Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en meseo 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 ki*, vec na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg ,.Katoliške Bukvarne".
V
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.' Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/a6. uri popoludne.
^tev. 47.
Ljubljani, v petek 27. februvarija 1891.
Letnik: XIX
Državnozborske volitve.
Volilno gibanje že mesec dni razburja duhove v Avstriji. Tako huda agitacija še menda nikdar ni bila, kakor letos, položaj pa tudi še nikoli tako zamotan. Razne stranke same ne vedo, kako se bode stvar zasukala, vlada se pa na videz skoro nič ne meša v volitve, v istini pa močno deluje po raznih ovinkih. Njeno delovanje je naperjeno v prvi vrsti proti vsem odločnim strankam, ravno tako proti Mladočehom, kakor proti odločnim konservativcem. Vedno vidneje je, da bi Taaffe rad imel večino, sestavljeno iz tako raznovrstnih frakcij, da bode nezmožna za vsako samostojno delovanje, ki se bode baš zaradi tega dala voditi od vlade, ker sama ne bode imela nobenih načel in idej, ki bi jo vezale, temveč bi razpala, kakor hitro bi se hotela postaviti na svoje noge.
Po razpustu državnega zbora se je občno domnevalo, da se vlada hoče približati levici. Odstranil se je Dunajevski, pa imenoval finančnim ministrom Steinbach. Vse to se je zgodilo bržčas po volji nemških liberalcev. V nemškem taboru so že bili dobili pogum. Šteli so že dneve drugim konservativnim ministrom. Stvar se je pa naglo zopet zasukala. Levičarji so prenaglo razkrili prave svoje nakane, da bodo namreč hoteli sami voditi vlado, če se bode ndnje opirala, in se ne bodo dali voditi od grofa Taaffeja. Poslednji se je potem rad ali nerad zopet obrnil k desnici iu tako je prišlo, da grof Hohenwart zopet kandiduje, dasiravno se je poprej popolnoma za gotovo zatrjevalo, da nobenega mandata več ne prevzame, kar je bilo zmešalo volilno gibanje na Kranjskem.
Levičarji so zopet jeli zgubljati pogum, kar se posebno opaža v volilnem oklici, kateri je izdala nemško-liberalna stranka na češkem. Iz njega se jasno vidi, da že računajo s tem, da bodo skoro gotovo v opoziciji, in zatorej tako naglašajo potrebo
solidarnosti. Če tudi mi Slovenci ne pričakujemo posebno dobrega od večine, katero bo morda sklopil grof Hohenwart iz raznih desničarskih frakcij, vendar moramo biti zadovoljni, če le levica ne dobi večjega vpliva. Naj pridejo levičarji na krmilo, hitro se bi razveljavile vse naredbe, katere je izdalo sedanje ministerstvo nam Slovencem v korist. Tudi ni treba misliti, da se je slovensko uradovanje že zadostno utrdilo, da bi ga vlada odstraniti ne mogla. Mnogi uradniki, ki se sedaj navdušujejo za slovenščino, začeli bi hitro poveličevati važnost nemškega urado-vanja. Vsekako bi trebalo še precej let, da se slovenščina v uradih tako uživi, da bi je ne bilo moči poriniti skozi vrata.
Žal, da je veliko vprašanje, če bode grof Hohen-\vart mogel združiti tako večino, ki bi bila količkaj Slovanom prijazna. Nemški konservativci utegnejo nekaj mandatov izgubiti, ker niso dosegli verske šole. Ti mandati sicer ne bodo pali levičarjem naravnost v naročaj, ali pridobiti jih utegnejo Lien-baeherjevi pristaši, ki v narodnih vprašanjih niso dosti ali nič pravičnejši od levičarjev.
Tako utegne naposled še naš narod veliko škodo imeti od tega, da se je zavlekla verska šola. Pri nas nekateri radi naglašajo, da verska šola ni pereče vprašanje za nas Slovence. Ne pomislijo pa, da je to vprašanje gotovo jako pereče za nekatere naše dosedanje zaveznike. Šolsko vprašanje je ona Arhimedova točka, na katero je Lienbacher postavil svoj vzvod, da nemško-konservativno, nam Slovanom prijazno politiko vrže iz tečajev.
Pa ne le odtod, temveč še od druzih stranij preti nam nevarnost. Na Češkem utegnejo pridobiti Mladočehi precej mandatov, morda tudi na Morav-skem. Vspeh liberalne češke stranke pa utegne koristiti le levičarjem. Že pri adresni debati se bode pokazal slab vpliv mladočeške zmage in utegne celo izpodnesti stališče sedanji vladi, ko bi se prigodilo, da bi Mladočehi odločevali.
V	prestolnem govoru se gotovo ne bode nagla-šalo češko državno pravo, ker je to vprašanje pre-kočljivo.
Državnozborska desnica se tudi ne bo mogla postaviti na državnopravno stališče, ker tako stališče bi mnogim frakcijam ne ugajalo.
V	adresi desnice bode torej tudi moral izostati vsak določen odstavek o češkem državnem pravu. Tudi bi vlada ne pritrdila adresi, v kateri bi se češko državno pravo uaglašalo.
Mladočehi so pa tako naglašali pri volilnih in pri prejšnjih agitacijah zoper spravo to državnopravno stališče, da nikakor ne morejo glasovati za adreso, katera bi se izrecno ne izrekala za češko pravo, kajti sicer bi izgubili vse zaupanje pri narodu, ki bi jih ne mogel več imeti za resne politike, temveč le za komedijante.
Iz Galicije prihajajo tudi glasovi, katerih 6mo pa še manj veseli. Liberalni Cehi se vsaj ne upajo izreči naravnost za levičarje, dočim se poljski demo-kratje naravnost vnemajo za zvezo z levico. Njih listi naravnost pišejo, da bi Poljaki morali se pridružiti levici, če se staročeška stranka ne povrne dovolj krepka v državni zbor, ker z Mladočehi, ki se navdušujejo za Rusijo, Poljaki ne morejo hoditi.
Bati se je torej, da bi vspeh liberalne stranke na Češkem ne odrinil Poljakov, če ne vseh, pa vsaj nekatere v levičarski tabor. Iz tega je vidno, da bi vspeh slovanskih liberalnih življev pri volitvah utegnil razrušiti sedanjo desnico, izpodkopati tla Taaffe-jevi vladi in pomagati levičarjem na krmilo.
Zato mi z nekako slabo slutnjo čakamo izida letošnjih državnozborskih volitev, boječ se, da nastopijo hudi časi za nas avstrijske Slovane, kar so mnogo zakrivili liberalni slovanski elementi, kateri so začeli hoditi iz slavohlepja, sebičnosti in hrepenenja za popularnostjo svoja pota, dasi so lahko vedeli, da to avstrijskemu Slovanstvu ni v prid.
Iz „Polikuške".
Pripovest. Poslovenil I. Steklasa.
II.
