Št. 61 (16.098) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK |e zočel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. nover isl Zakriž nad Cerknim, razmrr' 'd 5. do "f 88020000 'Slove- fran»::;e ... i 4 a .uM6-Tel.040/77%čm tfv' GORICA - Dtevofed 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČB)AD - UL Ristofl 28 - Tel. 0432/731190 -FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 s r j Tel. (040) 365424 * Tlx: 461012 FARGO I Fax(040)363918 ••• j..- . ■ - D pQ V " "tdnja J ivilko. . ‘NEVNIK v a- 1500 LIR ErEEEE' PETEK, 13. MARCA 1998 Korak naprej v krepitvi odnosov Vojmir Tavčar Srečanje med predsedniki parlamentov nima takojšnjih praktičnih učinkov in operativnega pomena, kot jih imajo srečanja med vladami. So pa zato občutljiv barometer odnosov med državami. Ce naj sodimo po včerajšnji pogovorih predsednika Državnega zbora Slovenije Janeza Podobnika s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Vio-lantejem, predsednikom senata Nicolo Mancinom in predsednikoma komisije za probleme Eu in za zunanje zadeve Antoniom Rubertijem in Achillejem Occhettom, barometer slovensko italijanskih odnosov obeta kar ugodno vreme. Italijanska stran ni naCela vprašanja vračanja premoženja istrskim optantom, ki je bilo eno od nerešenih vprašanj v teh odnosih, predsednik zbornice Violante pa je dejal, da bo skušal pospešiti parlamentarno pot zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine, ki naj bi ga zavirala zlasti desničarska opozicija. Dodal je, da bi lahko tudi njegovo sobotno soočenje s predsednikom NZ Gianfrancom Finijem, ko bo govor tudi o Slovencih, prispevalo k de-blokiranju zaščitnega predloga. . Edino vprašanje, pri katerem je bilo zaznati razhc-ne poudarke, je bil odnos do preteklosti, točneje kako in s kakšnimi simbolnimi spravnimi dejanji prispevati k preseganju spon preteklosti. Violante je predlagal, da bi simbolni obisk najbolj občutljivih krajev opravila predsednika parlamentov, Podobnik je menil, da so po veljavni praksi za taka dejanja pristojnejši predsedniki držav, predlog pa je tudi omilil s predlogom, da bi v morebitni »spravni obisk« vkljucih tudi manj bolečo in nedvomno »ideološko« manj sporno soško fronto. Vprašanje preteklosti -kot kaže zlasti izkušnja obmejnih območij - ni zanemarljivo, saj lahko nerazčiščen odnos do zgodovine zavira razvoj sodelovanja, še zlasti Ce »gorjača« zgodovine služi izkrivljenim namenom dnevne pobtike. Toda odnosi med Rimom in Ljubljano so danes na taki stopnji, da bi jih morebitna razlika v pogledih na preteklost ne smela zaustaviti. Obe državi imata veliko vec koristi od sodelovanja kot pa od razhajanja. S tega vidika je bil Podobnikov obisk v Rimu nedvomno nadaljnji korak naprej, ki bo še izrazitejši, Ce bodo obveze, ki so bile nakazane, tudi izpolnjene. SLOVENIJA-ITALIJA / OBISK PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA V RIMU Tvoren Podobnikov pogovor z Violantejem in Mancinom Med glavnimi temami pogovora je bil položaj obeh manjših - Odnos do preteklosti RIM - Položaj slovenske manjšine v Itabji in itabjan-ske v Sloveniji, ratifikacija pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Eu, in tristransko sodelovanje med parlamenti Slovenije, Itabje in Madžarske so bili v ospredju včerajšnjega pogovora med predsednikom Državnega zbora Slovenije Janezom Podobnikom in njegovim gostiteljem, predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem. Podobnik, ki je ocenil pogovore kot zelo konstruktivne, se je srečal tudi s predsednikom senata Nicolo Mancinom in predsednikoma komisije za EU in za zunanje zadeve Antoniom Rubertijem in Achil-lejem Occhettom. Na 3. strani AVIANO / PREISKAVA O NESREČI ŽIČNICE Cermis: posadka tvega zaporno kazen Letalo letelo 200 metrov prenizko - Krivo tudi vodstvo marincev, ki mu grozi upravna kazen AVIANO - Posadka ameriškega vojaškega letala EA-6B Provvler, ki je 3. februarja pretrgalo žičnice v Cermisu in povzročilo nesrečo, v kateri je umrlo 20 ljudi, tvegajo proces pred vojaškim sodiščem in hudo zaporno kazen. Ameriška preiskava je dokazala, da je letalo letelo 200 metrov nižje od predvidenega načrta, in da je bila žičnica narisana na karti, s katero je bila opremljena. Za nesrečo je posredno krivo tudi vodstvo marincev, za katerega preiskava »svetuje« upravno kazen. Na 2. strani KOSOVO / POLOŽAJ SE DODATNO ZAPLETA Giorgianni vztraja, Prodi ga bo odstavil RIM - Danes bodo na ministrskem svetu po vsej verjetnosti odstavili podtajnika za notranje zadeve Angela Giorgannija, ki ni upošteval zahteve po odstopu, ki ga je najprej zahteval minister Dini, nato pa še sam Prodi. Giorgianni naj bi imel stike z osumljenci mafijskih poslov, kot izhaja iz nekaterih pričevanj v protimafijski komisiji, med drugim naj bi povabil ministra Na-politana na križarjenje z jahto, ki je bila last osumljenega podjetnika iz Messine. Napolitano je to odločno demantiral in dejal, da se z Molli-co ni nikoli srečal. Sicer pa se je Giorgianni včeraj zaprl v svoj urad in s svetom komuniciral le preko telefaksa. Na 2. strani Albanci bojkotirali pogovore s srbsko vladno delegacijo PRIŠTINA - Albanci so včeraj v Prištini bojkotirali pogajanja s srbsko vladno delegacijo, ker na pogovore niso bili uradno povabljeni in ker se bodo s Srbi pogajali le v prisotnosti mednarodnih posrednikov. To seveda Srbija noče in je zato že zavrnila posredniško misijo Felipeja Gonzaleza. Medtem ko se stopnjujejo pritiski Zahodne Evrope na Srbijo, pa v Prištini še vedno žalujejo za žrtvami srbske represije (na sliki AP) . Danes bodo v kosovskem glavnem mestu demonstrirali albanski študentje, 22. pa bodo na Kosovu »albanske« volitve. . Na 9. strani Tvorno politično srečanje na levici RIM - Prodijeva vlada mora posvetiti vec pozornosti gospodarskim problemom, zlasti pa boju proti brezposelnosti. Tako menijo Levi demokrati in Stranka komunistične prenove, ki so na včerajšnjem srečanju pretresli celo vrsto aktualnih političnih vprašanj ter ocenili odnose na italijanski levici. Delegaciji sta vodila Massimo D’Alema in Fausto Bertinotti. Na 2. strani Veliko zanimanje za sporno soočenje TRST - V mestu, a tudi drugod po državi narašča zanimanje za jutrišnje soočenje med predsednikom poslanske zbornice Violantejem in predsednikom Nacionalnega zavezništva Finijem. Posvet na temo »Vloga zgodovinskega spomina v sodobni politiki« bo v gledališču Verdi. Na Pomorski postaji pa se bodo danes zbrali tisti, ki nasprotujejo ali so kritični do tega posveta. Na 4. strani Kmalu »prometni pomočniki ACT« TRST - Poleg mestnih redarjev, policajev, karabinjerjev in drugih pripadnikov varnostnih služb bodo v bodoCe za promet v Trstu skrbeli tudi »prometni pomočniki Konzorcijskega podjetja za prevoze (ACT)«. Gre za uslužbence avtobusnega podjetja, ki bodo prvenstveno skrbeli za prosto kroženje avtobusov, a bodo imeli podobne pristojnosti kot mestni redarji. Na 5. strani Bombe in orožje v goliti pri Škofijah TRST - Na mejnem prehodu pri Škofijah so finančni stražniki v golfu, ki je prihajal iz Mostarja odkrili 80 roCnih bomb, tri brzostrelke, dve avtomatski puški kalašnikov, brzostrelko uzi, pištolo in veC kot 2.200 nabojev. V avtomobilu sta se peljala francoski in hrvaški državljan, ki sta bila namenjena v Francijo. Oba so aretirali. Na 5. strani S Karivani iz Bosne sporočilo o sožitju TRST - V centru Matxix Croatica so predstavili italijanski prevod knjige Karivani bosanskega avtorja Miljenka JergoviCa, ki ga kritika uvršča med pomembnejše evropske sodobne literarne ustvarjalce. Mladi sarajevski pisatelj in novinar je podal vrsto razmišljanj o sožitju in multikulturnosti, katerih pomen presega prostor nekdanje Jugo-siavije. Na 6. strani Končno bodo most le obnovili Deželni odbornik Moretton je na srečanju v ZadravšCinah napovedal, da bodo do konca meseca oddali dela za obnovo mosta med ZdravšCinami in Gradiščem, ki je zaprt že od konca osemdesetih let. Predvideni strošek znaša 3, 8 milijarde lir, dela naj bi dokončali v 220 dneh. Stran 10 2 ITALIJA, ALPE JADRAN Petek, 13. marca 1998 RIM / VES DAN ZAPRT V URADU NA NOTRANJEM MINISTRSTVU AVI ANO / TRAGEDIJA ŽIČNICE Podtajnik Giorgianni vzhaja, Prodi ga bo zato odstavil Napolitano no Giorgiannijevo vabilo nevede no jahti osumljenca? RIM - Afera okrog podtajnika v notranjem ministrstvu Angela Gior-giannija se vsaj do sinočnjega večera Se ni deblokirala, nasprotno: podtajnik se je zaprl v svoj urad v Četrtem nadstropju Viminaleja in je razposlal medijem številne telefaxe, v katerih zagovarja svoje stališče in razloge, zaradi katerih noče odstopiti, pa tudi, da se boji za lastno življenje. Po dvomih na raCun nekdanjega mesinskega tožilca, ki so prišli na dan med zasliševanji v parlamentarni komisiji, ga je k odstopu najprej povabil Dini, na Cigar listi je bil izvoljen, nato pa sam predsednik vlade Prodi. Giorgianni pa pozivov ne posluSa in je tudi včeraj večkrat poudaril, da bi odstop pomenil v bistvu priznanje svoje krivde in da gre za neo-snovana podtikovanja, ki merijo k ustvarjanju zmede in preprečevanju učinkovitega protimafij-skega delovanja. K zmedi pa je tudi sam prispeval z namigovanji o tem, da se je srečanja z osumljenim podejtnikom Domenicom Mollico udeležil tudi »minister tovariš«. Včeraj je prišlo na dan, da je res notranji minister Giorgio Napolitano bil na križarjenju z jahto, ki je bila last Mollico, a to na Giorgiannijevo vabilo in ne da bi osumljeni podjetnik sploh bil zraven. Branilec sicilskega podjetnika sicer trdi, da Mollica ni osumljen mafijskih dejavnosti in da je vsekakor vedno sodeloval pri preiskavah o ne- legalnih postopkih pri dodeljevanju javnih del. Giorgianni ni niti bil tožilec, ki je zahteval ukinitev postopka proti rektorju mesinske univerze zaradi nepravilnosti pri upravljanju univerzitetne lekarne: preiskavo je vodil in zaključil drug tožilec. Vendar sumi ostajajo, predvsem pa je Giorgianniju zmanjkalo zaupanje svoje stranke in predsednika vlade, katere je elan. Njegov odstop zahtevajo predstavniki vseh strank, še zlasti razburjeno desnosredinska opozicija. Danes ob 9.30 bo izredno zasedanje ministrskega sveta; na dnevnem redu je samo Prodijev predlog, da odvzamejo funkcijo podtajniku Gi-organniju. Evro: nizozemski minister Zaim sprožil novo polemiko RIM, LONDON - Ne gre za to, ali smo pesimisti ali optimisti, pomembno je, da smo reahsti - tako je predsednik vlade Romano Prodi odgovoril novinarjem, ki so ga vCeraj v Londonu spraševali za komentar o najnovejših polemikah okrog evra. Premier je vsekakor potrdil svoje prepričanje, da je vlada naredila vse, kar je bilo potrebno za sodelovanje pri skupni evropski valuti, in da ne vidi nobene ovire za uvedbo evra, čeprav - je dodal - takrat, ko gremo na izpit, nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi. Nove argumente v razpravo o evru je vCeraj vnesel radijski intervju nizozemskega finančnega ministra Gellrita Zal-ma, ki je zagotovil, da Nizozemska nima ničesar proti Italiji, a bi vseeno raje videla, ko bi besedam ministra Ciampi-ja sledila tudi dejanja, in sicer odobri- tev ekdnomsko-finanCnega programskega dokumenta v parlamentu. Do tega naj bi prišlo pred 1. majem, ko bo v Bruslju vrh šefov vlad in držav EU odločal o seznamu držav, ki bodo uvedle evro. Zalmovo vabilo je naletelo v Rimu na takojšnje odmeve, v glavnem negativne, saj gredo od obtožbe o vmešavanju v italijanske zadeve in o ukazovanju do resnejših opozoril o tem, da tudi pri najboljši volji ni mogoče pospešiti parlamentarnega itra omenjenega ekonomskega programa. Povrhu nekateri v Rimu izgubljajo potrpljenje in menijo, da ni mogoCe od Italije kar naprej zahtevati »posebnih dokazov in priseg« ter da bi