V Ljubljani, sobota dne 1. julija 1911.
St 481.
 .....................   •	ii' iiiiTl1«
s Posamezna števUka 6 vinarjev :
.JUfRO* izhaja vlak dan' — tndi ob nedeijbh in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih 6b 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno 1^ 1 20, z dostavljanjem na dom K 1’50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 četrtletno K S'—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30*—.
:	Telefon	številka	303.	:
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo In npravniitvo Je v Frančiškanski ulici 1. Dopisi se pošiljajo uredništva, naročnina upravniitva. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi M m vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnici, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust, ti odgovor je pri!6žltf znamko.
:	Telefon Številka 303.	:
■ NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
-—	V- tm*=Hmr=Si=Sii r
ne bo v«tej<j|/ kanrojttniti, dr. Šuster-šičeve spletlte-^ps-^lia Dunaju že poznajo. Zdaj Šušteršič lahko skliče svoj generalni štab in naj vpraša n. pr. Brenčiča za svet. Kaj bi mu odgovoril Brenčič ? Je pač razlika |med Dunajem in Štajersko. Tam mislijo, da je S. L. S. vse. tukaj pa se vidi, da smo nič. Je pač izprememba . . .
In tako se bodo začele različne težave. Dne 17. ali 18. julija pravijo da bo že sklican parlament. Do takrat se mora Gautsch vsaj dogovoriti s strankami. Sicer pridejo takoj počitnice in bo potem časa dovolj, da se do jeseni Gautsch dogovori s strankami, vertdar Si je treba pripraviti (tla. Gautsch bo hnel mnogo dela, kajti brez izprememb na Češkem ne bo iz; prememb rti Dunaju. Pri tem dela bodo hotele stranke uveljaviti svoj vpliv. Šlo se bo predvsem za narodne pravice. Slovenski klerikalci pa bodo čuvali klerikalne interese, kakor sami pravijo. Mislijo namreč, da je sedaj katoliška stvar zelo v nevarnosti, ker so po celi Avstriji zmagale napredne stranke. Tako v tem oziru ne bo pri nas nobene izpremembe. Za nas je vseeno, naj se glasi pismo: Ljubi baron Bienerth ali pa ljubi baron Gautsch.
Kar ima naša domovina od teh izprememb je le del tega kar izvojujejo napredne stranke za celo državo. Drugih izprememb ni. Toda to bi bilo dovolj, ko bi mi te izpremembe izrabili. Izrabimo jih tako, da prinesemo izpremembe v lastno domovino 1
Potem pa hodi lahko klerikalna delegacija neižpremenjeno svoja pota.
je namreč do protestantizma samo še en korak.
Našim cenjenim naročnikom.
Naši zunanji naročniki dobijo z današnjo številko ,, Jutra" tudi položnice poštne hranilnice; komur je naročnina koncem meseca junija potekla, naj se blagovoli posiužitl položnice in poslati naročnino, da se mu ne bi ustavilo pošiljanje lista. „	.	.
Pri ljubljanskih naročnikih začne danes pobirati naročnino uslužbenec upravništva.
UPRAVNIŠTVO JUTRA*.
fJi res, da protiklerikalno delovanje pomriožuje in otežkoča narodno delovanje z verskimi elementi.
Ni res, da bi politična stranka, ki bojujte boj proti klerikalizmu, krepila klerikalno mod
Klerikalizem nima nič skupnega z verstvom in njegovimi elementi. Klerikalizem je politična agitacija, ki verstvo le zlorablja. Kdor se bori prOti klerikalizmu, ta ravno odkriva klerikalno hinavstvo, ki z verstvom dela politične kupčije. Enkrat smo ž6 pisali, da je Rim sedež velikega kup-čijskega trusta, ki človeštvu prodaja le verske simbole. Verstvo, ki je prinašalo človeškim dušam tolažbo, je vstvarilo gotove odznake, obrede formule. Klerikalizem kupčuje s temi od-znaki, obredi, formulami, pod katerimi se je svoj čas skrivala verska resničnost, pod katerimi se pa dandanes ne skriva ničesar več. Toda nezavedno ljudstvo, verndsti davno prazno, kupuje simbole misleč, da najde pod njimi tolažbo svojih duš, kakršno so imeli njegovi predniki.
Na tej zmoti gradi klerikalizem. Katoliški škofje, manjši hierarhi in velik del navadne duhovščine dela s temi simboli tak brezobrazen humbug, ter napada pod krinko vere občanske svobode, človeški razum in celo dru žabno ureditev tako zelo, da so mnogi ljudje popolnoma mirno prekrižali roke češ: „Ni mogoče, da bi cerkev ne naredila bankerota, saj ta neresničnost Ih laž naravnost bode v oči. Ni mogoče, da bi cerkev ne izgubila igre, čeprav postavi proti knjigi knjigo, proti listu list, proti društvu društvo proti zadrugi zadrugo. Ona mora igro izgubiti, ker so — kot vsi vemo — klerikalne knjige neumne, Časopisi surovi in lažnjivi, drušiva dolgočasna in zadruge tttevarne, kot sploh vse, kar še stavi na klerikalnih temeljih, sloni na korupciji, spletkah in očividnih ten-Kakšna zmota: bankerota ne dočakajo. —
Drugih že je polastila resignacija, da celo nekaka obupanost. Pravijo Si:
»Kako je to mogoče, da je preteklo od syllaba, nezmotljivosti itd. tblikd desetletij; da so pretekla deset* letja, kar sta veda in sploh človeški dtih tako napredovala na polju naravnih ved in iiufflov v zdravilstvu in ttehHiki, kar se je pravosodje popolnilo, a vendar zmaga duha nad temo ne prihaja ? Pri nas se n. pr. množte klerikalni listi; knjige, društva in zadruge. Česa ste ni pričakovalo vse od padca SVtetOvaclavske posojilnice I A vendar nte vidimo nikakih znamenj, da bi se tnoč cerkve bližala koncu. Ona je preživela šv. Frančiška Asiškega, preživela reformacijo, francosko revolucijo in padec posvetne papeževe oblasti. Ona
—	pravijo kot Maciulay -r- je videla
Izpremembe!
Ljubi baron Gautsch! Imenujem vas za- ministrskega predsednika vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel.
Tako se na kratko glasi pismo, ki ga podpiše cesar in — izprememba je tu — Gautsch je ministerski predsednik. In Čez nekaj mesecev pride zopet pismo: Ljubi baron Gautsch: Priznavajoč vaše velike zasluge itd, itd. ugodim tem potom vaši prošnji in imenujem vas . . . itd. Gautsch ne bo več ministerski predsednik, ampak istočasno bo morebiti dobil knez Thun pismo od cesarja: Ljubi knez Thun: Imenujem vas za ministrskega predsednika vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel . . . In bo Thun ministerski predsednik. Tako se vrše izpremembe na najvišjih mestih, lepo in mirno, kakor da bi ne bile posebne važnosti.
Toda te izpremembe so važne in se zgode šele po dolgem boju, ki ga morajo s svojimi volilci »zvojevati narodi oziroma stranke. Koliko t dela, organizacije, shodov, agitacije je bilo treba po vseh avstrijskih kronovinah, predno se doseže taka izprememoa^
*	In take izpremembe slede tej 5z-premebl. Na pr. v Modlingu pri Dunaju so pri občinskih volitvah izgubili krščanski socijalci vse mandate, ki so jih dobili nemški naprednjaki. In klerikalci se boje še drugih izprememb. Tudi slovenski klerikalci. Oni, ki so doma porabili vsa sredstva, da so zmagali, čutijo naenkrat, (j? se j? vse izpremenilo. Ker se živ krst ni zmenil za njihovo zmago, je . dr. ŠusterŠifc poskusil manever, da bi opozoril nase kakor da bo baron Qautsch najprej.k njemu prišel po svete. Leteli sp teljer grami semiptja, časopisi pa s$ pisali, dr. Šušteršič je mislil ; ni zlomka, da se bo spomnil Gautsch name v teh časih. Toda Gautsch je rekel, da ar. Šušteršiča pozna že iz prejšnjih časov, in da ne potrebuje njegovih nasvetov. Take težave Jmajo včasih,zmagovalci, z izpremembami se izpremene razmere tudi za nje. * .... 'cH » A
Pisali smo že, da bo sedaj, ko Je vsa klerikalna armada pobita, tudi za skrajno slovensko krilo težava, ker se
Klerikalizem.
