo- dela, če bi bilo vse življenje v dovršenem mosku. Moderna etika veruje v napredek, veruje, da postanejo vsled socijalne vzajemnosti vedno močnejše in močnejše individualnosti. Ali le: individualnosti, nikakor pa ne egoisti, se-bičneži.                        Preložil A. K—n.
DOPISI.
V Gorici, 11. julija. (Tutti fru tti). — V .Norici" od 7. t. m. čitam znamenito izjavo, namreč, da dr. Gregorčič ni imel zaupne osebe, ki bi mogla prevzeti vodstvo ,G. lj.-p.* namesto dr. Turne. In vendar
Ni mogel niti verjeti, da bi se mogla imeti rada pri prvem srečanju, a vendar — bila je to resnica, čista resnica, on ljubi njo in ona ljubi njega.
Bila sta srečna in tak6 zamišljena v to srečo, da jima niti na misel ni prišlo, skrbeti za bližnjo prihodnost. Mati je privoščila srečo svoji ljubljenki. Zofija ji sicer tajnosti svoje ni zaupala, toda kaj uide materinemu očesu? Dete skriva ljubezen v svojem srcu kot najsvetejšo tajnost, toda mati spozna na prvi pogled, da se je dogodila v njem sprememba, da to spremembo skrbno taji. a pri vsi svoji skrbi se vendar-Ie izda. Materino srce je dobro ; ono stre-peta včasih za ljubljeno dete, toda boji se, da bi ga mogli učiniti nesrečnega na zmiraj, ko bi mu zabranili ljubezen. Ljubezen si ne da zapovedovati — to ve" razumna mati in trpi rajše sama, nego bi učinila nesrečnega svojega otroka.
»Nemara ju ne bo oviral«, — se je tolažila gospa Nejedla pri spominu na to, kaj poreče mož, ko izve za Zo-fijino ljubezen. »Slikar je izobražen mož« — se je tolažila dalje — »in dasi je samO slikar, saj bo zadoščevala Zo-fijina dota, da se primerno preživita, bodisi tudi v velikem mestu. Toda, kaj poreče mož ?« — Osupnila je znovič, in srce" se ji je stiskalo. — »Slavohlepen je; nemara mu bo ugajalo, da si želi njegovo hčer tako" izobražen človek, tako" izkušen«, dejalo ji je nekaj. Toda kmalu se odzove tudf drugi glas: »Za denar bi prodal dušo. Ves je navezan na mamon,..« Glava bi se ji bila skoro razletela, ko je pomislila, kake nasledke more imeti hčerina ljubezen. A vendar jo je opravičevala, vendar bala se le z jedno besedico dvomljivosti, vzdramiti njeno mlado dušo iz blaženega snu.
je hotel dobili la zavod v svoje kremplje! j Znamenita izpoved!
Opajski K. o s je zopet zapel v »Norici* svojo pesem, ki pa ni marčna, marveč prava pravcata pesemw— pasjih dnij. Ponuja namreč 1000 svitlih kronic tistemu, ki mu... .dokaže sodnijskim potom, da je o Velikonoči pobiral po Opatjemselu jajca in jih prodajal. Ni nespameten ta opajski »črni j kos"! On dobro ve, da mu nihče ne min.: j dokazati sodnijskim potom, da je pobiral jajca in kupčeval ž njimi tako, kakor je poročal »Sočin* dopisnik, kajti sodnija bi J se lepo zahvalila za takega cepca, ki bi jo nadlegoval, in to celo ob sodnih počitnicah, s take vrste opravili, ki bi bila nekaj povsem novega v avstrijski sodni praksi. Častiti Kos je torej zapel svojo pesem o 1000 kronicah, katerih mu nihče ne more vzeti! Kdor zna, pa zna!
Ker smo že pri kosih, povem naj še, kako poje neki drugi kos »vižo* o »konsum-nih društvih". Neki gospod ga je pobaral, kako da misli o takih društvih. V tem hipu se je zamislil kos, čez hribe in doline so zletele njegove misli ter se ustavile na njegovem domu nekje v gorenjskem pogorju, kjer je več malih sel, torej dobro slovensko: v selcih. Tam imajo »konsunmo društvo", za katero se naš goriški kos kaj zanima. Potrebo takega društva pa je razlagal tako-le: Lejte, tam je trgovec, hlapec je bil, prihranil j si je denar, pričel trgovino, in danes je bogat mož. Kaj proti takemu naj se ne ustanovi konsumno društvo ? Gospod je poslušal za- i < čuden tako kosovo pesem ter rekel: Moj Bog, to vendar ne more biti vzrok, da so napravili »konsumno društvo*?! Ka pa, ali je kaj goljufal ali kaj ? Kos je zapel: Tisto se ravno ne more reči, aH, ali.... z župnikom I si nista dobra 1 A ha, gospod je vedel, pri čem da je. Torej, ako ni kaki trgovec dober z župnikom, to se pravi: ako ne pleše po I njegovem taktu, pa mu je treba postaviti pred nosom »konsumno društvo* ! — Marsi-! katero neumno je že zapel ta gorski kos v Gorici, ali kaj tako abotnega, kakor v tem I slučaju, pa še nisem slišal!
,0, M — pejmo naprej!* Kdo pozna razliko  med „Sočanom* in I j »Goričanom" ?   Nekdo  mi je   pravil   to-le: I Poznam   v Gorici   dva   obrtnika.   Jeden  je gSoean*, drugi »Goričan". Ta dva moža sta imela   opravka   na davkariji.   „Sočanu*  so poslali slovenski  pisano   listino,   pri   imenu I pa so izpustili »pipo", ker na naši davkariji se tudi boje »pip* kakor hudič križa. »Sočan" je šel v urad, pokazal listino ter vprašal, če njega kličejo ž njo. Rekli so mu i da, on pa I je odgovoril, da klicani  ni   on,   ker se  ne piše tako. Prosil je za pero ter napravil, kjer je tikalo, močno »pipo* rekoč:  Tako se jaz ! pišem, ta sem jazi Uradnik se je nasmehnil, odslej  pa  mu pošiljajo  vse  v redu. Tako »Sočan* !