Nekega večera je sedel Polikej na kraju postelje ter mel neki konjski lek v posodici. Kar se odpro vrata, ki so bila slabo priprta, a v sobo pri-hiti dekle iz graščine, Aksjutka, in reče:
„Gospa zapoveda, da pride Polikej Iljič precej gori!" — — postoji in težko izdahne. „Jegor Mi-hajlovič, upravitelj, je bil pri gospej ter se razgovarjal ž njo o vojaškem naboru, pa tudi Polikeja Iljiča sta imenovala. Rekla sta, da naj precej pride!"
Aksjutka je, izgovorivši vse to hitro, izletela kakor veter iz sobe.
Akuljina vstane ter podil možu čevlje. Čevlji so bili vojaški, slabi in raztrgani. Sname tudi kaftan s peči ter mu ga d& niti pogledavši ga.
„Iljič, kaj ne boš srajce preoblekel?"
„Ne," pravi Polikej.
Akuljina ni pogledala Polikeju v obraz cel čas, dokler se je on molče obuval in oblačil, in dobro je storila, da ga ni pogledala. Lica Polikejeva sta bila bleda in doljna čeljust je drhtela. On se počeše in hoče oditi, ali žena ga zadrži, popravi mu trak
od srajce, ki je visel na suknji in dene mu kapo na glavo.
„Kaj, Polikej Iljič, potrebuje li vas gospa?" začuje se glas stolarjeve žene izza plota.
Stolarjeva žena se je ravno malo poprej silno prepirala z Akuljino radi lonca luga, ki so ga razlili otroci Polikejevi. In njej je bilo v prvem času ugodno, ko je slišala, da so poklicali Polikeja k gospej.
„Gotovo ne bo dobro," mislila si je.
,.Menda vas hočejo poslati, da kaj nakupujete," nadaljuje ona. „Jaz mislim, ker trebajo poštenega človeka, pa mislijo poslati vas. A vi mi boste potem, Polikej Iljič, kupili četrt funta čaja."
Akuljina se je komaj zdržala od joka in prav težko jej je bilo. In ko je slišala stoiarjevo ženo, hotela je skočiti v glavo tej baburi; ali ko spazi svoje otroke in pomisli, da jej bodo ostale sirote in ona — vojaška vdova, pozabi na jezičljivo stoiarjevo ženo, pa pokrije lice z rokama, vsede se na posteljo in spusti glavo na vajšnico.
„Mama, ti si me pritisnila," pobrblja deklica in izvleče svojo suknjico izpod komolca materinega.
„0 da ste vsaj vi pomrli! Na zlo sem vas rodila!" zaječi Akuljina in se zjoka, da se je soba stresla, ali na radost stolarjeve žene, ki še ni pozabila na zjutrajni lonec.
III.
Preteklo je pol ure. Dete se je zajokalo. Akuljina vstane ter ga nahrani. Ona se ni več jokala, nego je podprla svoje čedno načmureno lice, pogledala na dogorevajočo svečo in pomislila----
zakaj sem se omožila in zakaj potrebujejo toliko vojakov.;
Začuli so se koraki moža. Akuljina si obriše solzne oči in vstane, da mu napravi pot. Polikej vstopi čisto oholo, vrže kapo na postelj, sezuje se in se začne razpasovati.
„No, kaj je, zakaj te je poklicala?"
„Hm--seveda; Polikuška — je zadnji
človek na svetu, a ko je kakšno važno opravilo, koga hočemo? — Polikuško."
„A kakšno opravilo ?"
Polikej se ni podvizal reči, zažge najpoprej pipo iu plune.
„ Rekla je, da grem k trgovcem po denar."
„Po denar?" vpraša Akuljina.
Polikej se nasmeje ter zakima z glavo.
„Ti si bil na glasu kot nepoštenjak, ali jaz ti vendar več verujem, nego kateremu drugemu," rekla mi je gospa. In potem pripoveduje Polikej glasneje, da so mogli tudi sosedje slišati: — »Ti si mi obljubil, da se boš popravil, pa to ti je tudi prvi dokaz, da ti verujem. Pojdi v mesto k trgovcu, vzemi denar ter mi ga prinesi."

Politični pregled.
V Ljubljani, 27. februvarija. Notraaj« dežel©.
Volitve v državni zbor. Znaui bogataj in sedauji mlad o češ ki kandidat Masaryk hodi po volilnem kraju mestne skupine Pisek okrog, da bi si pridobil zaupanje volilcev. Njegov protikandidat dr. Steidl ga je nagovorit kot volilec z nastopnimi besedami: »Ali mar menite, da prebivalci oddaljenih krajev ničesar ne vedo o Vašem nečeškem delovanju? Motite se zelo: Mi dobro vemo, kako po Vas razširjevani ostudni in brezbožni realizem zatira v srcih naše mladine vse idejale; znano nam je, da ste v svojih spisih vnemali češki narod za samomor. Tako ne govorijo, ne delajo češki domoljubi. In danes hočete imeti naše zaupanje? Ali naj Vam bodo naši glasovi stolček za Vaše častihlepne namene? Ne, tako daleč še uismo, da bi izročili svoje zaupanje človeku, ki po vetru obrača vsaki dan svoje versko in politično prepričanje." — Na Tirolskem imajo konservativci med seboj hude boje; znani dr. Katbrein se je moral vsled silne protiagi-tacije Zallingerjeve stranke umakniti iz svojega dosedanjega v drug volilni okraj. Obžalovati je ta razpor med konservativci, ker bodo od njega imeli dobiček le liberalci. — V Galiciji bodo Mlado-rusini, kakor je videti iz volitvenih priprav, na mnogih krajih prodrli s svojimi kandidati; v jezi-kovno-mešanih krajih podpirajo Mladorusine tudi Poljaki. — V Istri se za Slovane prav povolino vrše volitve volilnih mož. In nade je veliko, da Slovani zmagajo v Istri s svojimi kandidati. — Na Goriškem se z vso silo nadaljuje bratomorni boj med dr. Gregorčičem in dr. Tonklijem. Izid naj bo že ta ali drugi, ta volitev bo slovenskemu ljudstvu mnogo škodila, kajti mešajo se mu sedaj pojmi, in kadar bo resen boj med liberalnim in konservativnim kandidatom, ljudje ne bodo vedeli, pri čem da so.
Vf&anje držav«.
Bolgarija. Vlada toži v Plovdivu izhajajočo »Balkansko Zoro", ker je objavila članek, naperjen j proti sultanu in turškim ministrom, ker so tako : brezozirno postopali z ruskim inženerjem Luckijem 1 ter ga celo zaprli.	1
Rusija. Zemljepisno društvo je imelo 24. t. m. v palači velike kneginje Katarine sejo, na kateri je Bonvalot poročal o svojem potovanji s princem Henrikom Orleanskim, ter pripomnil, da je dotika francoskih in ruskih posestev v Aziji mogoča brez dotike z angleškim in kitajskim ozemljem. — Zadnji požar v Aničkovi palači ni delo ruskih nihilistov, kakor so brž trdili Busom sovražni listi, marveč Liivstai je zaradi neke pomanjkljivosti pri električni razsvetljavi. Ogenj je uničil v sobi carice dve dragoceni oljnati podobi in več druzih dragocenostij.