se morali evropski partnerji zadovoljiti z anticipacijo programskega dokumenta. _________POLITIKA / SREČANJE DELEGACIJ LD IN SKR_________ »Več pozornosti problemu brezposelnosti« Odkrito soočenje o institucionalnih reformah, o delovnem urniku in o volilnem zakonu RIM - Prodijeva vlada mora posvetiti več pozornosti gospodarskim problemom, zlasti pa boju proti brezposelnosti. Tako menijo Levi demokrati in Stranka komunistične prenove, ki so na včerajšnjem srečanju pretresli celo vrsto aktualnih političnih vprašanj ter ocenili odnose na italijanski levici. Delegaciji sta vodila Massimo D’Alema in Fausto Bertinotti, srečanja so se udeležili najvidnejši predstavniki obeh strank. To je bilo prvič, da so voditelji Hrasta (z njimi je bil tudi laburist Valdo Spini) uradno prišli na sedež Komunistične prenove. D’Alema in Bertinotti sta torej soglašala, da mora levosredinska vlada sedaj posvetiti več pozornosti ekonomskim in socialnim problemom, zlasti brezposelnosti, ki se predvsem na Jugu nevarno povečuje. To ne bo predmet srečanja večinskih strank in komponent, pač pa gre za problem, ki sodi med »naravne in prioritetne obveze« Prodijeve vlade. Beseda je tekla tudi o institucionalnih reformah in o znanih polemikah v zvezi z novim volilnim zakonom. D’Alema je zagovarjal dvojni večinski krog, ki pa po njegovem ne oškoduje komunistov, različna gledanja pa zadevajo zlasti ustavne spremembe. Bertinotti in somišljeniki so ponovili nekatere kritike na račun sklepov dvodomne parlamentarne komisije, zlasti kar zadeva bodočo meditev države, glede reforme pravosodja pa so mnenja, da bi morali to urediti z normalnimi zakoni in ne s spremembo republi- ške ustave, kot razmišljajo v Oljki in tudi v desnosredinskem Kartelu svoboščin. Govorili so tudi o možnosti skrajšanega tedenskega delovnega urnika. Komunistična prenova vztraja pri predlogu 35 ur in meni, da bi moral ministrski svet o tem odobriti zakonski predlog; Levi demokrati pa so previdnejši in naglašajo, da bi morali o tem vprašanju imeti pomembno besedo sindikati, ki za sedaj nasprotujejo predlogu Bertinot-tijeve stranke. Tako Bertinotti, kot D’Alema, sta izpostavila odkritost in pozitivnost sestanka, ki nedvomno predstavlja okrepitev za Prodija in za njegovo vlado. V Italiji obstajata dve levici, ki pa lahko brez večjih težav sodelujeta. Ameriški piloti tvegajo vojaški proces in zapor Tragedijo zakrivila »človeška napaka« - Letalo je letelo prenizko avianu - Ameriški piloti, ki so zakrivili nesrečo v Cermisu, tvegajo, da jim bo po vrnitvi v Združene države sodilo vojaško sodišče. Tako je med včerajšnjo tiskovno konferenco povedal glasnik poveljnika marincev za atlantsko območje, polkovnik Peter Pace. V ZDA bodo namreč uvedli novo preiskavo, ki bi morala določiti, ali gre soditi štirim elanom posadke vojaškega letala EA-6B Provvler, ki je 3. februarja s krili prerezalo kable žičnice in povzročilo smrt 20 ljudi. Letalci tvegajo zapor, je namignil Pace. Generalmajor marincev Michael Delong, ki je vodil ameriško preiskavo, je pojasnil izsledke preiskave. Letalo je letelo prenizko, na višini 113 metrov, medtem ko bi morali leteti vsaj 200 metrov više. Pilot se je med poletom in po vrnitvi v Aviano pritožil, češ da naj bi naprave slabo delovale. To ni res, je poudaril Delong. Pregled je pokazal, da sta radar in višinometer delovala brezhibno. Takoj po nesreči so nekateri trdili, da na zemljepisni karti žičnica ni bila zarisana. Tudi to ni res. Ko bi posadka dobro pregledala dokumentacijo poleta, bi se zavedla, da v tisti dolini obstaja žičnica. DeLong je torej potrdil, da je za nesrečo kriva »človeška napaka«. Letalo je v dveh fazah poleta poletelo pod predvideno višino. Obakrat je šlo za zelo energičen manever, obakrat je tudi povečalo hitrost. Provvler je torej letel nižje od predvidene višine in hitreje. Ameriški generalmajor je tudi priznal, da je na tistem območju veljala prepoved letenja pod 600 metri višine. Preiskovalna komisija je na podlagi teh izslek-dov svetovala uvedbo disciplinskega postopka proti članom posadke in uvedbo upravnih sankcij proti njihovim nadrejenim, ker so bili zelo površni pri posredovanju plana poleta posadki. Podtajnik pri obrambnem ministrstvu Massimo Brutti je popoldne izjavil, da »ceni« delo ameriške preiskave. Njeni izsledki se povsem ujemajo z ugotovitvami preiskave italijanskega letalstva. Italijansko sodstvo je zaslišalo več kot 30 ljudi, pričevanja pa je nato posredovalo ameriškim preiskovalcem. Brutti, ki se je udeležil sreečanja v Avianu skupno z ameriškim veleposlanikom v Rimu Thomasom Fogliet-to, je poudaril, da bi morali prepovedati vadbene polete izpod 600 metrov višine. Napovedal je, da bo v kratkem vložili v parlament ustrezni zakonski osnutek. Podtajnik Brutti je tudi povedal, da je 18. februarja Italija uradno zahtevala, naj se ZDA odrečejo pristojnosti o sojenju krivcem, da bi proces potekal v Italiji. Glede odškodnin žrtvam je napovedal, da bo vlada nakazala prispevek v višini 100 milijonov lir sorodnikom žrtev. Včeraj je o zadevi spregovoril tudi poslanec Oljke Luigi Olivieri. Dejal je, da bi morali ugotoviti, ali so italijanske oblasti preverile pravilnost vadbenih poletov ameriških letal. NOVICE Danes se zbere deželni svet SSk v Trstu TRST - Nocoj se bo zbral deželni svet SSk na strankinem sedežu v Trstu. Sejo bo vodil predsednik Bernard Špacapan, uvodno poročilo pa bo imel tajnik Martin Brecelj. Slo bo za pomembno zasedanje, saj se bo stranka na njem odločala o tem, kako bo nastopila na junijskih deželnih volitvah. Na dnevnem redu zasedanja bo tudi vprašanje zaščitnega zakona. O tem bo na seji poročal podtajnik Ivo Jevnikar. Jevnikar je namreč v minulih dneh imel v Rimu vrsto sestankov, na katerih je pristojne politične dejavnike opozoril na potrebo po Cim prejšnji pravični rešitvi tega temeljnega problema za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Deželna voditelja DSL na pogovorih v Rimu RIM - Deželni tajnik DSL Alessandro Maran in načelnik skupine v deželnem svetu Renzo Travanut sta se včeraj srečala z organizacijskim tajnikom Hrasta Marcom Minittijem in z Iginiom Ariemmo, ki odgovarja za organizacijo Levih demokratov v severni Italiji. Beseda je tekla o junijskih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini, ki ji voditelji DSL oziroma nove levičarske stranke namenjajo veliko pozornost. Na srečanju je bilo govora o nedavni ustanovni skupščini deželnih Levih demokratov, ki je bila v Cervignanu, ter seveda o težavah, ki spremljajo predvolilna pogajanja v levosredinski koaliciji Oljke. DSL, piše v tiskovni noti, se vsekakor zavzema za utrditev Oljke. Chiabudini drevi v Špetru SPETER - Pesnik, pisatelj in vsestranski kulturni delavec Luciano Chiabudini bo drevi gost večera, ki ga v župnišču v Spetru prirejata Združenje Blanchini in Planinska družina Benečije. S tem večerom se končuje krog štirih prireditev, ki so imele v Nediških dolinah velik odmev. Luciano Chiabudini bo spregovoril o svojem odnosu do Benečije, večer pa bo popestril z nekaj pesmimi in skeči. Chiabudi, ki živi v Vidmu, je poznan v Nediških dolinah, saj ima na petnajstdnevniku Dom zelo odmevno rubriko, večkrat je zmagal na festivalu beneške pesmi, Beneško gledališče je uprizorilo številne njegove komedije. Chibudini je značilen lik tega stičišča narodov in kultur, saj ustvarja z enako lahkoto v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku, kar mu daje, kot pravijo prireditelji potni list državljana Evrope narodov in kultur. Možnost za šolanje priseljencev TRST - Deželna ustanova za izseljence (ER-MI) naj poskrbi tudi za šolanje in strokovno izpopolnjevanje otrok priseljencev iz drugih držav. To je v peticiji deželnemu svetu predlagalo 375 podpisnic in podpisnikov, ki uživajo podporo deželnih svetovalcev Elene Gobbi (mešana skupina) in Elie Mionija (Zelana lista). V tiskovnem sporočilu Gobbijeva podčrtuje, da je s kolegom Mioni-jem že zahtevala od deželnega odbora, naj na nek način poskrbi za primerno šolanje otrok priseljencev iz nerazvih držav. Omenjeno ljudsko peticijo podpirajo tudi številne organizacije iz videmske pokrajine, ki se zanimajo za ta vprašanja. Gobbijeva se pri tem sklicuje tudi na številne mednarodne konvencije, ki na različne načine, urejujejo to problematiko. KOROŠKA / OBISK KOMISIJE DZ ZA MANJŠINE Podpora domu v Pliberku Za uresničitev projekta manjka še 10 milijonov šilingov CELOVEC - Parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu s predsednikom Marijanom Schiffrerjem je včeraj obiskala nastajajoči kulturni dom v Pliberku na Koroškem. Z neposrednim obiskom si je ustvarila sliko o projektu, ki bo stal približno 35 milijonov šilingov. Komisija se je odločila za obisk na Koroškem, ker so se ob obravnavi projekta v komisiji sredi februarja letos pojavile »nejasnosti v zvezi z lastništvom in netran-sparentnosti pri razde-levanju sredstev«. Predsednik komisije Schiffrer je po izčrpnem razogovoru s predstavniki slovenskega kulturnega društva »Kulturni dom Pliberk«, ki skrbi za gradnjo novega kulturnega doma, v katerem bo tudi športna dvorana, poudaril, da vsebinsko komisija nima nobenih pripomb ter da gre za povsem funkcionalen in nikakor ne predimenzioniran projekt. V zvezi s finančnimi sredstvi s strani R Slovenije je Schiffrer poudaril, da je matica doslej že prispevala skoraj enajst milijonov šilingov ter da se bo komisija zavzela zato, da bo državni zbor za projekt, pri katerem je odprtih se približno deset milijonov šilingov, odobril še dodatna sredstva. Ob tem je spomnil na predlog amandmaja za oblikovanje nove proračunske postavke za nadaljevanje gradnje tega doma v višini nadaljnjih skoraj štiri milijonov šilingov (50 milijonov tolarjevj. Komisija je na svoji seji februarja ta predlog že odobrila. Predsednik Društva kulturni dom, pliberški mestni svetnik Fric Kumer, je izrazil svoje zadovoljstvo ob obisku in tudi ob pozitivni oceni projekta s strani komisije DZ R Slovenije. Pojasnil je, da je prišlo do zapletov predvsem zaradi širitve projekta zaradi gradnje športne dvorane, zaradi katere se je zvišal finančni okvir projekta za približno tretjino. Glede podpore projekta s strani Avstrije oz. Koroške pa je Kumer povedal, da pričakuje zvišanje podpore vsaj na raven prispevka R Slovenije. Kot smo že poročali, bo gradnjo novega kul-turno-športnega centra za celo Podjuno podprla tudi dežela Južna Tirolska z nad milijon šilinogi. Otvoritev doma oz. najprej športne in kulturne dvorane pa je predvidena še jeseni letos. Ivan Lukan Manjšine, trilaterala in sprava v ospredju pogovora med Podobnikom in Violantejem ■ i ■ RIM --Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v pogovoru z novinarji po včerajšnjem srečanju s predsednikom italijanske poslanske zbornice Lucianom Violantejem v Rimu povedal, da sta s sogovornikom v zelo konkretnem in prijateljskem enournem pogovoru veliko pozornosti namenila položaju obeh manjšin, ratifikaciji pridruži-tvenega sporazuma med Slovenijo in EU v poslanski zbornici in tristranskemu sodelovanju med parlamenti Slovenije, Italije in Madžarske. Violante je Podobniku tudi povedal, da je italijanska vlada oblikovala posebno strokovno komisijo za rešitev vprašanja usode slovenskih arhivov, ki so bili med ali po II. svetovni vojni odneseni v Italijo. Izrazil je upanje, da bo vprašanje v kratkem rešeno v zadovoljstvo slovenske strani. V omenjeni komisiji bodo med drugim glavna nadzornica italijanskih državnih arhivov ter direktorja državnih arhivov v Trstu in Gorici. Violante se je dotaknil tudi občutljivega vprašanja odnosa do preteklosti. Kot je povedal Podobnik, je predsednik italijanske poslanske zbornice mnenja, da »je dolžnost politike, da ne ostanemo ujetniki preteklosti«. Violante je predlagal, da bi predsednika obeh parlamentov po dogovoru s simbolno gesto obiskala tiste kraje na obeh straneh meje, ki so za obe strani najbolj občutljive, in tako odprla nov naCin sobivanja za prihodnost. Podobnik je predlog vzel v razmislek. Ocenil je, da so predsedniki parlamentov lahko poklicani za tako gesto, da pa je tudi praksa, da to storijo predsedniki države. O kraju, načinu in Času takšnega morebitnega simbolnega dejanja Podobnik in Violante nista razpravljala, saj to vprašanje ostaja odprto. Podobnik meni, da je potrebno govoriti o zgodovinski in drugih resnicah, ki so določale življenje v preteklosti. Obenem pa je ocenil, da bi se ob morebitni takšni gesti lahko poklonili tudi žrtvam Soške fronte iz I. svetovne vojne, med katerimi je bilo veliko Slovencev in Italijanov. Violante je Podobnika seznanil, da ima poslanska zbornica na dnevnem redu seje 16. in 17. marca ratifikacijo pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU. Izrazil je optimizem, da bo sporazum ratificiran, in napovedal, da bo Podobnika o tem tudi nemudoma seznanil. Sogovornika sta se strinjala, da je potrebno v okviru trilaterale Rim - Ljubljana - Budimpešta poglobiti sodelovanje tudi med tremi par- nice sprejel predstavnike Slovencev v Italiji, kar bi bilo odlično izhodišče za naprej. Violante pa mu je odgovoril, da je pripravljen že lamenti. To naj bi storili v obliki stalne delovne skupine na ravni predsednikov parlamentov. Dogovorila sta se, da bosta po jesenskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem novemu kolegu poslala skupno vabilo na prvo srečanje predsednikov treh parlamentov, ki bo na Podobnikovo pobudo v Sloveniji. Predsednik slovenskega parlamenta je Vi-olanteju povedal, da se je pred odhodom v Rim, kot je v Sloveniji v običaju, srečal s predstavniki obeh manjšin. Izrazil je upanje, da bo tudi predsednik italijanske poslanske zbor- v kratkem, najkasneje aprila, to tudi narediti. V zvezi z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji, ki je trenutno v obravnavi v komisiji za pravne zadeve, je Violante povedal, da si vladna večina prizadeva za Čimprejšnje sprejetje zakona, desničarska opozicija pa postopek blokira. Izrazil pa je upanje, da bo moC to vprašanje deblokirati po njegovem sobotnem obisku v Trstu. Violante in vodja skrajno desničarskega Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini se bosta namreč v soboto na tržaški univerzi udeležila posveta s študenti o vprašanjih in zgodovini italijanske vzhodne meje, ki bo verjetno zadeval tudi Slovence. Violante je povabilo na pogovor sprejel, kot je dejal, ker bo šlo za soočenje z osebo, ki misli drugače od njega (Violante je elan Demokratične stranke levice). Kot je obenem poudaril, je pomembno, da skrajno desničarska stranka reže svoje vezi s fašizmom. »Ne vem, kako se bo končal ta pogovor, upam pa, da bo miroljuben,« je dejal Violante in dodal, da bo v Trstu govor tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovenski narod. Janez Podobnik je na včerajšnjem srečanju odprl tudi vprašanje vidnosti slovenskega programa RAI 3, ki ga v Benečiji ne morejo spremljati, v zvezi z vzpostavitvijo Čezmejnega televizijskega programa, ki sta ga oba sogovornika označila kot zelo pomembnega, pa je Violante obljubil, da se bo pozanimal, kaj je moC na državni ravni storiti za njegovo pospešitev. Violante je Podobnika še seznanil, da je v italijanskem parlamentu trenutno predlog zakona o financiranju potreb slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji za prihodnja tri leta v višini 8 milijard lir letno. Kar zadeva skrb za italijansko manjšino v Sloveniji, je Poodbnik napovedal, da se bo zavzel za uveljavitev nekaterih amandmajev k letošnjemu proračunu, ki bodo v korist manjšini. Med drugim je omenil financiranje izgradnje palaCe Manzioli v Izoli in nekatere druge manjše amandmaje. Podobnik in Violante sta se precej podrobno pogovarjala tudi o izboljšanju kakovosti zakonov in poenostavljanju parlamentarnih procedur. Violante je povedal, da je od 1. januarja v italijanskem parlamentu v veljavi nov poslovnik, ki je oklestil birokratske postopke, imajo pa tudi poseben odbor za kakovost zakonodaje, v katerem so po štirje poslanci večine in opozicije, predsednik pa je pol leta elan opozicije, pol pa elan pozicije, janez Podobnik meni, da bi tudi slovenski parlament potreboval podobno skupino za kakovost. S sogovornikom sta se dogovorila, da bodo na trila-teralnem srečanju z madžarskim kolegom govorili tudi o delovanju parlamentov in kakovosti zakonov. Pod naslovom srečanje delegacij Državnega zbora in poslanske zbornice, spodaj pa predsednik senata Nicola Manci-no in predsednik zunanjepolitične komisije Anchille Occhetto droeju harmonizacije zakonodaje z evropsko. Violante je predlagal, da bi italijanski parlament v prihodnjih tednih gostil skupino strokovnjakov iz slovenskega parlamenta. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je v okviru mednarodnega obiska v Rimu popoldne loCeno sreCal s predsednikom parlamentarne komisije za politična vprašanja Evropske unije Antoniom Rubertijem in predsednikom parlamentarne komisije za zunanje zadeve Achillom Occ-hettom. Kot je povedal Podobnik, mu je Ruberti zagotovil nadaljnjo podporo Italije pri vključevanju Slovenije v EU in Podobnik je Violante-ja zaprosil tudi za tehnično pomoč in tesnejše sodelovanje delovnih teles parlamentov in sodelovanje med strokovnjaki, ki delajo v parlamentu, posebej na po- zvezo NATO, dogovorila pa sta se tudi, da bo Rubertijeva komisija navezala tesnejše stike s komisijo državnega zbora za evropske zadeve. Podpredsednik komisije, Član desničarske stranke Naprej Italija, Bergamo, pa je odprl vprašanje pogovora, ki ga je imel slovenski veleposlanik v Italiji Peter Bekeš za italijanski tednik II Borghese. Podobnik mu je povedal, da stališča, zapisana v omenjenem intervjuju, niso uradna stališCa Slovenije. Dodal je, da se je tudi sam pogovarjal z veleposlanikom Bekešem, ki mu je zagotovil, da so bile nekatere navedene izjave neresnične, nekatere izvzete iz konteksta, nekatere pa sploh niso bile izrečene. Podobnik je izrazil upanje, da ta zadeva ne bo kakorkoli vplivala na odločitev poslanske zbornice glede ratifikacije pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU. Ruberti mu je to tudi zagotovil. Sicer pa je podpredsednik komisije Bergamo poudaril tesne prijateljske stike med Slovenijo in Italijo, je povedal Janez Podobnik v pogovoru z novinarji. Na srečanju s predsednikom zunanjepolitičnega odbora Occhet-tom so se dotaknili nekaterih vprašanj v zvezi z Evropsko unijo, med drugim ratifikacije amsterdamske pogodbe. Pogovor je tekel tudi o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. Occhetto je poudaril, da ima Slovenija zgledno urejeno zaščito italijanske manjšine in izrazil pričakovanje, da bo tudi italijanski parlament Cim prej sprejel globalno zaščito za Slovence v Italiji, za kar se bo osebno trudil. Predsednik državnega zbora Podobnik je na vseh včerajšnjih srečanjih, kot je dejal, občutil zelo pozitivno ozračje sodelovanja. Italijanska stran ni odpirala vprašanj vračanja premoženja optantov, vsi trije sogovorniki pa so se zavzeli za okreplje-noo sodelovanje med obema parlamentoma na operativni ravni. Janez Podobnik se je zvečer sreCal še s predsednikom senata Nicolo Mancinom, s katerim se je prav tako pogovarjal predvsem o vprašanju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji. Na večerji, ki jo je priredil Luciano Violante pa se je Podobnikom z gostiteljem načelno pogovarjal o kraju, načinu in Času morebitnega simbolnega obiska obeh predsednikov parlamentov v krajih na obeh straneh meje, ki predstavljajo občutljive točke v zgodovini obeh narodov Načela pa sta tudi vprašanje gospodarskega sodelovanja med državama ter olimpijskih iger treh dežel. Nadja Podobnik/STA Petek, 13. marca 1998 MNENJA, TRST ŽARIŠČE ■■■■■■■ Samozavest v naši skupnosti Bernard Špacapan Večkrat radi ponavljamo, da mora biti naša skupnost v zamejstvu subjekt v zahtevi po svojih pravicah, v oblikovanju zaščitnega zakona in na splošno v odnosih z drugimi subjekti. Slovar slovenskega jezika pravi, da je subjekt »Kdor čuti, misli, deluje« in še »kdor odloča, pomembno vpliva«. Pomen besede je torej zelo jasen; manj pa je jasno, če je naša skupnost res subjekt v vseh oblikah svojega delovanja in izražanja. Prvi pogoj, ki bi ga morala naša skupnost izpolnjevati je, da jasno ve, kaj je, kakšna je njena preteklost, sedanjost in bodočnost in kakšni so njeni cilji, to se pravi, da ima svojo identiteto. Kot ima lahko posameznik težave na tem področju, ko ne more zgraditi prave samozavesti in se njegova identiteta razprši, tako se lahko zgodi tudi vsaki skupnosti. Med nami je več znakov popuščanja identitete: vrednote iz preteklosti so izgubile pomen, bodočnost je nejasna zaradi krčenja števila zaradi asimilacije in zmanjšanja rodnosti; sedanjost pa karakterizirajo vsi mogoči bolj ali manj idaaloško obarvani konflikti. Smo Slovenci, smo slovensko govoreči Italijani, smo kar samo srednjeevropejci? Ce odločimo, da smo Slovenci, moramo razčistiti svoj odnos do Slovencev in se z njimi čutiti eno in iti preko običajnih družinskih in uradnih odnosov. Manjšina lahko živi v kolikor obstaja zdrava komunikacija z matično državo. V resnici pa danes mnogi med nami zagovarjajo tezo, da smo mi preveč različni od »matičnih« Slovencev in da bi bilo bolje, če se naslonimo na večinski narod po nekem ideološkem ključu. Drugi pogoj, da lahko govorimo o samozavesti je ta, da smo o svojih zadevah odločujoči, danes se reče, da smo protagonisti. Vsako ponižno sprejemanje navodil z vrha gre v nasprotno smer; isto velja za vključevanje v neke piramide oblasti, kjer bodo najvišji predstavniki naše skupnosti vsekakor v italijanskem merilu zavzemali drugorazredne pozicije. Protagonist je, kdor se zaveda svoje dejanske moči in svojih pravic in to dosledno v svojem prostoru zagovarja: popuščanja in kompromisi so lahko možni samo, če so jasni cilji, ki jih skupnost zasleduje. V demokraciji je to k sreči mogoče, brez pretiranega tveganja, saj so minili časi, ko je bila vsaka premočrtnost strogo kaznovana. V politiki je danes zelo nevarno, da po svoji lastni izbiri izgubimo samozavest; to se lahko zgodi, če se za politiko ne zanimamo več, ne gremo na volitve in če se zapiramo v svoj vrtiček; isto pa se lahko zgodi, če preveč zaupamo tistim, ki so na oblasti (tudi če je zdaj to leva sredina, ki nam je bolj naklonjena). Našo samozavest lahko krepi tudi angažiranje v raznih družbenih skupinah ob argumentih, ki niso nujno samo manjšinske narave. Kot Slovenci lahko sodelujemo pri naravovarstvenih akcijah, pri verskih pobudah, pri kulturnih in športnih prireditvah, ipd. Ce se dosledno javljamo kot pripadniki slovenske skupnosti, pokažemo svojo samozavest in posredno dvigamo raven priznanja za nas vse. Večkrat je že kdo predlagal, da po možnosti ne uporabljamo besede manjšina, ker ta že sama po sebi pomeni nekaj, kar je manj. Mislim, da bi tudi na ta način lahko prispevali k temu, da se poveča naša samozavest in s tem možnost za normalen obstanek in razvoj naše skupnosti. ZGODOVINA / POSVET Z VIOLANTEJEM IN FINIJEM Vsestransko zanimanje za soočenje v Verdiju Danes »protiposvet« na Pomorski postaji V mestu, a tudi drugod po državi narašča zanimanje za jutrišnje soočenje med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Vio-lantejem in predsednikom Nacionalnega zavezništva Gianfrancom Pinijem. Posvet na temo »Vloga zgodovinskega spomina v sodobni politiki« bo