"'pedlllooe IB BhlMDBinBDlB P*«»»l* - PoitnlBB pl»*»nB T (OtBTlDl
Leto XXVI.
TRGOVSKI UST
lir, mesečno 9 Ur. Te- v
sa«: Časopis sa fraovlao. Mmlrllo. oM Ib denarnlitvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 Ur), za '/* leta 00 Ur, za Vi leta 25
Številka 46.
Urednlitvo: Ljubljana. Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-01. Rokoplsov ne vračamo. — Račun pri postni hranilnici v Ljubljani St. 11.953
CONCESSIONARIO ESC L UŠIVO per la pubblicitč di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
II
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).
fvfa.9f.2i vsak torek tZnata in petek
Liubliana,	torek	8.	f943-XXf
Cena	0-80
II. redna Sveta Zveze delodajalcev
V petek dopoldne je bila ob lepji ludeležlbti predstavnikov v Zvezi delodajalcev včlanjenih sindikatov U. redna seja Sveta Zveze delodajalcev.
Sejo je otvoril in vzorno vodil predsednik Zveze dr. Slokar. Uvodoma svojega poročila je pozdravil vse navzočne, predvsem zveznega podtajnika Enza Sellonija, dr. Apollonija kot zastopnika predsednika Pokrajinskega sveta korporacij, Ivana Mohoriča, podpredsednika PSK, strokovnjaka dr. Marehesonija, ki že dve leti sodeluje v Zvezi in z vso vnemo podpira težko delo Zveze delodajalcev ter ga zato prosi, da podpira še nadalje Zvezo. Nadalje je pozdravil strokovnjake pri posameznih združenjih dr. Gheri Otta-via, Grassi Pietra, Ruiz Gonzala do Ballestcros in dr. Silvia AIos-sanija.
Gospodje strokovnjaki so z vnemo sodelovali pri delu v Združenjih ter upravičeno upamo, da nas bodo tudi v bodoče podpirali pri našem delu.
Nato je predsednik nadaljeval:
Preden preidem na dnevnj red. smatram za svojo posebno dolžnost, da se tudi s tega mesta zahvalim Ekscelenci Visokemu komisarju Emilija Grazioliju za njegovo pozornost, ki jo je vedno izkazoval zahtevam gospodarstva naše pokrajine. Njegovo razumevanje za potrebe naše pokrajine je v največji meri pripomoglo, da naše gospodarstvo ni še v večji meri čutilo posledic sedanjega vojnega stanja. V smislu vseh prisotnih izražam svoje zaupanje, da bo Eksc. Visoki komisar tudi v bodoče izkazoval svoje dragoceno zanimanje za naše upravičene težnje, kar nam daje upanje, da bo s tem zagotovljen gospodarski napredek pokrajine.
Ugotavljam, da je bila seja pravilno sklicana v smislu točke 4. čl. 7 in odst. G čl. 8 pravil naše Zveze, ter da je sklepčna v smislu določil odst. 7 čl. 8 pravil.
Na osnovi pooblastila, ki ga je dal svet na svoji seji dne 5. maja 1942-XX izvršilnemu odboru zveze je pristopil izvršilni odbor k ureditvi sindikalne vključitve nekaterih panog' in organizacij delodajalcev, kj niso bile že z uaredbo o ustanovitvi naše zveze priključene štirim strokovnim združenjem, včlanjenim v naši zvezi. Izvršilni odbor je na svoji seji dne 28. maja sklenil, da se dodele v organizacijsko pristojnost Združenja industrijcev in obrtnikov:
1. prevozniki, 2. avtobusni podjetniki, d. avto-taksiji jn izvoščki, 4. knjigoveznice, kartonažo in sorodni obrati, 5. grafična podjetja, 6. pooblaščeni graditelji in 7. delodajalci tekstilne stroke. Združenje industrijcev in obrtnikov naj v lastnem delokrogu odredi, katera podjetja, pripadajoča navedenim strokam treba dodeliti posebni organizacijski pristojnosti Odseka za obrtništvo. Združ. trgovcev pa naj se dodele v organizacijsko pristojnost: 1. mesarji in klobasičarji,
2. koncesionirani realitetni posredovalci, 3. slaščičarji, medičarji in podobno, 4. peki. Inšpekcija dela, kj je bila za to preureditev pristojna oblast, je potrdila te sklepe, nakar so bila o tem obvešče-
na združenja, ki so tudi že pre- j vzela organizacijo navedenih strok.
Na novo so bila včlanjena v Združenje industrijcev in obrtnikov podjetja, ki se pečajo z izdajanjem listov ter tudi hišni posestniki; obe skupini imata svoje sindikate v okviru navedenega združenja. Svoj sindikat pri Združenju industrijcev in obrtnikov bodo imela tudi kinematografska podjetja.
Vprašanje sindikalne vključitve še ni dokončno urejeno za nekatere panoge, ki naj bi iz organizacijske pristojnosti drugih osred-
njih organizacij prešle v organizacijski sklop naše zveze, odnosno včlanjenih združenj.
Svet je nato brez debate odobril poročilo predsednika, ki se je nato zahvalil vsem združenjem za njih uspešno delo in za podporo, ki so jo nudila Zvezi.
Soglasno je svet nato odobril zapisnik zadnje seje in izvolil v izvršni odbor ponovno vse dosedanje njegove člane, ki niso že po svojem položaju člani izvršnega odbora.