Prišel je »Goričan". »Buon giorno signor 1" ter plačal v laškem jezika na* laško i listino proti laškemu potrdHu s svojim sloven-I skim denarjem. Ko mu je nekdo očital, zakaj i da ne zahteva listin v slovenskem jeziku, je i odvrnil: Ja, se ne maram pričkati z gospodi; j bi se mi smejali! Tako delajo »en detail" ! „Goričani8, njihovega voditelja dr. Gregorčiča j pa smo Kdeli v deželnem zboru, kako je : »en gros" zapostavljal slovenščino ter go-j vorii celo laški! Odtod izvira, da Lahi so '< zadovoljni z »Goričani% ker niso nevarni : njihovemu primatu, odtod umevno klicanje v ; »Gorici" po »nekdanjih dobrih časih", ko '> sta živela složno Lah in Slovenec, to se ! pravi: po tistih časih, ko se je klanjal Slo-| vene brezpogojno Lahu, s«; mu odkriva! po-' nižno ter mu vedno prvi voščil: buon giorno l
Poznate zdaj razliko? j          Mali Klavžarek postaja velik  po svoji
i fantaziji. Ni posebno dolgo temu, ko se je j tolažil z izrekom, da je celo grof Coronini i njegov »socius dolorum*, — v 54. štev. J »Norice* pa je dejal o sebi, da... r »najslabši ! sad ni oni, katerega se lotijo — ose*. j Mali Gahej bi moral pač vedeti, da ta pri-! mera silno šeps, ker je daleč .od takega j sadu, katerega se lotevajo ose. Kdo je — j sad, in kdo so — ose? Jaz bi utegnil , zapeti Gaheju drugačno razlago take pesmi! i          Ljubljanski nemškutar Jeuschegg se
poiagoma že pretvarja v — Jevška, odkar ' je dobil pri goriški »Centrifugi* tako lepo \ plačo 100 gld. na mesec, kakoršne se ni • nadejal, in je vprašanje, če jo zasluši iti mu bodo mogli plačevati. Zahaja namreč že v i »Narodno kavarno". Le to ga »slabo pripo-I roča", da ga videvajo v — liberalni družbi.
Is ajdovskega okraja, dne 10. jul. 1900. Že parkrat je bilo čuti pritožbe radi ceste od Štanjela proti Rihemberku. Dopisnik v »Gorici" pa je gledal samo na eno stran, zalo moram prizadete kroge opomniti tudi na ono cesto* katera pelje proti Ajdovščini. Ta cesta je zadnja leta tako zanemarjena od cestnega odbora, da se jo ogiblje, kdor se le more. Zdi se mi, da jo je pustil slavni cestni odbor čisto iz mislij.
Da bi pa ne bilo treba ne cestnemu odboru in ne cestarju skrbeti za dve cesti, kateri obe peljeu v braniško dolino, bi na-svetoval jaz sledeče: Ker sti obe cesti prav slabo izpeljani in jih ni mogoče popraviti brez ogromnih stroškov, — ker bi se morali obe vse po drugem načrtu izdelati in še bi se strmina malo znižala — bi bilo po mojem mnenju veliko bolje, da bi se napravila za obe cesti samo ena, in sicer tako:
Cesta po b r a n i š k i dolini je zagotovljena, in je upanje, da se kmalu, dovrši; naj bi se iz Rinemberka što pri novi cesti do Podlasa, tam je dober kamnit most, čez tega bi se šlo, in od tam bi se pravilno izdelala cesta do Kobdilja. Kobdilj je veliko nižje kot Štanjel, in bo tam postaja, ako se kedaj zgradi železnica. Imela bi ta cesta veliko prednosti: a) vzdrževalo bi se samo eno cesto mesto dveh; — b) bi vzdrževanje veliko manj stalo, ker so tla veliko boljša, od Ri-hemberka gori je hrib strm in tla peščena tako, da se cesta večkrat zasuje ali pa se podzidje podere, tu ni tako strmo in tla so bolj ugodna za cesto; — c) nova cesta bi šla veliko bolje po zatišju. Pred malo leti je prevrnila burja kočijo in konje čez cesto, na novi bi tega ne bilo; — d) bilo bi vslre-ženo občinam: Ajdovščina, Lokavec, Skrilje, Sv. Križ, Šmarje in Gabrje, — e) stalo bi gradenje nove manj kot pravilno popravljanje obeh starih. Ta je moja misel, kdor misli, da ni to prav, naj se oglasi in naj nasvetuje boljše.
Oamate ii razne novice.
Osebne vesti. — Predsedništvo primorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo: davčnega kontrolorja '¦> jjzija Nardinija davkarjem v IX. plačilnem razredu; davčna oficijala Rajmunda Godeas-a in Kandida pl. Zucca kontrolorjema; kontrolorja Josipa Zac-cario davčnim oficijalom; začasnega davčnega oficijala Josipa SfiMgoja davčnim kontrolorjem ; pristave Hugona Biasiolija, Henrika Ro-senkranza in Oklavijana Mrrizzo davčnimi oficijali v X. razredu, poslednjega začasno; davčnega vežbenika Josipa Bresausig-a, začasnega davčnega pristava Josipa Polija in davč. vežbenike Viljelma Fragiaeoma, Libe-rata Sluo in Friderika Poniža pristavom v XI. razredu, poslednjega začasno, in kanee-listom v XI. razredu podčastnika mornarice Rudolfa Cavinija. Izmed 13 oseb samo e n Slo venec!
Poštnim oficijalom so imenovani poštni asistenti Henrik Cink, Virgd Fomasaro, Alojzij Matejčič in Bronislav Dusenberg v Trstu, Friderik Trigari v Ptuju, Alojzij Potokar, Ivan Zadnik in Peter Gilly v Ljubljani, Gvi-don Pattav v Pazinu, Adolf Kreisel v Kopru, dalje Dragotin Kainz za Ljubljano in Andrej Šumi za št Peter.
Smrtna kosa. — V Gorici je umrla kneginja Ottingen pl, W a 11 en ste in, rojena komtesa Larisch. V Gorici je bivala okoli 20 let. Pokojnica je bila znana po svoji do-brotljivosti. Učakafa je visoko starost 83 let I ter umrla v svoji vili na Solkanski cesti.
Terorizem na vsej črti. — »Gorica* je že večkrat na brezobrazen način napadla g, Gorupa in njegova podjetja, dasi se prav njena stranka obrača do njega za razno pomoč. »Šol. Domu* je pokrovitelj in vsako leto daje za božičnico 100 gld. — Ker pa klerikalci menijo, da bi jim moral podpirati tudi njihov potrti voz, ga pikajo posredno in neposredno, včasih na prav prostaški način, in to s prozornim namenom, da bi on terorizoval gotove osebe, ki so klerikalcem trn v peti. Ako so pa tako brezobzirni celo nasproti takemu možu, kako moremo pričakovati obzirnosti do drugih? Zato pa imamo na Goriškem tako ostuden boj \
Dež in toča. — Dež in toča v nedeljo sta poleg zadnjič omenjenih krajev zadela tudi šempasko polje, ter napravila mnogo škode v Šempasu, v Ozeljanu in tudi v Šmihelu.