ob 10.30 v mestnem gledališču Verdi, kjer bo vstop mogoč le z vabili. Organizatorji (oddelek za politične vede krajevne Univerze) so nam včeraj sporočili, da so bila vsa vabila že oddana in da v dvorani v bistvu ni več razpoložljivih mest. Na Pomorski postaji se bodo danes (začetek ob 15.30) zbrali tisti, ki nasprotujejo ali so kritični do jutrišnjega posveta. Na srečanju, ki ga prireja Antifašistična koordinacija, bodo spregovorili politiki, sindikalisti in zgodovinarji, med njimi tudi ugledna sodelavca Deželnega inštituta za proučevanje odporništva Galliano Fogar in Teodoro Sala. Današnjega posveta se bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva Stranke komunistične prenove Marco Rizzo, ki je včeraj - podobno kot v sredo strankin predsednik Armando Cossutta - javno pozval Violanteja, naj ne izda slavne zgodovine partizanskega in antifašističnega gibanja. »Upam, da bo predsednik zbornice jasno povedal Finiju, kaj sta bila fašizem in antifašizem, saj brez zgodovinskega spomina ni bodočnosti«, je v tiskovnem sporočilu med drugim podčrtal Rizzo. Antifašistična koordinacija prireja jutri na Borznem trgu od 9.ure dalje miroljubni protest vseh, ki nasprotujejo pobudi v Verdiju in ki odklanjajo vsakršno enačenje med fašizmom in antifašizmom. To pa ne bo edina javna manifestacija ob priložnosti soočenja med Violantejem in Finijem. Protest napovedujejo tudi indipen- dentisti in fašisti stranke »MS-Fiamma tricolore«, ki z različnimi motivacijami odločno nasprotujejo pobudi Univerze. Indipen-dentist »Nord libero« menijo, da smo priča poskusom potvorb tržaškega zgodovine, skrajna desnica pa očita vodji Nacionalnega zavezništva, da je izdal ideale in vrednote nekdanje neofašistične MSI. Predsednik ezulskih združenj Dennis Zigante pa upa, da bo posvet blagodejno vplival na odkritje resnice o fojbah. Medtem ko se polemike stopnjujejo, je javnomnenjska anketa SWG pokazala, da večina intervjuvancev ne nasprotuje soočenju, a ga nasprotno odobrava, čeprav z različnimi utemeljitvami in predvsem z različnimi pričakovanji. Velika večina je vsekakor mnenja, da bo treba srečanje oceniti ne glede na potek in ne na osnovi predsodkov ali političnih opredelitev. r SENAT / CAMERINIJEV PREDLOG Dokončna služba za začasne uslužbence EGO Senator Fulvio Came-rini je v tiskovnem sporočilu obvestil tukajšnjo javnost, da je dosegel pomemben rezultat za osebje Eksperimentalnega geofizičnega observatorija v Trstu in točneje za tiste, ki imajo službo za omejen čas. Prodijeva vlada se je namreč obvezala, da bo dodelila tudi tem uslužbencem pogoje, ki jih že uživajo uslužbenci Vsedržavnega inštituta za geofiziko, ki se ukvarjajo z monito-ražo potresov. Dnevni red, ki sta ga poleg Camerinija podpi- sala tudi senatorja levosredinskega zavezništva Oljke Volčič in Polidoro, so odobrili v sredo z veliko večino glasov v okviru glasovanja o vladnem dekretu, ki so ga spremenili v zakon in ki je zadeval posebne prispevke za območja Mark in Umbrije, ki jih je pred nedavnim prizadel potres. Preden bo dekret stopil v veljavo, ga morajo odobriti še v poslanski zbornici, nato pa bodo lahko sprejeli v dokončno službo tiste, ki imajo danes pogodbe za določen čas. Se o posvetu SKGZ Prisostvoval sem posvetu SKGZ (o katerem je Primorski že obširno pisal), a sem ostal med tistimi, ki zaradi kratko odmerjenega časa niso prišli do besede. Upam, da lahko tudi s pismom Uredništvu pripomorem k splošni razpravi. Ne bi načenjal splošnih problemov; ostal bi kar pri svoji stroki. Mogoče mi bo kdo očital ozkost, a raje se ravnam po Prešernovem “...le čevlje sodi naj kopitar...“. Za uvod bi želel biti nekoliko polemičen z gospodom VVillerjem Bordonom - a to le kot glasbenik - in sicer z njegovim utemeljevanjem, da italijanska država tako izdatno podpira operno dejavnost, ker da je ta izraz italijanske kulture. Predstavnikom italijanske opere Belliniju, Donizettiju, Verdiju in Pucciniju lahko primerjamo VVagnerja, Beethovna, Schuberta, Brahmsa, da se omejim le na par nemških imen. Ce pa se pomaknemo v času par sto let nazaj, je glasbena scena v takratnem svetu nekoliko drugačna: Italijan Lulli postane v Franciji (njegov priimek je tu Lully) začetnik in utemeljitelj francoske glasbe; italijanski glasbeniki ponesejo v Anglijo madrigal in razne glasbene instrumente; sploh pa v takratni Evropi prevladujeta italijanski in francoski stil: tudi Bach in Haendel sta pisala v teh dveh stilih - samostojnejša nemška glasbena govorica se je uveljavila šele kasneje. In vendar italijanska država bolj malo naredi za to italijansko kulturno bogat-stvo. Skladatelji kot Caccini, Peri (začetnik opere), Palestina, Frescobaldi, Monteverdi in drugi se morajo zahvaliti za izvedbe svojih del v današnjem času predvsem glasbenikom drugih narodnosti, kvečjemu še italijanskim ljubiteljem glasbe, saj se v Italiji komaj v zadnjih letih PISMA UREDNIŠTVU pojavljajo glasbeniki, ki se s to glasbo ukvarjajo poklicno. Prav glede poklicnosti in amaterstva moram biti polemičen tudi s tistimi našimi predstavniki, ki istovetijo poklicnost z visoko, ljubiteljstvo pa s slabo kvaliteto. (Ce mlad violinist igra “na poklicni ravni" je to pohvala, če pa tako označim igranje priznanega glasbenika, pomeni da mi je žal, da nisem šel raje v kino!). Ce ti pojmi niso jasni tistim, ki se z našo kulturo ukvarjajo poklicno, je to za našo kulturo lahko pogubno. (Mimogrede: kako bi označili Prešerna, katerega smo si izbrali kot simbol slovenske kulture -“profesionalec" ali “amater"?). Po tem uvodu bi želel nanizati dva problema, postaviti dve vprašanji. 1) Leta 1979 je pri tržaški Glasbeni matici nastal oddelek za staro glasbo. Z delovanjem v oddelku smo skušali prekoračiti ozke meje, ki uravnavajo državne konservatorije, vendar so bila naša prizadevanja za takratno vodstvo nesprejemljiva; z obdolžitvijo “obrekovanja" je bil oddelek za staro glasbo ukinjen. (Podpisnik tega odloka je kasneje “ukinil" tudi Tržaško kreditno banko). Ker smo bili mnenja, da bi bila stara glasba dobra varianta za naše zamejsko kulturno udejstvovanje, smo kot Gallus Consort uvedli ciklus koncertov stare in sodobne glasbe na Repentabm. Po petnajstih sezonah smo mislih, da bi naše organizacije lahko pobudo podprle. Za podporo smo zaprosili najprej Glasbeno matico in nato še SKGZ in SSO. Povsem negativni odgovori vsiljujejo vrašanje: ali naj imamo Slovenci tudi tako glasbo? Finančno breme za vse repentabrske koncerte je krila tržaška radijska postaja, kateri gre tudi javna zahvala. Repenta-brska občina je krila stroške za večerjo vokalne- ga ansambla, vendar enkratnost tega dejanja daje misliti bolj na lapsus, kot pa na dobro voljo. Občasne finančne podpore Pokrajine, Dežele in Slovenske prosvete so dale delovanju nekaj prepotrebnega kisika; niso pa odgovor na postavljeno vprašanje. Zlasti ne, če postavimo vprašanje nekoliko bolj osebno: ali ima sploh smisel, da se še naprej s tem mučimo, če naj ostaja to le osebna pobuda? 2) Pred kratkim je naša slovenska televizija predvajala predstavitev glasbene šole ricmanjske - godbe. Z grenkim zadoščenjem sem na posnetkih opazil svojo bivšo učenko. Z zadoščenjem, ker me vsak uspeh mojih učencev veseli; a dejstvo, da Slovenci nimamo pouka v slovenščini me vedno navdaja z grenkobo. Predstavnica ricmanjske glasbene šole je opravičila visoko število profesorjev, ki ne obvladajo slovenščine, s pomanjkanjem kadrov. Kolikor vem, smo v Trstu štirje diplomirani flavtisti; in ker ne maram govoriti kar tja v tri dni, sem preveril: zato lahko z gotovostjo zatrjujem, da ricmanjska glasbena šola ni zaprosila nobenega od štirih slovenskih flavtistov v Trstu za sodelovanje. Tu se poraja tudi vprašanje, če ricmanjska glasbena šola dobiva kakšno podporo kot slovensko društvo, ali pa je to povsem privatna pobuda, ki dopušča vse in karkoli. Seveda ostaja v vsakem primeru moralna odgovornost do slovenskih otrok in njihovih staršev. (Prav televizijski posnetki pa so pokaza-li, da odgovornim ni prav jasno, kdaj naj bi otrok začel študirati prečno flavto in kakšne so alternative pred tem). Na pravo vprašanje, zakaj ne pouka v slovenščini, pa bi lahko strokovno odgovoril le psiholog. Vendar za nas ni to strokovno, pač pa življenjsko vprašanje. Miloš Pahor H TRADICIONALNA PRIREDITEV h Danes v Babni hiši start Ricmanjskega tedna Z odprtjem razstave del Deziderija Švare v galeriji Babna hiša se nocoj, ob 20.30, začenja letošnji niz pobud, ki jih domače SKD Slavec ponuja pod skupnim imenom Ric-manjski teden. Razstavna pobuda sodi v dolgoletno tradicijo tega breškega društva, ki se je že velikokrat odlikovalo s tovrstnimi zamislimi za vrednotenje predvsem krajevne likovne ustvarjalnosti. O gostu letošnje razstave v Babni hiši, priznanem zamejskem slikarju, in sicer domačinu, bo spregovoril Sergij Cesar, pesniški okvir srečanja bosta podala ricmanjska besedna ustvarjalca Irena Žerjal in Aleksij Pregare, s pesmijo pa bo sodeloval škedenjski ZPZ Ivan Grbec pod vodstvom Ksenije Kos. Ricmanjski teden se bo jutri, sobota, 14. t.m., nadaljeval z gostovanjem mestne gledališke skupine II Gabbiano: veseloigra v tržaškem narečju Kak-tuosov cvet je še posebej namenjena tistemu delu krajevnega občinstva, ki se sicer težje zbližuje s slovensko stvarnostjo. Na ta način želi SKD Slavec zadostiti čim širšim kulturnim smislom svojega delovanja in v okviru te zahtevne vsakoletne prireditve ponuditi priložnost tudi italijansko govorečim sovaščanom. Nedelja, 15. t.m., pa bo sploh minila v znamenju vaških navad; ricmanjski kulturni delavci so si namreč zamislili nekakšen mali sejem, ki naj bi vsaj v vzdušju obudil nekdaj široko znano prazno- vanje vaškega zavetnika sv. Jožefa. Na pobudo SKD Slavec bo v nedeljo, od 10. ure dalje, na vrsti mladinski slikarski ex tempere, namenjen otrokom in mladim, pod »kluonjeme« bosta postavila na ogled svoja dela dva mlada likovnika, Michele Ota in Fabio Valenti, za poživilo pa bodo poskrbeli na stojnici s pečenim pršutom in domačo kapljico. V vse to se kot nalašč vključuje izletniška pobuda boljun-skega SKD France Prešren, ki v nedeljo prireja romanje k sv. Jožefu s sprehodom čez Poljane do Ric-manj. Poleg slovesnih • bogoslužnih obredov bo isti dan v vaški cerkvi tudi koncert, ko bodo od 17. uri nastopili član APZ Tone Tomšič iz Ljubljane. V prireditveni dvorani bosta v okviru Ricmanjskega tedna nato na vrsti še dva kulturna dogodka, vsebinsko vezana na temo domačega narečnega gledališča. V torek, 17. t.m., bo ob 20.30 nastopila dramska skupina PD Slavec z glasbeno veseloigro, ki so jo pred dvema mesecema pripravili ob praznovanju sv. Antona, v četrtek, 19. t.m., na godni dan sv. Jožefa pa se bo občinstvu predstavila društvena dramska skupina, ki je za letošnjo priložnost pripravila veseloigro Domači bjutiful, na besedilo in v režiji Tatjane Turko. Na obeh prireditvah bo sodeloval tudi združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca. (dam) TRST / VČERAJ SO JIH PREDSTAVILI KONVENCUA/VČERAJ PREDSTAVITEV Kmalu »prometni pomočniki ACT« Imeli bodo podobne pristojnosti kot mestni redarji, vključno pravico nalaganja glob Ovrednotenje Figuralne šo e Nino Perizzi Konvencijo sta podpisala Zavod Nordio in Občina Trst Od prihodnjega tedna dalje bodo v Trstu za cestni promet skrbeli poleg mestnih redarjev in pripadnikov raznih varnostnih organov tudi »prometni pomočniki Kon-zorcijskega podjetja za prevoze (ACT)«. To novo figuro urejevalcev prometa v našem mestu so uradno predstavili včeraj na tiskovni konferenci (na sliki) na tržaškem županstvu tržaški občinski odbornik Carlo Zanfa-gnin, poveljnik mestnih redarjev Giuseppe De Carlo in ravnatelj Kon-zorcijskega podjetja za