Papirnat jezik■
1 Dve preprosti učiteljici iz Santiaga del Estero sta prišli v Buenos Aires po uradnih opravkih. Zaradi svoje zadeve sta romali iz urada v urad, cd ustanove do ustanove in pri tem je naletel nanje vseučiliški profesor, psihiater in psiholog,, ki se je ravno tiste dni ukvarjal z zapleteno raziskavo o človeški domišljiji. Preprosta, a sočna govorica santiaških učiteljic ga je prijetno presenetila. Prisluhnil ji je in v njej odkrival bogastvo doživetij in predstav, ki je iz površnega, standardnega jezika velemestne vsakdanjosti skoraj docela izginilo.
Beseda je zrcalo stvari. Beseda, ki ima stik z bivajočim dejanstvom in iz njega, tako rekoč, živi, ima globino in svežino dejanstva samega. Ne gre samo za kak poljuben, po dogovoru določen znak, kot n. pr. za rdečo luč, ki pomeni zaprto pot. Če bi se zmenili drugače, bi pa rdeča luč lahko pomenila kaj dragega. Ne. Prava beseda meri na stvar, jo imenuje, jo bere, jo vase prevede. Nič ni manj konvencionalnega kot pristen jezik. „Jezik jo hiša bitne resnice,“ pravi nemški mislec Martin Heidegger.
Vse, kar biva, je plod stvarjenja. Razen Boga. Naravne stvari je ustvaril Bog, umetne pa človek. Vsaka stvar je zato stvaritev. Zato nobene stvari ne moremo prav dojeti, če ne dojamemo tistega stvariteljskega dina-'mizma, ki se je v stvari izrazil. To se najbolje vidi pri umetninah. Umetnino uživamo, kadar pustimo, da umetnikovo delo, če smemo tako reči, iz umetnine naprej deluje na nas. To se pravi, kadar dovolimo, da umetnikovo delo ostane še naprej „delo“, ne mrtev predmet. Takrat se nam stvar raz-odene, se nam res po-kaže, se nam res da. Zato tako spoznanje bogati človeka in mu daje moč. Pravi realizem teži k takemu spoznanju in doživljanju stvari.
Takega resničnega stika s stvarmi je polno v vsakem nepokvarjenem jeziku, pa naj bo star ali moderen. Zato je tak jezik že sam v neki osnovni meri poezija. O kakšni nepokvarjeno-sti pa govorimo? Jezik se začne kvariti, kadar izgubi stik z bivajočo stvarnostjo, kadar ne bere več stvari, ampak lepi nanje konvencionalne etikete, kadar mu je več za etiketo kot za označeno stvar in njeno raz-odetje. Stvarnost postane tedaj material za obvladanje, za rabo, za uveljavljanje. (■Ravno v tem pa obstoji življenjski materializem: vse je za človeka material, nič ni globljega, nič svetega.) Jezik takrat omrtvi, postane suh, papirnat. Izraža zunanja dejstva, otipljive fakte, uporabne zadeve, mehanične kombinacije, a ne veže več doživetih stikov ne z ljudmi, ne s stvarmi.
Zdravniki pravijo, da se današnji mestni človek pogosto slabo počuti, ker se slabo hrani. Slabo žveči, prehitro požira; po eni strani preveč je in po drugi premalo: preveč enih snovi in premalo drugih; tako postaja rejen in betežen obenem.
Zdravniki pravijo tudi, da se današnji mestni človek slabo počuti, ker slabo diha. Vdihava slabo in izdihava slabo. iNe diha z vsemi pljuči. Znaten del pljuč sploh ne deluje ali pa deluje samo na pol. Kisika ni dovolj. Presnavljanje organizma zato ne poteka v redu.
Modemi mestni človek pa se počuti slabo tudi zato, ker slabo govori. Malo število obrabljenih besed se nujno prevede v malo število obrabljenih misli. Bledi, površni jezikovni obrazci hitro poplitvijo in izožijo umsko dojemanje. Papirnat jezik nas sili v papirnato življenje. Duh je, ki oživlja. Če duh uplahne, trpi vsa osebnost, to se pravi, tudi telo. In ni oškodovan le posameznik, tudi zveze med ljudmi ne uidejo resnim okvaram. Kriza govorice je kriza medosebnih stikov. Nedoživet jezik vodi v inkomunikacijo.
Kaj storiti ? Predvsem izprašati si vest. Družine imajo dolžnost otroke naučiti govoriti. Ne kakor koli govoriti, temveč dobro govoriti. Dobra go-
ESLOVE NIA LIBRE
BUENOS AIRES 12. februarja 1970
BOJ SA BLIŽNJI wmm®>
Um ©©miment© ©©eüeíast©
Arabski sestanek V Kairu
Vsled naraščajoče napadalnosti > predvsem izraelskega letalstva proti raznim arabskim vojaškim objektom in popolne izraelske zračne nadmoči nad arabskimi nasprotniki, Moskva ni mogla več ostajati tiho in je pretekli teden razposlala severnoameriški, britanski in francoski vladi note, v katerih je zagrozila, da bo učinkovito posegla v razvoj na Bližnjem vzhodu, če Izrael ne bo ustavil svojih napadov na Arabce.
V	Moskvi so se med drugim ustrašili tudi izraelske namere, z letalskimi napadi in s splošno propagando o-majati Nasserjev že itak upadajoči u-gled v Egiptu in mod ostalimi Arabci ter končno doseči njegov padec.
Pariz in London sta Moskvi odgovorila, toda vsebine svojih odgovorov nista objavila. iNixonov odgovor Sovjetski zvezi pa je Bela hiša objavila.
Nixon je sovjetskemu diktatorju Ko-nyginu sporočil, da bodo ZDA poslale Izraelu še več bojnih letal in druge vojaške pomoči, če bo treba, da se bo obdržalo sedanje ravnotežje sil med Tel Avivom in njegovimi arabskimi sovražniki. Sovjetske grožnje severnoameriško vlado ne zanimajo.
Nixon je v odgovoru Moskvi ponovil svojo stališče, ki ga je dal že no svoji tiskovni konferenci 25. januarja j t. 1., ko je objavil, da bodo ZDA nadalje oboroževale Izrael, vso dotlej, dokler se ne bo našla formula za pomir-jenje na Bližnjem vzhodu. Kategorično jo zavrnil sovjetske obtožbe, da bi bile ZDA krive sedanje napetosti na tistem dolu sveta in da so ZDA tiste, ki podžigajo Izrael, naj napada Egipt, Sirijo in Jordanijo.
V	odgovoru Kosyginu je Nixon sporočil, da so ZDA pripravljene vsak trenutek začeti razgovore s komer koli o problemu omejitve oboroževanja Izraela in Arabcev. V glavnem obsega Nixonov odgovor Kosyginu štiri toc-
i ke: 1) ZDA se bodo še naprej trudile za dosego pomirjenja med Arabci in Izraelom in za omejitev oboroževanja na Bližnjem vzhodu; 2) ZDA se trudijo za mir na Bližnjem vzhodu že mnogo dlje, kakor pa to dela ZSSR; 3) Za mirovna prizadevanja naj bi se poslužili tkim. Rliodosovo formulo, se pravi, Arabci in Izrael naj bi so začeli razgovarjati med seboj preko tretje države, kakor so to storili po svojem prvem vojnem spopadu leta 1948; 4) Vsako oborožitveno neuravnovešenost na Bližnjem vzhodu, ki bi bila v škodo Izraelu, pa .bodo ZDA preprečevale z oboroževanjem Izraela.
Nixonov odgovor je zgrajen na predpostavki, da je Moskva tista, ki je bila davno pred sedanjim konfliktom na Bližniom vzhodu skovala načrte za ta konflikt.
Moskva praktično sploh ni čakala na uradne odgovore iz Washingtona, Pariza in Londona ter je začela znova pošiljati vo’ikc količine orožja Na-eserju. Na egipčanskih vojaških letališčih so v zadnjih dneh drugo za drugim pristajala velika sovjetska transportna letala in razkladala vseh vrst orožje. Moskva jo poslala v Egipt predvsem protiletalsko obrambno orožje, da bi mogel Nasser odbijati iz-! raelske letalske napade, ki so vedno pogostejši.
V Kairu pa so se znova sestali na vrhunski konferenci vodje petih arabskih držav: Egipta, Jordanije, Sirije, Iraka in Sudana. Libija se je najprej odzvala na vabilo, pozneje pa je sporočila, da se konference ne bo udeležila j ker se je ustrašila posledic svojega direktnega sodelovanja z a-rabskimi državami proti Izraelu, predvsem v zvezi s svojo nedavno kupčijo francoskih bojnih letal. Na tej vrhunski konferenci so se znova „sporazumeli“ o skupnih vojaških nastopih proti Izraelu.
Nevtralizacija severnega Laosa
Pathet Lao odklanja pomirjenje
Laos je pretekli teden uradno predlagal Severnemu Vietnamu, naj bi nevtralizirali strateško severno področje Laosa, tkim. Plain de Jarš, da bi tako napravili prvi korak za ustavitev vojne državljanske vojne v državi.
Nevtralizacija severnega Laosa naj bi se izvršila v dveh fazah: najprej naj bi se umaknile vse sevemoviet-namske čete, nakar bi to področje o-kupirali nevtralni vojaški oddelki. V nevtralne vojaške oddelke naj bi vključili tudi oddelke tkim. Jeuanovih nevtralnih čet. Ti vojaški oddelki se tako imenujejo po polkovniku Jeuanu, bivšemu častniku vladne vojske, ki se je predal leta 1963 komunističnim gverilcem Pathet Lao.
Plain de Jarš, področje v severnem Laosu, je bilo pozorišče mnogih bojev med komunistično gverilo Pathet Lao in vladnimi oddelki. Ti so to ozemlje znova iztrgali minulo poletje izpod kontrole Severnega Vietnama, ki ga je bil zasedel, ko je bilo razvidno, da ga bo komunistična gverila Pathet Lao izgubila.
Pathet Lao je nekaj ur po prejemu laoškega predloga o nevtralizaciji Plain de Jarš ta predlog zavrnil, češ, da predstavlja del načrta laoške vlade s psihološkimi zvijačami uničiti komunisti čiio gverilo. Nasprotno, komunistična gverila Pathet Lao je, kakor je objavila njihova tiskovna agencija, odločena to področje znova zavzeti.