Pregledovanje bohinjske železnice na črti od Podbrda do Gorice. — Že sredi meseca junija smo poročali, da se bo vršilo pregledovanje erie na bohinjski železnici od Podbrda do Gorice v drugi polo-I vici tekočega meseca. Sedaj so že določili Čas, v katerem se izvrši pregledovanje, to je dne 24. in 25., 26. se pa sklene zapisnik v Gorici. Komisija, katero bo vodil c. kr. na-mestništveni svetnik Fabiani, se snide v Gorici dn<§ 22.; od tu se odpelje prihodnji dan do Tolmina, in dne 24. do Podbrda, kjer prične pregledovanje, in sicer še isti dan do sv. Lucije, nastopni dan pa do Gorice. Ko sklenejo zapisnjk, bo še vkupno posvetovanje o celi črti od Jesenic do Gorice. Opozarjamo vse prizadete občinske zastope, da komisiji naznanijo svoje želje po morebitnih spremembah proge, glede napi-I sov itd. V vsakem oziru v pogovoru s komisijo pa se mora povdarjati, ako nanese za to prilika, da železnica bo tekla po slovenskih tleh, da torej tudi pride naš jezik j pri njej do tiste veljave, katera mu tiče.
i           Umrljivost t Ctorlel. — V prvi po-
lovici t. 1. je umrlo v Gorici ljudij 408, 204 moški, 204 ženske (mrtvorojene so ušteli tudi med te). Infekcijoznih boleznij je bilo 91 z 11 slučaji smrti. 30 trupel so prenesli iz Gorice drugam, kamor so želeli dotični tujci. Prehod, takozvani »Passaggio Edling*, je zaprt odslej za vozove, od 15. t. m. dalje
I pa je prehod zaprt tudi za pešce, in to radi
I priprav, katere delajo za razstavo.
I          Strela. — Z Lokve nam poročajo, da
I v nedeljo v jutro" okoli 3. ure je treščilo v hlev Mihaela Svetine. Strela je ubila 3 krave in 1 telico. Kmeta, ki je bil baš pri kravah, je le malce omamila. Živina je zavarovana. Ali pojdejo naši vojaki na Kitajsko ali ne t — Uradno je bilo te dni razglašeno, da Avstro-Ogerska ne misli poslati vojaštva na Kitajsko, ali na to se je oglasil »Budapester TagblattVo katerem se  sodi,------
1 da ima zveze z vojaškimi krogi, češ, da je resnica, da vlada namerava poslat« vojake na Kitajsko, ter da ni umestno nikako prikrivanje; bolje bi bilo po njegovem mnenju, poskusiti, da pridobe narodi simpatije za tako ekspedicijo! Pozitivno se torej ne more reči, da pošlje Avstro-Ogerska vojake na Kitajsko, pa tudi se m more reči, da jih ne pošlje. Torej se vendar lahko zgodi, če odločijo res 2 bataljona 97. in 87. pešpolka za to pol, da bodo zopet sinovi najbolj zatiranega naroda v državi, to je slovenskega, predstavljali državo daleč od doma, se tudi morda bojeval« za njo v varstvo peščice avstrijskih podanikov na Kitajskem, ki je mogoče celo ?e znatno znižana, ali je sploh kmalu ne bo več, ker Kitajci ne prizanašajo Evropejcem, kakor govore" poročila!
Po svoji nenavadni obleki sta vzbujali pozornost zadnje dni v Gorici dve mladi, čedni tujki, ki sta prebivali v Št. Petru pri Gorici. Na nju je bilo pozorno tudi redarstvo, katero ju je prijelo na kolodvoru, ko sta se priekali preglasno, baš, ko sla se hoteli odpeljali. Te dve tujki sta Mar. Konhauser z Dunaja, stara 24 let, ter Leop. Viskočil, stara 22 iet, iz Lesko v i u Dlje i-asn sta bili kot modela pri znanem slikarju Dieffenbachu, poten« pa sla šli na potovanje po Italiji ter se ustavili v Gorici, Za daljše potovanje jima je dal denar Mat. Čermel v Št. Petru. Denar je prijela Viškočilova. druga pa je hotela polovico zase, to je 15 K, radi česar sta prišli Ao prepira. Na to so ju zaprli, da se informu-jejo podrobneje o njih.
Pod voz Je prišel. — V ponedeljek je peljal Ivan Juren iz Renč na vozu premog. V bližini Bukovice ga sreča voz s senom. Bodisi ker je on slabo zavil z vozom ali pa drugi, je prišel Juren v tako ožino med voza, da je padel, in sicer pod voz s senom, kateri mu je stri desno nogo.
. Po slavnosti v Sorodu J ah. — V nedeljo so odkrili v Sovodnjah v spomin 400-letnice, odkar pripada naša dežela Avstriji, spomenik, kateri je bil že natančno opisan v našem listu v dopisu iz Sovodenj. Vsa j slavnost je bila slična drugim takim, katere I prirejajo veterani.                                                  j
Poročila o tej slavnosti smo čitaU tudi       ! v več listih,  ali  karkoli  si   vzel v roke,  ali »Triester Zeilung*   ali »W«ener Abendposl* ali ,N. Fr. Pr.* aH pa »Eco*, povsodi je bil popis tak, da nisi mogel presoditi, da odkritje spomenika še je vršilo   na slovenskih tleh,  da Slovenci so priredili slavnost, marveč čitatelj, ki ni lii doma ali ki v svetu ne pozna naših razmer, je moral posneti iz popisa, da slavnost je bila laška, da so jo priredili Lahi. V       j to ga je že s  početka  zapeljala  tista  laška       j spaka »Savogna* za slovenske Sovodnje, ka-       1 tero rabi dopisnik, ki se je na sploh v po-       j pisu  skrbno  ognil Slovencev.   Dopisnika je      I najelo   najbrže  goriško veteransko   društvo       j samo,  katero je še  vedno pod vodstvom g.      1 Jacobija, ki pač ne precenjuje Slovencev, ali       ! vidi jih pa rad okoli sebe za štafažo v pov-       I zdigo svoje slave. Lahi ne ljubijo veleranstva,      I za to jih je bore  malo v društvu,  in  če bi      [ Slovenci kakega lepega dne odstopili, bi pred-      1 sednik  sam  raprezentoval   društvo.   Kljubu      1 temu pa se ogibljejo skrbno dotikati se imena:      I Slovenec, ker to ne diši preveč milo g. pred-      I sedniku, in ker bi bili premalo »avstrijsko' 1      1 To pač sledi   iz popisov slavnosti, katerim      I se vidi na prvi hip,  da  so  potekli iz jedne     I in iste roke.                                                         I
To imajo zdaj Sovodenjei, da na zvunaj I se sodi, kakor bi bile Sovodnje furlanske in 1 ne več slovenske. Prvo plačilo za izkazani pa- 1 trijotizem!                                                           i
Slovenska papirnica. — Da je po- J treba slovenske papirnice, to je že stara j reč, in to je bilo povedano že opetovano. I »Gorica* je to reč pogrela v zadnjem času | in sedaj izkorišča v svoj prid okolnost, da I se bavi podjetni g. Lenarčič z Vrhnike na- I praviti tako papirnico, češ, kakor da ona je I dala iniftijalivo k tej papirnici. Pravi, da z I veseljem pozdravlja to vest, in da to je I nekaj, altro  che   projekti 1  Povera 1  G. Le-     I
| narčič, ako se je odločil res za kaj takega,     I
I ni vprašal »Gorice", marveč je imel načrtano I že poprej — ali »Gorica* si šteje to v svojo I zaslugo, in ukradeno misel je spravila k I drugim ukradenim mislim in načrtom kar 1 med vspehe svojega »tihega delovanja*! Kaj 1 vse si domišljujejo ti možje?! Pa kaki umet- I niki so v »nabiranju* vspehov!                         I
»Ena blcchlerata d'addto" so pri- I redili njega prijatelji v Pulju novemu glav-    ¦
1 nemu davkarju Thedrezu v slovo o njega   I
odhoda na novo mesto v Gorico. Te bic- j chierate se je  udeležil tudi župan Hizzi. O I tej  priložnosti  so   nabrali   tudi   lepo svoto 32"96 K za »Zalego".