prevoze De Robertis. Kdo bodo ti »prometni pomočniki«? V bistvu bodo dosedanji nadzorniki avtobusnega podjetja ACT, ki bodo za novo oziroma dodatno vlogo usposobljeni na posebnih tečajih. Njihova glavna naloga bo v tem, da bodo skrbeli za Cim bolj neovirano kroženje avtobusov. Sami bodo na avtobusih in bodo imeli pravico poseči v urejanje prometnih razmer, kadar koli bi se pojavila kaka ovira, ki bi preprečevala prosto kroženje avtobusov. Kot je znano, se to dandanes dokaj pogosto dogaja. Zlasti v najbloj prometnih točkah v središču mesta je nic koliko primerov, v katerih prihaja do zastojev avtobusov zaradi parkiranih avtomobilov v drugi in celo v tretji vrsti, zaradi nespoštovanja posebnih stez, ki so namenjene javnim prevoznim sredstvom ipd. Sicer pa bodo imeli »prometni pomočniki« ACT tudi pravico poseči v splošno urejanje prometa, pri Čemer bodo lahko nalagali globe, odrejali prisilno odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov s pajkom itd. Skratka, »prometni pomočniki« ACT bodo imeli zelo podobne pristojnosti kot mestni redarji in bodo formalno z mestnimi redarji tudi povezani. Njihovo ustanovitev omogoča državni zakon št. 127 iz leta 1997 o decentralizaciji javne uprave, znan kot zakon Bassa-nini 2. Od mestnih redarjev se bodo vsekakor razlikovali po uniformi, saj bodo nosili še naprej uniformo Konzorcij skega podjetja za prevoze. Tudi njihovi obrazci za globe bodo različni od onih, ki jih uporabljajo mestni redarji. V glavi bodo namreč imeli kratico ACT. Kar zadeva globe, naj pristavimo, da bodo prizadeti imeli pravico do »popusta« pod istimi pogoji, kakršni veljajo že danes za globe, ki jih nalagajo mestni redarji. Kot reCeno, bodo »prometni pomočniki« ACT zaceli delovati prihodnji teden. Gre za kakih 20 uslužbencev Konzorcij-skega podjetja za prevoze, ki v teh dneh zaključujejo pripravljalni teCaj. Tržaška občinska uprava je sklenila konvencijo z Umetnostnim zavodom Nordio za valorizacijo figuralne šole, poimenovane po nedavno umrlem tržaškem likovniku Ninu Perizziju. Konvencijo so uradno predstavili vCeraj na tržaškem županstvu tožaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani, ravnateljica Muzeja Revoltella Maria Massau Dan in ravnatelj Zavoda Nordio Teodoro Giudice. Konvencija v bistvu predvideva, da bosta pri vodenju figuralne šole odslej sodelovala Zavod Nordio in Muzej Revoltella. Lekcije na figuralni šoli se bodo pričele čez nekaj tednov, vpisi vanjo pa so odprti do 20. t.m. Zainteresirani morajo pohiteti, saj je na razpolago le 35 mest. Danes odprejo razstavo del Umberta Verude Danes ob 18. uri bodo v avditoriumu Muzeja Revoltella v Trstu, Ul. Diaz 27, odprli razstavo grafičnih in slikarkih del Umberta Verude. Gre za tržaškega likovnika, ki je živel in deloval konec prejšnjega in na začetku tega stoletja. Rodil se je namreč leta 1868, umrl pa leta 1904. Bil je med drugim prijatelj pisatelja hala Sveva, kateremu je posvetil portret. Zatorej ni slučajno, da razstava sovpada s 100-letnico znamenitega Svevovega dela Senilnost. Razstava Verudovih del bo na ogled vsak dan do 17. maja. H NABREŽINA / POBUDA OBČINE ^ V Šempolaju soočenje o regulacijskem načrtu V prostorih osnovne šole v Šempolaju bo danes ob 18. uri javna skupščina o novem regulacijskem načrtu Občine Devin-Nabrežina. Prireditelj srečanja je krajevna občinska uprava, na dnevnem redu pa bo zlasti problematika kmetijstva, ki je predmet razhajanj in različnih gledanj med upravitelji in kmetovalci. Navzoči bodo načrtovalci in po vsej verjetnosti tudi kmetijski izvedenec, poslanec Oljke Mario Prestamburgo. V dvorani nekdanjega otroškega vrtca v Ri- biškem naselju, kjer se zaradi popravil na županstvu začasno sestaja občinski svet, pa je do 20.aprila na ogled urbanistični plan. Zainteresba-nim je na ogled med 10. in 12. uro vsak delovnik (razen sobote), ob ponedeljkih pa tudi med 15. in 17.uro. 20.aprila zapade tudi rok za vložitev morebitnih pritožb in prizivov, ki jih bo maja obravnavala občinska skupščina, nakar bo plan znova romal na Deželo, ki je pristojna za njegovo dokončno odobritev. Srečanje sindikata CGIL o šolski reformi Novosti šolske reforme in uvajanje šolske avtonomije sta taCas v središču pozornosti šolnikov in šolskih oblasti širom po Italiji, aktualna pa sta tudi za slovenske šole, saj bosta reforma in avtonomija vplivala na njihovo bodočnost. O teh argumentih bo danes popoldne govoril deželni tajnik šolskega sindikata CGIL Antonio Luon-go na srečanju, ki bo na sedežu Demokratične stranke levice v Ul. S. Spiridione, 7. Srečanje se bo začelo ob 17. uri. II NOVICE Razstava Luciana Piehana V Prosvetnem domu na Opčinah se bo drevi ob 20. uri predstavil s samostojno razstavo domači slikar Luciano Plehan, ki je z intenzivnim ustvarjalnim delom zaslužil že številna priznanja. »Navdih Črpa iz okolja, ki nam ga posreduje z optimističnim sončnim pogledom, izraženim v razgibanosti barvnih potez in svetlobnih iger. Ponuja nam ga s svežino navdušenega opazovalca, ki zna doživete občutke neposredno sporočati gledalcem,« je o njem zapisala Jasna Merku. Večer nam bo dodatno obogatil godalni kvartet gojencev GM, ki je pod mentorstvom prof. Petra Fi-bpčiča tako sestavljen: Vesna Kranjec in Sara Mo-setti (violina), Valentina Bembi (viola), Andrejka Možina (violončelo). Varnost plovbe v Tržaškem zalivu Varnost plovbe v Tržaškem zalivu je bila v središču včerajšnjega srečanja delegacije slovenske vlade in vodstvom tržaške luške kapitanije. Srečanja so se s slovenske strani udeležih inž. Bruno Potokar, vodja urada za pomorske zadeve pri slovenskem ministrstvu za prevoze in zveze in kapitan Ivo Maraspin, ki je pri istem uradu zadolžen za varnost plovbe. Sprejel ju je kontradmiral in pomorski ravnatelj FJK ter poveljnik luške kapitanije Sergio De Stefano. Na srečanju so se pogovarjah o iskanju in pomoči na morju ter o nadzoru nad ladjami. Romuna na tovornjaku do Fernetičev || Sl 1.II ni lil Bila sta slepa potnika. V Budimpešti sta se skrila v priklopnik tovornjaka in se - ne da bi voznik kaj zasumil - pripeljala do FemetiCev. Na tovornem postajališču sta z nožem prerezala rjuho in v nočnih urah odpešačila proti Opčinam. Tam sta ukradla avtomobil, da bi se odpeljala do Milana. Prevozila pa sta le nekaj kilometrov. Med običajnim nočnim pregledom je avto ustavila izvidnica finančnih stražnikov, ki je kaj kmalu ugotovila, da z voznikom in potnikom v avtomobilu nekaj ni v redu. Romuna sta jima sama povedala svojo žalostno življenjsko zgodbo. Stražniki so ju prijavib sodnim oblastem zaradi kraje avtomobila, poškodovanja tovornjaka in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Zatem so ju pospremili do državne meje in izgnali. Z motorjem izmaknil torbico ženici Pred nekaj leti je odnesel blagajno s sedeža Novinarske zbornice, včeraj popoldne pa je v Ul. Roma-gna poskusil na motorju izmakniti torbico 72-letni ženici. Ženska je padla na tla in se poškodovala. Okrevala bo v dveh tednih. Moškega so pobcijski agenti izsledili malo po kraji. Pri njem so našb žen-skin prenosni telefon. 33-letni Sergio Capriati iz Ul. S. Giovanni in Bosco 32 je sedaj obtožen ropa. Preprečili usodno odločitev Policijski agenti so vCeraj popoldne preprečili, da bi 41-letna ženska skočila s stopnišča Scala dei giganti v prazno. Na kraju so posegli tudi mestni redarji in gasilci, ki so že razpeli ponjavo pod stopniščem. FILM / CAPPELLA UNDERGROUND ČRNA KRONIKA / USTAVILI SO GA PRI ŠKOFIJAH Novo vodstvo in tudi razkol Na razgibanem občnem zboru zelo visoka udeležba članov Več kot tristo članic in članov je predsinočnjim sodelovalo na občnem zboru Cappelle Under-ground, filmskega krožka, ki ima za sabo tridesetletno zelo bogato dejavnost. Skupščina je bila sprva napovedana v mali dvorani gledališča Miela, zaradi velikega zanimanja pa so jo morali vrat na nos premestiti v večjo dvorano Oceania nekdanje Pomorske postaje. Na zelo razgibanem in polemičnem občnem zboru je prišlo do razkola med »zgodovinskim« jedrom Cappelle in skupino mlajših ljubiteljev filma, ki je glasno kontesti-rala dosedanje vodstvo krožka, začenši s predsednico Roberto Sodoma-co. V tajnem glasovanju so prevladali »oporečniki«, ki v glavnem izhajajo iz vrst univerzitetnih študentov, medtem ko so poraženo listo sestavljali člani dosedanjega vodst- va. Občni zbor je trajal več ur, volitve pa so se zavlekle pozno v noC. Razkol ima, mimo osebnih razhajanj, tudi vsebinske motivacije, saj gre za dve popolnoma različni tolmačenji delovanja in ciljev filmskega kro- žka, ki je zaradi svoje pestre in zanimive aktivnosti znan tudi drugod po Italiji in v tujini. Največ glasov je na volitvah dobil Daniele Terzoli, ki je glavni kandidat za novega predsednika Cappelle Underground. V Timavi bombe iz 2. svetovne vojne Bombe v Timavi. Odkrili so jih potapljači karabinjerjev med pregledom rečne struge. Po vsej verjetnosti gre za ostanke iz druge svetovne vojne. Karabinjerji so pregledali reko na ukaz tržaške prefekture, slednja pa se je odločila za poseg po nekaterih pismih, ki jih je objavilo krajevno časopisje, in v katerih so domačini opozarjali na nevarnost. Po odkritju so na prefekturi sklicali srečanje, na katerem so se domenili, da bodo bombe odstranili pirotehniki. Prenesli jih bodo nato z vojaškimi vozili na vojaški poligon v doberdobski občini, kjer bodo bombe razstrelili. Pri operaciji bodo koordinirano sodelovali devinsko-nabrežinska občinska uprava, policija in zdravstvena služba 118. Akcija bo potekala v treh izmenah, in sicer od 18. do 20. marca, od 24. do 26. marca in od 31. marca do 2. aprila. Tržaška prefektura zagotavlja, da ne bo predstavljala nobene nevarnosti za krajevno prebivalstvo. V golfu pravcat aizenal Agenti obmejne pobrije in finančni stražniki so postali pozorni na gob, ki je v sredo ponoči pripeljal na mejni prehod pri Škofijah, ker je bil avtomobil neobičajno obtežen. V prtljažniku niso našli prtljage, ki bi opravičevala tolikšno obtežitev, zato so se odločbi, da vozilo podrobneje pregledajo. Tolikšna pozornost je bila deležna ustreznega uspeha. Na bočnih straneh avtomobba so namreč v zakritih panojih našli kar majhen arzenal: 80 ročnih bomb, tri brzostrelke, dve avtomatski puški kalašnikov, od katerih je bila ena opremljena z daljnogledom, brzostrelko vrste uzi, pištolo kal. 9 in veC kot 2.200 nabojev različnih kahbrov. Policisti so takoj aretirali voznika in potnika, 22-letnega francoskega državljana Richarda Benjamina in 45-Ietnega hrvaškega državljana Zvonka Lukiča iz kraja Zastivlje. Obtožili so ju uvažanja eksploziva, orožja in vojaškega materiala. Benjamin in Lukič sta prihajala iz Mostarja. Tam sta si verjetno tudi nabavila orožje. Po krajšem postanku na Reki sta nameravala nadaljevati pot v Toulone, kjer oba prebivata. Po prvih izsledkih preiskave kaže, da orožje in bombe niso bili namenjeni italijanskim kriminalnim organiza- cijam, paC pa francoskim ali španskim kriminalnim tolpam. Štirje mladi kradli v trgovini na Korzu V sredo popoldne so nekateri klienti odnesli iz trgovine International Sportvvear« na Korzu Italia 21 veC predmetov. Policisti so uvedli preiskavo in odkrili enega od neznancev. Ta jim je povedal, s kakšnim avtomobilom so se odpeljati njegovi trije pajdaši. Po kaki uri so agenti ustavili fiat uno, v katerem so se peljali trije moški. V avtomobilu so našli in zapleniti del predmetov, ki so jih bili tatiči ukradli v trgovini. Njihova vrednost znaša milijon lir. Policisti so legitimirali 21-letnega Bojana Brakusa, 20-letnega Paola Mi-chelazija, 20-letnega Senada Rosajiča in 21-letnega Nikšo SikiCa (vsi so doma z reke). Prijaviti so jih sodišču zaradi tatvine. Po »rallyju« z ulcradenirni vozili še overdoza Pred nekaj dnevi so ga karabinjerji prijavili sodstvu, ker je na kraški gmajni zganjal rally z ukradenim av- tomobilom, v sredo zvečer pa ga je osebje RdeCega križa rešilo smrti, potem ko si je vbrizgal prekomerno dozo heroina. 