Češka vseučilišča pod partijsko kontrolo
Konec stikov z zahodom
Jaromir Hrbek, stalinistični minister za vzgojo v češki vladi, je objavil, da so odslej naprej prepovedani vsi „nekontrolirani stiki“ med češkimi in svobodnimi zahodnoevropskimi ali drugimi vseučilišči.
Hrbek je zadevno prepoved razposlal vsem češkim vseučiliščem in dru-
•uiMUHUiiiiiHiiiaaiRiaiiiiiiiHiimiiniuiHi
vorica je za družinsko življenje osrednjega pomena. Ljudje, ki se imajo radi, radi med seboj govorijo. Vedno si imajo kaj povedati. Ljudje, ki se res imajo radi tudi ne govore v izgubljenih jezikovnih formulah. Resničen stik z ljudmi in stvarmi daje jeziku sočnost in poezijo. Zato ljubimo in gojimo lep jezik! Lepo slovenščino. In lepo španščino. Ne morda le na zunaj izčiščeno in uglajeno, ampak predvsem notranje bogato in človeško resnično. To pa ne gre brez žrtev, brez resne discipline. Nobena lepa stvar ni zastonj. To je prevažno vprašanje, na katerega se bo treba še povrniti.
—rnr
gim višjim učnim zavodom. V zadevnem navodilu Hrbek določa, da bode morali biti stiki odslej naprej ^izključno v skladu z delovnim načrtom ministrstva za vzgojo.“ Vse druge stike, vključno študijska potovanja dija-štva ali profesorjev, kakor tudi udeležbo na znanstvenih kongresih, mora najprej odobriti rektor univerze ter jih nato predložiti v „končno odobritev ministrstvu.“
Hrbekovo navodilo dobesedno pravi: „Rektor univerze bo storil vse potrebno, da bo preprečil nekontrolirane stike (akademskih) delavcev in študentov s posamezniki ali ustanovami držav z drugačnim družbenim sistemom. Samo deset odstotkov celotnega učnega osobja države sme odslej biti odsotna na obisku v ne-socialistični državi,“ določa Hrbek.
V zadevnem navodilu Hrbek tudi določa, da bo moralo „vse učno osobje za te stike vedno zaprositi pismeno posebno, za to določeno komisijo na vsakem učnem zavodu.“
La América Latina es un continente sujeto a toda clase de influencias
ideológicas. Por estar integrado por países jóvenes, en vías de desarrollo, sus grupos políticos o ideológicos son penetrados constantemente por la influencia de sistemas de pensamiento y acción de carácter novedoso por revolucionario. Su inmenso reservario de riquezas naturales la hace a su vez ser codiciada por las grandes potencias. De allí que también sea punto de miras de las dos grandes potencias totalitarias de nuestro tiempo: Rusia y China.
■Pero mientras la Unión Soviética pretende desarrollar una política de acercamiento diplomático, comercial y cultural con países latinoamericanos, el pensamiento maoista, con el feroz señuelo de la revolución cultural, de la acción violenta, e orce influencia sobre grupos de jóvenes estudiante.:;, tal como ha podido comprobarse durante los grandes desórdenes estudiantiles en México, Caracas, Bogotá, Córdoba y otras ciudades latinoamericanas.
Desde las universidades y. liceos surgen los grupos de jóvenes incautos e idealistas confundidos por una prédica crimina!, que van a nutrir los frentes guerrilleros, creando zozobra y angustia entre los campesinos de las montañas más apartadas y humildes ciudadanos de los barrios populares, sitios donde paradójicamente ejercen su criminal acción. Esa es la responsabilidad de la China de Mao en nuestro continente; esa su única obra realizada; esa su finalidad concreta.
Poželeni kontinent
Latinska Amerika je kontinent, ki je pod najrazličnejšimi ideološkimi vplivi. Ker ga sestavljajo mlade države, v njene politične in ideološke skupine vedno bolj pronica vpliv miselnih in akcijskih sistemov, ki imajo zaradi novosti revolucionaren značaj. Njene ogromne zaloge naravnega bogastva pa obenem vzbujajo pohlep velesil. Tako se ni čuditi, da sta tudi na j večji totalitarni velesili današnjega časa, Rusija in Kitajska, obrnili nanje svoje oči.
A medtem, ko Sovjetska zveza skuša razviti .politiko diplomatskega, trgovskega in kulturnega zbliževanja, pa maoistična miselnost, s svojo divjo vabo kulturne revolucije in nasilnih akcij vpliva zlasti na skupine mladih študentov, kot se je lahko videlo ob velikih nemirih v Mehiki, Caracasu, Bogoti in Cordobi, ter drugih latinsko ameriških mestih.
Iz univerz in licejev prihajajo skupine neprevidnih mladcev in idealistov, zapeljanih po zločinskem oznanilu, ki nato tvorijo gverilsko fronte, in sejejo tesnobo in obup med kmeti v najbolj skritih gorskih vasicah, ali pa med ponižnimi prebivalci revnih naselij, na krajih, kjer, paradoksalno izvajajo tudi svoje zločinske akcije. To je odgovornost maoistične Kitajske na našem kontinentu, to je njeno edino delo, to njen konkretni cilj.
Le živi lesa Ja In dogajanja v Argentini
ČE VLADA NA RAJŽO GltE. ..
Letošnje poletje je nenavadno v več ozirih. Kisajoče se vreme, slaba turistična sezona (zaradi splošnega pomanjkanja denarja in slabega vremena! ter izredno delovanje vladnih in nevladnih krogov. To izredno delovanje je bilo vzrok, da je predsednik gen. J. •C. Ongania odšel na počitnice več kot teden dni kasneje, kot pa je bilo prvotno objavljeno. Odšel je preteklo nedeljo, 8., v predsedniškem letalu, ter se namenil na jug, kjer bo na obali ba-riloškega jezera Naliuel Huapi prebil mesec dni.
Vendar to ni edino vladno potovanje. Na pot se je podal tudi ekonomski minister dr. Dagnino iPastore, a po u-radnih poslih po raznih državah Evrope. Glavni namen potovanja je navezati tesnejše stike in razčistiti razmerje med Argentino in državami Evropske gospodarske skupnosti. Tako je po kratkem pristanku v Parizu odletel najprej v Zuerich, kjer je podpisal s švicarskimi bankirji pogodbo o posojilu 50 milijonov švicarskih frankov, ki ga bo deležna Argentina. Posojilo predstavlja zaključek pogajanj, ki so se začela že pred enim letom med argentinskimi in švicarskimi gospodarskimi krogi. Prvi obrok posojila bo financiran v Buenos Airesu že prve dni marca.
V izjavah časnikarjem je dr. Pa-store ponovno potrdil že omenjeni namen potovanja ter pristavil, da se bo v Angliji pogovarjal tudi o uvozu argentinskega govejega mesa v to državo. Kot je znano, so bile v zadnjem času težave v trgovanju mesa med Argentino in Anglijo.
Zadnje vladno potovanje v teh dneh pa je predstavljala vrnitev prosvetne-nega ministra dr. Pérez Guilhou-a, ki je bil v Izraelu in v Španiji. V tej zadnji državi je bil prisoten na številnih kongresih o vzgoji in je tudi navezal stike s španskimi vzgojnimi krogi. V Izraelu pa je prisostvoval otvoritvi šole, ki nosi ime „Argentinska Republika“. Je pa seveda imel tudi razne razgovore s tamkajšnjimi vladnimi osebnostmi.
Ob svojem povratku v Buenos Aires je že na letališču podal časnikarjem razne izjave o vladni vzgojni politiki V tekočem letu in zlasti zanikal, da bi se vzgojni proračun zmanjšal. Navedel je dejstvo, da se je fond za podporo osnovnih šol zvišal za 13 milijonov. Zvišali so se tudi fondi za srednje in visokošolsko izobrazbo. Na vprašanje, koliko zaslužijo učitelji v Izraelu, pa je odgovoril: „Ne vem točno, a sem čul precej pritožb, ker zaslužijo prav tako malo kot tukaj... “ Vsekakor ima minister zelo bister pogled.
IZ TEDNA
Zahodna Nemčija in Poljska sta na
iniciativo zahodnonemškega predsednika Brandta pretekli teden po drugi svetovni vojni prvič sedli za zeleno mizo na razgovore o vprašanju poljskih meja in drugih medsebojnih problemov. Razgovori, ki bodo predvidoma dolgotrajni, so bili doslej v Varšavi.
V Nigeriji vlada v Lagosu nadaljuje z izgoni tujcev, češ, da se vmešavajo v nigerijske notranje zadeve. V prvi vrsti je vlada izgnala več katoliških misijonarjev, medtem ko je general Gowon, ki je bil pred tedni sprejel predajo Biafre, izjavil, da so „sovjeti edina velesila, ki nudi pomoč Nigeriji brez pogojev in brez vmešavanja v naše notranje zadeve.“
Bertrand Russel, znani levičarski britanski filozof, je pretekli teden umrl
V TEDI N
v Angliji v starosti 97 let. Bil je brezverec, politični naivnež in komunistično koristno budalo, ki je veliko škodil svobodnemu svetu v njegovem boju proti komunizmu. Eden njegovih zadnjih propagandnih nastopov proti svobodnemu svetu in za komunizem je bilo sklicanje tkim. mednarodnega sodišča za ameriške vojne zločine v Vietnamu, v 'Stockholmu na Švedskem. Na njem je obsodil samo ameriške „vojne zločine“, medtem ko o komunističnih grozodejstvih ni bilo govora.
Rumor, dosedanji italijanski demo-krščanski vladni predsednik, je pretekli teden dal predsedniku države Sa-ragatu ostavko. iSaragat je znova poveril Rumorju, da sestavi novo koalicijsko vlado, v kateri bodo sodelovale štiri stranke: krščanski demokrati, socialisti, socialdemokrati in republikanci.
