PRILOGA
Leto VIII.	T Ljubljani, dne 30. maja 1033.
Kipai* F^an Bepnekep umrl
Zopet je segli a srmrt v vrste onih, ki soustvarjajo slovensko kulturno: kipar Fran Berneker je podlegel zavra tni bolezni, Z njim je zapustil žiivljenje umetnik, k,i je iimel lepe sposobnosti ion ki bi ©e v ugodnejših razmerah utegnil razviti vse drugače kakor mu je bilo dano v maiših. tesnih prilikah.
Fran Berneker se je rodil 4. oktobra ileta 1874. v Lehrou pri Slovenj-gradcu. V Celju ee jie izučil podo-bairske obrti, kot pomočnik je leto dni pridno delali po tirolskih cerkvah; 1. 1896. mu je bilo omogočeno, da je vstopil v. obrtno šo.o v Gradr ou, leto dni pozneje pa je že pri prof. Hellmerju na dunajsk akademiji študiral kiparstvo. Poslej je živel na Dunaju vse do 1. 1915., ko je moral pod puško Po prevratu je neka,j časa delali kot navaden kamnosek v Celju 'm na Pohorju: tako je domovina skrbela za umetniki?, ki
so se vrrnill 1» tujine! Šele pred dvema letoma ee jie Berneker ju mailo zjasnilo: bli'1 je imenovan za pogodbenega profesorja na tehniški srednji šoli v 'Ljubljani! Plača je komaj zadostovala za borno življenje. Stanoval je v majhni sobici v »Narodnem domu«. Tu ga je pred dnevi prijela gripa, ki se ji je prfcfcufHl Sen; prepeljali so ga v bolndoo šele tedaj, ko je bil tako rekoč z eno nogo v grobu.
Najvidnejši spomenik, ki bo v Ljubljano še 'dolgo pričal v Bermekerjevi umetnosti, je njegov Primož Trubar pred vhodom v park. Zanimiv je bil tudi njegov osnutek Prešernovega spomenika, prav tako je Izdelal osnutke za Krekov in Kettejev spomenik. Njegova večja dela so: Vodnjak na trgu v Kranju, kipa sv. Martina in sv. Cirila in Metoda v blejski cerkva, Atilanti na palači Ljubljanske kreditne banke. »Žrtve« v Nair, galeriji, »Štirje letal časi« (na Dunaju), »Ženske glave« (na Dunaju, v ljubljanskem muzeju in v Zagrebu) in drugo. Na eni sliki vidimo pokojnega umetnika v mlajših letih, druga pa je z njegovega pogreba, ki je bil prav lep, kakor je pač pri večini naših umetnikov, k,! bedno živijo in šele po smrti dosežejo priznanje.
Po konferenci Male antante v Beogradu
Slika desno i
' Naslednik dr. Schei-nerja
Novi starosta češke ObCe Sokolske dr. Stanislav Bu-kovsky, dosedanji prvi podstarosta.
31. štev.
Zunanji ministri Rumunilje, Češkoslovaške in Jugoslavije knez Ghika, dr. Beneš iin dir. MarimkovM dajejo izjave zastopnikom tiska.
Slika levo:
Američani v gostih pri dolenjskem društvu „Krki"
Dolenjsko društvo »Krka« v Ljubljana prireja cesto sestanka svojih članov. Tako je prošli petek zvečer čital pisatelj Milan Jarc dz svojega romana »Novo mesto«, dočim je ak-ad. slikar Jakac predvajal svoj film o dolenjski metropoli. Poleg številnih drugih poslušalcev se je sestala tu tudi družba naših Američanov, to se pravi: takih, ki so že bili tam, odnosno, so zdaj na obisku v stari domovina. Od leve na desno sede: operni pevec Bamovec, pevka gdč. Plevnikova, novinar DoJ-čič, pevka in pianistka gdč. Perdanova, pisatelj Miran Jairc, pisatelj Louis Adamič, predsednik »Krke« Rostan, ga. Franvcd Tavčarjeva, zadaij pa stoji akad. slikar Jakac.
Prizori glasbenih svečanosti v Ljubljani
K?ko je Ljubljana sprejemala odlične goste festivala: prizor ob prihodu praškega »Hkhola«. Predse d ndlk pevskega zbora Glasbene Matice g. Silvtam Pečenko (X) izraža dobrodošlico. Desno v kotu podpredsednik »Hlabola« g. Stanislav, ki je vodiil svoje društvo na .turneja po Jugoslaviji
iPogled na množico, ki se je biniko.štnii ponedeljek dopoldne zbrala v Vegovi ulici k I	k odkritju spomenika
Ravnatelj Matej H.uibad e svojo gospo soprogo na estradi pred Glasbeno Matico ob odkritju spomenikov zaslužnim glasbenikom. Na 'levi predsednik H ub a do ve pevske župe dr. Švigelj, v sredini pa ravnatelj Karel Mabkota, ki je zasnoval in vzorno izvedel organizacijo našega prvega festivala.
Slika desno:
Fantje pritrkoval-lz Rovt nad Logatcem, ki so na binkoštni ponedeljek v Ljubljani odnesli zmago v tekmi slovenskih pritrkovalcev.
Prizor s tekme slovenskih pritrkovalcev, ki so se preizkušali na binkoštni ponedeljek
na ljubljanskem velesejmu.
Binkoštna nesreča na Grintovcu
Na binkoštni ponedeljek se je okrog 7. ure zjutraj v Kamniških planinah pod Grintovcem smrtno ponesrečil krojaški pomočnik Albert Ma-kuc.