Soglasno so bili odobreni tudi računski zaključki združenj. Taj-
nik Potočnik je nato poročal o proračunih združenj ter o njihovih prispevkih Zvezi. Tudi to po ločilo je svet soglasno odobril. Soglasno je nadalje tpoo>blastil izs vršni odbor, da izvršuje njegove funkcije, in sicer glede sklepanja računskih zaključkov in proračunov Zveze ter združenj, o obveznih prispevkih združenj ter o sindikalni vključitvi. O delu izvršnega odbora je poročal tajnik Zveze ter so bili njegovi predlogi in poročilo soglasno odobreni.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil sejo.
Gospodarstvo Ljubljanske pokrajine
Iz poročila predsednika Zveze delodajalcev na II. redni seli
zvezmega sveta
Za gospodarsko stanje Ljubljanske pokrajine sta značilna clva glavna pojava: napredujoča vključitev pokrajinskega gospodarstva v gospodarski sistem ostalih po-k raj in Italije in vpliv posebnih okoliščin, nastalih zaradi položaja v pokrajini.
Glede prvega pojava je treba podčrtati, da se je gospodarstvo Italije naravno razvijalo pod vplivom vojnega stanja in se je zato omejila industrijska in trgovinska delavnost, ki ni služila vojnemu gospodarstvu. V ta namen izdani ukrepi so prizadeli tudi gospodarstvo naše pokrajine, ker so druge pokrajine Italije postale glavne dobaviteljice za mnoge vrste blaga. Zaradi posebnih politično-go-spodarskih razmer pa se vsi ti ukrepi niso mogli uvesti tudi 'za Ljubljansko pokrajino, ker se je ta šele začela vključevati v gospodarski sistem Kraljevine ter so potrebe domačega gospodarstva dostikrat odsvetovale enostavno razširjenje v ostalih pokrajinah veljavnega reda tudi na Ljubljansko pokrajino. Zveza delodajalcev je v sodelovanju s pristojnimi oblastmi dostikrat dosegla odložitev oz. spremembo zadevnih ukrepov.
Omejitve niso veljale samo proizvodnji, temveč tudi prometu z določenimi predmeti. Ker se je gospodarsko tržišče pokrajine skrčilo skoraj na samo mesto Ljubljano, so določile oblasti za prodajo nekaterih proizvodov kasnejše roke kakor za ostale pokrajine. Ker so danes blokirane velike množine blaga — samo žganja in likerjev za 17 milijonov lir — je Zveza skušala doseči, da bi se dovolila zlasti uporaba surovin za dogotovitev proizvodov in da bi se na ta način preprečila škoda, ki bi nastala zaradi popolnega uničenja surovin. Nadalje je skušala Zveza doseči, da bi se po določenem načrtu dali v promet blokirani proizvodi in s tem preprečila denarna in materialna škoda prizadetim tvrdkam. Kako razumljivo je bilo to prizadevanje, se vidi iz tega, da dosega vrednost vsega blokiranega blaga 25 milijonov lir.
Nastalo je tudi mnogo čisto gospodarskih^ vprašanj, tza katerih ugodno rešitev so se zavzemali tako Zveza ko v njej včlanjena združenja. Zlasti so veljala ta prizadevanja ureditvi proizvodnje in razdeljevanju proizvodov, dobavi surovin za industrijo in obrt, ureditvi trgovine z raznimi predmeti, kakor z lesom, usnjem, ste-
klom, vinom, oblačilnimi proizvodi itd.
Poročilo navaja nato delovanje Zveze in združenj na gospodarskem področju. Zveza si je prizadevala, da bi se izvedla reforma uslužbenskega davka ter je dosegla, da se je izdala na-redba o obdačenju periodičnih prejemkov iz službenega razmerja in se je trinajsta plača kvalificirala kot samostojni davčni predmet. Dosegla je nadalje, da je bila izdana naredba o odbitnosti zneskov za podporne ustanove. Odpravljen je bil luksuzni davek na uvoženo blago in na blago izdelano v pokrajini. Zveza je dosegla, da se ni zvišala ljubljanska občinska doklada za zgradarino. Na pobudo Zveze so se izdala razna potrebna pojasnila in avtentična tolmačenja raznih predpisov. Na iniciativo Zveze se je ustanovilo tudi upravno sodišče, ki je zlasti potrebno za razsojo pritožb v davčnih vprašanjih.
Zveza se je zanimala za potna dovoljenja delodajalcem po Kraljevini in v tujini. Končno se je Zveza zavzela za čim hitrejšo likvidacijo v Poštni hranilnici za-mrzlili terjatev.
Kmetijstvo
Lanska letina je bila dokaj obilna. Tudi za letos se obeta dobra letina. Združenje kmetovalcev si močno prizadeva, da bi se dvignila kmetijska proizvodnja.
Industrija
Industrijska delavnost se je lani zmanjšala. Samo z izredno velikimi napori je mogel največji del industrij obdržati normalno zaposlitev. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja v lesni industriji, ki je najvažnejša panoga slovenskega gospodarstva. Tekstilna industrija je čutila posledice delne zapore proizvodov in pomanjkanja surovin. Usnjarska industrija je poslovala razmeroma normalno. .