20-letni Michele V. je zdravniku in bolničarjem izjavil, da je malo prej kupil dve dozi heroina, ki si jih je zatem vbrizgal, verjetno skupno z drugimi farmacevtskimi preparati. Našli so ga biti nezavestnega v neki kleti v Drevoredu Čampi Elisi. Iz pripora v zapor Agenti letečega oddelka so aretirali 3 3-letnega Alessandra Signoretta iz Ul. Lorenzeti 38, ki bi moral prebiti v zaporu pet mesecev zaradi raznih kaznivih dejanj, ki jih je bil zakrivil. Moški je bil v hišnem priporu, ker je osumljen spolnega nasilja nad dekletom iz Tržiča. Pred nekaj dnevi naj bi jo posilil v Sesljanu. Kradla sta v lokalih Policisti so prijavili sodišču dva jugoslovanska državljana, 29-let-nega Afrima Cavolija in 28-letne-ga Milana Količa. Pri obeh so našli denarnico, ki naj bi jo ukradla, pri sebi pa sta imela tudi ponarejene dokumente. Policija sumi, da sta v zadnjih dneh okradla več strank v barih in trgovinah. r SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -n Masfer Class jutri spet v Kulturnem domu Bratuževo v glavni vlogi Jutri, 14. marca bo v Kulturnem domu ponovitev izredno odmevne predstave SSG Master Class, v režiji Vita Tauferja. Predstava, v kateri nastopa v glavni vlogi Bogdana Bratuž in s katero slavi svojo štiridesetletnico gledališkega dela, je doživela velik uspeh, tako pri gledalcih kakor tudi pri kritiki. Bogdana Bratuž v predstavi upodablja kontroverzen lik slavne operne pevke Marie Callas, ki z vso, njej svojstveno močjo in miselno pronicljivostjo izpoveduje življenje in usodo umetnika, pedv-sem pa njegov intimni notranji svet, velikokrat boleč in grenak, prežet pa z bistrino duha, iro- nijo in humorjem. V izpovedi, ki se razvije v Času uCne ure - mojstrske lekcije, z mladimi opernimi pevci, ki jih izvrstno interpretirajo Vesna Pernarčič, Barbara Cerar, Franka Korošec in Danjel Malalan, (pianist Aleksander Vodopivec), Maria Callas - Bogdana Bratuž, razkrije tudi tiste najgloblje stiske, ki jih je preživela ob enem izmed njenih življenjskih sopotnikov, Aristotelu Onassisu. Lik Marie Callas, ki ga je upodobila Bogdana Bratuž, je gotovo ena izmed njenih najvišjih igralskih stvaritev. Predstava torej, za katero bi vam bilo žal, ko bi jo zamudili. PREVOD / PRI E1NAUD1JU IZŠLI KARIVANI Pogled iz Sarajeva na večkulturnost Drugi prevod v italijanščino mladega bosanskega pisatelja Miljenka Jergoviča »Na nedavnem kongresu hrvaške vladne stranke HDZ se je predstavnik Berlusconijeve Forza Italija zahvalil predsedniku Tudjmanu, da je z zmago Hrvaške v postjugoslo-vanski vojni preprečil, da bi se islam razširil v srcu Evrope... V resnici je v vsakem od nas tudi nekaj »turškega«, neka različnost, ki oplaja vsako družbo in kulturo: Tudj-man, Miloševič, Berlusconi in drugi fašisti se tega bojijo, ker jih taka družbena in kulturna različnost ogroža, in ker je niso sposobni sprejemati, jo vsak na svoj način preganjajo«. Mladi bosanski pisatelj Miljenko Jergovič je tako sočno orisal svoje gledanje na multukulturno družbo, v kateri ni nacio- Vladimir Zubhsky se vrača v Rojan Po treh letih se vrača k nam priznani ukrajinski harmonikar in skladatelj Vladimir Zubitskv. Iz njegovega curriculuma beremo: »Vladimir Zubit-sky, harmonikar, skladatelj in dirigent, je diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in koncertne harmonike. Od leta 1975 je elan Združenja ukrajinskih skladateljev ter vodi Harmonikarsko središče v Kijevu. Leta 1975 je v finski prestolnici Helsinki prejel svetovni harmonikarski pokal Ciaimo = Unesco. Leta 1985 je na Poljskem postal zmagovalec Mednarodne nagrade za kompozicijo. Njegov ustvarjalni opus obsega med drugim balete, simfonije, zborovske skladbe in kompozicije za komorne zasedbe. Predvsem pa je napisal veliko skladb za harmoniko, te pa so doživele velik uspeh in popularnost po vsej Evropi. Posnel je pet laserskih plošč z zaokroženimi programi za nemški gramofonski družbi Pilz in Cordaria. Trenutno poučuje kompoziejo na glasbenem konservatoriju v Kijevu. Hkrati vodi seminarje in izpopolnjevalne tečaje v Združenih državah, Bolgariji, Španiji, Franciji, Italiji ter na Poljskem in Finskem. Po teh državah tudi nastopa s samostojnimi koncerti.« V nedeljo, 15. marca, ob 18. uri, bodo v Marijinem domu v Rojanu na sporedu skladbe Scarlat-tija, Vlassova, Kramerja, Daquina, Lullija ter samega Zubitskyja. Spored se bo zaključil s skladbo, ki jo bo izvajal Duo Vladimir Zubitsky in Adam Selj. Koncert organizira Slovenska glasbena šola/ Koncertna pobuda Rojan. H.M. KULTURA / IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ Tudi to poletje glasbena šola Tria dl Trieste v Devinu Mednarodna šola komorne skupine Trio di Trieste prireja tudi to poletje vrsto izpopolnjevalnih srečanj za komorne glasbene skupine na Devinskem gradu. Srečanja se bodo zvrstila julija in avgusta pod naslovom »Estate a Duino«, na njih pa bodo sodelovali tudi nekateri glasbeniki mednarodnega ugleda. Tako bo od 1. do 5. julija imel vrsto lekcij znani brazilski pianist ruskega rodu Arnaldo Cohen. Govoril bo predvsem o tehniki solističnega nastopanja. Nato se bodo zvrstili člani Tria di Trieste. Prvi bo na vrsti Amedeo Baldovino, na lekcijah katerega bo sodelovala pianistka Maureen Jones, za njim bo predaval Dario De Rosa, naposled pa Renato Zanetovich. Povedati velja, da so lekcije namenjene že formiranim komornim skupinam. Med slušatelji bo tudi Trio di Parma, ki velja za naravnega naslednika Tria di Trieste. Vpisnina za tečaj znaša 200 tisoč lir na glavo za skupine in 400 tisoC lir za soliste. Podrobnejše informacije nudi tajništvo Mednarodne šole Tria di Trieste po telefonu 040/3739280. nalna pripadnost ostra loCnica, pač pa sredstvo za medsebojno bogatenje, kot je bilo nekoč v Sarajevu. Priložnost je bila predsinočnja predstavitev v prostorih hrvaškega kulturnega centra Matrix Croatica italijanskega prevoda zadnje Jergovičeve knjige Karivan, ki je izšla pri prestižnem založniku Einaudiju v prevodu Ljiljane Avirovid. Mladi pisatelj in novinar, ki po mnenju kritike spada v sam vrh sodobne evropske literature, je po rodu iz Sarajeva, že nekaj let živi v Zagrebu, ima pa se še vedno za bosanskega Hrvata, v katerem sta živa tudi Srb in Musliman, kot je sam naglasil. V italijanščini je že izšla njegova prva uspešnica Sarajevski Malboro, izreden minimalistični opis vojne v Bosni, ki je žal še vedno nepoznan slovenski publiki. Tudi tokratna knjiga je izraz vojne - »moje pisanje je poskus, da bi ohranil svoj svet in preteklost« - in opisuje v kratkih pripovedih stoletno dogajanje v družini Karivan. O Karivanih, predvsem pa o avtorju so spregovorili poleg prevajalke tudi novinar Espressa in specialist za balkansko vojno Federico Bugno, Anna Raffetto za založnika Ei-naudija, Nenad Popovič za hrvaškega založnika Durieuxa, pri katerem je izšla Jergovičeva knjiga in ki bo v kratkem objavil tudi prevod knjige o balkanski vojni tržaškega novinarja Paola Rumiza (žal tudi ta ni preveden v slovenščino), in pisatelj Fulvio Tomizza. Na koncu večera je starejša Hrvatica zelo jezno protestirala pri Jergoviču, ker si je drznil povedati, da je med obiskom v istrskih obmorskih mestecih občutil pomanjkanje prisotnosti italijanskega naroda in s tem žalil cista hrvaška Čustva. Tomizza je pripomnil, da je tudi sam doživel podobne izpade, vendar s strani italijanske publike, ki mu očita prijateljski odnos s slovanskimi sosedi: očitno nacionalizem ne pozna meja, pa čeprav je povzročil toliko gorja, kot ga zgledno opisujejo Jergovičeva dela. sp V GREGORČIČEVI DVORANI / SREČANJE Z ATILIJEM KRALJEM Upokojenci počastili dan žensk Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je vedno na tekočem z dogajanjem, ko gre za prirejanje svojih popoldne-vov v Gregorčičevi dvorani. Ce gre za kak pomemben dogodek, Ce gre za predstavitev nove knjige, je društvo takoj pripravljeno, da mu posveti posebno pozornost. Tako so včeraj popoldne posvetili prireditev ob mednarodnem dnevu žensk umetniku Atiliju Kralju, ki je predstavil svoje novo delo v narečju z naslovom »Uače naš«. Naletel je na zelo pozorno in številno publiko, ki je sledila predstavitvi knjige s strani podpredsednika društva Evgena Dobrile, nato pa branju posameznih odlomkov iz knjige avtorja samega. Prireditev je popestril še nastop mladega Egona Tavčarja, ki je na diatonično harmoniko zaigral vrsto veselih in poskočnih melodij in tako se je V pomladnem mesecu je na beneški fakulteti za jezike Ca Foscari z odliko in pohvalo diplomirala Vladica Vodopivec Prisrčno Čestitam in želim Se mnogo pomladnih mesecev Milan Bolčic Dne 11. marca je diplomiral na pravni fakulteti nas odbornik in načelnik alpinističnega odseka Erik Švab Iskreno mu Čestita Slovensko planinsko društvo Trst Društvo Slovencev miljske občine Čestita Eriku Švabu za doseženo diplomo lepa prireditev zaključila z družabnostjo, ki jo je s priložnostnimi besedami uvedla predsednica društva Nadja Pahor. Spregovorila je o pomenu med- narodnega dneva žensk, s posebnim poudarkom tudi na razstavo ženskega tiska, od glasila Slovenka kot priloge Edinosti pred tolikimi leti, do predvoj- nega lista Zenski svet in sedanjega Naš svet. Povabila je udeleženke, da si tudi to razstavo ženskega tiska podrobneje ogledajo. ni VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 13. marca 1998 KRISTINA Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 11.46 - Luna vzide ob 18.31 in zatone ob 6.33 Jutri, SOBOTA, 14. marca 1998 TILKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,1 stopinje, zraCni tlak 1018 mb narašča, veter 9 km na uro jugozhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo spremenljivo, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE NI NIHČE. UMRLI SO: 62-letni Antonio Mucci, 74-letna Albina Coslovi, 90-letni Micheie Salvemini, 102-letni Angelo Zambon, 92-letni Giuseppe Gherdina, 85-letna Carmela Montalbetti, 90-letna Adal-gisa Topan, 90-letni Stanislav Majcen, 81-letna Lidia Razza, 78-letni Antonio Pel-laschiar, 77-letna Bruna Sancin, 86-letna Alma Vida-li, 89-letna Maria Sgubbi, 93-letna Maria Collari, 68-letni Giovanni Bonetti, 89-letna Anna Catenacci, 85-letni Giacomo Viola, 85-let-ni Nicold Cociani, 92-letna Nerina Zamola, 75-letni Walter Marchi, 82-letna Maria Furlani, 86-letna lole Brusegan, 91-letna Giovan-na Sfecich, 82-letna Maria Mattel, 86-letna lolanda Verginella. E ■ L ■ LEKARNE Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. marca 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 639749), Trg Valmaura 11 (tel. 812308). Opčine, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 44. Opčine, Nanoški trg 3 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. S PRIREDrfvE KD KRAŠKI DOM vabi na ogled glasbene veseloigre v narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in... dueste kon-fežjuena«, v izvedbi dramske skupine PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta. Prireditev bo danes, 13. marca ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu. Obveščamo elane, da bodo ob tej priložnosti lahko poravnali letno društveno Članarino. RICMANJSKI TEDEN od 13. do 19. marca 1998 - SKD SLAVEC Ricmanje-Log: danes, 13. 3. ob 20.30 v galeriji Babna hiša otvoritev razstave Deziderija Švare, predstavitev Sergij Cesar, sodelujejo književnika Irena Žerjal in Aleksij Pregare ter 2PZ Ivan Grbec pod vodstvom Ksenije Kos. Jutri, 14. 