Italija. Eimski dopisnik »Standardu" je neki iz „zanesljivega vira" zvedel, da je dobil Rudinijev kabinet od dunajskega in berolinskega kabineta po njunih zastopnikih v Bimu prostovoljno zagotovilo, da približanje in sporazumljenje med Francijo in Italijo ne bo vzbudilo v Berolinu in na Dunaji sumničenja, marveč še odobravali bi prijateljske odnošaje med imenovanima deželama, zakaj ž njim bi se evropski mir le utrjeval in zagotavljal.
Francija. Iz Pariza se poroča 25. februvarija: Govori se, da priredb odbori društev francoskih umetnikov in odbor narodnega društva lepih umet-nostij jutri shod, da se posvetujejo, ali naj bo Fran-
„Jaz," odgovoril sem jej, »gospodarica, izpolnil bom vse, kar mi zapoveste." — „Tedaj," reče ona, ti me boš verno ubogal? Veš li, da tvoja osoda zavisi od tega?" — „0 kako jaz ne bi vedel, da moram to storiti I Pa ako so me obrekovali, saj je mogoče vsakega obdolžiti, vendar nisem nikdar nič hudega pomislil proti vašemu zdravju." — In tako -sem gospodarico s svojim govorom osvojil, da je bila čisto blaga ter konečno rekla: »Ti mi boš naj-milejši."
»A je li mnogo denarja?" vpraša Akuljina.
„Poldrugi tisoč rubljev," odgovori brezskrbno Polikej.
Akuljina strese z glavo.
»A kdaj pojdeš?"
»Jutri," rekla mi je, „vzemi si konja, katerega si hočeš, ali najprej pojdi v pisarno, potem potuj z Bogom."
„Slava tebi, Gospod!" vzdihne Akuljina ter se prekriža. »Z Bogom popotoval, Iljič," zašepeče mu, da ne bi slišali oni za ograjo in zavstavljaje ga za rokav srajce, nadaljuje: „Iljič, poslušaj me, vimenu Kristusa Boga, da mi poprej, nego greš, poljubiš križ ter obljubiš, da ne boš stresel nikjer niti kapljice v svoje grlo!"
»Kako bom pil, ko bom nosil toliko denarja?!" odgovori on. »A jutri mi daj čisto srajco."
In vležejo se k počitku.	(Dalje slždi.)
cija vendar zastopana na berolinski umetnostni razstavi no svojih umetnikih ali ne.
JPortugal. Kakor smo že poročali, razpustila je portugalska vlada vsa republikanska društva ter prepovedala njih shode po deželi. Glasilo portugalskih republikancev »Os Debates" je vstavljeno, njegova vrednika sta pa obsojena v zapor in vsak na 500.000 rajsov globe.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 23. februvarija. Mirno gledamo Dolenjci vaše volilne borbe, veseli, da nam taistih ni treba, ker prav zadovoljni smo s6 svojima) poslancema, gg. Pfeiferjem in Sukljejem. Želimo ja zdrava in krepka, da bi mogla nas v prihodnje tako vrlo zastopati, kakor do sedaj. Poslanec g. Pfeifer ne pozna samo potreb našega ljudstva, ko malokedo, nego on kaže zanj tudi vselej gorko čuteče srce in najboljšo voljo, da bi mu pomagal. Saj na to je meril v zadnjem zasedanji deželnega zbora njegov predlog o polajšanji legalizovanja. Žal, da so ga zavrgli. Zanimiv je odgovor, ki mi ga je dal neki sicer jako miren kmetovalec o tisti priliki, ko se je bralo sploh po novinah o žalostnem deželno-zborskem dogodku. Na vprašanje, kaj on misli o tem, ni rekel besedice, a vendar je odgovoril dosti jasno. Kako? Ogledal seje po zraku, kakor bi česa iskal, med tem je zaškrtal z zobmi in sklenil pest. Pomenljiv odgovor, kaj ne?
Podobno mrzel curek padel je na nas iz neke vrste »domoljubov" in „prijateljev ljudstva" tudi z onim »mi jim ne moremo pomagati". Ali res? Vi ne morete? A mi bi pa vam morali pomagati se svojimi bornimi novčiči vzdržavati palačo in učitelje, da bi se gospodičine po vašem duhu likale ? Ker imate za ženski spol že dokaj izvrstnih zavodov, ali ni bil tukaj prikrit tisti namen: »Eccrassez 1'infamme?" Gosp6da, po takem ravnanji prišel bo častni naslov: »Rodoljub", »narodnjak" v slabo ime pri našem ljudstvu!
Naj pri tej priliki spomnim že necega občutljivega nedostatka na Dolenjskem, t. j. pomanjkanje humanitarnih zavodov. Po nekaterih okrajih, n. pr. novomeškem, črnomeljskem ljudstvo komaj kaj zna o bolnišnicah, kamo da bi uživalo dobroto tacih zavodov. Zanimivo bi bilo primerjati število podpisanih ubožnih listov iz teh okrajev, n. pr. z onimi iz krškega okraja, kjer so vsled železnice in bližine Štajerske in Hrvaške bolnišnice tudi obsavskim Dolenjcem prilične in na razpolago. In vendar se steka jednako iz onih okrajeh »obulus" v deželno blagajno za take ustave. Odprla je sicer krščanska ljubezen v Šmihelu pri Novem Mestu poleg druzih šol tudi še posebno človekoljuben, priznano izvrsten oddelek za gluhoneme ubožce. A dosti žalostno je, če se je moral oni oddelek zopet opustiti, in to zbok — preslabe podpore, akoravno je v ta namen vže na sto in sto tisočev nakopičenih. Ali je sedanji rod res samo zato, naj trpi, prenaša in pripravlja, da se bodo mogle prihodnjemu rodu staviti palače? Ker se precej kaj velikanskega ne more narediti, torej počakati in tudi malega ne podpirati! Ali se ne pravi to „z vodo i dete izliti iz kopelišča?"
Vemo, da zato se novci hranijo preskrbno, da bi se moglo s časoma v Ljubljani kaj vzglednega početi, kar i mi naši slovenski metropoli privoščimo prav iz srca. Toda ipak mislimo, da za procvet in blagostanje naše ožje domovine ni dobro preozko-srčno centralizovati. Opozorim na turobno prikazen v zgodovini nekdanjih rimskih imperatorjev — si licet componere. V njih metropolo se je zvleklo vse, tu je bilo vse bogastvo in potratnost, ves blišč in izobilje, a nasproti je stalo mrtvaško ogrodje — izsesane provincije. Zdravje života zahteva, da dohaja zadostno krvi do slehernega uda. Jednako bi bila velika škoda za nas, ko bi se centralizovalo celo c. kr. okrožno sodišče, t. j. preselilo se iz Novega Mesta v Ljubljano. Ubogi narod potem iz Bele Krajine, iz Podgorja, in sploh iz notranje Dolenjske, kolika muka in zguba časa, in koliki stroški! Namigujemo našima častitima poslancema, da bodeta imela za naše dolenjske interese vselej odprte oči, pravo razsodnost, in kadar bi bilo treba, tudi — razvezan jezik.