Iz boja za Vetrinjski grad
Poročali smo že in bomo še, kakšne javne debate v avstrijskih listih je vzbudila licitacija za nakup vetrinjskega gradu. Kakor vemo, je spočetka ponudila Družba sv. Mohorja v Celovcu 5.8 milijonov,, toda potem, ko se je pojavil nov ponudbenih dala novo ponudbo za 7,000.000 šilingov. Borba Nemcev gre za to, kje dobiti višjega ponudnika, kajti čast koroške dežele terja, da se ohrani ta davni spomenik nemški večini v deželi, ne pa da pride v slovenske roke. Kakor znano, bi Družba sv. , Mohorja prenovila samostan v študentski dom, kajti tam blizu je v načrtu bodoča celovška univerza. Sonjo proti slovenskemu nakupu vodijo predvsem stari borci za Koroško iz leta 1920, zlasti še sedaj,- ko bodo praznovali 50-letnico plebiscita. Upirajo še tudi stranke, ki stanujejo v šamostanu in se boje deložiranja. Predvsem pa se zavzema koroški deželni predsednik iSima, da bi dobil nekoga, ki bi kupil grad in bi to ne bila koroška dežela, za katero je ta znesek 7 milijonov prevelik. Kakor posnemamo iz članka v Kleine Zeitung (12. 12), bi hotel, da bi se našle banke, ki bi prevzele hipotekarno pravico na grad. Istočasno je pisal škofu dr. Koestner-ju, naj zastavi ves svoj vpliv, da bo Mohorjeva družba odstopila od dražitve. Tudi je pisal na Koroško banko in druge, naj bi grad same kupile. Ta pot bi bila predsedniku 'Simi najboljša rešitev problema. Predsednik Družbe sv. Mohorja msgr. 'Hornboeck se jo izjavil, da Družba ne more odstopiti c d svoje ponudbe, .in odgovarja stanovalcem, da upa, če bo posestvo kupila, pogoditi se z njimi za pravično ureditev in preskrbitev.
Stališče Avstrijske ljudske stranke
Koroška ljudska stranka je zavzela svoje, stališče do -Simovih pisem in v članku Volkszeitung (11. 12.) beremo, kako Plima piše na vse strani pisma podjetjem, češ da so ona dolžna iz narodne časti kupiti grad, ne pa deželna uprava, člankar piše, da -Sima prihaja prepozno s svojimi pismi, kajti deželni svetnik Bacher je imel že drugačno rešitev v vidu, za katero Sima ne ve, ali noče vedeti. V pogovora z Bacher-jem in -Simo je že februarja 1968 bilo sklenjeno, da bo grad kupila deželna vlada. Takrat vlada ni mislila samo na študentski dom, ampak tudi na stanovanja profesorjev. V interesu stvari sta se domenila, da se bo stvar reševala zaupno. Drugi dan pa je strankarski list ¡Sime prinesel novico o tej zadevi in ni težko uganiti, odkod jo je dobil. Potem je naletel na odpor v svoji lastni stranki in je stvar nekaj časa mirovala. Jeseni 1969 pa se je isti Bacher zavzel, da so banke podaljšale termin za ponudbo. Obenem je govoril s finančnim referentom Suchanekom, kajti tedaj je bila ponudba Družbe sv. Mohorja že znana.
V deželnem svetu je bil sprejet sklep, da dežela kupi vetrinjski grad za 6.8 milijonov in 300.000 šilingov več za pravne stroške. Tedaj je Mohorjeva nudila 5.7 milijonov in je bila torej
ponudba deželne vlade višja. Toda D3M je ponudila 7 milijonov. Ker pa bi adaptacija veljala še kakšnih 20 milijonov, ni deželna vlada gnala višje. Bacher je iskal nova pota, kako bi pokril to razliko, in je zopet govoril s Guchanekom, ki pa je rekel, da mora govorili s -Simovo frakcijo. Pa ni uspel. Bacher se trudi še vedno, kako bi prišlo do tega, da odkupi dežela Korcška ta grad. Ker je koroško prebivalstvo zelo vznemirjeno zaradi tega, Bacher ne piše pisem na vse strani, ampak postavlja realna dejstva, o katerih bo javnost v kratkem poučena. iSimova pisma so prišla prepozno. Ne rešujejo se deželni problemi tako, da se hoče odgovornost prenašati na druge. Koroška usoda se bo odločila z dejanji, ne po s polemizirajočimi pismi, v katerih se Sima sam, kakor se je izrazil, ne spozna več.
Nova rešitev
Kaerntner Montag je pisal 15. 12.: Koroška banka je ponudila pri upravitelju zadevo 7,100.000 šiling, in 300.000 šil. za pravne stroške. Ta jo višja kot ponudba DSM. Tudi jo ponudba veljavna do 31. jan., dočim so ponudba Mohorjeve izteče 15. dec., če DSM ne ponudi več. Kakor list ve, jo dobila banka dovoljenje do 7,4 milj. šil. od neke zvezne ustanovo. Koroški veterani še niso vedeli o tem, ko so sklicali svoj izredni zbor v Celovec ter zahtevali, da naj oblasti nič no opustc v skrbi, da pride grad v državne, deželne ali občinsko roke. To resolucijo je dcputacija nesla na deželno vlado.
List so zdaj vprašuje, ali bo Družba sv. Mohorja svojo ponudbo, ki je samo za 100.000 šil. nižja, še povišala kakor svoj čas. Če pa Družba sv. Mohorja ne bo povišala ponudbe, kar bi ji ne bilo težko, bi to opustila gotovo zaradi notranje političnih razmer, ki bi se s tem še zaostrovale. Pokazalo so je namreč, da so proti tej krščanski ustanovi že nastopili z nestvarnimi argumenti. Tako se je šele zdaj, ko se je pojavil ta kupec, „odkrila kulturna vrednost tega dragulja,“ katerega uporaba kot tovarniški objekt ni nikogar dozdaj motila. V ostalem pa je kampanja ob vetrinjskem gradu pokazala, da še vedno niso vsi Korošci enaki pred zakonom, temveč so še nekateri, ki so še bolj „enaki“, članek je napisal neki Noricus.
Politična rešitev
Salzburger Nachrichten (15.	12.)
pravijo, četudi je Ljudska stranka hotela obdržati svojo rešitev v tajnosti, je gotovoi, da grad Vetrinj ne bo prišel v slovenske roke. Koroška banka bo kot glavna zaupnica bratov Reich-mann zvesto upravljala grad. V volilnem letu 1970 bo zvezna vlada dragoceni in simbolni grad gotovo odkupila in ga kot darilo za glasovanje (1. 1920) poklonila deželni vladi. Grad naj bi sp predelal v ustanovo za ljudsko prosveto ter bi sprejel vse institute take visoke šole za izobrazbo (ljudske univerze). Pobuda za tako rešitev je prišla gotovo od članov zvezne vlade, ki so rojeni Korošci.
&b 10-letnici smrti dr, Ivana Ahčina
Pred desetimi leti (14. februarja 1960) je v Buenos Airesu umrl dr. Ivan Ahčin. Bil jo velika in značilna slovenska osebnost. Deloval je na toliko področjih, da je težko reči, kaj jc bil njegov glavni poklic in čemu je posvečal največ zanimanja. Bil je vseuči-liški profesor, glavni urednik „Slovenca“, publicist, sociolog, ekonomist, politik. .. Slovenci smo imeli v svoji zgodovini malo javnih delavcev, ki bi sc udejstvovali na tolikih področjih in s takim uspehom, kot jo to bil primer pri rajnem dr. Ahčinu.
Kot profesor za socialno filozofijo na ljubljanskem bogoslovju je nadaljeval tradicijo dr. Janeza E. Kreka in dr. Aleša Ušcničnika. Po njegovi zaslugi so prišli iz ljubljanskega bogoslovja duhovniki, ki so bili trdno podkovani v socialnem vprašanju, ki so imeli globok socialni čut in so sc zato tudi uspešno udejstvovali na tem področju in kazali prav posebno zanimanje za malega človeka.
Leta 1930 je dr. Ahčin postal sourednik vodilne znanstvene revije Leonove družbe „Čas“, v kateri jc v naslednjih desetih letih objavil mnogo temeljitih člankov iz socialne problematike, zlasti socialno ekonomije in posebej še katoliško sociologijo. To Ah-, činovo delovanje je bilo predvsem namenjeno slovenskemu izobraženstvu. S široko slovensko javnostjo pa je stopil v neposreden stik, ko je postal glavni urednik „Slovenca“, ki ga je urejeval v lotih 1929—19-12. Posebno znani in visoko cenjeni so bili njegovi uvodniki socialne in politične vsebine (podpisani s psevdonimom „Drin“). Bil je med prvimi na Slovenskem, ki je v javnih člankih opozarjal na nevarnost komunizma. Poleg mnogih člankov v „Slovencu“ in „Času“ je o komunizmu napisal tudi dve knjigi: „Mladina v Sovjetski Rusiji“ in „Komunizem, največja nevarnost naše dobe.“	j
Posebnost dr. Ahčinovega delovanja je bila v tem, da se ni nikjer silil v ospredje. Vidnih funkcij in častnih naslovov ni ljubil. Bil je član vodstva Slovenske ljudske stranke, vodilna o-sebnost slovenske politike in eden izmed najožjih sodelavcev dr. Antona Korošca, toda vse to njegovo delo je bilo široki javnosti skoraj skrito, čeprav je v resnici bil prav dr. Ahčin mnogokrat odločilni usmerjevalec slovenske politike.
Med drugo svetovno vojno je bival nekaj časa v Rimu, kjer je skušal v družbi z dr. Jankom Kraljem reševati težave, ki so prišle nad slovensko domovino. Pozneje se je posvetil sloven-
WWV/.W.,A\W.VWAV.VAV
V socialističnem finančnem referatu koroške deželne vlade pa imajo tole zadoščen‘e: vlada je vključno z adan-tacijskimi stroški prihranila 27 milij. šilingov in Socialistična stranka Avstrije si ne bo spričo volitev v februarju, nakopala očitke Slovencev, da je Družbi, sv. Mohorja prepreči1 a nakup vetrinjskega gradu.
„Ljudje si iščejo oddiha na kmetij v primorju, na gorah. Tudi ti ima! ▼ečkrat podobne želje. In vendar kako silno nespametno je vse to, ko pa s* lahko Vsako uro umakneš v samega sebe! Saj ne najde človek nikjer tišjega iu mirnejšega zavetja rego v svoji duši.
VASE GkEJ! V SEBI IMAŠ VIR DOBREMU: TA BO NEPRESTANO ŽUBOREL, ČE BOŠ NEPRESTANO KOPAL.“
Mark Avrelij, rimski cesar in filozof. Dnevnik IV, 3; VII, 59
Industrijska razstava
Od 31. januarja do 7. februarja je bila zasidrana v buenosairešltem pristanišču jugoslovanska ladja Liburni-ja, na kateri je bila prirejena razstava industrijskih izdelkov. Morda se bo marsikomu zdelo čudno, kako da smo se dotaknili tudi te teme, a sedaj, ko jo razstava že zaključena, se nam zdi primerno in potrebno zapisati, kakor ob robu, nekaj pripomb in misli.