(Iz članka .Klerikalizem, mladočeštvp, realizem* v češkem .Času* z dne 4. junija 1911)
Klerikalizem je veliko gibanje katoliške cerkve, ki se širi iz papeškega dvdta čez 40 let, ki je enotno vodeno po vSeh delih svetd in stremi ta enim sattiim, dobro premišljentnil ciljem. Papeštvo so vladali jezuitje za papeža Pija X. Cerkev se je začutila v nevarnosti napram novemu nazoru ria svet (zlasti V verstyu) ter je napela vsle moči, da bi se rešila te nevarnosti s tem, da oživlja in probuja srednjeveškega dUha. Temu gibartjU ni vera id versko življenje nič mar: mar so mu le sredstvi, s katerimi bi cerkev ovlkdala jivno oblast, to je: narodi in države. Straši držUVljahe z revolucijo tfer jitn daje na razpolago proti revo-l&fciji Ubogljivost narodov, ker je baje le cerkvena avtoriteti zmožna človeštvu Ubiti v glivo in v njem utrditi Ubogljivost. Cerkev deluje povsod ia reakcijo, katere ostrina je namer jeria proti zhahstVerto zasnovani svobodi mišljenja iri proti protestantizmu. Kbt opažamo najttovejše Čase, torej tudi £rbti vsemu, kar se je v nardčju same CerkVte začelo prijemati modernizma; od modernističnih katoličanov, hrepenečih po zboljšanju cerkve,
Ali, kb je pogledal okrog sebe, je videl kakih dvajset ljudi, moSkih in žeflskih iz preprostega naroda, ki so stali v spoštljivi razdalji v krogu okoli prizora in čakali, kaj bo.
Nfenanhdna misel mu je prekinila nm.
Zeha je plakaje razložila svojo nesrečo; nato rti vedela reči rtlčešir več razen besede, ki jo je ponavljala med ihtenjem:
—	Milost, prevzvišeni gospod	škofi
—	Uboga ženil Ubogi otroci 1	je izpregovoril Bembo s po-
vzdignjenim glasom.
In izraz njegovega obličja je bil mahoma poln usmisijenja.
— Ali mi prisežeš, je nadaljeval, da je tvoj mož resničrto nedolžen?
— Prisežem, prevzvišeni, prisežem: kakor gotovo upam priti v paradiži
— Vstani, Žena, je velel Bembo, Bog je uslišal tvojo ponižno prošnjo. Saj živimo pod dožem, ki je prijatelj prizanesljivosti	in	sočutja. Ime Foskarijevo	pomeni toliko kakor	Pravičnost	sama. Vstani iri pojdi v miru.	Tvoj mož se vrne k	tebi še
današnji dah.
— Prevzvišeni 1 Prevzvišeni 1 je jecljala nesrečnica, pijana svoje radosti.
— Vivatl Vivatl je kričala množica, ki se je bila nabrala. Živel Foskaril Živel škofi . . .
Bembo je iztegnil roko in blagoslovil ljudstvo, ki se je vrglo na kblena.
Ob splošnem ganjenem mrmranju je nadaljeval svojo pot že daleč ie bil, ko ga je še vedno dohajalo klicanje:
— Živel škofi
— Foskari, je menil sam pri sebi, zopet sem storil nekaj zate I... Ah, kahko laho se dado ljudstva voditi 1 Sto aretacij je pozabljenih,. če jim obljubiš eno samo pomiloščenje 1 . . . Bedasti narod! . . . Kako zelo zaslužiš verige, v katere te zaklepamo I . . .
Smehljaj zaničevanja mu je skrivil ustnice.
Nato se je spet zatopil v svoje premišljevanje.
— Foskari je slaboten človek, kadar si zabije v glavo, da je njegov padec blizu. Toda močan, nezmagljiv in strašen postane, kadar je prepričan o uspehu svojega podjetja. V takšnem stanju duha si je upal aretirati škofa pred oltarjem in je zape-
•IICHEL ZfiVACO
Most vzdihljajev.
Romah li štarib Berietek.
Befnbo se je priporočil. V trenotku, kb Je hotel oditi, ga je dož prijel za roko.
— Pa Kandiano ? je vprašal.
— Vzcmem ga nase 1 je Odgovoril Bethbo.
, XLIV.
Preganjanje.
S tem, da je govoril z dožem, jcakor smo ga slišali, je Bembo doprinesel velik napor. Ižvrstno je poznal Foskarija, in potrudil se je, da ga pripravi v tisto duševno stanje, ki se mu je videlo potrebno za njegov namen.
Odšel je v zamišljenosti, odgdvarjaje spoštljivim pozdravom srečavajočih ga ljudi z raztresenimi mahljaji desnice.
Na trgu pa je pristopila k njemu ženfcka, obdana s kopico otrok ter pokleknila, sklenila roke in sklonila čelo.
Tudi otroci so pokleknili.
— Česa želiš žena? je vprašal kardinal.
— Prevzvišeni gospod škof, moj mož, oče mojih otrok je bil nocoj aretiran. Umreti nam je od bede, ako se ne vrne nazaj.
— Kaj je storil tvoj mož? je vprašal škof s trdim glasom.
To ve sam večni Bog, prevzvišeni! Gotovo ni storil ničesar,
Progam vam, da ne 1 Saj je mislil samo na svoje delo, m edina njegova sreča je bila ta, da je zvečer prihitel v našo sredo. Prevzvišeni gospod škof, ena sama vaša beseda nas lahko reši. Na kolenih vas prosim milosti.
2e večkrat se je zgodilo, da je moral Bembo poslušati prošnje žene, sestre ali neveste kakega gpesrečneža, ki so ga bili vsled beričeve ovadbe pahnili v globoko temn co.
Iu kakor vselej, je hotel tudi danes skomizgniti z rameni ter odkloniti vsako posredovanje. To je bila že njegova navada.
Blazna, slepa in neumna je trditev Nar Listov, da je klerikalizem med češkim narodom v cvetju. V cvetju je bil tedaj, ko se je ob mladočeški nepazljivosti organiziral. Dandanes ima mnogo manj moči, zato je njegov boj bučen in obupan. In moči ne doseže nikoli več, če bodo Hapredne politične stranke na straži proti njemu in če ga ne bodo preganjale le po-litiški, temreč tudi znanstveno in pa zlasti na njegovem najbčutljivejŠem, na — verskem polju.
Iz slovenskih krajev.
Iz Hrastnika. Nad vse pričakovanje dobro je izpadla v nedeljo javna telovadba okrožnega zleta v Hrastniku. Udeležili sta se slavja po deputacijah bratski društvi iz Rajhenburga in Radeč. Korporativno pa sta se odzvala Sokola iz Zagorja in Trbovelj. Telovadba, kateri je prisostvovalo nad 500 oseb po večini delavskega sloja je vspela imenitno. Posebno telovadbo na orodju je hvalil potem z navdušenjem vsakdo. Iskrena zahvala požrtvovalnim bratom Sokolom! Sprejema bratov Sokolov sosednjih društev sta se tudi vdeležili gasilni društvi iz Dola in Hrastnika. Posebno slednja je pokazala društveni duh s tem, da se
Kvdeležila slavlja z zastavo na čelu. rastniško dolskim gospem in gospodičnam pod priznano marljivim vodstvom gdč. Mici .Sorčanove in Lojzke Rošove pa se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo za njihovo delovanje in pripravljanje, katero je prineslo Sokolu lepo število kronic čistega dobička. Čast jim! Srčna sokolska zahvala tudi vsem vdeležencem, kakor tudi onim domačinom, ki so, najsibode na kakršenkoli način pripomogli k tako impozantnemu slavju sokolske idejeI Slava in Na zdar jim!