Konečno še dostavljam, da je višji pastirski,list pretečeno nedeljo naredil na naše ljudstvo izredno ugoden vtis. Ono hoče odločnost. Ker se nižja duhovščina toliko grdi in ob zaupanje spravlja po liberalcih, naše ljudstvo res prav hrepeni, čuti glas svojih viših pastirjev, ter izvedeti njih mnenje. Prav vidi se, kako v živahnosti ustavnega življenja ne
zadostuje samo „uradno katoličanstvo" , ugnano med cerkvene stene. Kolikor bolj namreč duhove budš in upotrebljajo druge javne zadeve, toliko bolj bi bližali se stagnaciji v verskem oziru. Tako veljavna besede si želimo ob vseh važnejših, vso državo ia narode zadevajočih prilikah.
S Pivke, dne 25. februvarija. (Volitve.) Dolgo časa smo čakali, da bode naš državnozborski kandidat popravil in preklical svoji izjavi o verski šoli. Molčali smo, ker želeli smo resnično miru. Marsikdo si je milo tolmačil njegove nazore in se še vedno nadejal, da se gosp. dr. Ferjančič približa k slovenskemu konservativnemu programu. Sodili smo objektivno, priznavajoč njegov trud in njegovo delo. Ali zdaj vidimo, da bivši državni poslanec verne Notranjce za nos vodi. Na dveh krajih ne govori jednako. Na shodu slovenskih poslancev podpisal je staro gSslo: »vse za vero, dom, cesarja", v Planini je zopet branil katoliško vero, v Bistrici pa je mahal po katoliških škofih in v Ljubljani se mu je zdelo potrebno, da s tistim famoznim vprašajem zavaruje svojo čast proti liberalnim svojim kolegom. Gospod, ako tako delate, ne čudite se, da se je tudi naša vera v Vaše katoličanstvo s t a-jala kakor slana na solne u.
Tacih mož-polovičarjev ne potrebujemo. Kje je tukaj možatost?
V »Slov. štev. 43. ste, gospod vrednik, poročali na uvodnem mestu, da se je o neki priliki g. dr. Ferjančič izrazil, da ni tako mislil, kakor se je v »Slov. Narodu" poročalo. Ne vemo, kaj je mislil, ali to vemo, kaj je govoril. Da se hoče poročevalcu ta greh na hrbet naložiti, je samo prazen izgovor. Gospod je o verski šoli dve leti zapored govoril, na veliki Šmaren 1. 1889. v Postojini in minolo leto v Bistrici. Predmet o verski šoli mu je torej jako pri srcu. Vselej se je pokazal prijatelja (?) sv. cerkvi. V Postojini je rekel tedaj: »Mi bodemo svojim zaveznikom v državnem zboru radi privolili konfesijonalno šolo, le nadzorstvo si bomo ogledali ter ne bomo odobravali, da bi se cerkvi dala v šoli večja oblast, kakor je treba." — Doslovno tiste besede je ponavljal v Bistrici. In na to polemizuje zoper znano škofovsko izjavo, češ, da take šole, kakoršno zahtevajo škofje, ne privoli nobena frakcija državnega zbora. Kako bi se mogel poročevalec dvakrat tako motiti, da ne bi zadel prave misli govor-nikove!
Oba govora napravita vtis: verska šola in škofje, za to se mi dosti ne brigamo. Na prvi hip se vidi, da se ta predmet obravnava z nasprotnega stališča. Čemu potem še nedoslednost: mi smo tudi za versko šolo? Cemu še tega peska v oči?
Kdor misli zastopati take ideje med nami, tega ne smatramo resnim slovenskim politikom in tudi njegovo domoljubje je piškavo. Ne čudite se potem, da je boj in da se Vam ne zaupa. Boj mora biti, saj ga hočete imeti.
Od sv. Andraža na Štajarskem, 25. februvarija. (Otvorjenje bralnega društva.) Na podlagi od vis. namestništva v Gradcu vendar enkrat potrjenih pravil, koja so v katoliškem smislu sestavljena, začelo je bralno društvo s prvim občnim zborom slovesno svoje delovanje. Začasni predsednik, priprost, vendar zelo spreten, zlasti pa vzgledno na-rodeu kmet iz Smolinec, čvrst slovenski značajnik, pozdravil je v lepi domači besedi vse došle, posebno mladino, kateri v izobražbo je to društvo posebič namenjeno. Omenivši potrjenja pravil, pokazal je na društveno postavo, katero je potrdil svetli cesar, dostavil še nekatere druge lepe lastnosti našega vse-obče ljubljenega cesarja ter krepko zaklical trikrat »živio", kateri klic je trikrat mogočno zadonel po dvorani. Nato je sledila avstrijska himna, katero so zapeli domači in bližnji gospodje učitelji.
Razlaganje pravil bilo je bolj kratko, le najpotrebnejše se je tolmačilo, zlasti paragraf glaseč se: »Pospeševati omiko in blaginjo društvenikov na krščansko-katoliški podlagi". Domači g. župnik je posebno naglašal, kaj je omika in katere so blaginje Slovencev, in da je te doseči in ohraniti mogoče na podlagi katoliške vere.
Poslušalci so se mnogoštevilno dali potem zapisati med ude mladega bralnega društva. Mi smemo zadovoljni biti; več pa jih je še obljubilo pristopiti, kadar bodo ložje razpolagali z zaslužkom.
Med razlaganjem pravil prišli so pevci sveto-jurjevskega br&luega društva k nam, sprejeti z „živio"-kliei. Takoj se je čutilo, da pesem »Slovenec sem" popevajo pokrepljene moči. Zahvala zaslužena izrazila se jim je s ploskanjem in „živeli"-klici.
V odbor bili so voljeni naslednji gospodje: Predsednikom Janko Klin ar, podpredsednikom in denarničarjem nadučitelj Franc Zadravec, tajnikom Josip Ceh, tukajšnji učitelj; odborniki: Gregor Druzovič, Franc Ilježič in Kjukovec, osebe, koje so nam porok, da bode tukajšnje društvo pro-spevalo in načelom v pravilih zaznamovanim vstrajno zvestobo ohranilo.
Slavnostno besedo govoril jo gospod nadučitelj Zadravec. Iz lepega govora zarila je narodna navdušenost, pa tudi ogrevala poslušalce, da so do konca govora vneto odobravali trditve govornikove. Predmet govoru je bil „potreba bralnega društva in njega delokrog".
Presenetil pa nas je radostno pozdrav č. gosp. Jerneja Frangeža, podpredsednika bralnega društva pri sv. Jurju na ščavnici. Navadne ugovore proti takim društvom in izgovore za nevdeležbo je gospod govornik prepričevalno pobijal.