Mi bi se za stvar ne menili dalje, ker nas bore malo brigajo pojedine puljskih prijateljev g. davkarja Thedreza. Ali imenovanje tega moža je preznačilno za veter, ki pihlja J po naših primb^skih pokrajinah. Zajaiejto v j Gorici je kompetiral tudi neki Slovenec z ve- j liko boljšo kvalifikacijo nego jo ima gospod Thedrez. A niso ga imenovali ba§ zato, ker j je narodnega mišljenja!!  Potem pa so imenovali Thedreza, kateremu na čast prirejajo biccbierate najbolj prononcirani Italijani in Kateremu na Čast nSotfajb tuHi za Lego Nazionale, torej za društvo, v katerega znamenju  se   vrši uničevalni boj proti Slovencem.,..! Slovenec ne sme bili naroden, in Ce je, se je že_di_skyaj|fic^ mesta; Če"pa Italijan...  da, da, to je potem vse drugaCe,
Tako piše »Edinost*. Takega moža nam torej pošljejo v Gorico na davkarijo, kjer je največ opravila s Slovenc-, Slovenskega kandidata so lepo odstranili, ker je Slovenec, porinili pa so na njegovo mesto Lahona čiste barve I Tako postopajo med nami, tako zapostavljajo Slovence povsodi.. kjer le morejo, po tistem lepem sistemu: Slovana ob zid, Laha naprej! Potem pa se še čudijo, ako ljudsko ne veruje v ne-pristranost raznih c. kr. uradov! — O takih in sličnih rečeh bi se moralo govoriti potom interpelacij v vsakem zasedanju državnega zbora, ali o tem vlada v državni zbornici široliron molk po načelih .tihega delovanja". Dokler se bomo pritoževali o takih krivicah le po časnikih ter ne tudi na rnero-dajnih mestih, dotle ne bo drugače! -~ Kje si »tiho delovanje" ?'.
Učimo se rnskl! — Vedno bolj raste zanimanje za ruščino, vedno bolj se širi učenje ruščine. Na Nemškem, kjer dobro poznajo veljavo ruščine, se je pridno tiče po višjih šolah, zlastih po vojaških. Na Francoskem se uče ruščine, in v naši vojski se tudi pridno bavijo ž njo.
Da se bavi slovanski jug z učenjem ruščine, je tudi znano, le pri Slovanih v Avstriji smo videli do poslednjega časa neko mlačnost, alt sedaj se giblje tudt med nami učenje ruščine. Kako je to važno, razvidimo iz brolure »Pol. Studie uher dsterreich-Un-garn', katero je spisal diplomat grof Couden-hove, mož širokega političnega obzorja, Pov-darja velikanski pomen ruščine z« svetovni promet ter predlaga, dt». se uvede tudi v nači državi kot obligatni predmet v šolah.
Taka vspodbujanja morajo uplivati zlasti na nas, na našo mladino, da le priuči ruščini, katera mora biti nam Slovanom skupni občevalni jezik.
Te dni smo čitali, da v Zjedinjenih državen upeljejo Širši poduk v ruščini, in v laskih listih smo čitalr, da izmed italijanskih častnikov, namenjenih * Kitaj, je nekaj takih, ki znajo ruski 1
»Slov. Zveza" v Št. Petru pri Gorici prirodi v nedeljo 15. julija javno tombolo v St. Petru oh G. uri zvečer na travniku za cerkvijo v korist slovenskih narodnih zavodov v Gorici »Šolskega doma", »Alojzi je vteea" in »Delavskega društvu". Ob 5. uri popoldne začne koncert cele godbe c. in kr. peSp. si. ¦17 u Gorice. Ob *>. uri prične srtčkanje. Srečke pu 40 vin. Prvi dobitek 200 kroo. Drogi dobitrk 400 kron. Po dobitkih igra godita. Po tomboli se uuda!ju;<_> v prostorih »Kmetijske zadruge" v Si. Petru koncert z zabavo z vojaškim orkestrom. Vstopnina za osebo 40 vin. Čarobna razsvetljava in krasni umetni ognji. Preskrbljeno je za dobro pijačo m- d koncertom in zabavo. Ker je namen v«> š»lice dobrodelen, nadeja s? obilne udeležbe odbor.
.Narodna Čitalnic«* v Bovcu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 15. julija 1900 v prostorih gostilne .Pri poŠti*. Pri veselici sodeluje čitalnici tamburaški zbor. Z.»četek ob 8, uri zvečer. Po veselici ples. Na dnevnem redu veselice je tamburanje, petje in igra.
Pevsko društvo .Slovan* v Padrlča priredi v nedeljo dne 15. julija 1900. svojo veliko veselico s petjem, godbo, igro, dekla-mac^o in plesom.
; Ob tej priliki razvije to društvo tudi v prvič svojo društveno slovensko zastavo. Na veselici bosti sodelovali zraven domačega društva tudi pevski društvi: »Lipa' iz Bazovice" in »Zvezda* od sv. Ivana.
Razgled po svetu.
Za narodno sporazuuiljenje na Moravskem. — U Brna poročajo, da vč«raj je imel permanentni odsek za narodno sporazumljenje na Moravskem sejo, v kateri so se bavih s šolskimi rečmi; zlasti so razmotrivali predlog, deliti deželni šolski svet na dva oddelka, na češki in nemški, s posebnimi proračuni. To so sporočili polnemu odseku, kateri se bavi danes s tem predlogom.