!Ni dvoma, da je razstava v tukajšnjem okolju vzbudila zanimanje, časopisje je mnogo pisalo o njej (v primeru nekega jutranjika tako pohvalno, da jc kar sumljivo) in obisk ic po vsej verjetnosti zadovoljil organizatorje. Morda ne tako daljni uspehi razstave, kar pa je odvisno od njenega končnega namena. Ta pa se kaže pod dvojnim vidikom: konkretno industrijski, in splošno propagandni.
Industrijski: že dalj časa skuša Jugoslavija povečati izvoz v tej stroki. Ker no mere konkurirati s svojimi izdelki v visoko razvitih državah, se skuša uveljaviti na trgu nerazvitih držav. Zato izvaža na jug, si utira pot v Aziji in Afriki.
Ob tem pa se nam zdi, da je razstava o kateri pišemo, zgrešila ta, prvi cilj. C-blošen položaj Latinske Amerike sicer postavlja njene države med nerazvite, a konkretni primeri večkrat zanikajo to stanje. Tak je tudi argentinski slučaj. Argentina spada v mnogih ozirih med visoko razvite dežele. .Na njenih trgih pa konkurirajo poleg domačih tvrdk, zlasti ameriška, japonska in nemška podjetja. Spričo teh je možnost jugoslovanskega izvo-
skim bogoslovcem, kar je nadaljeval tudi v Argentini, kjer je bil bogoslovni profesor v San Luisu in Adrogueju. Poleg tega pa je -bil najagilnejši sodelavec Družabne pravde. V njeni založbi je izdal svoje življenjsko delo „Sociologijo“ in „Socialno ekonomijo“. Žal, da je izdal samo prvi zvezek Soc. ekonomije. Prezgodnja smrt mu je iztrgala iz rok pero, ko se je pripravljal, da napiše še drugi del in še druge knjige (nameraval je med drugim napisati tudi življenjepis dr. Antona Korošca).
Pred desetimi leti je Bog poklical k sebi velikega moža, ki ga sedaj pri vsem javnem delu močno pogrešamo. Rod mlalših izobražencev naj ob svetlem vzgledu dr. Ahčina dobi pobudo, da se —• tako kot se je rajni — poglobi in posveti slovenskim socialnim in političnim vprašanjem in jih pomaga reševati v duhu slovenske tradicije in zahtev modernega časa.
R. Smersu
a v Argentino na ladji razstavljenih izdelko v kaj klavrnem položaju, razen, če misli konkurirati z občutno nizkimi cenami, kar pa jc malo verjetno.
Drag namen razstave je splošno propagandni. V tem bo uspeh verjetno boljši, to pa zlasti zaradi nepo-znanja, v katerem je tukajšnje prebivalstvo, glede jugoslovanskih razmer. Pisana in grafična razlaga o raznih odtenkih delovanja in življenja v Jugoslaviji je tako spretno pripravljena, statistiko (večkrat kar neverjetne) tako mikavne, da kaj lahko prepričajo prelahkovernc obiskovalce. Za nas pa, ki razmero doma poznamo, zveni ta propaganda kot vsaka, ki jo komunistični režim s pomočjo laži in hinavščine, trosi po svetu.
Druga važna točka pa jc odnos do narodnosti. Preradi v Jugoslaviji zamenjujejo pojme in napeljujejo vse v to, da bi se govorilo edino o jugoslovanski narodnosti. Za zunanjo uporabo pa je to pot pojem narodnosti sploh odpadel, če sc to zgodi v deželi, ki le prerada istoveti narodnost z državljanstvom (to je primer vseh južnoameriških držav) je izid zelo škodljiv. Skuša se prikrivati, da je Jugoslavija večnarodna država. Tu ne gre za zapostavljanje; dejstvo je popolno ignoriranje obstoja narodnosti v Jugoslaviji. Niti ob razstavljenih izdelkih, poleg imena tvrdke in kraja, ni kakršnekoli omembe, da spada pod to ali ono republiko.
še o razstavljenih izdelkih. Mnenje izvedencev ni kaj pohvalno. V trg, ki je prenasičen raznovrstnih znamk in modelov, je treba prodreti z boljšo kvaliteto. Okornost nekaterih izdelkov je porazna na trgu, ki poudarja tudi estetsko plat. Izjem je le malo. Med njimi pa je bilo opaziti večino slovenskih tvrdk, kar je le potrdilo mnenja, da je trenutno slovenska industrija v Jugoslaviji na najvišji stopnji. Zanimivo je bilo primerjati znamke kuhinjske opreme „Sloboda“ in pa „Gorenje“ (iz Velenja). Razlika za prvo je bila porazna. Tudi izdelki kranjske „Iskre“ in celjske tovarne tehtnic so spadali v sektor izjemne dobre kvalitete. V blagovih pa je itak razstavljal le Jugotekstil iz Ljubljane. Ponovna škoda res, da ni bilo nikjer 0-menjeno, da so to slovenski izdelki.
Za tukajšnjo javnost je razstava prešla „brez žalosti in brez slave“ kot pravijo Argentinci. Nam pa predstavlja le nov izraz jugoslovanske režimske propagande, ki ji je po petindvajsetih letih vladanja še vedno najmočnejša in bistvena sestavina prikrivanje in laž.
Pomemben uspeh
Končno — zmaga!
Začelo se je že pred štirimi leti. 'Na južnem Patagonskem celinskem ledu, zapadno med jezeroma Viedma in Argentino. Začelo se je, ko je Peter ugledal to goro in mu je, skušenemu plezalcu, koj osvojila srce. Potem so si sledili pohodi in ogledi po vznožnem ledeniku, raziskovalni vzponi po zapletenih pobočjih, iskanje možne smeri v tisočmetrski steni, odkrivanje neznank okrog vrha, po katerem je zahrepenel še vsak gornik, ki je kdaj kolovrati! tod okrog, pa tudi tak ki še ni, a je goro spoznal le po slikah in opisih pristojnih očividcev.. Še vsaka odprava, domača ali tuja, ki je delovala na tem področju, se je stiha ali naglas pripravljala; da se poskusi o priliki v to goro, češ: morda pa le... Pa tudi take odprave, ki so Se zanesle na 'tuje izkušnje, ker jih lastno še niso privedle v to čairiio ledeniško-gorsko pokrajino.
Poskusopi pa so sledili tudi uspehi — negativni spočetka, seveda. Se.pravi: ugotovitve, da tod ne gre, da je tam previs neprehoden, onkraj' stena zaga-mana in ovinek dolgotrajnejši, kot hoče biti vreme zdržema vztrajno in vsaj sprejemljivo, če že ne dobro, za taks podvige v samem kotišču vetrovja in viharjev vseh sort. Spet ponekod bi vodil del smeri kot po pološčeni nav-
naših planincev
pik posajeni plošči, ne da bi mogel plezavec kje stakniti vsaj majceno raz-pokico, kamor bi za silo vtaknil klin, ga varneje zabil in se čezenj potegnil više, stop za stopom, vse do vrha. In tako dalje. Ni šlo pa ni šlo. In ko je kazalo nekoč, da se je urajmalo pravšno, da je pot do vrha odprla, je bilo le kakih 200 metrov ped vrhom — konec glorije. Ni šlo več naprej. Zelena lučka nade se je sprevrgla v rdeči za-pik. Med tem predvrhom in onim pravim, najvišjim, ki se je namah pokazal v ozadju, se poglablja nekajstometrski prepad. Pa spet —< Jovo na novo. Iz leta v leto.
A vse te ponesrečene skušnje in dognanja so vendarle ožile krog možnosti in nazadnje izluščile iz trde skorje pot v zmago. Kaj vse sta Peter in Jure, in potem z njima še Mario, poizkusila, da se jima gora ne bi izmuznila izpod nog. Petru je nekoč, med drugim, nakrat zmanjkalo celo gore pod nogami, da sam ne ve povedati, kako se je znašel kakih sto metrov niže in tudi rie, kako je primotovilil nazaj v višinsko taborišče. A najsi bo z bratom Juretom ali brez njega, ali pa Jure s Petrom ali Mariom, vselej je gora nekako ukrenila, da jima je odlagala končno osvojitev v štiriletno dvorjenje Vem pa, da fantom ni tega žal. ¡Saj je tak vrh vreden tega in še česa več.
Ob vsakem novem pohodu proti jugu pa se je vila v nas, ki smo ostali v Buenos Airesu, smer v zaskrbljenost za te naše ekspedicionarje, Vedeli smo, da se med drugim preizkušajo s planinsko najtežavnejšo goro na tem področju. Ne gre nam toliko za vrh ali ne vrh, niti. za to ali ono goro, dokler so fantje prepuščeni samim sebi na skrajno negostoljubnem in odljudnem terenu, daleč od sleherne možnosti stika s komer koli — kolikor nam gre vselej za vest, da so v redu, živi, čili. in zdravi! Zato prekladamo naše misli nanje kot na trnju, dokler si ne oddahnemo po telefonskem sporočilu kakega požrivovahiega ali vsaj romantično navdahnjenega radio-amaterja s primemo vestjo ali z vabilom v njegov studio.
To pot nas je tak poziv in vabilo
odrešilo na samo pustno nedeljo zvečer in potem' še v ponedeljek opoldan, ko nam je Jure,, vodja letošnje odnrave. po radiu sporočil, da sta v navezi z h’-atom Petrom do-egla vrh v četrtek, dne 5, februarja ob pol osmih zvečer. fTj tem jo	nonomn gora Cer ¡-o
Norte (ca 3000 m) na južnem Patagonskem celinskem ledu, — noša Slovenska gora. Petrova in Juretova, seveda, A no niiin, ki delujeta gorniško v odpravah Slovenskega planinskega društva v Argentini, nova 'gora, ki se pridružile že dolgi vrsti slovenskih gora v Kordilijeri iiT je približno dvajseta na
Kontinentalnem ledu (v naglici ne u-tegnem preveriti števila), osvojena s prvenstvenimi vzponi po Slovensko-argentinskih odpravah 'Slovenskega planinskega društva od bratov 'Petra in ing. Jureta Skvarče s sodelovanjem ostalih vsakokratnih članov ekspedicije.