Ostale točke vsporeda bile so od združenih pevcev izvrstno završene. Za nas nenavadno prijetno in veselo razvila se je prosta zabava. Neutrudljivi pevci so s svojimi raznimi pesmami navzoče zabavali, da so nam ure naglo potekle, čuditi morali smo se najbolj temu, da je gosp. Strelec, sveto-jurjevski učitelj in vzgleden narodnjak, iz prostih seljakov vzgojil si tako izvrstne pevce. Hvala vsem prelepa 1
Mlademu društvu pa želim krepko rast, da nam bode moglo še mnogokrat pripraviti jednakih zabav. To gotovo bode, če bode zvesto ostalo izvoljenemu geslu „Složno naprej!".
Dnevne novice.
(Iz Škofje Loke) se nam poroča: Gospod župan Val. Sušnik se je izrazif, da bode glede na volitev v gorenjsko-notranjskih mestih solidarno postopal z gosp. županom v Kranju.
(Gorenjsko-notranjska mesta.) Ali res g. vladni svetnik pl. Globočnik ne ve, kaj je slovenska narodnost? To napako mu je namreč očital „S1. Narod" in kaže se, da se bode okrog te točke sukal ves boj. Eesnica pa je, da g. Globočnik ni samo vedel, ampak tudi potegoval se za slovensko narodnost, predno so tisti, ki zdaj zoper njega pišejo, vedeli, kaj je prva srajca. Za starosto slovenske narodnosti, č. g. kanonikom Jeranom, je on nastarejši živeči rodoljub, ki ne kriči, pač pa dela za narod že nad 40 let. Pisal je že 1. 1848. za ravnopravnost po šolah in uradih ter kot prvi zastopnik Slovencev poleg Stanka Vraza na slovanskem zboru v Pragi potegoval se za slovenske pravice in od tistega časa vedno, tudi pod najbolj nasprotnimi vladami, 08tal naš pristaš. Blago, čuteče srce ima za narod, kakor malokdo. Zato je delal za narod dejanjsko kot sodnik, okrajni glavar in referent v finančni stroki pri c. kr. dež. vladi. Ubogo ljudstvo je na vso moč varoval še večjega obubožanja, in to je poglavitna stvar. Nikdar se on še ni silil za kandidata in vender pri vsaki volitvi ljudstvo samo od sebe tišči za njim in ga hoče imeti za poslanca. Slovenski župani vedo, kdo jim je podal navod o slovenskem uradovanji, in ko ga je za mnoge zasluge in železno delavnost cesar povzdignil v plemeniti stan, izbral jsi je takoj slovenski pridevek, kar bode pričalo še pri potomcih, da je ponosen na svojo slovensko domovino. Gorenjska mesta si štejejo v čast, da imajo priliko voliti tako izvedenega moža, komur njegov nasprotnik ni vreden odvezati pri čevljih jermenov, moža, ki ni samo domd iz sloveče rodovine v gorenjskih Železnikih, ampak je tudi po značaji in prepričanji — železen Gorenjec. Poznajo ga in zaradi tega ljubijo notranjska mesta, v kojih blagor je posvetil tretjino svojega življenja. Stopil je res v pokoj, a ravno zaradi tega ima še več časa in prilike delati za svoj narod kot poslanec. Ni ga lahko dobiti moža, ki bi z ozirom na mnogoletno službovanje v treh glavnih strokah imel toliko izurjenosti v sodnih, upravnih in finančnih zadevah, kakor g. pl. Globočnik. Kdo more to tajiti? In ravno tacega moža potrebujemo med slovenskimi poslanci! Pač ima leta, ali predno bo dosegel leta modrega predsednika državne zbornice, bodemo pri izredni čvrstosti njegovega telesa in duha še dolgo se lehko veselili in nasprotniki — jezili. V to pomozi Bog!
(Majaronov životopis.) Nič nenavadnega niso životopisi »velikih" mož. Tudi »velikemu" dr. Ma-jaronu ga je napisal »Narod", in sicer takega, ka-koršni so bele vrane pri svetovnoznanih »velikih" možeh Borovnica je tako srečna, da imenuje dr.
Majarona svojega. To je modro povedano, vsaj se ni bati, da bi kedaj za rojstveni kraj Majaronov navstal med slovenskimi kraji prepir, kakor za Ho-mera med grškimi. To bi bilo prav lahko mogoče, kajti kaj je Homer proti našemu dr. Majaronu? — Prišedši na gimnazij — nadaljuje »Narod" — veljal je vzlasti v višjih razredih (kako previdno!!) za najnadarjenejšega dijaka." — Seveda pokojni Mašek, dr. Lampe, dr. Krisper itd., njegovi sošolci, to so bile same muhe proti duševnemu orjaku Majaronu!! — »Dokončavši latinske šole, vstopil je," — piše »Narod", — »v naše vredništvo za sotrudnika." — To je seveda debela laž. Resnica je, da je sedanji radikalno-liberalni Majaron zobal skoro vsa leta na gimnaziji duhovniški kruh v Alojznici, da je po dovršenih latinskih šolah vstopil v ljubljansko semenišče, da se je v drugem letu podal iz semenišča na Dunaj, pod pretvezo, da bo nadaljeval bogoslovske nauke (čisti značaj!!). — Životopis, kakor se kaže, je nedostaten.
(Majaronovo temeljito znanje.) »Narod" piše: Dr. Majaron je pred vsem tako temeljito izobražen v vseh strokah znanstva, da bi težko bilo, najti mu vrstnika med Slovenci. In na drugem mestu: Bog mu je dal zato najlepše zmožnosti, ka-koršne dičijo malokaterega Zemljana. (!!) Tem besedam pač ni treba nobenega dostavka, kajti hujši tudi mi ne moremo obsoditi dr. Majarona, kakor je obsojen s tem in dober želodec mora imeti, ako prenese tak »salto mortale". Radikalni kandidat gorenjsko-notranjskih mest, pravi »Narod", je napravil svoje izpite na vseučilišču z odliko; o tem seveda do sedaj ni nihče še vedel, ker je res, da je izpite Majaron napravljal z največjo silo »per maiora". — Potem člankar »Narodov" pripoveduje, da je Majaron pisal v »Vrtec", »Zvon" itd. in da je njihovih spisov in člankov — legijon. — Le škoda, da je ta legijon tako neznaten, da ga do sedaj skoro ni bilo videti. — Najbrže, da nam Ma-jaronova dela našteje: »Catalogus librorum promis-sorum et imperfectorum".
(Majaronovo lepo, uglajeno obnašanje.) Pane-girik »Narodov" nadaljuje: »Kdor je lepo uglajenega obnašanja, kdor si je pridobil tako imenovano družbinsko politeso, ta bode vsikdar dosegel mnogo več, ko njegov duševni vrstnik, če mu nedostaje tega — rekli bi — poglavitnega postulata moderne družbe. Dr. Majaron ima v polni meri te lastnosti." — GospSda, politesa ni politika, in če ima kaj vpliva politesa, dvomimo, da bi bilo »škripec" natikati že vsa politesa. — Sploh pa je to tako naivno, da je o tem odveč vsaka beseda. O politesi pojte pripovedovat kaki dunajski Židinji ali ogrski baronici, volilce gorenjsko - notranjskih mest pa, ki si morajo v veliki večini služiti svoj kruh z žulji svojih delavnih rok, pustite s svojo »afterpoli-tiko" pri miru.