Shodi. — Čehi in Neu.ci na Češkem m Moravskem se pridno gibljejo s prirejanjem shodov, na katerih se govori o položaju ter zlasti o jezikovnem načrtu minister-skega predsednika Kčrberja, proti kateremu so Cehi kakor tudi Nemci. Cehi hočejo popolno ravnopravnosl. Nemci pa silijo vedno in vedno edino le za tem, da bi bila proglašena nemščina državnim jezikom.
V Pardubicah je bil te dni shod kine- j tov, ki je bil prav dobro   obiskan.  Govorili so pred vsem  poslanci Janda, Adamek  itd. za slogo med Cehi v sedanjem  težkem  političnem boju. 22. t. m, ba v Olomoucu shod nemške ljudske, stranke  na  Moravskem. V nedeljo 15. t.  m. pa bo shod zaupnih mož j v Brnu, in sicer ga prirede nemški liberalci, ki bodo .ropotali črpti Korberjevemu jezikov- J nemu načrtu', 'lcakor "je  že  naprej  napove- j dano. Za isti dan je določen velik shod mo-moravskih Čehov v Brnu. Korber  vidi,  da j njegov načrt je ponesrečen, da zanj ne ma- J | rajo ne, Čehi ne Nemci, zato ga   misli baje spremeniti tako, da bi Čehom ne bilo treba j več delati obstrukcijo. Ako bi se to zgodilo, J preti nastati pa nemška obslrukcija. Tako je zašel  Korber v  zagato,  in  reči  smemo  že I danes, da on ni  mož, ki najde pot  iz  nje, I ker proti načrtu so toliko Čehi kolikor Nemcu Jeseni se otvori državni zbor, ali menda le za to, da se končno prepriča,  da on ne dožene državnega zbora do dela, marveč da j je prišel čas odstopa! Najboljša sredstva za njegov padec so pa  shodi, ki so po čeških i in nemških krajih kar na dnevnem redu.
Vojna na Kitajskem. — O umoru nemškega   poslanika   barona   Kettelerja  so prišle  na  dan  podrobnosti.  Ko so ga potegnili s konja ter razmesarili, so ga vrgli v i I neko jamo, zasuli s peskom do vratu, potem
pa mu izbodli oči in iztrgali jezik, I .         Selu angleškega  poslanika v  Pekingu I
se je posrečilo priti v tabor  evropskih čet, j katerim je  sporočil,  da do  9. t, m, je bil j I umorjen   samo   nemški   poslanik   Ketleler, j S princ Čing pa se baje trudi z vsemi močmi, j da bi rešil druge  poslanike in sploh Evro-I pejce.... Na potu v Tientsin se nahaja  okoli
10000 evropske vojske. I           V Pekingu sta dve kitajski stranki, ki se
I pobijala.   Boksarji   so   se  izkazali   navadne I razbojnike,  katerim  je politika mala  briga. J Boksarji so namreč  pomorili in oropali   več odličnih Kitajcev, dasi so bili tujcem sovražni. Tako na pr. je padel  pod  meči  boksarjev | skrajno reakcionarni in tujce besno sovražeči j Hsutung, cesarjev varuh, in ž njim 300 so-I rudnikov in uslužbencev. Boksarji ropajo tudi J po kitajskem oddelku  Pekinga ter ne delajo j nobenega razločka,  General  Nih j« padel v J nemilost ter so ga  vrgli v ječo, Menda  se j je zagrabil  s  tem,   da   ni   vzel   Tsientsina, kamor maržira sedaj  general Maj •/, 10,000 možmi kitajske vojake.  Bil  pa je baje tudi Maj  že  tepen i.n  se bode   njegova   vojska bržčas   razpustila,   ker   boksarji   izgubljajo pogum. Poroča se tudi, da je rusko-japonska vojska marširala proti Pekinu ter premagala kitajske čete. Kitajci   so  izgubili baje  1000 tiiož. Bitka se je vršila pri   Huansu,  18 mil južnovshodno od Pekina. Kitajci bombardirajo Se vedno Tslenlsin.  Baje   streljajo z brez-dimnim smodnikom  prav dobro ter so porušili zopet nekaj železniških prog. Japonska vlada hoče poslati takoj 23.000 mož s 5000 konji. Vse te vesti so došle iz Šmghaja  ter so nezanesljive.
Iz Čtfna poročajo, da so Kitajci napadli 4. L m. s 75.000 možmi in 100 topovi Tientsin, katero mesto je branilo 1700 mož evropskih čet. Rusi in Japonci so imeli znatne izgube, takisto tudi Nemci. (XI ruskega oddelka 120 mož je ostalo Živih le 5. Dne G. so ponovili Kitajci napad ali so bili obbiti. Kitajski cesar se je obrnil po podkralju v Nankinu do ruske, angleške in japonske vlade s prošnjo, naj pomagajo zatreti vstajo tt-r rediti vlado, katera obžaluje dogodke. — J.iponska pripravlja 63.000 mož, katere postavi na bojišče, 22.000 se jih je ž<? izkrcalo v Taku.
Nemčija pošlje na Kitajsko 8 bataljonov, 5 s Pruskega, 1 z Bavarskega, 1 s Saksonskega in 1 z Virlenberškega. Iz Kiela na Kitajsko je došla 10. t. m. že 10. nemška ladijn. Zjediujene ameriške države se drže nasproti Kitajski tako-le:
Okrožfe.ca, katero je poslal državni tajnik Ilay dne 3. t. m. zastopnikom Zjedinjenih držav v inozemstvu, izjavlja, da Zjedinjene države smatrajo razmere v Pekingu za popolno anarhijo ter so mnenja, da sloni državna oblast in odgovornost dandanes v resnici na lokalnih in pokrajinskih oblastih. Dokler se poslednje ne zvežejo javno z ustaši, nego uporabljajo svojo moč v to, da čuvajo življenje in lastnino tujcev, vidi Amerika v njih zastopnike kitajskega naroda, s katerim hoče živeti v miru* in prijateljstvu. Ameri-kanska politika gre za tem, da najde rešitev, ki prinese Kitaju stalni mir te mu zagotovi obstanek kakor teritorjalni in administrativni celoti, to pa v varstvu pravic, zajamčenih vlaslem po pogodbah in mednarodnem pravu; vsi narodi da bodo o tem zamogli trgovati z vsemi kitajskimi pristanišči.
V boju priTientsnu so izgubili Rusi okoli 200 mož. Sodi se, da evropske čete na sploh ne bodo mogle vstavljati se kitajskim, ako ne dobe brze pomoči. 5. t. m. so odbili Rusi 2000 boksarjev, ki so naskočili francoski * tabor. Sodi se po današnjih poročilih, da Evropejci v Pekingu še živeV(?l)
Nemčija je imenovala že novega poslanika za Kitaj, in sicer Mumma pl. Schvvar-zenberga. — V Kohatu med Kitajsko posadko je bruhnila kolera. Pretekli teden je bilo 207 slučajev.