Med temi je najvztrajnejši predvsem Mario Serrano, ki je sodeloval pri tem podvigu in kot smo že poročali, tudi v vrhunski navezi pri letošnji osvojitvi Devetindvajsetega oktobra, Cerro Ber-tacchi in Cerro Santa Cruz, lani pa pri Cerro Boj in Cerro Vivod.
Za rednega elana naših odprav na področje Lago Argentino pa moramo šteti že tudi g. Mastersa, čez 80 let starega, a še vedno izredno čilega angleškega vseljenca, lastnika estancije Cristina, katero daje poleg svojih bogatih skušenj našim ekspedicionarjem leto za letom na uporabo kot izhodiščno bazo proti gorskim vznožjem. Stori pa tudi, kar je v njegovi moči, da se s svojim amaterskim radio-pddajnikom zveže s kakim kolegom, ki je voljan vzpostaviti stik z nami.
Topot si je naključje izbralo za posrednika med njim in nami našega dalmatinskega rojaka ing. ¡Mirka Tapa-vica. Poleg zračnih valov je njegov element — voda. O tem priča že vsa oprema v njegovi sobi: vesla,, harpune, sulice, potapljaške in druge priprave za podvodno ribarjenje, pušice, športne in telovadne potrebščine vseh vrst, po-
tovalne utenzilije, višino- in vlagomeri ter drugi aparati, ogrlice iz merj&šče-vih čekanov in tigrovih zob, s stropa se steguje prelepa koža brazilskega tigra, uplenjenega v zloglasnem Mato Groso, povsod tipični izdelki južnoameriških domačinov itd., pa radio oddajnik, seveda. Sredi vsega tega in marsičesa drugega •— mož hrust, kot kak Martin Krpan. Pravkar se odpravlja v Brazilijo nad morske pse. Predlani pa je v športnem čolnu obveslal rtič Hom!
A s takim je lahko: ni mu žal časa, in če je radijski sprejem zaradi neurja na Celinskem ledu slab, vztraja vse dokler se je vsaj v glavnem moči sporazumeti. V ponedeljek je bilo toliko zračnega reskanja in treskanja v zvočniku ob direktni zvezi od Mastersa do nas, da nam je neki čilski radio-amatez spontano ponudil svojo postajo za relejno zvezo. Potem je za silo šlo, vsaj toliko, da nam je Jure potrdi snočnje radio sporočilo o zmagi nad Cerro Nor-te in dal nekaj važnejših podatkov.
Naskok na Cerro Norte so opravil’ v treh etapah. V prvih dveh so prejšnje dneve prečkali ledenik Upsala do m»' tičnega taborišča ob vznožju gore ter nato vstopili v njena pobočja do višinskega taborišča. V vrhunski navezi efe plezala Peter in Jure, v višinskih taboriščih pa je deloval predvsem Marjo 1(1 ju tam čakal, da sestopita z vrha. J dobrem vremenu sta se za končni na-

MARIBOR — (Simfonični orkester RTV Ljubljana je v počastitev 200-let' niče rojstva Beethovna izvajal 8. januarja v Mariboru pod taktirko Sama Hubada sama mojstrova dela. Odigrali so 1. in 5. simfonijo in 4. koncert za klavir in orkester.
ŽIRI — žirovski slikar-samouk Jože 'Peternelj je razstavljal v decembru v Švici. Na skupinski razstavi jugoslovanskih slikarjev-naivcev se bo predstavil letos v Združenih državah.
IDRIJA — Lani so ob praznovanju 200-letrucej idrijskega gledališča ustanovili Dramsko društvo. To društvo je naštudiralo Cankarjevo „Pohujšanje v dolini šentflorjanski“, ob koncu leta pa so se predstavili s Sartrovimi „Nepokopanimi mrtveci.“
LJUBLJANA — Lani je število goved v Sloveniji padlo, vendar so priredili v 'Sloveniji več mesa, kakor v ostali Jugoslaviji. V Sloveniji so priredili 63 kg na govedo, dočim je povpreček v državi 53 kg. Slovenski kmetovalci in strokovnjaki pa s prirejo še niso zadovoljni, hočejo jo dvigniti na 80—90 kg. Povpreček govedi na 100 ha obdelovane zemlje je v ¡Sloveniji daleč višji, kakor v ostali državi: 87:49, sk« ro enaka je razlika med povprečkom pri. 100 ha kmetijske zemlje, kjer rede slovenski kmetovalci povprečno 58 goved, državni povpreček pa je 34.
KRANSKA GORA — Na Vitram-je do 15. aprila 1969 vozila sedežnica, ki je prepeljala na uro 250 oseb. Zaradi zastarelosti so morali ustaviti delovanje. Začeli so z deli za renoviranje žičnice, ki je prav za prav čisto nova. Proga je dolga 1200 m, v eni uri bo sedežnica prepeljala 600 potnikov. Potovati je začela nova sedežnica 15. januarja 1970.
LJUBLJANA — V začetku januarja je bila v Ljubljani konferenca Zveze komunistov Slovenije. Konferenco je sestavljalo 195 oseb, med njimi je bilo 28 žensk. Po objavljenih podatkih je 65% članov imelo visoko izobrazbo, 23% srednjo in 12% nižjo. V gospodarstvu jih je bilo zaposlenih 56%
Delavci iz tujine prihajajo na oddih
V Zagreb je konec leta v dveh dneh s 60 izrednimi vlaki pripotovalo skoraj 200.000 jugoslovanskih delavcev, ki so začasno zaposleni v zvezni republiki Nemčiji. Avstriji, Skandinaviji in drugih zahodnoevropskih državah.
Po krajšem postanku so odšli na svoje domove, da bi s svojimi najbližjimi pričakali novo leto. Največ delavcev je iz Dalmacije ter Bosne in Hercegovine.
Po sporočilih menjalnice na zagrebški postaji so ti delavci v zadnjih dveh dneh zamenjali za 3 milijone dinarjev valut. Razen zahodnonemških mark so zamenjali nejveč švicarskega in avstrijskega denarja .
(27% na vodilnih ali vodstvenih položajih) in 44% v negospodarstvu (21?< na vodilnih in vodstvenih položajih). 8% udeležencev so komunisti več kot 25 let, 38% jih je bilo sprejetih v partijo v letih 1945—54, 47% v obdobju od 1955—64, 7,2% pa je mlajših komunistov, ki so v partiji manj kot 5 let. Po družbeno-politični aktivnosti ima 53% članov po eno ali dve funkciji v partiji, 47% po več kot tri funkcije. Konferenca jo obravnavala po predlogu Centralnega komiteja ZKS .^snovna aktualna vozlišča idejno političnih spopadov samoupravnih sil z vsemi brokratskimi etatističnimi, tehnokratsko, nacionalistično, klerikalno ali drugače elitistično usmerjenimi gibanji in silami.“
MARIBOR — Podružnica Slavističnega društva Slovenije je proslavila
13.	januarja 100-letnico smrti Antona Janežiča, urednika Slovenskega Glasnika, slovničarja in koroškega rodoljuba. iNa slovesnosti je govoril dr. Pavel Zablatnik, ravnatelj Slovenske gimnazijo v Celovcu, iz Janežičevih del pa sta brala dva dijaka to gimnazije.
LJUBLJANA — V Jugoslaviji imajo 58.000 tovernih železniških vagonov. Precej tega voznega parka je še iz prejšnjega stoletja. Mednarodna železniška unija je zahtevala, da zastarelih vagonov ne smejo uporabljati v mednarodnem prometu ter so zaradi tega doma ugotovili, da morejo poslati čez mejo le 26.000 vagonov. To omejitev bodo skušali začasno ublažiti z bilateralnimi dogovori o podaljšanju uporabe starih vagonov.
MURSKA SOBOTA — Pri Pomurski založbi je izšla monografija dl' Vanka Šiftarja o Ciganih-Romih v Pomurju.
MARIBOR — Višja tehnična šola v Mariboru je kupila najnovejši elektronski računalnik IBM 11 30, ki v sekundi lahko opravi 125.000 aritmetičnih operacij. Računalnik, ki ima magnetni spomin za 500.000 gesel, uporabljajo sedaj diplomanti šole pri diplomskih nalogah.
V Kruševcu v Srbiji so v slaščičarni Pelivan obesili napis, ki daje možnost normalno ostriženim gostom 30 minut posedanja v lokalu, dolgolasci pa se smejo muditi v lokalu le 15 minut. Časopisi dodajajo, da je sodeč po tem sorazmerju plešastim danih kar 45 minut časa za obisk slaščičarne.
Umrli so: Ljubljana: Marija Perko roj. Perpar, Rozalija Mazek roj. Korošec, Ciril Rodič, žel. v p., Slava Erbežnik, Boža Vrhunec, Ciril Vobič, učit. v p,. Slava Pidh, Jože Mihelič, Alojz ša-bec, žel. v p., Franc Leban, upok., Vinko Erjavec, zidar v p., Franc Zomer, pred. uč. v p., Franc Živic, Adolf Hillmayr, sv. drž. žel. v p., Ivan Novak, Jože Mihelič, Jože Spacal, Marija Šansoni roj. Prevc, Franja Turk roj. Sotlar, Janez Basej, Franc Možina, Ida Klasinc roj. Hvale (72), Vera Seunig roj. Olup, Marica Slobodnik roj. Rant (84),
skok na vrh zarila v četrtek, 5. febru -arja, zarana v steno, jo ves dan obdelovala ter zabila 80 klinov v njenih tisoč metrov višine. Ob pol osmih zvečer sta s končno zmago dopolnila svoja štiriletna prizadevanja. A kot je že v navadi tam doli, tudi tokrat vreme ni zdržalo. Zvečer se je spet sprevrglo in ’ ju nagnalo v sestop. Ob enajstih ponoči . pa sta ju vihar in nevihta prilepila čez ' noč v steno. Tam sta počakala jutra, ko sta v ugodnejših razmerah lahko nadaljevala sestop v taborišče. Podrobnejši podatki in dokumentacija bodo j objavljeni v Zborniku.