Iz Roba pri Velikih Laščah. Ves naš okraj mora biti »Jutru* v dvojnem oziru hvaležen. .Jutro* je bilo, ki je zadelo buditi v širši javnosti zanimaje za naše lepe, žalibog doslej od tujskega prometa tako zanemarjene kraje. Zdaj naše kraje skoro vsako nedeljo posečajo vesele družbe onih ljubljanskih izletnikov, ki bi radi spoznali tudi druge dele svoje ožje domovine, ne le, kot je to večina Ljubljančanov doslej delala, romati na binarno goro in drugim gorenjskim svetnikom, katere so že po stokrat oblazili. »Jutro* pa je tudi v drugem oziru prav veliko storilo za nas; mislimo namreč v po-liiičatm oziru. Že zadnjič smo omenili, da smo imeli preje tak strah pred našim župnikom, da se nismo upali naprednega lista javno brati, kaj šele, da bi se kdo upal na kak napredni list naročiti. Ta led je zdaj tudi že prebit, strah p ed župnikovim tero-Tizmom je šel od nas. In to se imamo pravzaprav tudi župniku zahvaliti, ko nam je namreč on sam na prižnici bral »Jutro*. Tedaj smo se začeli zanimati za list, ki se ga niti župnik ne boji brati na prižnici in ki nam ohranjuje v spominu župnikove pridige. Zdaj se tudi pobožne duše naše fare zanimajo za list, za katerega delajo sami »gospod* tako reklamo v cerkvi.
^ Preje se »Jutra* niti upali niso v roke vzeti, zdaj ga pa že pridno prebirajo
in se kar trgajo zanj. Zadnjič nam je župnik zažugal, da ne bo nobenemu tistemu, ki je volil Puclja, ali je bil sploh na njegovem shodu, dal drugače odveze, če ne pride vsaj šestkrat na leto k njegovi spovednici se pokoriti. S to grožnjo je župnik zopet vstrelil velikega kozla. Kajti nihče ni. tako neumen, da bo šel župniku pravit, koga je volil, ali na katerem shodu je bil; vsaj vsakdo že naprej ve, kako bi župnik ropotal nad niim in da ni izključeno, da dotične imenoma pokaže raz prižnice. Župnik je s tem le to dosegel, da bodo šli eni, ki so bolj pobožni, kam drugam k velikonočni spovedi, — da bi šel kdo večkrat k spovedi, tega niti sv. cerkev ne zapoveduje — drugi pa pravijo, če smo že tako daleč prišli, pa sploh ne gremo nikamor več. Tako župnik sam odganja farane od cerkve; če bo njemu to prav, nam bo tudi.
Footbalska tekma v Kranju.
Nekaj let sem že veje po zaduhlih srednješolskih sobah nek osvežujoč duh: merodajni krogi sojspoznali potrebo telesne izobrazbe pri mladini in l energijo začeli tozadevno akcijo, Vršile so se razne enkete in v kratkem času je bilo opažati krasno napredovanje v telovadnici in na igri* šču. Povsod so se našli med profesorji ljudje, ki so se z veseljem žrtvovali mladini, ravnateljstva pa so gmotno podpirala to novo športno gibanje.
Le na slovenskih srednjih šolah smo čakali zaman prvega solda, ki bo zdrsnil iz ravnateljeve blagajne, dolgo let smo zaman pričakovali človeka, ki bi storil konečno svojo dolžnost na-pram zanemarjeni telesni vzgoji slovenske mladine.
Od ljudi, ki so prilezli do prof. mest le vsled brezprimerne korupcije, ki vlada v slovenskih »krogih*, končno ne moremo ničesar zahtevati, zahtevamo pa, da ravnateljstvo gmotno podpira celo stvar — zakaj pa sicer plačuje vsak dijak na leto par kron. Pri tako velikem številu dijaštva je to vsota par sto kron in za vse to le par polomljenih krokejev in ena balin kroglja.
Tem častneje za naše dijaštvo je, če je premagalo tako žalostne razmere in preko vseh ovir samo zasnovalo temelj telesni izobrazbi. Da uspehi ne izostanejo, pričajo lepi nastopi (ljubljanskega srednješolskega foottball moštva v letošnji seziji. In Ljubljani je sledil Kranj, ustanovil si je po dolgem pripravljanju football moštvo, ki je v nedeljo nastopilo prvič v tekmi z II. ljubljanskim moštvom. Rezultat tekme je 3:2 v korist Ljubljani, torej za prvi nastop jako lep rezultat.
Tekma
se je vršila na šolskem igrišču pod Gaštajnom in je bila še dovolj dobro obiskana, posebno od dijaštva in kranjskih Sokolov. Ljubljana nastopi z dvema rezervama iz 3 moštva in zato ne doseže nobenih uspehov, ker razpolaga Kranj z dobrimi branilci (gg.
Tolslovrsko slatino
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edin« slovenska ter najboljša zdraviln* in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstotrSka slatina, postu GuBtanJ, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovi&če in prenočišče. Svoji k svojim!
IAU LISTEK.
Novoslovanski jezik.
Zadnji čas sem čital debato med nekim esperantistom in zagovornikom L zv. Babela. Esperantistov je sedaj na svetu nekaj nad 500.000 ali nad #pol milijona in . delajo s svojimi listi, *revijami, časopisi in brošurami veliko reklamo za esperanto, ker so prepričani, da esperanto mora zmagati in[ da ima ta svetovni jezik veliko bodočnost. Toda nekateri so mnenja, da je vsako tudi najmanjše znanje tujih jezikov večjega pomena, nego znanje esperanta, ki je narejen in mrtev jezik. Namesto esperantskih klubov naj bi se v vsakem mestu osnoval klub Babel, kjer bi bili ljudje, ki znajo več jezikov. Ako bi prišel tujec v mesto, obrnil bi se na Babel in tam najde gotovo človeka, ki govori njegov jezik. Danes se v resnici z esperanto se ne da potovati po svetu, tudi na mednarodnih shodih in v mednarodnih znanstvenih revijah se esperanto ni izkazal tako, kakor se je prvotno mislilo. Babel pa bi skrbel za to, da bi se vsi važni članki, ki izidejo v tej ali ©ni reviji, v tem ali onem jeziku, preložili na vse različne jezike in bi se na ta način prav tako in še bolj razširili, kakor če bi bili pisani v esperantu. Ali ima bodočnost esperanto ali Babel je vprašanje časa.
'ye Poleg poskusov, da bi se ustvaril svetovni jezik, v katerem bi se vsi ljudje vseh narodov med seboj mogli razumeti, smo dobili v zadnjem času tudi poskuse, kako bi se dal ustvariti splošno slovanski jezik. Ideja splošnega slovanskega jezika je že stara in ni manjkalo poskusov že v prejšnjih časih. Ako šo se hoteli Slovani med seboj spoznavati, so morali ra* biti nemščino ali francoščino kot občevalni jezik. Ako je govoril vsak v svojem jeziku so se mogli le na pol razumeti. Nekateri so potem hoteli, da naj bi bil splošni slovanski jezik ruski, drugi češki, tretji srbo-hrvaški.