(Gg. Globočnik in Majaron.) Kakor »Narod" golobradega dr. Majarona kuje v zvezde, tako podlo in nizkotno okidava z blatom zaslužnega, vrlega gosp. Globočnika, kateremu v vednosti, skušenosti in značajnosti dr. Majaron ni vreden odvezati jermenov od njegovih čevljev. Moža, ki je deloval za probujo slovenskega naroda, ko sedanjih njegovih mladoslo-venskih klevetnikov na svetu ni bilo, ki je pod najhujšim pritiskom nemško-liberalnih vlad kot političen uradnik postopal nasproti Slovencem korektno in nepristransko, veščaka v znanstvu, ki predseduje jedinemu strogo znanstvenemu muzejskemu društvu v Ljubljani, tako nečuveno žaliti, to je ne-odpustljivo in kaj tacega premore le slepa, razbes-nela strankarska strast. — Očita se g. pl. GIo- J bočniku častita njegova starost; a reči smemo, ker j poznamo oba gg. kandidata, da ima stari g. GIo- j bočnik desetkrat več mladeniške živahnosti, kakor ! mladi dr. Majaron. — Sploh moramo reči, da je smešno, kakošne kozolce g. Ivau Hribar prevrača j v »Narodu" s svojim kandidatom dr. Majaronom. ; Poln je »Narod" v zadnjih številkah samega dr. Ma- | jarona, vse je že o njem povedal, največ seveda ta- j cega, kar ni res. Upati smemo, da bo jutri svoje j čitatelje razveselil tudi z njegovo fotografijo, kateri bi bil najprimejnejši podpis: Unus est Daniol, saeculi miraculum! Jedini je Majaron, čudo 19. veka!!
(Udom Mohorjeve dražbe), ki še niso plačali doneske za leto 1891, in njim, kateri žele znova ! pristopiti tej prekoristni družbi, javljamo, da naj j pošljejo letuino (1 gld.) do 3. marca t. 1. pover- ! jeniku prečast. g. kanoniku Klunu, pred škofijo j hiš. št. 14, II. nadstropje, ker je treba imenik udov 1 z letnino vred do 5. marca t. 1. poslati v Celovec.
(Volitve na Spodnjem Štajerskem) vršile sa bodo za kmečke občine v četrtek dne 5. marca. Ker imajo nekateri gg. volilci daleč na kraj volitve, zato bodo morali priti na volišče že prejšnji večer. Zbirališča bodo za mariborsko volilno skupino, in sicer za volilce iz mariborskega in slovenjebistri-škega okraja v sredo ob 7,8 uri zvečer v gostilni g. Wiesthalerja v graškem predmestju, drugi dan v isti gostilni ob 9. uri dopoldne; v Konjicah se zbero možje pred volitvijo v dvorani tamošuje posojilnice; v Slov. Gradcu se zbero volilci iz maren-berškega in slov. graškega okraja v gostilni gosp. Vavkna. Za ptujsko skupino se zbero volilci v sredo zvečer in v četrtek pred volitvijo v „Narod-nem domu", v Ljutomeru v gostilni g. Vavpotiča, v Rogatcu v gostilni g. Juga. Za celjsko skupino je zbirališče v Brežicah v gostilni gospoda Haiderja, v Oelji v gostilni g. Košerja. Čeravno je zmaga v vseh treh volilnih okrajih gotova, vendar je treba, da pridejo na volišče vsi zanesljivi volilni možje, nemškutarji pa naj ostanejo doma, da ne bodo osramoteni.
(Izid ljudskega štetja in število hiš po vseh 12. politiških okrajih na Kranjskem) razpredeljeno je glede prebivalcev in hištako-le: Ljubljana (okol.) 9019 hiš in 57.644 prebivalcev, torej 3587 prebivalcev več, kakor leta 1880; Krško: 10.746 hiš in 53.218 prebivalcev, pomnožilo se je prebivalstvo za 2194 duš; Kranj: 9367 hiš in 52.495 prebivalcev, pomnožitev za 201 dušo ; Novo Mesto 9294 hiš in 47.867 prebivalcev, pomnožitev za 1374 duš; Kočevje: 7820 hiš in 42.857 prebivalcev, pomnožitev za 1063 duš; Postojina: 7401 hiša in 41.465 prebivalcev, upadek za 38, a to vsled izseljevanja v Ameriko; Logatec: 5900 hiš in 40.421 prebivalcev, pomnožitev za 2719 duš; Kamnik: 6771 hiš in 40.187 prebivalcev, pomnožitev za 1108 duš; Litija: 6193 hiš in 36.755 prebivalcev, pomnožitev za 1809; Ljubljana (mesto): 1292 hiš in 30.505 prebivalcev, pomnožitev za 4221 duš ; Črnomelj: 5741 hiš in 28.398 prebivalcev, upadek največji na Kranjskem, in sicer vsled izseljevanja v Ameriko, za 1490 duš! Konečno je Radovljica: 4350 hiš in 26.487 prebivalcev, pomnožitev za 307 duš. Vkupe je torej na Kranjskem 83.903 hiše in 498.298 prebivalcev ter se prebivalstvo pomnožilo za 17.055 duš tekom 10. let.
(Narodna značajnost.) Poroča se nam: Znan vinski trgovec na Kranjskem, katerega ime še zamolčimo, namerava prodati svoje vinograde na Bi-zeljskem nemški „sfldmarki", a vendar trdi, da je Slovenec. Pisal je baje v tej zadevi že dr. Glantsch-niggu.
(Naši Nemci.) Mariborski Nemci so izdali volilni oklic, v katerem priporočajo dr. Kokošinega za poslanca. Oklic sta podpisala župan Nagy in učitelj Sedlaček. Vsa tri imena so pravih pragermanov iz tevtoburškega gozda.
(Iz Cirknice) se nam poroča, da je bil semenj i dne 24. t. m. dobro obiskan. Živinorejci so prignali i mnogo prav lepe živine, tudi kupcev je bilo precej. Spečalo se je veliko živine po primerni ceni.
(Za pogorelee) na Radovici je darovala gospa Amalija Stajer, soproga c. kr. notarja v Metliki, 10. gld., gosp. notar Fr. Stajer pa tudi 10. gld. Bog plati!
(Porotne obravnave v Celju.) Za drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju je določen kot predsednik g. dr. Adalbert Gertscher in kot njegovi namestniki gg. dež. sodišča svetovalci Lud. Jordan, Lor. Rattek in Jos. Reitter.
(Ne v Brazilijo!) Posebno z Nostranjskega se je mnogo naših sorojakov izselilo v Brazilijo, kjer so pričakovali vse najboljše. Iz pisem pa, katera dohajajo od tam, je razvidno, da so naši ljudje grozno osleparjeni. Večinoma so razkropljeni po raznih krajih, da eden za druzega ne vedo. Tako piše neki revež mej drugim : Pujski mojega brata doma imajo boljšo jed, kakor jaz tukaj. To bodi resen opomin onim, ki se odpravljajo v Brazilijo.