Nemara velja pripomniti še tole: Nekako smo se privadili temu, da vsako poletje, včasih tudi pozimi, beremo ali čujemo o gorniških storitvah in dosežkih naših plezalcev. Marsikomu, predvsem takemu, ki se na gorništvo ne spozna kaj prida, najmanj na gore s patagonskega leda, se poročila o uspehih zde nekako samo po sebi razumljiva, nič posebnega tedaj. 'Spričo teh domnev, naj naše bralce za primerjavo ' opozorimo npr. na letošnjo katalonsko ekspedicijo iz Španije na Patagonski led, na slavni Cerro Torre (severno od Lago Viedma, področje Fitz Roy). Njihov proračun je znašal okrog sedem milijonov, preračunano v argentinske poze stare veljave, To vsoto so tudi j nabrali! Odpravo sestavljajo odlični al- j
pinisti in plezalci, med njimi taki svetovnega slovesa. Oprema obilna in prvovrstna. Delovali so na omenjenem področju ves mesec januar, a do konca meseca niso mogli (po radio sporočilih iz Rio Gallegos) opraviti svojega namena. če bi jim bila sreča bolj naklo njena in bi tam začasa skončali, bi se potlej pridružili naši odpravi in skušali skupaj zavzeti Cerro Norte, morda še Cerro Moyano, ki se na tem področju po gorniški presoji edina lahko v kakem pogledu enači s Cerro Norte. Prav-tako so se morali iz istega področja vrniti lani domov izredno dobro opremljeni Angleži, sicer z mnogimi skušnjami, a brez dokončnih uspehov, čeprav se gorniška dejavnost in veljava ne meri izključno le z osvojenimi vrhovi, smo na vredne dosežke naših ponižno pripravljenih- odprav (ob razno-laganju le s skromnimi sredstvi redkih podpornikov) lahko več kot ponosni Ne samo gorniki. Vsi, ki čutimo kjerkoli v svetu slovensko!
Vsem letošnjim ekspedicionarjei-" Slovensko-argentinske odprave na Patagonski celinski led, predvsem bratoma ing. Juretu in Petru Skvarča ter tudi Slovenskemu planinskemu društvu v Argentini pa naj veljajo nas vseh iskrene čestitke 1
dp.
Univ• prof. dr, Vinko Brumen — SO-letnik
■Nismo mislili, da ima prof. dr. Brumen že šestdeset let ter smo tako zamudili dober mesec in pol, kajti rodil se je decembra v Ormožu na štajerskem. Po končanem učiteljišču ga je vednost gnala naprej ter je preko višje pedagoške šolo prišel na ljubljansko univerzo in postal eden najboljših učencev svojega rojaka prof. Ozvalda, klasičnega filologa, pedagoga in kulturnega pedagoga. Bil je njegov asistent ter je dobil za svojo seminarsko nalogo o Slomšku Svetosavsko nagrado. -Pozneje jo je razširil za doktorsko tezo in jo tudi priobčil v revi-alnem tisku. V njej je povezal prav kot njegov učitelj, kulturno zgodovino s vzgojeslovnimi vprašanji. Kot odličen doktor ljubljanske univerze, ki so ga učitelji določili za znanstveno vseuči-liško kariero, je dobil štipendijo in na londonski univerzi razširil obzorje svojega predmeta. Ko se je vrnil domov, je stopil v srednješolsko profe-;orsko službo, toda v njej vedno delal znanstveno v vidu svoje habilitacije. Med tem pa so ga prijeli uredniki ter jo za šolarjevo Cvetje priredil Slomškovo Blaže in Nežica v nedeljski šoli ter jo kulturno zgodovinsko in vzgoje-dovno primerjalno komentiral in ocenil. Kot dobrega kulturnega zgodovinarja ga je spoznal ravnatelj Ivan Dolenec, urednik Zbranih spisov dr. Janeza Ev. Kreka, ter ga zaprosil, nai on urejuje nadaljnje zvezke. Tako je
Frančiška Novak (80), dr. ¡Stanislav Žitko, Ivan čemčič (80), Jakob Gabrovšek, žel. v p. (89), Rudolf Breskvar (74), Karel Kavšek, Davorin Kremžar, Josip Pleničar, Matevž Loboda (83), Marija Dostal.
Maribor: Ivan Radetič, Apolonija Svenšek, upok. (75), Franc Paulin, up., Marija Bacik, up. (93), Alojzija Ivanc (78), Frančiška Stajnko (80), Franjo Lihteneger (71), Angela Potokar (70), Franjo Ranftl (75), Frančiška Fatur (83), Jožefa Fluher (83).
Marijan Kastelic, prof., Nova Gorica, Ludvik Pušnik, rudar, Trbovlje, Pavla Gabršek roj. Lavrinc, Kržate, Jože Semen, Črnuče, inž. France Skrabar, Koper, Alojz Požun (85), Vrhnika, Desana Doljak roj. Ziherl, Škofja Loka, Zora Unetič roj. Kranjc, Gorica pr> Krškem, Ani Pohar roj. Drenik, Jesenice, Leopolda Bizaj roj. Keber, Kranj, Jože Volk, Višnja gora, Roza Habjan roj. Zamik, Marinčkova mama (80), Dob, Franc Koren, Arja vas, Alojzija Turk roj. Zega, Dol. Košana, A.nton Venelli, Trbovlje, Kati Debevec (801, Budanje, Terezija Repnik roj. Hočevar, Vrhpolje, Anton Vrabič (76), Celje, Ana Verbič roj. Bregar, Cesta, Justina Kuštrin, Celje, Josip Triller (85), Kranj, Alojzij Vurnik (72), Radovljica, Franc Grum, Kranj, Janez Novak, Vaptov ata, Žužemberk, Anton Meden (86), Medvode, Ana Horvat, Jurjeva (83), Ambrus, Pepca Krašovec roj. Novak, Nevlje.	i
Brumen postal „krekolog“, ter je izdal en zvezek Krekovih zbranih spisov v domovini, enega pa imel že v tiskarni. Tega so mu zaplenili Nemci in uničili, toda Brumen je ohranil krtačni'. izvod uvoda ter ga je tiskal pozneje v Buenos Airesu. Tu je nadaljeval študije o Kreku z vidika politike, psihologije itd., 'car mu je dozorelo v knjigi Srce v sredini, ki je monografija o dr. Kreku. Vidi se, da jo sestavljena iz več razprav, ki so izhajale v različnem času in v različnih revijah, toda celota da dobro podobo o tem našem „narodnem vzgojitelju in prosvetitelju“, ki mu je Župančič dal tako pomembno ime: Srce v sredini. Ko so prišla leta komunistične revolucije, je prof. dr. Brumen tudi izpolnil svojo dolžnost kot krščanski pedagog ter je odšel na Primorsko polagat temelje slovenski gimnaziji in pozneje učiteljišču v Gorici, katerega prvi ravnatelj je postal. L. 1945 se je s Primorskega umaknil v emigracijo ki jo jo kot šolnik preživel v raznih taboriščih. Ko je prispel v Argentino, se je spet začel uveljavljati kot kulturni pedagog ter je načenjal vedno aktualne emigracijske probleme tako v Vrednotah kakor v Meddobju in raznih revijah (Zbornik Svob. ¡Slovenije, Duhovno življenje itd., itd.)
Vedno je rad pomagal s svojimi razpravami, članki, ki jih je pisal j sodobni aktualnosti. Iz teh člankov o slovenskih emigracijskih problemih z znanstvenega in širšega mednarodnega stališča je napisal knjigo Iskanja in jo izdal pri ¡Slovenski kulturni akciji. Tej posveča zadnje čase največ svojega dela kot publicist in kot znanstvenik, vodja filozofskega odseka in kot odbornik. Zadnje njegove razprave v Meddobju govore o aktualnem vprašanju ekumenskega dialoga. Njegovo znan -stveno delo ga je pripeljajo na ukrajinsko katoliško papeško univerzo sv. Klementa — papeža, kjer je postal profesor pedagogije in zgodovine filozofije. Njegova odlična predavanja ga postavljajo za najboljšega profesorja te univerze, ki ima tudi slovenski oddelek, na katerem je predaval zgodovino 'slovenske filozofije in pedagogije.
Toda še eno področje dr. Brumnovega dela naj omenim: je odličen govornik, predavatelj ter konferencier. Kot takega ga pozna slovensko občinstvo, kajti nastopal je kot slavnostni govornik pri proslavah Kreka, Slomška, na raznih kulturnih prireditvah itd. Kot znanstvenega predavatelja pa posebno Slovenska kulturna akcija ter udeleženci raznih študijskih tečajev, predvsem pa njegovi kolegi in učenci na univerzi.
Odličnemu šolniku, pedagogu, kulturnemu pedagoga, znanstveniku, univ. profesorju in piscu razprav in knjig, katerih dve sta dobili že razne nagrade, k njegovemu življenjskemu jubileju čestitamo ter mu želimo še mnogo zdravja in uspehov v življenju.
SLOVENCI V ARGENT INI
Osebne novice
Družinska sreča: V družini g. dr. Vitala Ašiča in ge. dr. Rosite Tropea so dobili sina prvorojenca. Čestitamo!
Krščena je bila v Slovenski kapeli Marija Veronika Grabnar, hči Jožeta in Amalije roj. Grošelj. Krstil je g. dr. Alojzij Starc. Botrovala pa sta g. Alojzij in ga. Julka Bavec.
Poroke: V cerkvi Marije Kraljice v ¡Slovenski vasi sta se poročila v soboto,
31.	januarja, gdč. Rezka Ravnikar in g. Srečo Urbanija. Poročil ju je g. Franc Urbanija. Za priči sta bila nevesti g. Karel Gorenjšek, ženinu pa ga. Marija Petek por. Urbanija. — Dne 7. februarja pa sta se poročila v župni cerkvi Naše Gospe Najsvetejšega zakramenta gdč. Marija Angelca Jenko in g. (Norberto Osvaldo Laudani. Poročno sv. mašo in obred je opravil farni župnik g. Angel. Za priči sta bila nevesti mali Angela in oče Janez, ženinu mati Marija ¡Santos. Reitano in oče Domingo Laudani. ¡Med sv. mašo je pela olo Ave Maria ga. ¡Marinčkova. Sva-ovsko slavje pa je bilo v Slovenskem domu v San Martinu. Mladim zakoncem obilo sreče.