V	resnici1 zadnje ča^e zmaguje ruščina rtad drugimi. Toda drugi so bili mnenja, da bi se dal ustvariti splošno slovanski jezik in leta 1907. je izdal Čeh Košek v Kromefižu »Grammatik der neuslavischen Sprache,* ki je imela namen posebno avstrijskim Slovanom služiti v praktičnem življenju. Koškov poskus je obstojal v tem, da je zbral one besede in oblike, ki so več slovanskim narodom skupne in je tako ustvaril nov slovanski, vsakemu razumljiv jezik.
O njegovem delu se je pisalo tudi pri nas, o uspehih pa nismo slišali. Držali smo se raje gesla: vsak naj govori čisto v svojem jeziku, za druge jezike pa je dovolj, da razume.
Sedaj pa je v »Slovanstvu* priobčil belgijski učenjak dr. Henri Bourgeois nov plan o novoslovan-
Kurent in Kruh) in pa zelo hitrim srednim krilcem (g. Pirc). Kranjčani so se izkazali za jako dobre tekače in hitrosti se imajo zahvaliti, da je padel v 12 minuti prvi gol v korist iz Kranja.
Vsled neprevidnosti ljubljanskega golmena in branilca mu sledi v 21 minuti drugi. Med tem pa se je ljubljansko moštvo spopolnilo, kar je bilo tudi kmalu opaziti na igri.
Ljubljančani stopijo	v	odločno
ofenzivo, pri čemur se je posebno odlikoval srednji	napadalec	g.	Vidmar
in krilca g. Koricki in Čarf. Speci-jelno pohvalo izmed ljubljanske vrste pa zasluži rezerva iz tretjega moštva, g.	Mikuš, pri	katerem smo	opažali
hitro in sigurno igro in nekatere res krasne centre. On je tudi pridobil Ljubljani prvi gol, ki ga je vstrelil v 34 minuti, tako da je bil rezultat prve polovice 2:1 v korist Kranja.
V	drugi polovici ni prišlo dolgo do nobenega odločilnega rezultata, ker so kranjski napadalci zapustili [s^oja mesta in šli branit. V gnječi, ki je nastala pred golom, so |branilci zakrivili tri roke in iz temu sledečih 11 metrovk sta padla drugi in tretji gol v korist Ljubljane, ki je zmagala 3:1.
Tekma je	pokazala	zelo lepe
uspehe tako pri kranjskem kot ljub-janskem moštvu. Posebno slednje vsebuje par igralcev, ki bi delali čast tudi prvemu moštvu, a žalibog ostali ovirajo igro. Pri Kranjčanih pa se je pokazalo precejšnje praktično znanje, a pomanjkanje teorije. Napadalci uhajajo predaleč nazaj in zato ne morejo izrabiti dolgih strelov svojih branilcev in vrhutega mešajo igro. Kombinacija v osnovi ni bila slaba, vendar se naj po možnosti vedno oddaja naprej, ker je v drugem slučaju možnos, da dobi žogo nasprotnik. K remu pride še več malenkosti n. pr. dotikanje z roko, kar se pa da v kratkem času odpraviti. Če bo moštvo treniralo tako naprej, kot je začelo, bo lahko jeseni zopet nastopilo v novih tekmah. Ta prva tekma pa je lepo znamenje napredovanja footballšporta med slovenskim dijaštvom.	R.	Šl.
DNEVNE VESTI.
Res huda blamaža. Gospodje okoli »Slovenca* so radi naših razkritij o znanih Šusteršičevlh sleparijah strahovito poparjeni. Skoro vsi avstrijski listi se danes norčujejo iz Šušteršiča in ga imenujejo političnega šarlatana. Dr. Šušteršič je radi tega gruntal in gruntal, kako bi se rešil z blamaže in zagate in je v svoji popolni zmedenosti poslal včeraj »Slovencu* še bolj neumno brzojavko, kakor so bile prejšnje. Dr. Šušteršič zavrača sedaj vso krivdo na »Slovenca" in se izgovarja, da je odšel na Dnnaj le radi tega, da odpelje sina na počitnice. No jal »Slovenčevi* backi bodo tudi s tem izgovorom zadovoljni. Nikakor pa naj ne misli dr. Šušteršič, da je s tem izgovorom že rešil svojo čast. Faktum je, da je dr. Šušteršič hotel na vsak način dobiti vstop k baronu Gautschu, kar se mu pa ni posrečilo, vsled česar je prišlo njegovo politično šarlatantstvo na dan. Sicer je dr. Šusterš|č že navajen na blamaže in ima zato tako prekosmato kožo.
Laschanovo gospodarstvo. Po manjkanje občinskega sveta se kaže na vseh koncih in krajih. Lani je občinski svet dovolil dijakom I. in II. državne gimnazije igrati football na velikem travniku ob čelovški cesti. Ko se je letos osnoval slovenski football klub Ilirija, je prosil magistrat, da bi
skem jeziku. Dr. Henri Bourgeois pravi, da naj bi bila podlaga novoslovan-skemu jeziku stara slovenščina, seveda v moderni obliki. Pisala bi se seveda z latinico in sicer bi se vzela slovenska abeceda. Ta novoslovanski jezik bi bil potem vsem razumljiv. V oblikah bi se porabila bolgarščina, ki najbolj spominja na druge moderne jezike. Jezik bi bil tako-le sestavljen:
Samostalnik bi se sklanjal s pomočjo ot (gen.) in na (dat.) kakor je to v bolgarščini. Množina, i, e, a. Osebni zaimek bi bil:
az,	ti,	— •
mi,	ti,	si,
me, mene,	te, tebe,	se, sebe,
on,	ona,	ono,
mu,	, jej,	mu,
go, njego,	ju, nju,	go, njego,
oni,	one,	ona,
en teden; ni mogel iskati šoli pa tudi ne bi kaj storila za revnih dijakov, dijak izostal šele zahteval profesor
jim, jih.
Glagol bi se spregal tako: čitaju, (sed.) az čital (pret.) budu čitati (prih.) az čital bi, čitaj, čitajušči, čitaja, či-tavši itd. Torej podobno ruščini eventualno bolgarščini Zanimivo je vsekakor, da se tuj učenjak zanima za novoslovanski jezik. V koliko bi se njegov plan dal izvesti, je vprašanje. Po našem mnenju je Babel boljši od esperanta in tako je tudi pasivno znanje slov. jezikov važnejše, nego nov slovanski jezik, za skupni jezik pa je boljše, da se proglasi kak živ slovanski jezik in da pride predvsem v po-
smel igrati na tem igrišču. Laschan pa je odgovoril, da je ostale proste dneve odstopil nemškim dijakom. Res lepo! Otroci privandranih nemških oficirjev in uradnikov imajo v Ljubljani večje pravice, kot ljudje, ki so ljubljanski meščani.in plačujejo davke! Ali ni vzoren ta interregnum ?
Klerikalizem na srednjih šolah. Šolsko leto se bliža svojemu koncu in od povsod prihajajo tožbe o slabem izidu. Odkod to ? Da leži del krivde v dijaštvu, se ne da tajiti kakor tudi ne, da odpade lep del na pedantične profesorje, katerim ni pred očmi napredek dijaštva ampak brezobzirno »piflanje*. Kdor pa ima le malo vpogleda v ob^ stoječe razmere na naših gimnazijah, ta ne more spregledati korupcije, ki je zavladala med dijaštvom edino po zaslugi slovenskih profesorjev. Saj ni pretekel niti ne decenij od preporoda, ki ga je prinesla med dijaštvo narodno radikalna struja in povsod tako nazadovanje? Odkod? Zavladala je na Slovenskem S. L. S., s t ran k a korupcije in nesramnosti, in po njeni zaslugi prihajajo na naše šoleljudje, ki so plačani zato, da med slovenskim dijaštvom razšir jajo in podpirajo klerikalno organizacijo. Na zmožnosti in kvalifikacijo se ne gleda, kandidate kvalificira odbor S.