Združenje industrijcev je zlasti delalo za oskrbo podjetij s potrebnimi surovinami. V ta namen je bilo v živih stikih s Fašistično konfederacijo industrijcev v Rimu, ki je blagohotno upoštevala prošnje za surovine. Prosimo konfederacijo, da ohrani svojo naklonjenost naši industriji tudi v bodoče.
Združenje je nadalje skušalo doseči plačilo dobav raznim oblastem. Posebno važno vprašanje je plačilo lesa in dobav, ki so bile izvršene pred 11. aprilom 1941 v Srbijo in Hrvatsko. Potrebno je na-
nostjo vse predloge glede cen in Zveza «i prizadeva, da bi bile upoštevane želje interesiranib strok. Razumeti pa se mora, da so vsa vprašanja glede cen zelo zapletena in da ni njih rešitev hitro izvedljiva. Vsi pa se moramo zavedati, da je največja disciplina glede cen edino jamstvo, da se ohrani sedanja življenjska raven.
Drugi del poročila predsednika Zveze delodajalcev govori o kolektivnih pogodbah, tretji del pa o organizaciji vseh strok. O tem delu predsednikovega poročila pa bomo poročali prihodnjič.
dalje, da dobj industrija zadostno število vagonov na razpolago.
Obrt
Obrtniška delavnost je tudi morala premagati razne težave. Največja skrb obrtniškega odseka je veljala nabavi potrebnih surovin. Odsek je nadalje sodeloval pri izdelavi vzorca vajenskih pogodb, pri opravljanju pomočniških izpitov, pri kontroli prošenj za izvrševanje obrta, dajal je interesentom razne nasvete ter posvetil mnogo dela tudi strokovni naobrazbi vajencev in članov. Posebno poudarja odsek potrebo, da dobo obrtniki zadostne količine cementa, železa, kositra, terpentina, firneža, lanenega olja in Selaka. Tudi izpre-memba čl. 219. obrtnega zakona bi bila zaželena.
Trgovina
Glavno prizadevanje trgovine je bila zadostna preskrba prebivalstva s predmeti splošne potrošnje. Število racioniranih in kontingen-tiranih proizvodov je znova naraslo. Veletrgovci si prizadevajo, da ne bi bili izločeni iz razdelje-valnega sistema racioniranih živil. Znatni kapitali so bili imobilizi-rani zaradi prepovedi prodaje blokiranih predmetov. Uspešno je bilo prizadevanje Združenja trgovcev glede plačila moških čevljev. Združenje trgovcev je razvijalo živahno delavnost. (Izčrpno poročilo o delu Združenja trgovcev je podal že predsednik združenja na zadnji seji. To poročilo smo skoraj v celoti objavili.)
Denarstvo in zavarovalstvo
V poslovanju denarnih zavodov se ni mnogo spremenilo. Zaradi zmanjšanja industrijskega in trgovskega prometa je bilo tudi poslovanje denarnih zavodov manjše. Posebno so zainteresirani denarni zavodi na likvidaciji svojih terjatev proti inozemstvu. Drugo važno vprašanje je zamenjava bivših jugoslovanskih vrednostnih papirjev. Z zamenjavo teh papirjev bi si mogli denarni zavodi pomagati z lonibardnimi krediti. Posebna pažnja bi se morala posvetiti terjatvam denarnih zavodov pri P. A. B.
Cene
Posebno pozornost zasluži vprašanje politike cen. Številne računske podatke in predloge so predlagale Zveza in včlanjena združenja oblastvom. Uradi Visokega komisariata proučujejo z vso skrb-
Razširjenje italijanske zunanje trgovine
»Agenzia Economica Finanzia-ria« naglasa, da se ravna italijanska zunanja trgovina po naslednjih smernicah: 1. Izvozna sposobnost Italije se mora ohraniti v mejah, ki so potegnjene deloma od vojne potrošnje, deloma pa od neobhodno potrebne domače potrošnje. 2. Zagotoviti se morajo kontingenti, ki so bili dogovorjeni z drugimi državami. Izvoz na za Italijo važne odjemne trge se mora po možnosti pospeševati. Gledalo se bo na to, da se razdele naročila na .posamezne izvozne trge čim bolj enakomerno. Delež države od prejetih izvoznih izkupičkov se mora zagotoviti. Na vsak način pa se more poudariti, da sta se tako italijanska uvozna ko Izvozna trgovina v preteklem letu dobro razvijale in da je zlasti trgovina z Nemčijo zavzela znaten obseg. Čeprav je povečanje italijanske blagovne izmenjave z drugimi deželami odvisno v prvi vrsti od cen, se more vendarle zabeležiti stalno širjenje blagovne zamenjave.
Veliko socialno delo tvrdke Fiat
Pod predsedništvom senatorja Agnellija je bila 31. maja v Turinu glavna skupščina družbe Fiat. V poslovnem poročilu pravi generalni direktor podjetja, da je mogel Duceju poročati o vzgled-nem zadržanju delavstva za časa sovražnih bombnih napadov. Podjetje je mnogo storilo za ponesrečence ob bombnih napadih, a tudi za odseljence. Podjetniške prodajalne so se spopolnile in nudijo nameščencem podjetja vse življenjske potrebščine, obleko, pohištvo in živila. Na desettisoče obedov se razdeli vsak dan med nameščence podjetja. Na stotine otrok nameščencev pa je v kolonijah Fiata, ki imajo tudi učilnice. Proizvodnja podjetja je v letu 1942 narasla zlasti v železarstvu in letalstvu. Ob koncu pravi poročilo, da je podjetje z železno disciplino služilo Kralju in Cesarju ter domovini pod vodstvom Du-ceja. Skupščina je odobrila bilanco, ki izkazuje 38,6 milijona lir čistega dobička. Izplačalo se bo zopet 20 lir dividende od vsake delnice.