3. ob 20.30 v prireditveni dvorani gostovanje dramske skupine II Gabbiano z veseloigro v tržaškem narečju Fiore di cactus, režija Osvaldo Baso. Nedelja, 15. 3. od 10. ure dalje oživitev starega običaja: stojnica s pečenim pršutom in domačo kapljico, slikarski ex-tempore in razstava slikarjev Micheie Ote in Fa-bia Valentija pod k’luonje-me. Torek, 17. 3. ob 20.30 v prireditveni dvorani gostovanje dramske skupine PD Slovenec z glasbeno veseloigro v domačem narečju Nemalo smjeha, nemalo joka in... dueste konfežjuena, režija Boža Hrvatic in Aleksander Corbatto. Četrtek, 19. 3. v prireditveni dvorani Domači večer, nastopata z dr. MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca, dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju DomaCi Bjutifull - tekst in režija Tatjana Turko. PRIMORSKA POJE ’98 -Zveza slovenskih kulturnih društev, ZSKP, ZCPZ, ZPZP v sodelovanju z MoPZ Vasilij Mirk, Primorjem in Zadrugo Kulturni dom Prosek vabijo na koncert, ki bo jutri, 14. marca 1998 ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopili bodo kvartet Kresnice iz Trnova pri Novi Gorici, MoPZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MoPZ Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, MePZ Društva upokojencev iz Gorice, kvintet Sumus in komorni zbor Iskra iz Bovca. KD FRAN VENTURINI vabi v nedeljo, 15. t. m. ob 18. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na predstavitev nove CD plošCe Denisa Novata NA ZDRAVJE NAŠIH OČETOV. Gosti večera: Čarodej Vikj, Vesele Štajerke, Vanča in Tonca in Trio Venturini. V RICMANJSKI CERKVI bo v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri nastopil akademski zbor TONE TOMŠIČ pod vodstvom Stojana Kureta. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na koncert svetovno znanega ukrajinskega harmonikarja in skladatelja VLADMIRA ZUBIT-SKJEGA, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 18. uri v rojanskem Marijinem domu v Ul. Cor-daroli 29. Na sporedu bodo skladbe Scarlattija, Vlassova, Kramerja, Lullija in samega Zubitskjega. Vstop prost. KOMORNI ZBOR KRAS bo pel v torek, 17. marca 1998 ob 20. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah pod vodstvom Matjaža Sčeka. Koncert prireja SPD Primorec-Tabor. '4i!ilK ITmLM® ©Lljmoi©! Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratuž Terrence Mc Nally MASTEH CLASS Režija Vito Taufer JUTRI, 14. t. m., ob 20.30 IZVEN KD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v društvenih prostorih jutri 13. marca ob 20.30 predavanje g. DUŠANA JAKOMINA Ali je domače narečje še živo? Zaradi zanimive teme prav vsi toplo vabljeni danes, 13. marca ob 20. uri DVORANA KC S. KOSOVELA SEŽANA a KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II te-stimone dello sposo« i. Diego Abatantuono. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »Alien la clonazione«, i. Sigourney VVeaver. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo. AMBASCIATORI 15.20, 18.40, 22.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio. NAZIONALE 1 - 15.20, 17.40, 19.55, 22.15, »The Game«, i. Michael Douglas, Sean Penn. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Flubber«, i. Robin Wil-liams. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son. NAZIONALE 4 -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »The Boxer«, i. Daniel Day Levvis. MIGNON - 16.00, 22.00 »Uccelli in paradiso«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »In & Out«, i. Kevin Kline. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Harry a pez-zi«, r-i. Woody Alien, Billy Cristal, Demi Moore. I?3 OBVESTILA OBČINA DEVIN-NA-BREZINA prireja danes, 13. 3. ob 18. uri v Sempo-laju (osnovna šola) javno skupščino o novem regulacijskem načrtu. SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - od 13. do 23. marca 1998 razstavlja LUCIANO PLEHAN. Odprtje razstave bo danes, 13. marca ob 20. uri. Predstavitev Jasna Merku. Na večeru sodeluje Godalni kvartet gojencev Glasbene Matice M. Kogoj pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča. DANES, V PETEK, 13. t. m. se bo ob 20.30 zbral deželni svet Slovenske skupnosti na strankinem sedežu v Trstu, Ul. G. Gal-lina 5/III. ODBOR KRIŠKE SEKCIJE VZPI-ANPI - Edvald AntonCiC-Stojan vabi bivše borce in antifašiste danes, 13. marca 1998 ob 18. uri v kulturni dom Alberta Sirka v Križu na PRAZNIK VČLANJEVANJA. Ob tej priložnosti bo Aljoša Žerjal predstavil tri svoje dokumentarne filme: Vietnam, Kitajska in Tibet. Sledila bo zakuska. KNJIŽNICA V KOMNU vas vabi danes, 13. marca ob 18.30 na predstavitev pesniške zbirke Milana Bekarja CAR NAD KRASOM. Knjigo bodo predstavili prof. Slavko Bratina, Dorica Makuc in Maks Komac. Večer bodo popestrili mladi bralci komenske knjižnice. VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in Četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje sole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt Se danes, 13. marca. OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjenim naročnikom in bralcem, ki so se prijavili za izleta v Turčijo in Piemont, sporočamo, da bomo drugi obrok vpisnine (400.000 lir za Turčijo in 250.000 lir za Piemont) sprejemali v ponedeljek, 16. t. m. od 9. do 13. ure v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 v Trstu. Istočasno obveščamo, da bo ob zadostnem številu prijavljenih organiziran dodatni izlet v Kapadokijo in Istanbul, in sicer od 24. do 31. maja, ki je namenjen vsem na čakalnem seznamu ter morebitnim drugim interesentom. Prijave sprejemamo prav tako v ponedeljek, 16. t. m. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE v sodelovanju z MoPZ Vasilij Mirk, EC Primorjre in Zadrugo Kulturni dom Prosek prisrčno vabijo na koncert mednarodne pevske revije PRIMORSKA POJE '98 Nastopajo: kvartet Kresnice - Trnovo pri Novi Gorici, mešani pevski zbor Zora iz Kostanjevice na Krasu, moški pevski zbor Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše, mešani pevski zbor Društva upokojencev iz Gorice, kvintet Sumus in komorni zbor Iskra iz Bovca V soboto, 14. marca ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku OBČINA ZGONIK obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe v obdobju od danes, petka 13. do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: petek, 13. od 8. do 9. ure; sobota, 14. od 8. do 13. ure; od ponedeljka 16. do petka, 20. marca od 8. do 9. ure; sobota 21. in ponedeljek, 23. marca od 8. do 13. ure; od torka, 24. do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe v obdobju od danes, petka 13. do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: petek, 13. od 8. do 9. ure; sobota, 14. od 8. do 13. ure; od ponedeljka 16. do petka, 20. marca od 8. do 9. ure; sobota 21. in ponedeljek, 23. marca od 8. do 13. ure; od torka, 24. do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do 13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti, 3) vabi jutri, 14. t. m. na večer z naslovom SATANISTICNA SPOROČILA V ROCK GLASBI. Govoril bo mladi Časnikar revije Sončna pesem Uroš Urbanija. Začetek ob 18.30. SKD IGO GRUDEN prireja tečaj USTVARJALNEGA PISANJA, ki bo potekal enkrat mesečno ob sobotah popoldne od 15. do 18.30 v poslopju nabrežinske nižje srednje sole Igo Gruden. Prvo srečanje bo jutri, 14. marca. Delavnico bo vodila mag. Milena Blažič, asistentka za didaktike v književnosti in ustvarjalno pisanje na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Informacije in vpisovanje na št. 200620 ob delavnikih od 12.30 do 14. in od 19. do 20.30. ROD MODREGA VALA vabi vse elane na ORIENTACIJSKI POHOD, ki bo v nedeljo, 15. marca. Zbirališče v Samatorci pri cerkvi sv. Lenarta ob 9. uri. Zaključek pohoda ob 17. uri na istem mestu. SKUPNOST DRUŽINA OPČINE na Proseku prireja v nedeljo, 15. t. m. predavanje z diapozitivi MALDI-DO GRINGO. O svojih vtisih s potovanja po Mehiki in Guatemali bo predaval Bruno Križman. Prisrčno vabljeni stari in novi prijatelji Skupnosti. V SOLSKEM ŠPORTNEM CENTRU v Postojni bo v nedeljo, 15. marca ob 19. uri srečanje s svtovno znano osebnostjo Giorgiom Bongiovannijem, stigmatiziranim v Fatimi na Portugalskem. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje v ponedeljek, 16. marca, REDNI OBČNI ZBOR, ob 20.30 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 16. marca v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici st. 3 na srečanje s pisateljem in režiserjem Žarkom Petanom ob izidu njegove knjige SLOVENIA FELIX. Prisoten bo njegov italijanski založnik Hans Kitzmiiller. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v torek, 17. marca ob 20." uri v društvene prostore v Sem-polaju na predavanje o sadjarstvu z inž. Vilijem Mikacem in dr. Mariom Gregoričem. VeCer je organiziran v sodelovanju s Kmečko zvezo. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in SLOVENSKI KLUB TRST vabijo na ogled razstave ŽENSKO ČASOPISJE NA SLOVENSKEM 1897-1997, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Razstava bo odprta do 17. 3. 1998 (razen sobote in nedelje) od 9. ure do 18. ure. Vljudno vabljeni! POLETNO SREDISCE -SKLAD MITJA CUK prosi starSe, ki bi želeli brezplačno obiskovanje njegovih sre-diSC na Tržaškem, naj telefonirajo do 23. marca na št. 212289 v dopoldanskih urah. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da bo naslednji večer šivanja nos v ponedeljek, 23. marca. ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici St. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KRUT prireja 10-dnevno bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. db 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. St. 360072. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, Se neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/ skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. L nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. H ŠOLSKE VESTI SREDNJA SOLA IGO GRUDEN priredi danes ob 10.30 v dvorani A. Sirka v Križu proslavitev dneva slovenske kulture. Sodelujejo tudi učenci OS A. Stienka iz Komna. Vabljeni starši! URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. IS____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta pripravlja za soboto, 21. marca izlet v Ljubljano na obisk Mestne galerije, kjer je razstava del Toneta Kralja. Sledil bo ogled nekaj mestnih znamenitosti. Cas vpisa je do jutri, sobote, 14. marca v trgovini Fortunato blizu Novega sv. Antona, Ul. Paganini, 2. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obuja stari vaški običaj - romanje v Ric-manje ob praznovanju sv. Jožefa. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. marca, ob 9.30 na Gorici. Pes bomo šli Cez Poljane, v Ricmanjih se bomo okrepčali in zabavali. V zgodnjih popoldanskih urah pa se vrnemo po isti poti. Za dodatna pojasnila telefonirajte od 14. do 15. ure na St. 228438. KRD DOM BRISCIKI priredi tridnevni velikonočni izlet v »Cinque terre« 11., 12. in 13. aprila 1998. Informacije dobite na tel. št. 327062, od 19. do 21. ure. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDA-LAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.). MOSP opozarja tudi, da bo ponovitev musi-cola Andrevra Lloyda Web-bra JESUS CHRIST SUPER-STAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcv in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v MusiCevi cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka). ' MALI OGLASI tel. 040-7796333 ORIGINALNO rabljeno stilno pohištvo: spalnico letnik ’20, razne kredence, omare ter drugo pohištvo dobite pri privatniku, tel. št. 040-575145. V SREDISCU KRIŽA oddajamo v najem prostor za trgovsko ali drugo dejavnost. Tel. 220216 ob uri kosila. 