Kamniške planine so v zadnjih letih zahtevale že več človeških žrtev. Pred šestimi leti sta se na binkoštni ponedeljek na podoben način smrtno ponesrečila dva mlada zaročenca, ko jima je zdrsnilo na poledenelem snegu in sta treščila v prepad. Zadnja tri leta pa smo imeli vsako leto po en smrtni primer. L. 1930. se je na Sedlu ubil Rudolf Pečar iz Ljubljane, lani pa je pod Grintovcem na poti proti češki koči padel čez 40 metrov visoko steno zlatarski pomočnik Mihajlo Veber iz Novega Sada. Letošnja prva žrtev pa je bil nesrečni Albert, ki je še nekaj minut pred nesrečo pripovedoval tovarišem, kako sta se pred šestimi leti ponesrečila dva zaročenca.
Pokojni Albert Makuc je bil po rodu primorski rojak, doma iz Šempasa pri Gorici. Staršev ni imel več, od več njegovih bratov in sester je ena poročena v Ljubljani na Ko-deljevem en brat je v Julijski Krajini, en brat in ena sestra v Južni Ameriki. Pokojnik je bil uslužben pri tvrdki Franc Kovič v Mostah pri Ljubljani. Makuc je bil miren in trezen mladenič, ki ni ljubil hrupne družbe. V gostilne ni zahajal nikoli. Najljubše razvedrilo mu je bilo, če je mogel v soboto popoldne odriniti od doma in pohiteti na planine. Najrajši je hodil v Kamniške planine, posebno pa se mu je priljubila pot s Kokrškega sedla na Grintovec. Prav pot, po kateri je najrajši hodil, mu je postala usodna. Zdrsnil je po zledene-lem snegu, padel v prepad in se ubil. Makuc je bil član Sokola I. v Ljubljani. Vsi, ki so ga poznali, hvalijo njegovo skromnost in tovariško prijaznost.
K sliki levo:
Požar v newyorškem pristanišču
Pristaniške natprave Cunardove dru-žbe v Ne\v Yorku je uničil ogenj. Požar je gasiilo nad 60 brizgaln in motornih čolnov, vendar brez uspeha
Eden vodi državo, drugi orje
zemljo
Brat francoskega državnega predsednika Lebruna Gabrijel I.ebrum je preprost kmetovalec v Mercy le Hantu, majihirai lotartaslki vasici, kjer se je rodil tudi novi pied-sedniik Francije in. kjer še danes živi njegova rodbina.
Avto pleza po zidu
K sliki desno:
K sliki desno t
Zmaga sle* pe strojepiske
Na nekem ovinku nabrežja pri Ha-stingsu v Angliji se je tovorni avtomobil tako nerodno zaletel v rob ceste, da je obvi-sel nad zidom. Ker ga niso mogli potegniti gori, so ga spustili dol. Ta nenavaden prizor, ki je imel ogromno gledalcev, je zajel fotograf na tej sliki.
Slepa berlinska strojepiska gdč, Haberland je zmagala pri radio-dik-tatu nad 3000 tekmovalkami, ki so v popolni posesti izvrstnih oči.
K sliki desno:
Zmagovalec Matter-
horna
mrtev
Planinec Toni
Ogromno tehniško čudo naše dobe
K sliki levo:
Jez ruske veleelektrarne Dnjeprostroj, ki proizvaja 800.000 konjakih si-1 in oskrbuje 600 km naokoli vso industrijo z električnim tokom
Schmidt (sedeč na desni) s svojim bratom Francem, ki sta lani prva preplezala severno steno Matterhor-na. Toni Schmidt se je zdaj pri plezanju čez Wies-bachhorn v Visokih Turah ubil.
Železnica pojde čez led
K sliki desno; Zadnji posnetek japonskega kabineta z umorjenim pred* sednikom loukajem (prvi od leve proti desni). Japonski cesar Hirohito (desni kot spodaj) je poveril začasno vodstvo vlade pravosodnemu ministru Suzukiju, sam pa se trudil, da bi dosegel spravo med sprtimi stjankaml.
Kitajci eo večji del svojih na šanghajaki fronti padlih vojakov pokopali v skupnem grobu, ostale prevažajo zdaj z džunkami doimiov. Slika kaže prizor z Rumeno reke; kjer nalagajo krste na ladje. Spredaj ženske, ki oplakujejo pokojnike
Tovorni avtomobil, kri se je prevrnil te dni s izletniška druižbo pri Rheinsbeirgu In pokopal pod seboj deset oeeb
Fo atentatu na japonskega vladnega predsednika
K sliki desno i Inu-kay, predsednik tokijske vlade, ki so ga umorili japonski zarotniki.
Šola za letaJce y Los Angelesu je uvedla čudno pri-pravo. V železni rogovili se vrti trup letala In učenci se na ta način privajajo raznim položajem in obratom v zraku.
Na severu Kanade gradijo železnico, ki bo vozila čez dva metra debelo ledeno skorjo v Hudsonovem zalivu. Proga bo dioligia 270 to. Namen železnice je skrajšati zvezo med vzhodno ira osrednjo Kana do; Naprave na levi niso španski jezdeci, ampak brzojavni drogi, ki fanajo naimen Ščititi brzojavne naprave pomladi, ki eo premikajo
ledne plošče
Mrliči se vračajo v domovino
Vsak dan avtomobilska nesreča!
Slika desnol
Učno sred« stvo za bo* doče letalce