Hrvatski uvoz
Po podatkih Direkcije carinskih in javnih skladišč v Zagrebu je Hrvatska uvozila v prvih treh mesecih 1943 skupno 17.767 ton, (od tega v tranzitnem prometu 4237 ton). Večina uvoženega blaga je bila iz Nemčije. V glavnem je dobavila Nemčija Hrvatski stroje, železne izdelke, kemikalije in papir.
Zamena starih obrtnih listov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal
na podstavi členov 3. in 6. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291,
glede na določbe bivšega jugoslovanskega zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in
smatrajoč za potrebno, da se obrtna pooblastila in dovolila zamenjajo z novimi obrtnimi listi na dvojezičnih obrazcih, naslednjo ua-redbo:
Člen 1. — Kdor koli izvršuje trgovinski, industrijski ali rokodelski obrt po §§ 3., 23., 32. in 60. zakona o obrtih, mora v šestih mesecih od uveljavitve te naredbe vložiti pri pristojnem občnem upravnejm oblast v u nekolkovano prošnjo za zameno starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novim, ki naj se izda na obrazcu v italijanskem in slovenskem jeziku.
Oblastvo, kateremu je bil izročen obrtni list s prošnjo za zameno, izda o tem posebno potrdilo, ki ga mora upravičenec shraniti v dokaz, da je zadostil dolžnosti iz prednjega odstavka in da more kasneje dobiti novi obrtni list.
Člen 2. — Pristojno oblastvo izda obrtni list iz prednjega člena v novem obrazcu na taksnem papirju L. 6.— brez vsakršne druge takse in zaznamuje izdajo novega obrtnega lista v obrtnem registru.
Člen 3. — Če se prošnja za zameno v predpisanem roku ne vloži, se imetniku obrtnega lista odvzame obrtna pravica.
Člen 4. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 19. maja 1943-XX1.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Bmilio Graziolj
Zamena starih obrtnih listov
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča članstvu, da bo založilo obrazec prošnje za zamenjavo obrtnih listov.
Samopreskrba Evrope s tobakom
Zasedanie Mednarodne komisiie proizvajalcev tobaka v Rimu
Iz italiianskega gospodarstva
Reorganizacija zbornic na Hrvatskem
Že lani je izšel na Hrvatskem zakon, po katerem bi bile v vsej Hrvatski le po ena zbornica za trgovino, obrt, industrijo ter denarne in zavarovalne zavode. Ta reorganizacija zbornic bi morala biti dokončana že do konca lanskega leta, a je bil kasneje rok podaljšan do konca letošnjega junija. Dosedaj je izvedena samo reorganizacija obrtne zbornice, čeprav ima ta največ članov. Novo predsedništvo vsedržavne obrtne zbornice je razpustilo obrtni zbornici v Osijeku ;in Sarajevu ter obrtni odsek v Dubrovniku ter jih spremenilo v ekspoziture vsedržavne obrtne zbornice.
Kakor smo že poročali, se je zbrala v palači Mednarodnega zaveda za kmetijstvo v Rimu mednarodna komisija proizvajalcev tobaka, da prouči možnosti za sa-mopreskrbo Evrope s tobakom in za njegovo redno izmenjavo med posameznimi državami.
Pred sedanjo svetovno vojno — piše »Autarchia e Commercio« — so samo ameriške Zedinjene države pošiljale v Evropo 150.000 ton tobaka letno v vrednosti poltretje milijarde italijanskih lir. Znatne množine tobaka za cigare sta pošiljali tudi Brazilija in Nizozemska Indija. Skoraj dve tretjini v Evropo uvoženega tobaka je kupila Anglija, ki ga je potem izvažala drugam. Tako je raznim evropskim državam primanjkovalo na leto najmanj 100.000 ton. Najbolj je manjkalo tobaka za simotke, predvsem severnim evropskim državam, dočim razpolagajo južne in orientske z večjo ali manjšo j lastno proizvodnjo, V Italiji so po dolgoletnem delu in po zaslugi vodstva tobačnega monopola dosegli tolikšno avtarkijo, da so mogli brez posebnih težav redno preskrbovati Oborožene sile in kriti potrebe notranjega trga. Znatne količine tobaka so šle celo v prijateljske države. To je vsekakor velik uspeh, če se pomisli, da je Italija še pred začetkom sedanje vojne uvažala mnogo tobaka.
Za mnoge države, ki niso imele tako daljnosežnega programa, je sedanji položaj zelo kočljiv. Povsod so storili vse, da bi zboljšali in povečali gojenje tobaka, toda hitri uspehi niso mogoči, kajti prilagoditev tobačnih rastlin na razna podnebja je enako težita kakor ustvaritev raznih tipov. Še težje je prilagoditi ta tobak potrebam tobačne industrije in konsumen-tov. Kadilci se bodo morali pač privaditi, posebno kadilci smotk, razen v Italiji, kjer je dovolj zadevnih surovin. Italija je z ozirom ra svoje podnebje in zaradi svojega vztrajnega dela v srečnem položaju, da lahko proizvaja vse vrste tobaka za svalčice in smotke. V drugih državah proizvajajo samo lahek tobak za cigarete, kar velja za dežele v evropskem orien-tu. Tobak za smotke proizvajajo tudi v Franciji, Nemčiji in v zmernih količinah celo v severni Evropi. Zboljšanje kultur tobaka za svalčice bo precej omililo krizo, toda velik prispevek k evropski avtarkiji lahko da Ukrajina, kjer se je v tem pogledu že mnogo storilo in kjer dobro uspeva tudi tobak za smotke.