L. S. In s katerimi sredstvi delajo. V prvi vrsti nesramn protežirajo in pomagajo klerikalnim dijakom, napredne in neodločne pa po vseh pravilih katoliške moralke preganjajo in klasifici-cirajo. Po novem učnem redu je to tem lažje, ker je merodajen edinole utis, ki ga dijak napravi na profesorja! In proti temu »utisu* se dijak ne more nikjer pritožiti. Kak »utis* pa napravi neklerikalen dijak na katoliškega profesorja, je več kot jasno! In pridejo tudi dtuge prilike. Navajam slučaj: Pri igri si nek dijak spahne nogo in vsled tega obleži ker so starši revni zdravniške pomoči, pride na misel, da zdravstveno stanje Klub temu, da je drugič v letu, je
zdravniškega spričevala, kar se sicer zgodi le pri starih »špricarjih.* Ko mu je dijak povedal, da nimajo starši denarja za zdravnika, ga je prav nesramno oštel in mu ni opravičil zamujenih ur, to se pravi
—	plačaj šolnino 49 K. In zakaj vse to? V zamujenem tednu je bila šolska spoved, in dijak je šel k spovedi pet dni pozneje! Ljudje, ki čutijo v sebi poklic vzgojevatelja pa ne delajo vse življenje druzegs, kot ubijajo mlade moči in jih odvračajo od nadaljnega študija. Na istem zavodu je neki profesor, kojega naravnost nesramna pristranost j« tako znana, da ni vredno navajati slučajev 1 Redko se kedaj kaj sliši o teh čednih razmerah, a gospodje naj bodo prepričani, da se bomo v bodoče vedno dovolj zanimali za njih početje. Oni pa, ki sa bodo čudili nad slabim izidom na srednjih šolah, najne pozabijo, da je politični bojkot prekoračil tudi prag konferenčne sobe, da se vrši klasifikacij apomišlje n j u do ti č-n e g a dijaka. Napredni profesorji naj pa enkrat spoznajo, kaj je njih dolžnosti	.	>
Za celo leto bodo sedaj pri me-sfni občini ljubljanski zastale razne važne stvari, zato, ker klerikalci iz same hudobije in škodoželjnosti zadržujejo z ničvredno pritožbo, da se občinski svet ne more konstituirati in izvoliti župana. Ljubljana ni kakšna kmečka občina, kjer se rešujejo čisto
štev ruščina kot najmodernejši slovanski jezik.
Dr. Henri Bourgeois je imel gotovo najboljši namen in morebiti se najdejo ljudje, ki se bodo obširneje pečali z njegovim planom o novoslo-vanskem jeziku.
Omladina (št. 4.) prinaša sledečo vsebino: Petletnica Praškega tehničnega kluba. — Berta Suttner: Iz aka-demičnega življenja Amerike. — Koz-mopolitični klubi. — Leon Brunčko: Socijalizem, demokratizem, nacionalizem in narodno-radikalni program.
— Maske in profili. Albin Ogris: Peter Bezruč. — Dr. Ivan Lah: Ruščina, ruska literatura in drugo. — Šolstvo v Pazinu. — Slovensko di a štvo. — Srednješolski vestnik. — So vansko dijaštvo, — Razno. — »Om a dina* stane celo leto 4 K in jo vsem toplo priporočamo
Naša Bodočnost (Štev. 6.) D Humek: Z dlanjo in umom. — Reka
— Telovadba nekdaj in sedaj. — P. Strgulca: Svetovni strup. — Vestnik za sokolski naraščaj. — Listek. — Josip Jurčič (s sliko). — Priporočamo mladini in mladinoljubom ta važni list, ki je važen za bodočnost naše mladine 1
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in ModaJ
navadne zadeve. Ljubljančani naj se zahvalijo za to prijaznost ljudem kot so Pegan, pasar Kregar in lažnjivi dr. Šušteršičev žurnalist Štefe. Kaj pa so tem ljudem mar interesi ljubljanskega meščanstva!
Šunder nameravajo napraviti spet klerikalci v Ljubljani od 17. do 20. avgusta. »Slovenec* pravi, da bo to »Katoliški shod hrvaško slovenske mladine,* in pristavlja, da »kaj tako krasnega kot bo ta shod, Slovenija še ni videla.* — Aha, to so tisti »bataljoni,*|o katerih je dr. Krek v .Unionu* govoril. Ježeš, kako bo spet fletno tiste dni v Ljubljani! Teater je zaprt, cirkusi so odšli iz Ljubljane, zakaj bi za pasje dni ne preskrbeli klerikalci Ljubljani, ki bo ta čas radi počitnic in dopustov napol prazna, malo »tingl-tangla.* Radovedni smo kako bo dr. Janez Ev. Krek te »bataljone* po Ljub-jani komandiral, in kako se bo povsod — znani »telovadec* dr. Pogačnik cot predsednik »Zveze* Čukov, pardon Orlov na vrtu ljubljanskega Alojzije-višča produciral.
Katehet Gregor Pečjak na II. državni gimnaziji je velik prijatelj antialkoholizma. To bi bilo popolnoma v redu. Izkuša tudi pridobiti za to svojo idejo druge ljudi, predvsem di-ake. Tudi proti temu ne more nikdo nič imeti. Ni pa pravilen način njegove antialkoholne agitacije, s katero e začel kar med prvo- in drugošolci. Zadnjič je pridobival v drugem razredu dijake za antialkoholno društvo, akoravno so dijakom vsa društva strogo prepovedana. Oglasili so se mu pa samo trije. Zaradi tega je 3ečjak jel razsajati in vpiti, kakcr bi bil pijan, in tega so se študentje tako jrestrašili, da so se začeli eden za drugim oglašati. Samo par je ostalo »trdovratnih*, in te je začel Pečjak tako grdo zmerjati, kakor kak pastir živino na paši. Če je Pečjak, že vso svojo oliko — če je je sploh kaj imel — zapravil, ga resnično pomilujemo, obenem pa odločno protestiramo jroti takemu zmerjanju v šoli, kakor ja je jel prakticirati božji bojevnik 3ečjak. Odločno zahtevamo v interesu dijakov, ki imajo to nesrečo, da morajo Pečjaka po dvakrat na teden v šoli poslušati, da ravnateljstvo II. državne gimnazije brezprimernim ekscesom Pečjakovim napravi radikalen konec in Pečjaka pouči, da je II. državna gimnazija šola, kjer naj se mladina izobražuje, ne pa morda hlev
Za jutrišnji Izlet v Iški Wlntgar
se je treba na kasneje do 6. zvečer odločiti, da se ve pravočasno voz preskrbeti. Če ne bo zadostnega števila priglašenih, se Iški Wintgar preišče v celem obsegu, to je od Iške do izvira pri Lužarjih. V slučaju neugSd-nega vremena seveda odpade vsak izlet. Prijaviti se je kakor zadnjič na g. Fr. Pirca, hotel avstrijski cesar, ali (popoldne) v uredništvu podružnice »Jutra* v Spodnji Šiški. Bodi še enkrat omenjeno, da je tura tako lahka, da jo vsakdo lahko premaga.
Zavedne Postojnčane in Plv-čane, ki v precejšnjem številu prebivajo v beli Ljubljani, vabiva najtopleje na veliko veselico za zgradbo »Sokolskega Doma*, katera se vrši v nedeljo 2 t. m. v vseh prostorih na »Lepem razgledu* v ŠfSki. Ker se je odboru posrečilo dobiti znano Vašo mestno postojnsko godbo, ki je danes ena izmed onih, ki so na najboljšem glasu, se nadejava, da se boste že radi domače goebe najinemu vabilu v največjem številu odzvali. — Postojnčan in Pivčan točasna odbornika za zgradbo »Sokolskega Doma* v Šiški.