Goriško in
Predavanje o sodobni slovenski dramatiki
V sklopu predavanj, ki jih je organiziral SKAD v Gorici, je prof. Josip Tavčar, sam avtor in dramaturg, predaval o sodobni slovenski drami. Zavzel je obdobje od Cankarja naprej pa do naših dni, ko se je slovenska drama uvrstila v svetovno dogajanje, ter je v njej opaziti tudi sledove Camusa, Sartra. in Mauriaca. Ko je to predavanje
SAN MARTIN
Izleti. Organizacije, ki imajo svoj sedež v Slovenskem domu v ¡San Martinu, so v letošnjem letu pripravile več lepih izletov. Mladci SFZ so 11. januarja obiskali kinto g. Jožeta Leskovarja, častnega člana Slov. doma. Preživeli so nedeljo v zeleni nafavi oz. v velikem plavalnem bazenu. Dne 18. januarja se je na isto kinto podal Slov. pevski zbor iz San Martina. Krepko petje je orilo po kinti g. Leskovarja, ki je — kakor preje mladce ■— tudi pevce in pevke bogato pogostil. Deset sanmartinskih mladcev se je dne 27. februarja podalo skupaj z mladci ostalih domov na počitniško kolonijo pri dr. Hanželiču v kordobske hribe, kjer je preje bila na počitnicah tudi ljudskošolska mladina. Tudi mnoge družine so letos izrabile počitnice in odhitele bodisi na morje ali pa v hribe, da se naužijejo svežega zraka in pridobe novih moči za nadaljnje delo.
Primorska
komentiral ^Spektator“ v Katoliškem Glasu, je ob koncu dodal sledeče misli: „Škoda, da predavatelj ni vključil v svojo analizo tudi avtorjev Slovenskega zamejstva in emigracije, saj je znano, da prav v okviru slednje deluje cela vrsta dramskih pisateljev, mimo katerih ne moremo iti (Zorko Simčič, Jeločnik, Rozman idr.). Morda bi tudi kazalo, da bi v svojem predavanju podal bolj osebno gledanje, kot pa da se je nasloni) na uradno slovensko kritiko.“
Vsak teden ena
LASTOVICA
Stanko Janežič
Lastovica priletela
črno-bela
in zažvrgolela.
Čakal sem te draga —
Tiho se je vzpela, v dalje odletela.
Pred 2d. leti v „Svobodni Sloveniji“
9.	februarja 1950. — Št. 6 Iz „Pisma iz ZDA“
„...Marsikak begunec si je napravil tam v taborišču v Evropi sliko Amerike, kjer se cedita mleko in med... Ali so postale ZDA za nove slovenske Amerikance taka Indija Koromandija ?
Menda no bo nikjer zamere, če rečemo, da je malo streznjenja prišlo nad vsakogar brž, ko je stopil v tujo deželo. Naj bi bila Amerika še tako lepa, vendar je le tujina. Tujina je pa vselej mrzla, četudi so bili novi priseljenci v New Yorku ali Bostonu prijazno sprejeti, četudi so jim uradi šli na roko in čeprav sta se Bernard Ambrožič in Joža Basaj trudila, da bi šlo vse najlepše od rok, vendar si lahko mislite, kakšen občutek jo sprejel takega novega Amerikanca, ko ga je kje v državi South Carolina pozdavil ! sponzor, ki mu je zagotovil bivališče in delo, v jeziku, ki ga ni prav nič razumel. Naj je tak sponzor tudi najboljši človek, vendar je vsaj dolgo tuj človek... Za nikogar ni ravno igrača naučiti se angleškega jezika, brez katerega si v ZDA samo pol človek...
Pa včasih sponzor tudi ni samo človekoljub, ampak najprej samo-ljub. Ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki se ljubezen začenja pr> samem sebi. Marsikdo si je želel dobrega delavca, marsikateri tudi poceni delavca, zato je podpisal sponzorstvo. Tak ni želel, da si begunec nasmuka dolarjev na njegovem grmovju. V takih slučajih je seveda novi Amerikanec še tembolj občutil, kako mrzla more hiti tuja dežela. Vse drugače je seveda izgie-dalo, ako je kdo prišel k sorodnikom. Tak se je res oddahnil od teže begunstva, ko je prestopil prag sorodnikove ali znančeve hiše. Vsaj navadno. ¡Pa še tu so bili slučaji, ko ni imela besede samo ljubezen do bližnjega.“
••■•■■■■■■■■■■■«■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaav,
KOROŠKA
Kulturni dnevi v Celovcu ¡Poseben pripravljalni odbor obeh političnih prosvetnih in ideoloških skupin koroških ¡Slovencev je organiziral „Koroške kulturne dneve“ (prve te vrste), ki so bili od 28. do 30. decembra v Celovcu. Uspeh teh dni je bil zelo dober, saj je obisk zadovoljil organizatorje in pokazal odlične pogoje za vsestransko sodobno izobraževanje med ¡Slovenci na Koroškem
Treba je poudariti kakovost pr tudi pestrost predavanj, med katerimi Li omenili zlasti nekatere, po vrstnem redu, kot so bila v programu. Vladimir Klemenčič je predaval o sodobnih spre)-membah- socialne in gospodarske strukture na Koroškem; Valentin Inzko: Publicistično delovanje Andreja Einspielerja; Tone Zorn: Koroško slovansko vprašanje; univ. prof. dr. Franc Zwitter pa je predaval o zgodovinskem razvoju prebivalstva na. Koroškem hi o njegovih socialnih osnovah. Ta predavanja so bila v nedeljo, 28. decembra.
V	ponedeljek, 29. dec., so predavali tudi: Tine Logar (O slovenskih koroških narečjih), Pavel Zdovc (modeme' ■ vokalne redukcije v . podjunskem, narečju), Breda Pogorelčeva (¡Koroški ¡delež' pri oblikovanju slovenskega ■ knjižnega jezika), Erik Prune v (.Slovenska koroška literatura do leta 1848), Jože Koruza (‘Starejša Slovenska koroška drama), Franc Zadovec (Problem narodne zavesti v prozi).
V	torek pa je bila tematika sledeča: Janez Höfler (¡Starejša: koroška umetna glasba), France Cigan (Koroška ljudska pesem danes), Marijan -Zadnikar CTipološke povezave) in Fran Fiele (■Pozno srednjeveško slikarstvo na Koroškem).
Poleg letnih študijskih dni v Dragi pri Trstu, sedaj tudi Koroški kulturni dnevi predstavljajo mejnik v kulturnem delovanju zamejskih Slovencev, ki s tem spričujejo svojo voljo do nadaljnjega narodnega življenja.

SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE SEV. AMERIKE
POSVETU
Dr. Vinko Vovk — umrl
Dne 28. januarja je umrl v Tuscona v Arizoni dr. Vinko Vovk, slovenski izobraženec in podjetnik, star oO let Rajni dr. Vovk jo bil vse življenje odločen protikomunist.. Zato je. ob prevratu zapustil domovino in sc podal v Trst, kjer je bil profesor in ravnatelj na tamošnji slovenski gimnaziji. Pozneje je odšel v Združene, države Amerike in se naselil v Clevelandu. Prva leta je bil zaposlen pri podjetju General Electric v Nella Parku, kasneje pa je ustanovil lastno gradbeno podjetje. Pred leti se je v avtomobilski nesreči hudo poškodoval in od tedaj dalje le zdravstveno pešal in v zadnjem času skoro popolnoma shiral. Da bi se opomogel je skupaj s svojo soprogo gosp Edo odšel na oddih v Tuscon v Arizoni, kjer pa je mirno med spanjem umri Za njim žalujejo gospa Eda roj. Petek in sinova 'Marko in Leon ter sorodniki v ZDA in Sloveniji, katerim izražam globoko sožalje.
bogoslovci iz Campbeltowna, ki so pripomogli k okrasitvi cerkve.
Naslednjo nedeljo pa se je k redn> slovenski maši zbralo ok. 150 vernikov, število, ki priča, kako potrebni so bili nove cerkve. — Avstralskim Slovencem iz Merrylanda ob tem dogodku čestitamo in jim želimo obilo uspehov' •tudi v bodoče v delu za ohranjevanje slovenstva v daljni deželi.
Obisk Baragovega doma
'Slovenska skupnost,, ki živi v okolišu Kew, Viktorija, v Avstraliji, ima svoj verski in kulturni center v Baragovem domu. Nedavno je ta dom s skupino avstralskih deklet obiskala tudi Miss Frances O’ Flynn, sodelavka „The Ho rizont“, verskega katol. lista za žene V spomin je dobila Baragov angleški življenjepis, ki jo je zelo prevzel. Kot je lani v omenjenem listu opisala del « slovanskih apostolov Cirila in Metoda, tako je v letošnji januarski številki priobčila članek o Baragu. Tako o našem svetniškem kandidatu tudi v Avstraliji kaj slišijo.
svojih Svežih pogledih, polnih zdravega humorja) kot v razlago zapisal sledeče: „Urednik na ta tum še kar naprej nekam po strani škili, komaj z enim očesom, in še s tistim čudno pomeži-kuje. Nad tem se naš umetnik globoko pohujšuje in je ves razočaran. Trdi, da je njegov tum od sile „regimenten“, in tako naprej. Pogleduje urednika z očmi, ki izražajo skoraj usmiljenje, iz n.iih molče trobenta Prešernov nauk: le čevlje sodi naj kopitar... — In se je zgodilo, da sc je urednik vdal. Zdi se mu: Če bi bil g. Rapotec pesnik — doslej se na tem poprišču (pardon: torišču, tako zahteva -Pravopis) po urednikovi vednosti še ni izkazal — bi verjetno zapisal:
Bernard naj sodi, če oltarji so kulturni. Ropotcu prepusti naj sodbo vso —
nad turni.“
tako ima Medveščak pred Olimpijo toliko naskoka, da mu ta ne more odvzeti drugega mesta.
Evropski prvak v srednje težki boksarski kategoriji, Zagrebčan Ivan Prebeg, je bil v Milanu premagan po Italijanu Del Papa.
ESL0YEN1A LIBRE
OBVESTILA
NEDELJA, 15. februarja 1970:
V Carapachayskcm domu sv. maša za pok. gospo in gospoda dr. Jelenca
11.30. Po maši kosilo (prijave odborni-
,	i* ___ j	____ ni\rf jr70A\
Editor responsable: Milos Star» Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Airea
T. E. 69-9503 Argentina
iuaoa v/*-»	*->■
g. Luka Milharčiča.
Corroo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
PO ŠPORTNEM SVETU
AVSTRALIJA
Blagoslovitev nove slovenske cerkve Na starega leta dan je bila v Merry-landu, v Avstraliji, blagoslovitev nove slovensko cerkve sv. Rafaela. Sluzila bo za bogoslužje slovenski skupnosti v tem mestu in okolici, ki jo vodi pater 1 «leriian Jenko ofm. Biagoslovicve se ;.delcžilo lepo število rojakov, prišli Pa 'cf tudi avstralski gostje, mod njimi f ;\n;vP o,uski provincial iz Campbel-. toavna, župnik fare iz Marrylanda ter t- d: p:ozbiterijanski minister rev. He-vh; Iz Melburna pa je na slavnost pri- j >P ,! pater Bazilij Valentin in dve slo- j ,ep ‘ki sestri.