Z vsemi temi vprašanji se bavi mednarodna komisija proizvajalcev tobaka v Rimu, kjer je zastopanih 12 evropskih držav: Albanija, Bolgarija, Hrvatska, Nemčija, Grčija, Italija, Nizozemska, Romunija, Slovaška, Švica, Madžarska in Turčija.
Otvoritvene seje se je udeležilo mnogo italijanskih odličnikov, med njimi finančni minister Acerbo, ki je obenem predsednik Mednarodnega zavoda za kmetijstvo, državna podtajnika za kmetijstvo in gozdove Spadafora in Peliegrini, nacionalni svetnik prof. Franco Angelini, ki je tudi predsednik Mednarodnega središča za tobak. Prvi je govoril prof. Angelini, ki je poudaril pomen tega zasedanja, ki je prvo svoje vrste. Med tobačnimi proizvajalci in zastopniki konsu-mentov, t. j. med trgovci in industrialci je potrebno tesno sodelovanje, da se doseže v splošnem interesu boljši red v tobačni proizvodnji in industriji.
Po pozdravih ministra Acerba in glavnega ravnatelja italijanskega monopola inž. Bosellija je bilo soglasno izvoljeno naslednje predsedstvo: predsednik inž. Boselli, podpredsedniki Bilbao (Španija), (Jdžgan (Slovaška), Rapeanti (Ro-muiiija) in Susits (Madžarska). Za tajnik#so bili izvoljeni: Arghirou-dis (Grčija), Botti in Rossi (Italija) ter Verria (Albanija).
Na ta način se ustvarja novo ozračje, v katerem bodo medsebojno spoznavanje dela, tekmovanje, znanstveni in tehnični interesi vzpodbujali delavnost posameznih držav in pripomogli k ustvaritvi onega duha, ki je potreben za koristno kolektivnost brez škodljive konkurence.
Družba S. A. Mineraria Monte A milita v Rimu, ki je vodilna v evropski proizvodnji živega srebra, naglaša v svojem poslovnem poročilu, da je italijansko-španski živosrebrni kartel Mercurio Euro-peo na vsak način izpolnil svojo nalogo glede urejanja trga. Odjem v evropskih državah se je precej znižal, da je za družbo >izguba čezmorskih držav tem bolj občutna. Doma je sicer povpraševanje naraslo in je bilo tudi popolnoma pokrito. Vendar se bo od delniške glavnice 61,5 milijona lir izplačala zopet 14 odstotna bruto-dividenda. Glede povojnih problemov se družba že sedaj pripravlja na zopetno pridobitev čezmorskih trgov. Sodelovanje s španskim kartelnim pogodbenikom (Alma-den) bo tu bistveno pripomoglo k uspehu.
Po najnovejših statističnih podatkih je bilo v Italiji ob koncu I. 1942. 11.474 zadrug, od katerih je bilo 1442 kreditnih, 2876 kmetijskih, 2807 konsumnih, 2844 proizvajalnih in 1455 naselitvenih zadrug.
Italija bo dobavila Bolgarski
700.000 kg semena lucerne. Italija
P R S H O O O O M B A f
GLEDALIŠKA 14
je s tem omogočila širokopotezno akcijo bolgarske vlade, da se poveča pridelek krme za živino.
Italijansko veletrgovino s tekstilnim blagom je medministrski odbor za oskrbo na novo uredil. Namesto dosedanjih 3000 tvrdk bo v bodoče dopuščenih največ 1200 tvrdk. Samo te tvrdke bodo imele pravico nakupovati tekstilno blago direktno pri proizvajalcih. Italijanska zveza za tekstilno trgovino je že postavila načela, po katerih naj bi se določili novi grosisti. Ti bodo smeli opravljati le veletrgovino. Zastopniki teh tvrdk morajo biti italijanski državljani in arijci. Družbe morajo dokazati, da je glavnica v arijskih rokah. Priznale se bodo samo tvrdke, ki so bile ustanovljene že pred 1. januarjem 1940.
Že 1121 grah
barva, plesira in kemično anali obleke, klobuke itd. Skrobi in evetloiika srajce ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova t Telefon it. 33-73.
Ivan Jax in sin
tovarniška ealoga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles
Ljubljana, Bleiweisova 36
Manufaktura
a c.