Nemčija pošlje vsega vkup 10.000 mož na Kitajsko, in sicer različne vrste v vojski. Konje za Kitaj namerava kupiti v Avstraliji. — Zjedinjene države postavijo 6000 mož s Filipin na Kitajsko, kakor se poroča danes.
Stavke. — Na Nemškem se letos po- j javlja prav živo stavkovo gibanje. V Mona-kovem na Bavarskem n. pr. siavkuje nad 1000 mizarjev. V nekaterih drugih mestih je tudi prav hud boj mej delavci in gospodarji. Na Češkem stavkujejo v posameznih tovarnah vedno in vedno. Sedaj stavkujejo n. pr. v Pragi v štirih tovarnah. Na Dunaju, v Brnu, v Gradcu itd. je- isto> Po.vsod.se obe stranki prav čilo bojujeta.
Za občno direktno In t?j no volilno pravico je započela te dni socijalna- demokracija v Belgiji hud boj. Na dan sklicatve državnega zbora se je vršil v Bruselju velikanski ljudski shod, katerega so se udeležili vsi socijalistiški poslanci. Poslanci Anseele, Furnemont, Tervagne, Demblon, Delporte in pa znameniti Vandervelde so govorili navdušeno. »V _Nemčiji je bil Bismark primoran dati občno, direktno volilno pravico, v Angliji I se za njo bije hud boj,' na Francoskem sije i ljudstvo priborilo svojih pravic na barikadah. Mi v Belgiji hočemo doseči svojih pravic mirno, ali, če ne pojde, vzamemo si za vzor Francijo". Nato je zagrmelo: Tako bo!
§ 19. drž. temeljnih zakonov. — Socijalistiški časopis »Naprzčd" v Krakovu ima afero s tamošnjo vojaško oblastjo. Gre i se za jezikovno stran § 19. Nedavno je »Naprzdd* objavil vest, radi katere mu je poslala že omenjena vojaška oblast popravek. Časopis »N." bi ta popravek moral prav za prav priobčiti, ker mu je prišel uradno. Ali »Naprzdd* tega noče storiti, pravi, da je popravek pisan nemški; nobenega zakona pa ni, po katerem bi polski časopis moral prinesti nemški popravek, Pri privatnih popravkih je vsa reč drugačna, ker tu se nemški popravek jednostavno preloži, pri uradnih pa" tako ne gre. Če bi pa polski list prinašal popravke v nemškem ali pa kakem drugem jeziku kakšen list bi pa potem bil. »Popravke pošiljajoči" bi potem časopis lahko potem apremenilili« v večjezični, Zanimivo bo zvedeti I končni rezultat!
Razširjenje tržaške luke. — Med vlado in tržaško občino so se vršila te dni pogajanja, katerih vspeh je ta, da bo občina prispevala z zneskom okolo 500.000 gld. — k stroškom nove zgradbe, a vlade prične potem s pripravami za nova dela v luki, Se-I veda pred., vsem še mora občinski svet odobriti tu izdatek, kakor g.* hoče te dni pred-I lagati župan, in potem mora še le vlada odobriti ponudbo občine.
Klemcntaine nesreče na Ogorskem,
j — Nevihte so napravile na več krajih Ogerske
j od 5.  do  8. t, m. ogromno škodo. V Ung-
I varju je toča vse pobila; zrna so bila velika
ko golobja jajca. V nekaterih krajih  peštan-
I skega okraja je nevihta celo podirala hiše. V
I okraju Sebes je deževalo kar 3 dni nepre-
I homa.  Reka Propad je stopila iz struge in
preplavila velik kos dežele. Voda je prodrla
I v kleti in v hiše ter provzročila obilo škode.
Lakota In kuga v Indiji. — Poročilo
guvernerja v Bombay-u javlja, da se je kon-
I statovalo v krajih, kjer vlada lakota, v zad-
I njem  tednu  meseca junija  10.320 slučajev
kuge; umrlo  je izmed lega ogromnega šte-
I vila  6502 bolnikov.  Vzrok je  vsled dolgo-
I trajne suše naraščajoča beda.
Br. Živu^. — Dr. Živnega, urednika »Parlamentarja*, je prijelo dunajsko redar-J sivo, ker se je dotaknil na nekem shodu na j Dunaju — kakor smo poročali — cesarjeve j osebe. Uvodna preiskava proti Živnemu je dognana; sedaj odstopijo akte državnemu I pravdništvu, da napravi obtožbo. O izidu I sporočimo.
Slovanski evharlstiški shod in slovesno seborovanjo apostolata sv. Cirila in Metoda bo (kakor zadnja leta) tudi letos dne 30. in 31. julija na Velehradu na Moravskem ob grobu sv. Metoda. Dne 31. julija in 1. avgusta se bo ondi vršila tudi slavnostna akademija.
Raznotero. — Iz Velikega Bečkereka na Ogerskem poročajo, da je umrlo v Tc-rontalu v preteklem tednu 36 oseb vsled nenavadne tropične vročine. — Pri sultanu v avdijenci je bil v ponedeljek prine neapeljski s soprogo. — Biciklje iz papirja prične delati neka ameriška tvrdka. Biciklji bodo lahki in po zagotovilih veščakov trpežni ter varni. — Na Sušaku pri Reki stavkujejo brivski pomočniki. — Ribarskih ladij tani v Trstu je bilo 190, ribičev 556, v Istri ladij 1012, J ribičev 3287. — V Ljubljani so zgradili po potresu 196 hiš ; v delu jih imajo sedaj 12. I — Na dunajsko dvorno opero je angažovan Slovenec tenorist Bučar. Tam deluje že tenorist Pogačnik (Naval). Tako bosta odslej na dunajski dvorni operi dva Slovenca. — Meseca junija letos je bilo na Dunaju 60 sa-I momorilcev, lani v istem mesecu le 24. V prvi polovici t«-ga leta je bilo na Dunaju samomorov 256, in sicer 194 moških in 62 j ženskih. Grozno l — Štajerski državni poslanec Lorber je odložil svoj mandat.
Narodno gospodarstvo.
Mlekarska zadruga v Banjsicah se je ustanovila po prizadevanju g. Zege, županu v Kanalu ; namerujejo jo ustanovili tudi v Batah, Kalu in bližnjih občinah. Obči-narjem na Banjsicah bi prav toplo priporočali, da se združijo v tako skupno zadrugo in ne kakor namerujejo: cepiti malo občino v dve stranki, vsaka s svojo zadrugo.