Tivolski gozd naj se zasadil Grozna praznota vlada v tem gozdu, in zadnji čas je, da se zanj kaj stori. Pogreša se na vseh mestih mlad zarod bukev, smrek in grmičevje. To se opazuje zlasti sedaj, ko ni najti šetalca po nekod tiste sence, ki mu je ob vročem poletji tako dobrodošla. Torej: na delo za ta zapuščeni gozd.
•	Pot iz Lattermanovega drevoreda do Zajčevega razgleda so zadnje dni znatno zboljšali, a materijal je za deževno vreme preslab ker bo mokrota tam izcimila grdo blato. Naj se pot še z dobrim peskom nasuje;
Kip »Sokola.“ V izložbenem oknu tvrdke Gričar & Mejač je razstavljen kip »Sokola*, katerega dobi najboljši »ribič* ali »ribičevka* na veselici za zgradbo Sokolskega doma v S ški, v nedeljo 2. julija na »Lepem razgledu* (Bellevue).
Posnemanja vredno. Za zgradbo Sokolskega doma v Šiški je daroval odvetnik in deželni poslanec gospod dr. Fran Novak zopet 30 K. Na tej požrtvovalnosti izraža odbor za zgradbo Sokolskega doma prav lepo hvalo izraženo iz željo, da bi našla med na rodno čutečo slovensko javnostjo še mnogo posnemalcev.
Za Clril-Metodovo družbo nam je poslal g. Viktor Volk 22 K 13 vin. nabranih na občnem zboru Ciril-Me-todove podružnice v Senožečah. Iskrena hvala!
Stojkovlčevo gledališče vprizori v Ljubljani, v veliki dvorani hotela »Union* v nedeljo 2 julija (t j. jutr0 tridejansko dramo »Hasan aginica* od
Mr- Jutri, v nedeljo, dne 2. julija,
M. Ogrizoviča. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Predstava se vrši pri pogrnjenih mizah.
Glasbena šola v Celju priredi jutri, v nedeljo, dne 2. jujija 1911 ob S. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Spored: 1. a) E. Adamič: V gozdu. Mešan zbor. b) Narodna — F. Dolžan: Vrtec ogradila bom. Mešan zbor. c) Dr. G. Krek: Idila. Mešan zbor. 2. a) Gade: Romanca. Glasovir. b) Gade: Capricio. Glasovir. 3. a)Mendelssohn: Berceuse. Glasovir. b) Mendelssohn:	Presto.
Glasovir. 4. Sitt: Koncerti no, za vijo-lino s spremljevanjem glasovirja. 5. a) Mendelssohn: Adagio: Glasovir. b) Gade: Humoreska Glasovir. 6, Schubert: Impromptu. Glasovir. 7. a) Aljaž: Na dan: Moški zbor z bariton solo. b) O. Dev: Tihi veter. Moški zbor. c) E. Adamič: Vasovalec. Moškj zbor.
8. Moszkovsky: Siciliano. Glasovir.
9. Weber-Tausig: Poziv na ples. Glasovir. 10. a) I. pl. Zajc: Pjesma sla-vulja Štirlglasen moški zbor. S spremljevanjem glasovirja. b) H. Volarič: Slovenskim mladenkam, Dvoglasen ženski zbor. S spremljevanjem glasovirja. 11. Alaro: Fantazija iz opere „Troubadour“, za vijolino s spremljevanjem glasovirja. 12. Chopin: Fantazija v A-duru, za glasovir s spremljevanjem orkestra.
Sokol I. prosi bližnja župna društva, da se po zmožnosti udeležijo nedeljske prireditve na Ledini v kroju. Mnogo nam je tokrat ležeče na velikem številu bratov v kroju I Nastopi dobro izurjeni naraščaj, dečki od 14 do 18 let stari, ki bo izvajal narašča-jeve letošnje proste župne vaje. Soko-lice bodo izvajale krasne vaje s kiji iz V. zleta v Pragi. Članstvo pokaže prvič v večji množici letošnje župne članske proste vaje, vaditeljski zbor pa proste vaje za drugo leto v Pragi. — Nad 50 sodelujočih dam se bo potrudilo, da bodo cenjeni gostje kar najbolje in ceno, kakor je to običaj pri Sokolu I., postreženi. — Sodeluje celotna Slov. Filharmonija. Za ples in za zabavo pri posameznth paviljonih bo skrbela posebna godba naših Mošča-nov. Resnost in veselje se bosta spajala v celoto sreče in zadovoljstva. Pridite vsi, ki hočete vživati vsaj en dan prijetnost življenske harmoničnosti! Dopoldne pričetek ob 10. uri, popoldne točno ob 4. uri. Ker je število sedežev omejeno, naj se blagovoli sedeže kupovati že dopoldne ali pa rezervirati pri odboru.
Sokol II. naznanja, da se udeleži korporativno v kroju jutrišnje javne telovadbe br. društva Sokola I. Zbirališče pred društveno telovadnico na Cojzovi cesti ob tričetrt na 3. uro. Odhod točno ob 3. uri. Pridite bratje v polnem številu, da s tem pokažemo naše simpatije do bratskega društva. Odbor. Na zdar!
Izletnikom In hribolazcem kakor občinstvu potujočemu v gore se priporoča novi moderno opreniljeni poštni avtomobilni omnibus prostoren za 30 oseb, ki vozi vsaki dan ob 4. uri popoldne iz železn. postaje Sv. Lucija-Tolmin skozi celo soško dolino do Bovca in zjutraj ob 630 nazaj.
Odhodnlco priredi pevsko društvo svojemu bratu-pevcu A. Kralju danes 1. julija zvečer na novourejenem vrtu gostilne Dražil na Rimski cesti 11.
Pogovor na Kamniškem sedlu. Ahacelj; Ti, zakaj nek’ hodijo ljubljanski zobozdravniki zadnji čas tako pogosto v Kamniško Bistrico. Dr. Praun-seis in dr. Bretl sta vsak teden tle? Bhaceli: Šema, al ne veš, da hodita plombirat nagnjiti zob kamniškega dekana Lavrenčiča, ki sega od Kamnika do vrh kamniškega sedla,
C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani razglaša: Ker kužna bolezen slinavka (kuga v gobcu in na parkljih) v občini Horjul še ni ponehala, prepoveduje se na podlagi § 24 točka 5 zakona z dne 6. avgusta 1900 1. drž. zak. št. 177 in točke 5 izvršitvenega ukaza k temu zakonu z dne 15. oktobra 1900 1. drž. zait. št 178 živinski semenj v Horjulu, dne 12. julija 11.
Koncert pri „Novem svetu". Ker
cn,es<;fne L julija ni mogoče do-J3,0Yienske Filharmonije, vrši se na občepriljubijenem vrtu Goršetove restavracije pri Novtm svetu ob 8. uri zvečer tamburaški koncert. Vstoo Drost.
Izgubljena je bila dne 29. t. m. proti večeru na Dunajski cesti oko ti sv. Krištofa zlata amerikariška ura z zlato verižico in medaljonom. Ura ima vrezan monogram E. R Pošten najditelj naj blagovvoli oddati uro v predilnici v Kolodvorski ulici.
Zatekel se je lovski pes, bel s s črnimi lisami. Lastnik ga dobi nazaj na Trnovskem pristanu št. 1.
Boksarska borba med črncem Johnsonom in Jeffrlesom v Ameriki vzbuja v Ljubljani občo pozornost in zanimanje. V sliki se vidijo vse faze borbe, 50000 gledalcev, velikanski naval na blagajno in neprestane ovacije zmagovalcu. Slika je stala 1,905000 frankov. Predstavlja se samo še danes, v nedeljo in v pon-deljek v elektroradiografu »Ideal “. Predstava traja skoro 2. uri. Cene za te predstave so nekoliko zvišane.