’ Na novo leto je bila prvič maša v j novi cerkvi. To pot se je zbralo toliko j rojakov, da niti vsi niso mogli noter.; Somaševala sta pater Valerijan in pater j Bazilij. Božične pesmi pa jo prepeval; pevski zbor. Maši so prisostvovali tudi
ge ena od patra Ambrožiča
Avstralske Misli, verski mesečnik za Slovence, izhajajo že devetnajst let. Za novi letnik je naslovno stran pripravil umetnik g. Rapotec, ki je čez list narisal neke vrste poševen „turn“. O tem turnu je p. Ambrožič (sloveč po
Jeseničani so 14. zaporedoma osvojili jugoslovansko hokejsko prvenstvo. Remizirali so le z Medveščakom iz Zagreba z 1:1. Medveščak je zasedel drugo mesto, medtem ko se je Olimpija iz Ljubljane moral zadovoljiti s tretjim mestom, čeprav manjka do konca še četrti krog, šest klubov se meri med seboj štirikrat, so prva tri mesta oddana in jih ne Kranjska gora ne Slavi ja iz Vevč niti Partizan iz Beograda ne morejo spreminjati, ker so precej slabši od prvih treh. Prav
NEDELJA, 22. februarja 1970:
Na Pristavi družinska nedelja z zaključkom počitniških dni. Pričetek ob 10 s sv. mašo.
Carapachayski izletniki na kinto v Pacheco te odpeljejo izpred doma ob 7.S0. Sv. maša na kinti ob 11. Po maši asado. Prijave odbornikom in na telefon 797-4780 najkasneje do 18. t. m.
NEDELJA, 1. marca 1970:
V Slovenski hiši na Ramón Falconu po mladinski sv. maši prvi zvezni sestanek SDO in SFZ v letošnjem letu.
NEDELJA, 8. marca 1970:
Tombola na Pristavi v Castelarju.
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970:
za Argentino $ 2.900— Pri pošiljanja po pošti $ 3.000.—; ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionak* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol Talleres' Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7211


PORAVNAJTE NAROČNINO!
Za dobro vol jo
Razlaga
Diplomat je človek, ki urejuje spore, ki jih nikoli ne bi bilo, ko bi ne bilo diplomatov.
Višja instanca
.¿Gospod šef, žena mi je naročila, naj prosim za višjo plačo.“
„Prav, bom vprašal svojo ženo, če smem to storiti.“
BREGA TOMBOLA NA PRISTAVI 8. .marca 197©
Pristava, naše najlepše središče, kjer se že 20 let zbira slovenska mladina in starina, pripravlja 2. VELIKO TOMBOLO z lepimi in bogatimi presenečenji in praktičnimi darili. — Odbor Pristave prosi mladino, obrtnike in podjetnike, vse Slovence dobre volje, da pomagajo pri izvedbi te velike in za vse Slovence pomembne akcije. Pridno kupujte tombolske žebljiče po 1 5, darujte lepa in praktična darila, s tem prispevate za slovensko stvar v zdomstvu.
Odbor Pristave
[ Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
■
l Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 ■ Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Alte. Brown 100 T. E. 105 ali 516 V petek in soboto od 9—13
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 5’ p. Of. 10 T. E. 47-4852
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE S
UNIV. PROF.
JAVNI NOTAR
\ FRANCISCO RAUL
SLOVENSKA HRANILNICA se. z o. z.
Bartvlome Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
OD DOMA
„Očka, zakaj mi pa namesto sinko rečeš finko ?“
„Zato, finko, ker je zobozdravniška flužba na pfu.“
„Tovariši, stvar je treba gledati perspektivno!“ je dejal in se povzpe' še više.
Sporočamo vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo h glavnici obresti za leto 1969 v zadružni pisarni v uradnih urah.
Kinta „Sloga“ v ulici Del Cielito 297. Vlila Udaondo, je odprta vsak dan, razen ponedeljka za člane in njihove družine. Vstop s posebno izkaznico, katero dvignete v zadružni pisarni. Na kinti je na razpolago hrana in pijača po zmernih cenah.
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. Informacije v zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnico.
CASCANTE
Escribano Público
Cangallo 1642 Buenos Airea
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
•■■•«■■••■■■«■■■«•■•■■«•■■■■•■v
DR. JEAN BLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. Joeč E. Uriburu 285, Cap. Fe*. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
PRISTAVA
22. februarja
DREŽINSKA NEDELJA
Zaključek počitniških dni
•	ob 10 sv. maša
•	ogled razstave in nastop
•	tekmovanje v ping-pongu, košu in odbojki
•	družinsko kosilo
TOPLO VABLJENI!
Slabe sovjetske gospodarske perspektive za 197©
V Jugoslaviji nič drugače
Sovjetska zveza začenja desetletje 1970 — in zadnje leto svojega sedanjega petletnega plana sredi negotovosti predvsem na gospodarskem po-
dročju.	....
V navedenem uvodniku, ki ga 3 objavila moskovska Pravda, glasilo sovjetske komunistične partije, 13. januarja t. L, pisec ugotavlja, da so se s tem problemom bavile posamezne komisije komunistične stranke širom države in nazadnje plenarna seja Centralnega komiteja partije in so prišli do naslednjih zaključkov:
1)	Vojaški izdatki uničujejo sredstva, ki bi jih mogli uporabiti za izboljšanje življenjske ravni civilnega prebivalstva.
2)	V sovjetskih mestih je večkrat prišlo do pomanjkanja živil, ki vsebujejo protein in to vsled številnih ponesrečenih poskusov v poljedelstvu.
3)	Sovjetsko gospodarstvo ni doseglo zastavljenih ciljev in to vsled slabega vodstva in majhnega navdušenja delavstva.
Leta 1965 sta kmalu po odstranitvi Hruščova iz vlade in iz partije Brež-njev in Kosygin objavila številne reforme, s katerimi naj bi deloma decentraliziram sovjetsko gospodarstvo in sta predložila partiji v odobritev sprejem nekaterih zahodnih tehnoloških novosti za izboljšanje sovjetskega poljedelstva.
Res so izvršili nekaj poskusov v
nakazani smeri, toda rezultati so bili minimalni. Gospodarski razmah v letu 1967 je bil kljub vsemu manjši kakor prejšnje leto. Osebni dohodek se je znižal za 1,1 odstotek, industrijski razvoj prav tako za 1,1 odstotek, medtem ko je delovna storilnost padla za nadaljnjih 0.8 odstotka; vse to po u-radnih sovjetskih statistikah, ki, ka kor je znano, ne izražajo dejanskega stanja, katero je vedno slabše.
Krivdo za neuspehe so, kakor to delajo v vseh komunističnih državah, valili na „nesposobno birokracijo“, ki da „skuša z vsemi načini ohranjati norme iz stalinističnih časov“ in ki „še vedno raje upravlja gospodarstvo in upravo na avtoritativen način, izogibajoč se odgovornostim.“
■Pravda na vse to poziva, da „ne moremo več delati na stare načine. Naša partija in država smatrata, da postaja problem uprave danes najvažnejši problem v političnem redu.“
Člankar nato našteva uradnike, ki „se izogibajo izvrševati naloge, ki so jim bile poverjene in se skušajo izogibati odgovornostim neuspehov v razvoju gotovih sektorjev .ter prenašati te odgovornosti na druge organizme.
„'Slabi upravi bo treba napraviti konec,“ poudarja Pravda, „prav tako razsipnosti, dvigniti disciplino in odgovornost v vseh pogledih ter se odločno boriti proti zastoju in birokraciji!“ Toda kljub vsem pozivom in
sklepom se člankar končno sprašuje, če bodo samo pozivi in sklepi sploh kaj spremenili v državnem gospodarstvu.
V zagrebški reviji „Naše teme“ je o istih problemih nekaj pred zasedanjem centralnega komiteja sovjetske Kp razpravljal jugoslovanski komunistični teoretik ¡Sava Živanov. To ugotavlja, da v ZSSR in drugih komunističnih državah še vedno niso odpravili stalinizma in da se zato zmešnjava veča. „Gospodarske reforme, ki niso spremljane z družbenimi reformami, ne rešujejo življenjskih problemov prebivalstva,“ ugotavlja Živanov, ki tudi za jugoslovansko komunistično gospodarstvo ne vidi izhoda iz slepe ulice. Zato prihaja, kljub svoji komunistični izobrazbi/ do „kapitalističnih predlogov za reševanje gospodarskih problemov: „Če hočemo doseči učinkovito proizvodnjo, je nujno treba podeli podjetjem neodvisnost, dovoliti še večji) decentralizaciji), še bolj upoštevati trezne zakone in dati večjo vrednost materialnim iniciativam posameznim proizvajalcem.“
Živanov ugotavlja, da niti v ZSSR niti v nobeni drugi komunistični državi niso izvršili teh temeljnih sprememb, in dodaja: „V temelju ostaja sistem vedno enak: partija ohranja totalno vodstvo vsega življenja v državi.“ Ne najde pa drugega jzhoda, če se hoče obraniti komunistični sistem, bodisi v ZSSR ali v Jugoslaviji. „Zahteva, da bi partija popolnoma o-pustila svoj ideojoski monopol, je nesprejemljiva,“ zaključuje Živanov.
DELIKATESNA TRGOVINA VESTER-MAČEK
sporoča vsem cenjenim rojakom in odjemalcem, da
se je preselila
iz dosedanjih prostorov
v tržnico “Einiers”
nasproti istoimenske železniške postaje. Nov tržni prostor je od vhoda na levo v notranjosti tržnice.
Novi naslov:
Rivadavia 11.520, Liniers, Cap. Federal
Telefon: 64-4302
Se priporočamo 1
Dne 19. januarja 1970 je umrla v Mali Loki pri Višnji gon, naša predobra mama, stara mama, gospa
Frančiška Gorše roj. Lokar
Njeno izmučeno telo počiva na pokopališču v Višnji gori zraven svojega moža.
Mama, delali ste in trpeli, ter vdano prenašali kar Vam je Bog usodil.
Žalujoči:
V Argentini: sin Tone z ženo in France z družino v imenu vseh otrok in njihovih družin

Slovenija, Nemčija, U. S. A.