Kako  drugje!? Kako pri nas?! —
Te dni je bilo citati v čeških Časopisih,/da dijaštvo iz Hodonum na Moravskem marljivo deluje na to, da se ustanovi v Hodoninti — trgovski muzej. Objednem so tudi prinesli ti časopisi »Poslano«, kjer hodoninsko češko in slovaško dijaštvo prosi češko javnost za razne vzorce in drugo. Marsikomu, ki živi le zato, ker je na svelu, ne pomeni to dejstvo dosti, nam pa, ki mislimo o nalogi svoji v življenju malo drugače, da to dejstvo prav mnogo misliti!
Prvič. Vesel znak je, da se narodnogospodarska hrepenenja mej ljudstvom blagodejno razširjajo, kar pomeni prav toliko, kakor: ljudje prestajajo sanjariti o nedosežnih idealih, začenjajo že misliti o vsakdanjih stvareh življenja, o kruhu, o boljšem obstanku. Drugič. Velikega pomena je to dejstvo še posebno z ozirom na to, da je tu dijaštvo, ki prednjači, zavedajoč se, da tako ne sme iti dalje, kakor je šlo do sedaj..., Dijaštvo, visokošolsko seveda, vspodbuja svoje rojake na delo za probujo narodno • gospodarsko. Tretjič. Navdaja nas iskrena želja, da bi to ne bilo le v Hodoninu na Moravskem, temveč, da bi videli kaj takega morda tudi pri nas na Slovenskem.
Zato se nam zmrači čelo p orni sli v-šim; kako drugje l P Kako pri nas PI Priporočali bi naši mladini, da se poprime narodno gospodarskega študija in razmišljanja o socijalnem vprašanju. V najnovejšem času imamo že par knjig, ki zaslužijo, da m z ! njimi resno pečamo, Kand. juiis V o k, Ku» kovee je priredil po M. Bloku »Narodno [gospodarstvo*, maio knjižico, ki poljudno razjasnjuje prvotne pojme o narodnem gospodarstvu. O nji smo y »Soči" že pred časom govorili j takrat smo opozorili tudi na neke nedostatke, kateri seveda so precej občutljivi, ali tudi z ozirom na to §e prav toplo priporočamo to Block-Kukovčovo knjigo, da s« čita, in o nji razmiilja. Brez dvombe dovede mislečega citatelja na dališi študij narodno - gospodarskih vprašanj, Dalje je nam registrovati kot narodno - gospodarsko delce tudi knjižico »Trgovuko in obrtno društvo za Gorilko«, ki pa narodno - gospodarski študij že ipecija* lizuje. Tudi ta knjižica gotovo ni skozi in skozi popolna, ali vsojedno jo priporočamo, ker bo navela k plodonosnemu razmišljanju, Vredno bi bilo, da se prečitajo v lanjskem »Pravniku' članki dr. Ž ma v en o vrednosti, denarja itd, V »Glasu« (letošnji letnik) je mnogo poučnega, kakor Lončarjev prevod Sehaefleja*. »O socijalnem vprašanju" idr. Zakaj navajamo vse to P Želimo namreč, da se vzbudi v mladini naši želja po resnem delu, kajti prepričani smo, poznavajoč vsaj nekoliko zahteve sedanje dobe, da bo resnega dela prav mnogo. Kdor delati ne bo znal, ali pa ne bo mogel, temu pojde zlo. Nismo materijalisti, ali — brez dela ni jela S Tem hujše pa še le bo, kadar stopijo k zavednosti pripeljane mase, kadar začno j te v polni meri stavljatt svoje opravičene zahteve. Socijalno vprašanje je združeno po-I polnomaz narodnogospodarskimi vprašanji.... j           Drugje se že  marljivo pripravljajo.  Mi
j dremati nikakor na smemo. Učimo se, pri-I pravljajmo se! Na mislih naj nam bodo be-I sede češkega pedagoga-filozjfa: »Zelo je še [ razširjen predsodek naše dobe, da je k J sreči potreba bogatstva in pa komodnosti j brez dela, torej, da je le tisti srečen, ki ne ) dela ničesar, ki samo je in pije, se zabava j in lenari. Kako napačen predsodek! Delo je j jedino, ki vodi k sreči....".
Dovolj! Novica o nameravani  ustano-I vitvi »Trgovskega muzeja"  v Hodoninu nas je vzpodbudila k  tem vrsticam.  Mislimo, da ne bode odveč. Dobro bi bilo, da si naše dijaštvo vzame^vsaj  v tem   vzor, to je, da naj se začne "zanimati  za  narodno gospo-I darske probleme.... Seveda ne sme iskati poduka v narodnem gospodarstvu le v noticah,, j temveč v resnih knjigah in v življenju. Kdor si kmetov sin, ozri se okoli  sebe,  in takoj ti bo snovi dovolj.
Če si sin obrtnika, stori isto itd. Vsakemu bo že njegova okolica dala prve snovi in pa vspodbudo k daljšemu razmotrivanju. j — Na koncu naj še pripomnimo, da je Ho-1 donin  na  Moravskem  rojstni  kraj znanega j učenjaka prof..Mf»saryka.
Iztoz .dežnikov v Egipt.  — Prebi-I valstvo v Egiptu se vedno  bolj in bolj pri-I vaja evropskim  običajem. Tako so se začeli j privajati mej drugim na dežnike in solčnike, J katere seveda tudi krvavo potrebujejo. Izvoz J teh s Francoskega, iz Italije in s Turškega vedno j raste.  Avstrija je  izvaževala   v  Egipt neke vrste solnčnike, ki so pa že iz mode. Import je zato tudi silno padel.  V Egiptu je glavni pogoj pri prodajanju in nakupovanju t nizka cena. Naš izvoznik naredi v Egiptu le takrat največ dobička, kadar prodaja prav zelo po ceni. To le metodo izvaja izvestna italijanska firma v-r-Turinu, ki ima v rokah */B italijanskega dovoza v Egipt. Torej: našinci, ki ho-} čete trgovati v Egiptu, pozor I
Za naše Industrijalce. — S podporo
dunajske in praške trgovsko-obrtne zbornice
se   hoče  ustanoviti  v Tangeru   (Maroko v
Afriki) bazar, ki bi utrdil trgovske zveze mej
I Avstrijo   in   Marokom.   Lani; je  že priredil
j trgovski muzej v Pragi razstavo vzorcev onega
blaga, katerega Maroko nujno potrebuje. Ta
razstava je vzbudila v strokovnih krogih prav
veliko zanimanje za maroški trg. Takrat se
na kako utrditev trgovskih zvez mej Ma-
I roko in našo državo  ni mislilo.  Razstava v
trgovskem muzeji je pa mišljenje precej preobrnila. No, in letos se že misli na ustanovitev bazarja v Tangeru. 2a trgovino z Maroko je precej važno dejstvo, da vstavi »UojA* v Tangeru 8 krat na leto, to takrat, kadar pluje v Brazilijo. — Toliko z ozirom na notico; „za naše industrijalce", ki smo jo priobčili v 75. št., da se jo bolje razume.