Ljubljana
aver
Mestna hranilnica ljubljanska
izplačuje „A vista vloge** vsak čas, „navadne,< in ^ezane** po uredbi. Papilarno varna I Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
Mestna občina ljubljanska
kupuje
Ljubljana
Priporoča se:
Alojzij Fuchs
milili
LJUBLJANA
Šelenburgova ul. 5
Priporoča se:
Elektrotvrdka
JL Verbajs
LJUBLJANA
Arielle Rea 10
Potnik in drui
lastnik J. Marinko
♦
Ljubljana
Metelkova ul. 13
Gostilničarski vestnik
Razdeljevanje sladkorja gostinskim podjetnikom
Gostilniška nabavljalna zadruga nas obvešča, da bo razdeljevala sladkor članom v mestu Ljubljani po sledečem vrstnem redu:
Člani s priimkom A do vključno C 10. junija, D do H 11. junija,
1 do K 12. junija, L do M 16. junija, N do P 1(5. junija, R do Ž 17. junija, in sicer vsak dan v pisarni do pol 12. ure, nakar sladkor dvignete v skladišču zadruge. Zaradi izredne preobremenitve z delom prosimo vse člane, da pridejo 1)0 nakaznice že takoj zjutraj ter prineso s seboj nabavno knjižico). Kdor ne dvigne sladkorja v določenem terminu, najkasneje pa do 17. t. m., mu sladkor zapade.
Istočasno z nakazilom sladkorja se bosta nakazovala tudi sol in milo za pranje za mesec junij. V tomesečni razdelilnik mila so vnešeni tudi vsi imetniki kavarn.
Gg. kavarnarje, restavraterje, prenočiščarje in imetnike ekspres bifejev obveščamo, da takoj dvignejo kondenzirano mleko.
Revizija strežnega osebja
v gostinskih obratih
Med Pokrajinsko zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine in Pokrajinsko delavsko zvezo je bila 22. 12. 1942-XXI sklenjena kolektivna pogodba, ki velja za vse strežno osebje, zaposleno pri neposredni postrežbi gostov v gostinskih obratih v območju Ljubljanske pokrajine (v veljavo je stopila kolektivna pogodba doslej samo za mesto Ljubljana).
Cl. 3. citirane pogodbe se glasi: 1. strežno osebje se deli v štiri skupine in sicer:
a) Prva skupina: clief de salle in plačilni natakarji.
b) Druga skupina: kvalificirano strežno osebje, ki ima dovršeno vajensko dobo ter gostinsko nadaljevalno ali tej odgovarjajočo obrtno šolo, ter osebje, ki je pridobilo kvalifikacijo na podlagi uredbe o pomožnem osebju v go-
stinskih obratih z dne 11. maja 1937. Sl. I. 48/325/1937.
(O Tretja Iskupinia: nekvalificirano strežno osebje.
č) Četrta skupina: vajenci.
2. - Gostinska podjetja ekstra, I. in II. kategorije smejo zaposlovati' le strežno osebje iz prve, druge in četrte skupine. Gostinska podjetja III. in IV. kategorije ne sinejo zaposlovati vajencev.
3. Glede sprejemanja strežnega osebja veljajo zakoniti predpisi. Poskusna doba velja za vse skupine 15 dni, ter se tekom te dobe lahko službeno razmerje obojestransko in brez pravice do odškodnine (vsak čas prekine. Po preteku poskusne dobe velja obojestransko zakoniti 14 dnevni odpovedni rok; le za kvalificirano strežno osebje obojega spola, ki je zaposleno pri istem delodajalcu neprekinjeno eno leto, velja obojestransko enomesečni odpovedni rok, in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu.
4. Podjetje, ki zaposluje do 3 kvalificirane moči, sme imeti enega, do 5 kvalificiranih moči 2, in preko 5 kvalificiranih moči tri vajence.
Cl. 13. citirane pogodbe se glasi:
1. Z ozirom na sedanji položaj delovnih moči te stroke se podjetja ekstra in I. kategorije zavežejo, da bodo pri novih namestitvah sprejemala v službo le moško kvalificirano osebje.
Radi tega Mestno poglavarstvo sporoča| da bo izvedlo revizijo strežnega osebja v lokalih I. in II kategorije. Uradni reviziji, ki bo v najkrajšem času, bo prisostvoval s posvetovalnim glasom tudi zastopnik Sindikata gostinskega osebja, kakor tudi Sindikata gostinskih podjetij.
Posebno opozarjamo gostinska podjetja III. in IV. kategorije, da po novi kolektivni pogodbi ne smejo zaposlovati vajencev.
Občni zbor Gostilniške na-bavljalne zadruge
je jutri, v sredo, 9. t. m. ob 10. v Delavski zbornici, Miklošičeva c.
Denarništvo in zavarovalstvo
Spremembe pri hranilnicah
V zadružnem registru so se vpisale naslednj© spremembe:
Pri Posojilnici v Črnomlju se je izbrisal član upravnega odbora Cimerman Janko, vpisal pa se član upravnega odbora Štalcer Anton, trgovec v Črnomlju.
Pri Posojilnici v Dol. Logatcu se je izbrisal član upravnega odbora Legat Uroš, vpisal pa član upravnega odbora Korenčič Franc, posestnik in mesar v Dol. Logatcu.
Pri kreditni zadrugi Zadružna č< belica v Ljubljani sta se izbrisala člana upravnega odbora Go-mišček Florijan in Prešern Ferdinand, vpisala pa sta se člana upravnega odbora Ceč Bruno, faktor, in Smerdu Adolf, stavec, oba v Ljubljani.
Pri Hranilnici in posojilnici v Žužemberku se je izbrisal član upravnega odbora Legan Alojzij, vpisal pa član upravnega odbora Fabjan Anton, posestnik v Stavči vasi.
*
Zagrebška gradska štedionica je imela lani 4 milijone kun čistega dobička.