Slovenska filhormonija koncertira danes pod vodstvom kapelnika gosp. Edvarda Czajaneka v hotelu »Tivoli*. Začetek ob polu 5. popoldne. Vstopnina prosta.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
m
Baron Gautsch.
Dunaj, 30 junija. Novi ministrski predsednik baron Gautsch je danes prevzel že vse posle. Jutri se vrši sejajministr.jsveta, na kateri bo Gautsch razvil svoj program in svoje novo delo. Danes je dospel semkaj nemški poslanec dr. Urban, s katerim bo baron Gautsch konferiral glade češko-nemškega sporazuma. Popoldne se je vršila seja eksekutivnega komiteja nemškega „Nationalverbanda\ Na seji se ni doseglo ničesar pozitivnega, ker »Nationalverband* še ni konstituiran.
Razpust dunajskega občinskega sveta?
Dunaj, 80. junija. Dunajski naprednjaki in socijalni demokrati so izročili baronu Gautschu spomenico, v kateri zahtevajo, da naj razpusti dunajski občinski sv^t. Da je to ne-obhodno potrebno, so pokazale bivše državnozborske volitve.
Kabinet Pasič demisijoniral.
Belgrad, 30. junija. Danes je kabinet Pašič radi diferenc, ki so nastale med finančnim ministrom Pro-tičem in trgovinskim ministrom Prodanovičem glede vprašanja posojila državne hipotečne banke, podal svojo demisijo.
Ogrska zbornica.
Budimpešta, 30. junija. Opozici-jonalne stranke so sklenile, da bodo skušale na vsak način preprečiti razpravo o brambni reformi. Poslanec Kossuthove stranke, Desy je na današnji seji izjavil, da bo opozicija pričela, če bo treba tudi s tehniško obstrukcijo.
Slovaška deputadja pri Khuenu.
Budimpešta, 30. junija. Danes je sprejel ministrski predsednik grof Khuen posebno slovaško deputacijo, ki se je pritožila radi nasilstfev, katere izvršujejo madžarske Oblasti nad Slovaki in zahtevala, da se razpuščeni »Slovaški šolski matici* vrne zaplenjeni denar. Khuen je obljubil, da bo vpošteval želje Slovakov.
Poslenec Baxa stopil v narodno-sodjalni klub.
Praga, 30. junija. Češki poslanec dr. Baxa, ki je bil izvoljen na kompromisnem programu, je prijavil svoj definitivni vstop v češki na oino-šocijalni klub.
Stapinski odloži vodstvo poljske stranke.
Krakov, 30. junija. Poslanec Stapinski se namerava popolnoma umakniti od vodstva poljske ljudske stranke in tudi ne bo več kandidiral za podpredsednika poljskega kluba.
Razne vesti.
* Vtihotapljeni noži. Vladni agenti so prišli na sled, da je bilo v teku let vtihotapljenih v Ameriko mnogo nož, britev in drugih takih predmetov. Detektivi so delali dve leti predno so dobili dokaze v roke. Vso preiskavo je vodil načelnik zvezne policije Wilkie. Zvezna vlada je bila ogoljufana za več milijonov dolarjev.
* Zdrava pa je bila trideset iet v norišnici. — Pred sodnijo v Barceloni se je vršila zanimiva razprava. Odvetnik Franceno Audegro je tožil dvojico svojih rojakov, da so njegovo sdrodnico Matildo brez uzroka spravili v norišnico. V Granadi je žive'a do 14. leta, njen oče, španski geheral, je umrl na Filipinskih otokih. General je pustil veliko premoženje ter pooblastil ono dvojico za izvršenje oporoke. Potem so poslali deklico v samostan potem pa na podlagi krivega zdravniškega spričevala v norišnico, kjer je preživela 30 let. Sedaj šele se je posrečilo onemu odvetniku spraviti jo iz norišnice.
* Mašine ruske cenzure. Ruska cenzura je sklenila uničiti 16, 19. in 20. zvezek 12. izdanja Tolstojevih del. Izkazala se je ruska cenzura, ker je uničila tri zvezke religiozne in filozofske vsebine. Prejšnje čase so take reči zažgali, ali sedaj je postala cenzura moderna ter se poslužuje modernih tehničnih sredstev. Policija ima posebne mašine, ki cenzurirauo delo razrežejo na drobne kose. Te kose vržejo v lonec, kjer se prekuhajo in tako z nova uporabijo za papir. Duša se ubije, materija pa živi dalje. Po mnenju cenzure se more tako pridobljen papir porabiti za kaj koristnejšega, na primer za tisk »Moskovskega redarstvenega vestnika*.
* Življensko zavarovanje in raz-dolževanje posestev. Na Pruskem ustanove v kratkem zavarovalnico na življenje, ki bo služila za razdolževanje kmečkih posestev. Vodilna misel novega zavoda je sledeča: Vsaka gene-
racija naj izplača dolgove, ki jih je v svoji dobi napravila. Lastnik posestva, ki najme hipoteko, se istočasno zavaruje ua življenje za enako svoto in plačuje skupno z razdolžitvenimi (amortizacijskimi) obroki tudi premije zavarovalne police. Tem načinom je preskrbljeno, da bodo ob njegovi smrti plačani vsi vknjiženi dolgovi in da prevzamejo dediči dolga prosto premoženje. Seveda bode to velikega pomena za vspevanje kmetijstva. Ustanovno glavnico en milijon mark postavijo država in province.
* Smodke za angleškega kralja. Predsednik Kube je poslal angleškemu kralju Juriju kot darilo o priliki kronanja 10 000 najboljših kubanskih smodk. Darilo je prinesel kralju predsednikov sin Miquel Marian Gomez.
* Roosevelt ne bo predsedniški kandidat leta 1912. Walace Batschei-der, osebni prijatelj Rooseveltov je govoril z bivšim predsednikom, ko je obiskal Vermont in ga direktno vprašal, ako bode leta 1912. kandidiral za predsednika. Roosevelt mu je odgovoril, da pod nobenim pogojem ne bo kandidiral in da bi smatral za ne’ srečo, ako bi bil imenovan za predsedniškega kandidata. On pričakuje, da bodo vsi njegovi prijatelji delali na to, da ustavijo vsako gibanje, ki bi merilo na njegovo nominacijo. Wallace Batscheider je ta pogovor objavil v listih in ko so časnikarski poročevalci se oglasili pri Rooseveltu, jim je potrdil, da je vse tako govoril, kakor je objavil Batscheider.
* Strašna smrt krotllke kač. V Levilli je na grozen način umrla kro-tilka kač, mlada, lepa deklica Madia Valladia. V areni je nastopila vsak večer s tremi velikanskimi kačami, ki jih je tako dresirala, da so se koncem predstave ovile popolnoma okoli njenega telesa, da se je videla zgolj le še glava. Ko je predstavljala zopet enkrat ta prizor, je nenadoma vsled bolečine zakričala in obupno delala, da se reši kač. Prestrašeni gledalci so videli, kako se je zgrudila krotilka na tla. Nesrečo so ljudje videli, a deklici ni nihče takoj priskočil na pomoč niti službeno osobje ne. Deklici so priskočili na pomoč šele, ko je ležala na tleh. Odstranjevali so kače, a te niso hotele oditi. — Ravnatelj je končno ukazal kače ubiti, a bilo je že prepozno, ker je bila deklica že mrtva. Kače so ji zlomile več reber, prsni koš in jo zadušile.
* Sibirski kaznjenec podedoval 10 milijonov. — Nekdanji posestnik de Lassy je bil pred nekaj meseci obsojen na več let v Sibirijo, ker je zastrupil mladega Buturlina. Stari general Buturlin je dobil te dni iz Pariza obvestilo, da je njegova prejšnja soproga umrla brez oporoke. Dedkinja je je hči generala de Lassy. Ta pa je umobolna, zato je dedič milijonov kaznenec de Lassy v Sibiriji.