Razstava kuretnine ˇ Opavl. — Šle-zijsko društvo za knretnino v Opavi priredi od 8. do 11. sept. veliko splošno razstavo kurelnine, katere se smejo udeležiti vsi oni, ki se bavijo z rejo kuretnine in slične perjadi. Za živali, ki bodo razstavljene, bo preskrbljeno od strani društva vse, karkoli potreba, glede na prostore za časa razstave, za dovoz, odvoz, krmenje itd., nagrad je razpisanih veC in razlicnil). Za prostor v razstavi bo plačati nekaj malega. Kdor bi se udeležil te razstave, naj se obrne na: avstr. šlez. razstavo kuretnine v Opavi (Osterr. schlesische Geflugel-Ausstellung  in Troppau).
Konkurenca ameriške kožarske industrije se je na svetovnem trgu zelo poostrila. Tovarnarji so si dali zadnje * Čase precej pozornosti za izdelovanje obutve. In v sorazmerno kratkem času so se tako dovršili, da morejo že znatno konkurirati z Evropo. L. 1898. so odposlali iz Ameiike kožinega blaga za 1.900.000 liber št., 1.1899. pa že za 3,800.000 liBer št. Letos pa bo baje izvoz še trikrat večji.
JVa Ruskem se je 1. 1899. pridelalo petroleja le v dveh glavnih vreliščih 547 milijonov pudov, namreč na poluotoku apše-ronskem 525 milijonov, na Grosnu pa 22 milijonov.
Fran WHhelmov
odvajajoči   čaj
od Frana Hllnelma
lekarnarja v Neunkirchen (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj sb.ne L 2 kroni av. velj.                    L
iffffYfYffY?ff^?f?ffff fjfvvvvfl
Podpisana priporočata slavnemu občinstva v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski  brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-¦ Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
*              trgovca v Semeniski nlici St. 1
v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
DRUŽBE
MRIM IN METODA V LJUBLJANI Ivarina je najboljša cikorija.
IV.aEBACINU
V LJUBLJANI
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si osiljevati drugih izdelkov cifcorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bebavi
kavi, io je cikorija aii: „Xava družbe sv,
Cirila in Metoda v Ljubljani'!
Dobiva se povsod 2
Glavna zalega pri: IVANU JEBAČINIl v Ljehljanl
III io 300 gli. nesečm
lahko zaslužijo osebe vseb stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih dri papirjev to srečk, a da ni potrebna glavnica m ni nikaka nevarnost Ponudbe pod Ludvvls daterreiobBT, VIII Deutsche gasse 8 Budapest
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Radelj* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
.KOPEL                rVefcko&no
I rVospektise dobe pri ravnatelju   (diabetes), Ji^0fdeznictpotlaJ8:Polcane(PoKseh8eh)Mcnekamene;   i •KRASNO PREBIVAUŠCEMtfteMtfuJ ZA PO  LETI.       fciutfattftjfo.
Najceneje kupoval išče ntrnberikega (a dinbnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce i* popotnike.
Najboljše Šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaie in Sevtjarje.
SvtftliiJIco. — Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za ysc letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in ietelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi..     i 35   8
Tovarna tamburic
SISAK
(Hrvatska)
Nikaka skrivnost ni več
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem ,zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, An sine, Vermut, Ruski pell-novec, Češki liker, Kfmel po 80 kr.; SHvovec, Rum« Cešnjevec, Alas, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec Charfreuse, Pilzonski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več.
Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo vsč blaga, mnogo cenaje.
Anton Rukavina Tr*t —  Via Belvedere štev. 23.
Gimnazijski konvikt
Benediktinskega zavoda v Sv. Pavlu na Koroškem.
gp*f*   PenziJ« z« semester 280 kron.   ~W*|
Javna višja gimnazija.
Prospekte se lahko zahteva od predstojnistva konvikta.
Termin za vsprejenme izpito je: 15. julij In 17. september.
Na zahtevo
poSilja
vsakomur
brezplačno
iluslrovane
cenike.
r^arol praša^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
^Krojaška zadruga"
vpisen« zadruge z omejeno z a v a ;e o v & o r tel.
Goaposka ulica St. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kamgarn, Cheviot i. dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, »Voile de Laine«, Zephir i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizno prte, zavoflc, žepne ruto, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v v»eh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogoviee, Jager-srajcc, zn hribolnzce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenali bress podajanj ji.
Ha željo se pošlje Mi uzorce, poštnine proste.

r* F
W
W
Anton Obidiči
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 |||eF^ v Gorici, *^N|
priporoča se
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
Preko meje naše | domovine        |
se širi glas o izbomih testeninah „Prve  kranjske tovarne testenin    fU
ŽnideršIČ & Valenclč v Ilir. Bistrici".                                Ki
Zanesljivo prave so le v zaklopnicah po »/¦ kg< z najino firmo. Trgov-     fij
i&|                                  ceni cenike zastonj in poštnine prosto.                                 Iy
ir VELIKA ZALOGA -wi! ŠIVALNIH STROJEV IN DVDKDLES
8AUN1G d DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski nlici št 16.   :
V   zalogi imnnio  nad
100 Šivalnih strojev vs-a-
ke vrsle  mi  razpola|ro,
kakor za šivilje, krojače, '
čevljarje in sedlarje, I udi
za umetno vezenje ;Sti-
ckerei). Nahajajo se tudi
v zalogi dvokolesa prvih j
tovarn kot avstrijskih in
turence !t          inozemskih.                      j
Sm-   Cene so od ffld. 90 naprej.   -ejOJ '
Z nami je vsaka konkurenca nemogoča ! Se toplo priporočamo z odličnim spoSiovunjnn udani
SAUNI6 & DEKLEVA.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA - Via »ianlhu. 8 priporoča
pristna bela in Črna vina
iz vipavski h,
briških, dal matlnsklh in v                 istersklh
furlanskih,          7ff           vinogradov.
Dostavlja na dom in rnzpoSilja po žoleznidi na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od M litrov naprej. Na zahtevo pofilja tudi uzorce.
Prva slovenska trgovina  z  železjem   v Gorici
Koiyedie & Z^jec
(prej G. Darbo)
pred imdšliofijo U\. 5. Podružnica konec Kaštela štv 2.
Zaloge v ulici Morelfi št. 12, v Gosposki nlici št. 7. r posojilnici hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkasta, pocinjene iti medene plo-idevlne, orodja za razne obrti in pohlsnega, sledilna ognjišča, pe6l, cevi in predpeenlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman - Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.