(Konfiskacija.) Zadnjo številko »Sttdst. Post" je c. kr. okr. glavarstvo zaplenilo zaradi dopisa iz Kamnice. Danes smo dobili drugo izdajo.
(Slovenska posojilnica v Maribora) je dovolila pri občnem zboru dn6 22. t. m. 3000 gld. podpore raznim zavodom, ki podpirajo slovensko mladino in dobre namene.
(Za dijaško kuhinjo v Ptuji) so z nova nastopni p. n. gospodje in gospe, oziroma slavni zavodi in zastopi darovali: Posojilnica ptujska 60 gld., posojilnica makolska po č. g. M. Lendovšku 10 gld.,
si. okrajni zastop ptujski 60 gld., g. Zeleuik Josip, veleposestnik pri sv. Urbanu v Slovenskih Goricah, 20 gld., gospa Magdič Sofija v Ormoži 2 gld., č. g. Korošec Fran, kaplan v Cirkovcah, 4 gld., 6. g. Šalamon Fran, katehet v Ptuji, 1 gld. 5 kr., 5. g. Majcen Ferdo, veroučitelj v Ptuji, 1 gld., č. gosp. Bratuša Alojz, beneficijat v Ptuji, 1 gld. 5 kr., 5. g. Cruko Marko, mestni vikar v Ptuji, 1 gld. 5 kr., g. Ivan N. Resman na Brežini 8 gld., g. dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuji 3 gld., g. Kunstek Luka, prof. v Ptuji, 2 gld., gosp. Klobučar Anton, c. kr. sodn. pristav v Ptuji, 2 gld., g. Cilenšek Martin, profesor v Ptuji, 1 gld. Vsem preblagim dobrotnikom bodi prisrčna hvala instoterni: „Bog plati!"
Vrt rodno gospodarstvo.
Vredba poškodovanih mestnih drevoredov in nasadov.
(Poročilo mestnega odbornika ljubljanskega, g. Fr. Povše-ta.)
(Dalje.)
Vzdrževanje pa je mogoče s tem, da se povsem opustošena drevesa nadomestijo z mladimi, sicer že čvrstimi drevesi; ona drevesa pa, katera so le deloma oškodovana na mladikah, po viharju nalomlje-nih, naj se skrbno obsečejo, da po mogočnosti po-ženo nove odrastke.
Vdeleženci pa niso prikrivali, da je ta drevored zelo opešal, ter da je treba resno misliti na pravočasno njegovo pomlajevanje, ker skoro vsa drevesa so toliko oslabela, da pač ni nikakor mogoče misliti na vspešno njih pomlajevanje ali sploh vzdrževanje.
Ker pa je vendar nedvojbeno največje važnosti ta drevored, ki veže mesto naravnost s Tivolskim gradom, ki je najbolj obiskovan, in ker nihče ne more prikrivati, da ta drevored propada, sprožila se je srečna misel, da bi se dosedanji »Knafljev drevored" ob deželnem „Rudolfinum" u podaljšal. Ta drevored, sedaj sicer le kratek in nasajeu do glavnega drevoreda, razvija se prav dobro. Ko bi se podaljšal onstran glavne proge velikega drevoreda čez svet ob drsališču, končal bi se ta drevored križajoč takozvani „Gutmanov drevored" blizu Tivolskega grada in bi prav dobro vezal mesto ljubljansko s Tivolskim gradom.
Na pojasnila gospoda mestnega komisarja, da je ondotni svet jako pusta mrzla ilovica, izrekli so se zvedenci, da se vzlic temu uedostatku more dobro izvršiti drevored, to pa s tem, da se v ondotnem zveznem svetu zastajajoča voda odpelje, kar je prav lahko, ker dotični svet ima naravni močni padec proti glavnemu drevoredu, poleg katerega je vrezan odpeljajoči jarek, ki se steka v ravnokar izvršeni glavni mestni vodo odpeljajoči kanal, ki vso vodo odpeljuje v Ljubljanico.
Ob jednem morajo se jame, v katere se bodo drevesa vsajala, pravočasno prekopati, dobro zrahljati in z dobro plodno zemljo oskrbeti.
Pri vprašanju, katera drevesa naj bi se izbrala za ta podaljšani novi drevored, slišali so se razni nasveti. Nekateri zvedenci bili so za to, da se nasadi lipa, ter so to načelo zagovarjali s tem, da na tej parceli v takozvanem „Gutmanovem drevoredu" kostanji zelo revno vspevajo, da bi torej morda lipa bolje vspevala.
Zopet drugi so nasvetovali, da bi se na vsakih pet metrov narazen vsadilo jedno drevo kostanjevo, drugo potem lipovo itd., ter da bi se tako ob jednem mogli prepričati, katera teh dveh vrst dreves bi v tej zemlji bolje vspevala.
Zopet drugi odrekali so odločno sposobnost te zemlje za lipo, in bili so za to, da se izbere kostanj, in to že zaradi simetrije, ker mora novi podaljšani drevored biti celoten, jednoličen.
Ta drevored naj bi se nasadil takoj ali vsaj v bodoči spomladi; vendar pa je treba, da se prihodnje cestišče za sprehajališko pot pod tem prihodnjim drevoredom že sedaj določi, in sicer natančno, da se drevesa pravilno v pravi meri nasadijo, kakor bo prihodnji drevored stal. Za sedaj namreč ne bi se še odprla nova pot ob tem mladem, novo nasajenem drevoredu, ampak bi se le drevesa obdelovala, dokler ne dorasto za senco. Do tega časa pa se nadejamo, da bo mogoče še vzdržati prvo napomiaani glavni drevored proti Tivolskemu gradu.
Raznoterosti.	i
—	Cerkveni rop v Rimu. Due 14. t. m. j so vlomili lopovi v cerkev dvanajsterih aposteljnov. Tatovi so okradli vse altarje in odnesli seboj cslo ; podobo Matere Božje. Mej drugim so ukraiili dra- j goceno zlato Jezusovo in Marijino krono in prekrasno rožo od zlata. K vsej sreči niso prišli tudi v rakve, kjer so mnoge dragocenosti. Pomenljivo je, da stoji oropana cerkev skoro ravno nasproti policijski direkcij in da so tatovi v miru vlomili v cerkev. Ti nesramni tatovi ne izvršujejo svojega zlobnega posla samo v Rimu, marveč po vse) Italiji. Onim v Kan-tatnji so baje prišli na sled.
—	Volkovi požrli. Grški pop iz Szent-Ta-masa se je peljal v sosedni kraj, a mej potjo so ga napali volkovi in raztrgali. Sivodlaki požeruhi so napali najprvo konje, ti so se splašili in prevrnili
voz. Zdaj planejo krvoločne zveri na duhovnika ter ga neusmiljeno razmesarijo. Ko so prišli ljudje na pomoč, bilo je le še nekaj ostankov duhovnikovega trupla na tleh.