Lastnik m glavni urednik Milan Plat.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. uri »večer.
Višje gimnazijec išče primerne službe. Ponudbe pod .Dijak* poštno ležeče Novo-mesto.	217/5—5
Avtomobil za štiri osebe ceno proda Lovro Šebenik, Sp. Šiška.
Hiša z velikim vrtom je naprodaj v Rožni dolini štev. 112 cesta IV. 370/4-3
Trgovski lokal odda z opravo vred M. Krištofič & Bučar.	211/x-3
Po zelo znižani ceni prodaja radi preselitve v lastno hišo M. Kristofjč & Bučar.
212/x—3
Panama klobuki so postali cenejši od K 4 — naprej. Slamniki radi minule sezije pod polovično ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.	359/8—1
Iščem gostilno ali malo restavracijo v Ljubljani ali v okolici v najem ali na račun. Natančneje se poizve v Spodnji Šiški Št. 74, I. nadstropje.	214/3—3
Več gospodov se sprejme na hrano ter enega gospoda tudi na stanovanje. Križevniška ulica št. 4. I. nad. desno.	371/1 —1
KORESPONDENCA.
Gosploa I. K. 8.1 Dvignite pismo V.T. M. ________________________________223/1-1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
f
Josip Brinšek naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla nepozabna iskreno ljubljena soproga, gospa
roj. Štemberger
danes v sredo 28. t m. ob 5. uri zjutraj.
Pogreb nepozabne bode 30. junija ob 10 uri dopoldne na tukajšnje pokopališče.
Blago pokojnico priporočamo v trajen spomin.
Trnovo, 28. junija 1911. ,
Dacar
se sprejme takoj za okraj Trebnje, kateri je bil že več let v tej službi ter ne čez 40 let star. Biti mora tudi kolesar. Plača mesečno 100 K ter prosto stanevanje. Ponudbe sprejema Alojzij Šlajpah, reprezentant v Veliki Loki, Dolenjsko.
Kontoristinjo ::
in
1 trgovskega ■ 1 sotrudnika 1
sprejme takoj tvrdka
O. Homan v Radovljici.
ne ordimra
1
od 1. julija
i
do 8. avgusta.
1
Danes
tamburaški KONCERT
na vrtu
pri Novem svetu
na Marije Terezije cesti. Začetek ob 8. ur*i.
-... Vstop prost, r.: „
vodnjaški mojster, konce-siran od c. kr. dež. vlade. Radeckega vas št 12.
Večje posestvo
kjer se lahko redi 4 do 5 krav, 1 par konj, več prašičev, zraven tudi mlin in žaga se odda za 3 leta v najem. Najbolje je, ako se najemnik sam potrudi ogledati vso stvar, ker lahko marsikaj po ceni kupi.
Penudbe sprejema
Ivan Štalzer
posestnik in mlinar v Mašelju 5
pošta Čermošnice.
s hrano za izletnike se takoj odda po jako nizki ceni v hotelu »Vega*, Spodnja Šiška.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, bišne posestnike in hišne upravitelje.
Proti sajam in prahu popolnoma vamo zaprldimnik, kjer je vsaka nevarnost po ognju Izključena, omogočujejo samo patentna d vojna, ta
dimniška vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali ie v s,arlh Poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
 &!=>“•	‘>ski	priporoča	ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar
kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
Ij. Stricel, dimnikarski mojster.
Dobivajo se pri Lud. Strlclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Z.Str*c#/
r-l
il
JI
Po zelo ugodni ceni je na prodaj:
1 voz pol pokrit lahek z gumikolesom prav malo rabljen 1 „ „	„	nekoliko večji z gumikolesi popoln, nov
1 „ Breaqu s platneno streho za 6 oseb malo rabljen 1	4
*■ 99	99	99	99	99	9	9	*	99	9	9	99
1 „ brez strehe obrabljen „ 4 osebe
2 dobra hitra konja za lahko vožnjo sploh za vse po-
rabljivo v starosti 8 do 9 let 1 Lipicanska kobilca 2 leti stara
Vprašati je na Marije Terezije cesti št. 16 pri izvoščeku IVANU NOVAKU.
TT
TT
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
vsi na Ledino k »Sokolu I.“!
,»r* m,
Naročajte in kupujte JUTRO
Izvod samo po 6 Vinarjev.
po O vinarjev
ža Sp. ŠišRo in okolico
(v Sp. Ši$ri, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon St 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
TT Xl.a,(3lOCLX13 Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Staž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip. Pidiler, Kongresni trg. Češark, Šelenburgova ulica Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica štlbJc, Miklošičeva cesta Zupančič, Kolodvorska ttiica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
VTlslak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulici. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska tflica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, &v. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta
Christofov nčni zavod v Ljubljani
Sodna ulica št. 2
vpisuje celi julij vsak dan od 12. do 3. ure popoldne. — Sprejmete se dve revni gojenki brezplačno; dotične prošnje vložiti je pri vodstvu najpozneje do 15. julija 1911.
šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Kotnik, Šiška Tivoli, na žel prel. pri Nar. Košir, Hišleijeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg Sušnik, Rimska cesta. (J&eniČnik, Židovska ulica Kleinstein, Jurčičev trg.
oiovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
Diplomirani krojač
Anton Presker
Ijubljana, Sv. Petra cesta 14
priporttča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek.
FR.!IGLIC
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame dečke in deklice
veliko znižane. 2!
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča" največjo zalogo klasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Ziinanja naročila se izvršujejo hitro n to fino.
Cene brez konkurence!
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za laše in brado „Neril* Od dr. Drallea v steklenicah pa K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lašničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mosti^) Izdelovalnica za vsa lasna d/šla. Cenilk, se pošilja na zahtevo zastonj.
im- Najbolj varno naložen denar! Najjvečja stovenaka hranilnica!
Denarnega prometa do 21. dec. 1940 nad 564 milijonov K.
O. Bematovič r ;
Ljubljana, Mestni trg 8 ilMiNfeririiM i ■ MMaaMi
Priznano pristne oljnate in suhe
cene nizke •% ci ip ir A točna postrežba
v najboljšem stanju, večina z dobro idoc mi gostilnami s koncesijo se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Poizvedbe pri
Pfeter Matelič,
c. kr. konc. posredovalna pisarna,v Ljubljani, Škofja ul. 10. Telefon 155.
LJUBLJANA, Dunajska testa št 20 naspro« Figovca
na delTelo in na drobno. — fetiše jšinajl®^ glazure, LAKI ======= FIRNEŽ in ČOPIČI. ============
Vse v to strbkO spadajoči predmeti.
kakor tudi glaflkfe in nežne; rpke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe,
se proda dobro idoča
s'U\. liUiK.1 'h
OLEMPIA
U preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše kozmetiki, ter so kot taki njtfvšpešnejše in bo]pol-noma neškodljivo sredstvo za nčgbvaftje kožfe.
Krema „OLIMPIA“ mali lonček K MO.
Krema „0LIMPIA“ veleti lonček K 2—.
PWd(er ,;OLIMPIA“ rosa k i-šo.
Iffltfet ^OLIMPIA" creme K 1 50.
Piider „OfcmPIA“ beu k vso.
„OLIMPlA“ preparati se dobijo samo v lekarni ||
Ubald pL Trrikoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
ni Glavnem tr& v Novem ^ Več pove Avg. Žgur, kavarnar.
i l ___________________________________..
Posoja na zemljišča po 5*/« i« P™* P°Plačevanju dolga po najmanj V* #/o. Dolžnik pa more »voj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
isopisni papir za zavijanje.
Poizve se v upravništvu »Jutra*
Bes. fond nad iK K 610.000.
ftjte Ljubljanska kreditna banka *Ljubljani
Stritarjeva ulica, štev- #.
- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici, Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Izvod samo 6 vinarjev.