Hrvatska banka, d. d. v Zagrebu, je imela lani 0.38 milijona kun čistega dobička. Glavnica družbe znaša 20 milijonov kun. Banka spada v koncern zavoda Banca Commerciale Italiana.
Nemška banka za Vzhodno Azijo, ki jo je ustanovilo v novembru 1942 14 nemških velebank zaradi pospeševanja nemško-japonske trgovine in lažjega plačilnega prometa, je otvorila 1. junija svojo podružnico v Tokiu.
Anitam ILegsf
špecerija, delikatesa in zajtrkovalnica
lijimbljsiM, Mhikllošiičeodi 28
Ivan Vrb in c
Ljubljana, KoloJvofslta ul- 8 Telefon 42-98
Stavbeno, pohištveno pleskarstvo, ličarstvo in soboslikarstvo
Se priporoča za vsa v to široko spadajoča dela — Izdelana zelo solidna in po zmernih cenah
r i p o r o č a se
Gostilna pri Lovcu
Ljubljana, (esta 29. oktobra
Slaba letina sladkorne pese v Turčiji
Turčija je lani pridelala samo 57.000 ton sladkorne pese, dočim je predlani pridelala 87.000 ton. Oskrba turškega prebivalstva s sladkorjem je zato letos težavna, zlasti še, ker so uvozne možnosti zaradi vojne le majhne. Razumljivo je zato prizadevanje turške vlade, da se poveča površina s sladkorno peso obdelane zemlje. Ta prizadevanja so bila tudi uspešna in kakor se poroča, bo letos obdelano s sladkorno peso 4G.OOO hektarjev, kar je še enkrat toliko ko prejšnje leto. Dobra podlaga za oskrbo dežele s sladkorjem je s tem dosežena. Kakšna pa bo letošnja žetev, še ni mogoče redi, ker so vremenske razmere skoraj v vsaki pokrajini drugačne in zato tudi letina različna.
trgovinski register GtspiJarske vesli
Vpisi:
ltebolj Bogdan, tovarna mila in kemičnih proizvodov, Ljubljana. Obratni predmet: Obi t izdelovanja kemičnih proizvodov, čistilnih sredstev, toaletnih potrebščin in ■pralnih sredstev. Lastnik: Rebolj Bogdan, trgovec, Poljanska cesta 8, prokurist: Rebolj Hinko, trgovec, Poljanska cesta 8.
Gornik, Špedicija in prevozništvo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 43. Imetnik: Gornik Zdenka, trgovka v Ljubljani.
Spremembe in dodatki;
Dr. Th. & G. Bohinc kemična tvornica Podgrad. Besedilo firme odslej: Dr. Th. & Bdhme, javna trgovinska družba, kemična tvornica v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Windischer Josip, industrialec v Novem mestu, vpiše pa se član upravnega sveta Turk Josip, predsednik Mestne hranilnice v Novem mestu.
Izbrisi:
Ivan Lapajne »Jadran« kemični proizvodi, družba z o. z. Ljublja-na-Moste v likvidaciji — zaradi končane likvidacije.
Specialna trgovina za foto, kino, radio
Ivan Rozina
barve in laki
Ljubljana, Bleiweisova c. 14
Mloderne 1* a u C e
in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
R. Radovan
Mestni trg 13
foška Si
>(nuc
LJUBLJANA
Blalweisova cesta it. 5
(Palača banka ,,Slavija“)
K
V
N
I
K
Priporoča se:
Ljubljana
Rimska cesta
FILIP
Dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili zapadejo 30. junija. Do tega dne je treba za obnovo dovoljenj vložiti na taksnem papirju za 6 lir na Urad za civilno motorizacijo novo prošnjo, kateri se naj priložita dovoljenje za vožnjo ter vozaška izkaznica.
Mednarodna obrtna centrala, ki ima svoj sedež v Rimu, je zasedala od 4. do 6. junija v Bratislavi. Na zasedanju so zastopane naslednje države: Italija, Nemčija, Slovaška, Hrvatska, Romunija, Bolgarska, Madžarska in Španija.
Avtomatična telefonska centrala je bila otvorjena v Vukovaru. Telefonski naročniki bodo lahko govorili s telefonskimi naročniki v Vukovaru ali Osijeku direktno.
Tovarna vagonov v Brodu na Savi, naj večja strojna tovarna Hrvat, ske, je zvišala svojo delniško glavnico od 55 na 100 milijonov kun.
Zagrebški parni mlin je imel lani pri glavnici 3.75 milijona 0.6 milijona kun čistega dobička.
Romunsko ministrstvo za javna dela je izjavilo, da se mora čim-prej sezidati v Bukarešti nov tovorni kolodvor, ker je sedanji preobremenjen.
Nemški prometni minister je ukinil določbo, da se smejo tovorni vagoni v casu največjega prometa obremeniti za 2 toni nad njih nosilnostjo. Samo 15 tonski pokriti vagoni se smejo naložiti nad njih nosilnostjo.
Finska bo dobavila Bolgarski 100 milijonov škatlic vžigalic, a kot protivrednost pa bo dobila od Bolgarske tobak. Pripravlja se podobna pogodba za dobavo nadaljnjih 40 milijonov vžigalic.