—	Delovanje zadnjega državnega zbora. Od 22. septembra 1885. 1. do 18. dec. 1890. I. je bilo vsega vkupe 424 sej, pri katerih se je predložilo 277 predlogov, sklenilo 396 postav, bilo 630 interpelacij, 277 resolucij in 27 državnih pogodeb.
—	Razpisana nagrada 20.000 frankov. S privoljenjem sv. očeta je razpisal kardinal Lavi-gerie nagrado 20.000 frankov za delo, kateremu bodi vsebina, kako najprospešneje zaprečiti razširjanje suženjstva. Novci so vloženi v pariški banki in se dotičnemu pisatelju takoj izplačajo po odo-brenji dela potom komisije, in sicer samo za jedno delo. Spisana mora biti prostonarodno, poljudno, na pr. kakor kak roman. To delo je lahko pisano v kakeršnemkoli jeziku. Pisatelj nefrancoske narodnosti izročiti mora rokopis protisuženjskemu društvu svoje narodnosti, in kjer ni tacega, torej deželnemu ali škofijskemu društvu. To oceni delo in najbolje vposlani spis dopošlje konečni razsodbi v Pariz.
Škofja Loka, 27. februvarija. Ogromna večina volilcev se je izrekla za gosp. Antona p 1. G1 o b 9 č n i k a.
Tomažič, Mohar, Sušnik, Zupan.
Spljet, 27. februvarija. Pri včerajšnjem dineju na ladiji „Kaiser" je nemški admiral Schroder napil avstrijskemu cesarju in občini, okrajni glavar pa nemškemu cesarju, župan admiralu Schroderju.
Lvov, 26. februvarija. Volilni oklic konservativnega deželnozborskega kluba pravi, da je dolžnost poljskega kluba, zvesto držati se vladarske rodovine, skrbno varovati njene pravice in prednosti, potezati se za državno veljavo, braniti interese katoliške cerkve, zagovarjati razvoj avtonomije posamičnih dežel v državnem interesu ter pospeševati deželno blagostanje v vsakem oziru.
Beiigrad, 27. februvarija. Povodom obletnice proglašenja kraljevine in nastopa kralja Aleksandra dne 6. marca pripelje se Milan kot gost svojega sina.
Pariz, 27. februvarija. D^roulede in deset bivših članov rodoljubne lige objavljajo noto, naj pri odhodu cesarice Friderik ne prirede nobene izjave.
Pariz, 27. februvarija. Cesarica je odpotovala s severnega kolodvora v Boulogne, od koder se odpelje v Calais; nemira ni bilo.
London, 27. februvarija. V jamah Silks-worth so bili včeraj novi nemiri. Množica je napala nadzornike, razbila vrata in okna ter se umaknila policiji.
Rio de Janciro, 26. februvarija. General Fonseca je izvoljen s 129 glasovi za štiri leta predsednikom ; Moraes je dobil 97 glasov.
Novi York, 26. februvarija. Od vseh stranij prihajajo poročila o povodnji; vzlasti v rekah Grila in Kolorado je utonilo mnogo ljudij.
Piccoli-jeva esenca za želodec
je želodec okrepčujoče, razmehčujoče, zlato žilo (hemoroide) in gliste odpravljajoče zdravilno sredstvo. Steklenica velja 10 kr. (11)
Vsak slovenski gospodar,
ki se ni naročen na ilustrovan gospodarski list „Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", pošlje naj svoj naslov c. kr. kmetijski družbi v Ljubljano, katera mu dopošlje prvo Številko brezplačno, in vi katere more izprevideti, da je list neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (25)
Tujci.
25. februvarija.
Pri Mali&u : Šoga, kooperator, iz Vodic. — Strohbach, Mebus, Korainik, Mittler, Rosenbergor, Nagy, Ivankovitz, Gerber, Baus, Biiiuor, Herling, trgovci, z Dunaja. — baron Lazzarini iz Gradea. — Blažon, zasebnica, s hčerjo, iz Begunj.
—	Senica, trgovec, iz Celja. — Konig iz Trsta. — Marija Deutsch, trgovčeva soproga, iz Budimpešte. — Bevc iz Ilir. Bistrice.
Pri Slatin: Vojvoda Wiirttemberg, fzm.; Kail, Baldauf in Wechsler, iz Gradca. — Stritof, trgovec, iz Planine. — Wakoni iz Litije. — Predovič iz Logatca. — Scbiiffer, želez-nični nadzornik, iz Beljaka. — Weiss, trgovec, z Ogerskega.
—	Kressel s Tirolskega. — Braun, Recher, trgovca; Klinger, potovalec; Rosenberger, z Dunaja.
Pri avstrijskem carui Lindtner z rodbino iz Kranja.
—	Pirnat, trgovski pomočnik, iz Kamnika.
Pri bavarskem dvoru: Kočevar, železniški uradnik, iz Trsta. — Potočnik z Bleda.
Umrli ho:
25. februvarija. Anton Vindišar, nadlovčev sin, 2 meseca, Pred kosamo 4, ecclampsie.
V bolnišnici: 24. februvaiija Marijana Kožuh, gostija, 72 let, ma-rasmus. — Miha Kus, delavec, 60 let, plučni emphysem.
Vremensko sporočilo.
a m O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	e > Jll S « a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
26	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	743 3 741-2 740-8	-6 8 —4-2 —1-8	si. svžh. n »	megla jasno n	0 00
Ihinajska borza.
(Telegrafičao poročilo.) 27. februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 91	gld	80 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	91	„	75	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	95	,
Papirna renta, davka prosta......101	„	95	„
Akcije avstr.-ogerRke banke............988	„	—	„
Kreditne akcije ..........306	„	20	n
London........... .	115	„	10	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond. ... ....	9	„	13	„
Cesarski cekini . , .'........5	„	45	„
Nemške marke ..................56	„	55	„
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. f.-bruv»rija 1891. (Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld.	400,339.000	(— 5,999.000)
Kovinski zaklad „	244,774.000 (— 243.000)
Listnica „	136,779.000	(— 559.000)
Lombard „	23,243.000	(— 2,321.000) Davka prosta bančna
rezerva gld.	56,000.000	(+ 7,762.000)
Služh cer kvenika in organista
bo izpraznjena o sv. Jurji.
Kje, pove vredništvo.	(g—i)
primerno za gostilno ali prodajalnioo, z vso prodajalniško opravo in dovoljenjem tobak prodajati, prodam iz
proste roke radi rodbinskih razmer. Hiša leži pri farni cerkvi, blizu postaje in je zraven hiše tudi njiva in travnik. — Ponudbe na
Pani Zaynard.
(14—1)	Hotič. Pošta Litija.
XXX I I X I X X XXX.
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodonta
Od zdravstvenega uradu potrjeno. g^F Prav prllično na popotovanji. DISede okrepčevalno. "Tp®
|J0T~ Neškodljivo celo za najnežnejše sobe. V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspohom, nadaljo na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfuinci-ijah itd. Komad 35 kr.	(19)
lit
T ▼ ▼ ▼
A A. A A.
T ▼
a A A
▼ ▼ Y ▲ a A.