151etni načrt za pogozdovanje je izdelalo romunsko kmetijsko ministrstvo. Lani se je vsadilo 600.000 kilogramov sadik. Dosedaj je bilo pogozdenih v stari Romuniji in Sedmograški 10.700 ha, v Besarabiji pa 3600 ha. V kratkem bo objavljen zakon o pogozdovanju.
Romunsko kmetijsko ministrstvo je naročilo vsem svojim podrejenim organizacijam, da morajo pospeševati saditev kavčukastih rastlin. Pri vseh kmetijskih šolah, poskusnih postajah in vzornih posestvih se morajo gojiti te rastline. Semena in korenine bo dobavljala država.
»mm 11111
f r g ov i n a
LESKIH IZDELKOV
Ljubljana
Sv. Petra c. 22
K lisama
Neografika
LJUBLJANA Sv. Petra nasip
lyan Zupančič
tovarna metel
£fublitma9KGVsnikova. uh 3
P- Magdič
LJUBLJANA
Ulica 3. m a i a
'<5c^<5s5a9<0e®s©<5c®a9<5c$!a9<5*^©c5a9<5ssi9®es>i9<5c5s©<5i^^ Priporoča se
manufakturna veletrgovina
F. HREHORIC, UUBUANA
‘Bl&ivpeiscva cesta 2S
:	PRIPOROČA	SE:	:
FR. SLAMIČ !
l	:
! LJUBLJANA , UL. ARIELLA RK A I
■eeeeeeeeeeeeeeeeeee<
••••••••••••••••••••
! Kupujemo in prodajamo RADIO aparate !
j RAOIO aparat«, pisalne stroje, kolesa in sestavne dele
se najceneje dobi pri tvrdki	£
{ A. BIRKE, Ljubljana, Mestni trg 9 i
•	TEUiFON 24-56	TELEFON 24-56	:
j SPECIALNA DELAVNiCA ZA POPRAVILA RADIO APARATOV j
Lončar Franc, prej T. Korn
Splošno kleparstvo — Vodovodna instalacija — Sanitarna oprema — Strelovodi — Kritja z lesenim cementom
Ljubljana. B*eiweisova 13
Telefon 20-14	(Figovčevo	dvorišče)
ivc
manufaktura
Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 1 *
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAaAAA,
PRIPOROČA SE:
K. PEČENKO
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 41
vwyywvwwywwvvwywwvyywywyw
PLETENINE
F. & M. ROZMAN
Specialna zaloga :
platna, belega X
in
pralnega blaga
ROBERT 60LI
ljubimki
Šelenburgova ulica št. 3
gssssa&BSS&asseaessss!
CONSORZIO NAZIONALE
PRODUTTORI ZUCCHERO
Via Garibaldi 7
GENOVA
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
ALKO
L|UBLjAMA, Ulica Ariella Rea
e
Sadni šoki, domači Alko Saj
J. lupazičič preje Braitia
nadomestni deli za avtomobile LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 34
M. Bogataj nasl. Bernik Marija
Ljubljana - Stari trg st 14
Trgovina s klobuki Sprejemajo se popravila
j Priporoča se
j Marko Poglič j
j steklarstvo i : •
• Izdelava okvirjev in vsa v to :
; stroko spadajoča dela ~
j Ljubljana, Sv. Petra c. 8 !
5	:
••••eesseaeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee««
Ivo Jontes
trgovina s čevlji
1 LJUBLJANA
Mestni trg št. 14
l!!llll!!NI!llllNlllll!IIHIIIHIIillllilll
LJUBLJANA
GOSPOSKA UL. 4-
ŽIDOVSKA UL. 7
BLEIVVEISOVA C. 5
PRIPOROČA SE
ŽEjjZNINA ffl STUPJCA
LJUBLJANA (samo poleg figovca)
PRODAJA RAZSTRELIV I. DR.
Zajc Joško
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
i
pSizSTjcmu
UUBUANA
Nabrežje 20. septem. 2
Polejr tromostovja
Vesele binkoštne praznike
B A. Adamič TOVARNA VREČIC - IZDELKI IZ CELOFANA - VREČE ZA MOKO itd. UIIBMA1A, lep c d tonLa 23
I
Svetlobna telesa, električne stroje in aparate, elektro- j instalacijski material, tehnirne predmete, elektroinstala-cijska dela in vse električne uanrave Vam najugodneje
nudi tvrdka
SLAVO KOLAR
Lastnik MILAN KOLAR
Ljubljana, Bleiureisova cesta 25a - Telefon 24-66
IIHIItii  ...........................
IVAN BRUNCIC
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 42
Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo se najtopleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
Cena zmernal Oelo solidno! Telelon 34-76
SLOVENIA TRANSPORT
ŠPEDICIJSKO IN TRANSPORTNO PODJETJE ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih
lOS. L- SIUH
UUBUANA. MIKLOŠIČEVA CESTA
uvoz	 IZVOZ
Telefoni: Špedicija in tarifni biro: 27-18, 37-18 Carinska pisarna: 37-19 Po uradnih urah 24-19
Poštni predal 239 - Čekovni račun pri pošt. hran. v Ljubljani 14.650 - Naslov za brzojavke: Slovenja transport
Udftjatelj »KoDtorri) Trgovikefm	njegov	predituvnik	dr.	Ivan	Plen.	urednik	Alekiander	Želeinikar.	tiska	tiikarna	»Merkur«,	d.	d.,	njen	pred»tavnik	Otmar	Mihalek,	vil	v	Ljuhljan