26-ETNO DEKLE iSCe delo kot tajnica ali trgovka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine, veSCa uporabe personal computerja, aktivna, dinamična z izkušnjami v trgovini z oblačili. Tel. na št. 211941 od 13. do 14.30 in od 19. do 21. ure. PRODAM Pando, letnik ’88. Cena po dogovoru. Tel. na št. 291053 ob uri kosila. PRODAM LADO NIVA, letnik 1996 (autocarro), 21.000 km. Tel. 040-200082 ob umiku trgovine. ODDAM v najem skladišče v Boljuncu - 35 kv. m. Tel. St. 228908. LANCIA K 2000 LS, november 1996, full optional, garancija do 11. 1999, možnost fakture, cena po Quat-tro mote. Tel. 040/251234. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 229253. OSMICO je odprl Berto TonkiC v Doberdobu, Tržaška ulica 25. V MEDJE VASI imata odprto osmico Bojana in Gianna. DUŠAN GUŠTIN je odprl osmico v Repnu št. 22. Vabljeni! OSMICO je odprl Antonie Ivan, Cerovlje 34. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padrice 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulj e pri Domju, 123. PRISPEVKI Namesto cvetja na prerani grob Giorgia Markuze daruje Vladimir Kosmina z družino 50.000 lir za SKD Vigred. V spomin na drago Eldo Ukmar darujejo Etko, Neva in Adrijana 150.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na grob Rafka Grgiča darujeta Edi in Eda z družino 30.000 lir za KD Slovan. Anton in Marjana Gole-mac darujeta 80.000 lir Godbenemu društvu Nabrežina za popravilo novega društvenega sedeža. Ob poravnavi članarine za leto 1998 prispevajo za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel Slavka Ban 30.000 lir, Aldo Colja 20.000 lir, Angel Blazina 10.000, Slava Husu Cone-stabo 10.000 lir, Mario Briscik 10.000 lir, Dora Stoka Nabergoj 40.000 lir, Ljudomil Nabergoj 40.000 lir, Štefanija Stoka 30.000 lir, Ivan Oskar Ferluga 20.000 lir, Drago Stoka s Proseka 10.000 lir. Radovan Zorn prispeva za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Proseku 40.000 in na Kontovelu 40.000 lir. t Nepričakovano nas je zapustil nas dragi Stanislav Majcen Bolečo vest naznanjajo hčerka Ondina z Davorinom, Aleksijem in Patricijo, sin Ljubo (odsoten) in nečaki Posebna.zahvala dr. Žerjalu za njegovo dolgoletno pomoč. Pogreb bo v soboto, 14. marca ob 10.40 iz cerkve pokopališča pri sv. Ani. Trst, 13. marca 1998 Svojemu Častnemu elanu Pavletu Merkuju izreka globoko sožalje ob izgubi žene Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm t Nenadoma nas je za vedno zapustila naša predraga mama Jolanda Verginella vd. Segato Za njo žalujejo hčeri Elena z Guidom in Annamaria z Eligiom, sin Angelo z Elvi, sestra Grozdana, brat Albin, vnuki in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 14. marca ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Križ, 13. marca 1998 t Pretrgala se je nit življenja naše ljubljene Pavle Gorjup vd. Bradassi Žalostno vest naznanjamo sin Pino z MarjuCo, vnuk Darko z Moniko, brat Justi, sestra Danica in ostali sorodniki Žaluje za drago Pavlo Anica Cok Posebna zahvala družinskemu zdravniku dr. Renatu Stoklju za dolgoletno pomoč ter dragima Mariji in Ivanki za ljubeznivo oskrbo. Pogreb bo v soboto, 14. marca ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Trst, 13. marca 1998 Ob izgubi drage mame Pavle žalujeta s Pinom, MarjuCo in Darkom družini Sulli in Petaros t Zapustila nas je naSa draga dr. Dina Zavadlal Žalostno vest sporočajo 'sestra Sonja, svak Derek, nečakinji Fiona in Andria ter ostalo sorodstvo Posebno zahvalo gospe Marici. Pogreb bo jutri, v soboto, 14. t. m. ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Pieta v Sempolajsko cerkev. Sempolaj, London, 13. marca 1998 Slovensko zdravniško društvo se klanja spominu svoje dolgoletne Članice dr. Dine Zavadlal Žalovanju ob izdubi drage Dine se pridružujeta Andrej in Sonja Daneu Žalovanju se pridružuje gospa Marica Petek, 13. marca 1998 KULTURA 8 KONCERT MIHE POGAČNIKA Glasba kot sredstvo za zbliževanje ljudi Violinista je spremljala na klavir Diana Baker »Glasba je balzam za Cešariko. Glasba ni Bach in tudi ne Beethoven, glasba je odpirač za dušo. Glasba te notranje pomiri, razodene ti, da je streha, ki pokriva tvoje bitje.« V kontekstu te misli Hamyja Millerja bi lahko razpletali tudi misel o pomenu in učinku glasbe Mihe Pogačnika, violinista, nekakšnega sodobnega profeta miru in razumevanja med ljudmi. V iskanju celovitosti glasbene izpovedi na violini, je oblikoval misel, ki veže glasbo s svetom, s tistim trenutkom, ki ga svet živi ta hip, misel na glasbo, ki je le del tega sveta, njegovih potreb, na glasbo, ki s svojo močjo pomaga živeti svetu, ki mu pomaga premostiti stiske, prepade, razvozlati zanke, v katere je ujet. Glasba pomeni Mihi Pogačniku samo sredstvo za medsebojno zbliževanje ljudi in zato je razumljivo, da je na svoji poti poustvarjalca poskušal preseči samozadovoljstvo velikega umetnika s samim seboj in s prefekcioni zrnom obvladovanja instrumenta in podajanja glasbe. V boju proti univerzitetnim tovarnam fahidiotov in njim v protiutež je ustanovil potujoči festival Idriart, ki se seli po 32 krajih tega sveta. Pogačnikova »karavana« opozarja na nujnost povezane umetnosti in narave, predvsem narave človeške duše. Skozi umetnost se namreč lahko človek tako spremeni, da Cez noC neha uničevati na- ravo, ker vidi, da s tem uničuje samega sebe. »Glasba ni le za uho, glasba učinkuje na Čute telesa v celoti,« meni Miha Pogačnik. Glasba Johanna Sebastiana Bacha, ki jo umetnik razlaga kot triedi-nost oCeta, sina in svetega duha, ima v tem Pogačnikovem misteriju še toliko močnejši poudarek. Na goriškem koncertu 8. marca v veliki dvorani Kulturnega doma Lojze Bratuž, ki ga je v okviru abonmajske sezone pripravil Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica, je Pogačnik občudovanemu Bachu dodal še Brahmsa, Bartoka in Beethovna. Skladbe skladateljev, ki so vsak v svojem Času uspeli z glasbo vzpostaviti določeno celovitost, ponujali harmonijo bivanja in, morebi- ti povsem nezavedno, ponujali tudi eno od oblik načina zdravljenja človeštva, so v repertoarju Pogačnika izbrane z jasnim namenom. Umetnik, poseben v svoji drži violinista in razširjanju misli o vlogi umetnosti, nastopa kot odklon od ustaljene klasične podobe virtuoza, v njegovih interpretacijah sta prepoznavna tihotnost in ognjevitost, dva kontrasta, ki gradita njegovo violinsko igro. V počasnejših stavkih in pianissimih njegova kontemplacija marsikdaj ostopa od zapisa v partituri, prav tako je v hitrih stavkih njegova glasbena meditacija večkrat brezkompromisna do prepisanih tempov. Pogačnikovi igri, ki nima lastnosti bravuroznega, preciznega, tehnično brezhibnega, pa je vendar v svoji izpovednosti močno sugestivna, je na koncertu zvesto sledila izvrstna pianistka Diana Baker v zvedbi V. sonate za violino in Čembalo (klavir) J. S. Bacha sicer še nekoliko prebučno in celo prevladujoče v izrazu, v Rapsodiji za violino in klavir št. 1 B. Bartoka in Sonati v G-duru št. 10 op. 96 za violino in klavir L. van Beeh-tovna pa z vso razpoložljivo temperamentostjo in vživetostjo. Zagotovo pa je v celotnem programu najbolj navdušila genialna interpretacija Sonate v G-duru op. 78 za violino in klavir J. Brahmsa, s katero sta Miha Pogačnik in pianistka Diana Baker resnično prebudila poslušalcevo zavest o lepoti in usklajenosti. Tatjana Gregorič MEDNARODNI FESTIVAL Danes pričetek Sežanske pomladi v znamenju kitare V dvorani Kulturnega pnem večeru 8. maja taro...« centra »Srečka Kosove- predstaviti gojence Gla- Na nocojšnjem otvo-la« v Sežani bo nocoj ob sbenih šol Primorske,« ritvenem večeru bo kita-20. uri italijanski kitari- je v predgovoru knjižice rist Paolo Pegoraro, ki st Paolo Pegoraro otvo- festivala med drugim že nekaj let poučuje ki-ril 1. mednarodni festi- zapisal prof. Bogdan taro na Akademiji za iz-val kitare. Prireditev or- Kralj. popolnjevanje »F. Tar- ganizirata Kulturni cen- Aleksander Peršolja rega« v Pordenonu in ter »S. Kosovela« Seža- kot predstavnik KG »S. vodi več mojstrskih na in Glasbena matica Kosovela« v Sežani pa tečajev za pomembne iz Trsta z željo, da bi se meni, »da že imena iz- glasbene ustanove, zanimanje za kitaro kot vajalcev, ki bodo nasto- predstavil skladbe J.S. klasično glasbilo nadaljevalo in s tem kulturno obogatilo širši primorski prostor, obenem pa tudi, da bi festival že ob prvi izvedbi naletel na pozitiven odziv tako poslušalcev kot tudi kritike. Od marca pa do maja se bodo na sežanskem koncertnem odru predstavili nekateri pomembnejši kitaristi iz Slovenije (Marko Feri 3. aprila, Tomaž Rajteric 17. aprila) in Italije (Paolo Pegoraro, Duo Bandini - Mela 27. marca), s posebnim veseljem pa napovedujejo večer svetovno znanega škotskega kitarista Davida Russella 28. aprila. Pomembno je tudi, da bodo na koncertnih programih uvrščene tudi krstne izvedbe skladb, pili na prvem festivalu, Bacha, J.K. Mertza, E. ki so jih nekateri slo- potrjujejo da je odloči- Griega, M.M. Ponceja, venski skladatelji napi- tev o Festivalu kitare v F. Martina, A. Barriosa šali prav za ta festival. Sežani pravilna... »in« Mangorelja in J.W. »Nenazadnje pa si festi- ...morda mu bodo vile Duarta. Umetnik sijajne val postavlja za cilj tudi naklonjene. Morda bodo tehnike in plemenite vzgojnoizobraževalni odprle oCi tistim, ki mo- umetniške občutljivosti moment, saj želi ponu- rajo prisluhniti vzgibom bo tudi krstno izvedel diti tako šolam kot širši posameznika ali okolja. skladbo Na vetru slo-javnosti mednarodno Morda bodo nežno s tka- venske skladateljice La-razsežnost in raven, le nitke med literarno rise Vrhunc, obenem pa želi na skle- nagrado Vilenice in ki- T.G. ROCK GLASBA MIELA /FESTIVAL PIAZZOLLA Bončo del Mutuo Soccorso danes v naši deželi Rototom, najbolj aktivno glasbeno središče v naši deželi, nam danes zvečer, ob 21.30 ponuja koncert skupine Banco de^Mutuo Soccorso. Italijanski bend sodi med začetnike italijanske rock scene. Skupaj s skupinami Pfm, Area, New Trolls, Orme, Formula Tre in drugimi je zaznamoval glasbeno sceno prvih sedemdesetih let. Ustanovljen leta 1969, je Banco hitro ubral pot progresivnega rocka. Klaviaturista, brata Gianni in Vittorio Nocenzi ter pevec Francesco di Giacomo so skupaj z ostalimi elani skupine znali ubrati dokaj originalno pot. Njihove takratne plošCe, od prve, ki je z imenom skupine izšla leta 1972 do naslednjih Darvvin, so lo sono nato libero, Come in uriultima cena, Di ter-ra (posneli so jo skupaj s simfoničnim orkestrom Svete Cecilije), Canto di primavera in leta 1980 Capolinea. Po tej plošči so se preusmerili v bolj komercialno glasbo, zadnja leta pa so precej mirovali. Lani so izdali v živo posneti dvojni album Nudo, na katerem dobimo vse stare hite v novi glasbeni izvedbi, nekatere bomo lahko poslušali tudi nocoj. AW Štirje saksofoni za zabavo «Zvok saksofona je Čudovit: prevzame me, kot da bi me nekdo zabodel z nožem v srce.»S temi besedami je Astor Piazzolla v knjigi svojih spominov označil to priljubljeno glasbilo. Z zvokom saksofona je argentinski skladatelj ljubimkal že od leta 1955, ko je v Parizu prisluhnil oktetu newyorškega bari-tonsaksofonista Gerryja Mul-ligana. Na skupno željo sta se z Mulliganom sestala šele leta 1974 in posnela album«Reu-nion cumbre»(v angleški izdaji je dobil ime«Summit»), ki ostaja ena izmed najbolj prodanih Piazzollovih plošč in z njegovimi besedami «eno izmed najlepših del mojega življenja«. Da je zvok saksofona izredno privlačen, je v ponedeljek zvečer dokazala skupina Sax Four Fun Original Saxophone Quartet, ki je v tržaško gledališče Miela privabila dokaj številno občinstvo. Slo je za drugi koncert Festivala Piazzolla, ki ga združenje Bonavventura, gledališče Miela in združenje Punto Musicale pod umetniškim vodstvom Carle Ago-stinello prirejajo v okviru Festivala južnoameriške kinematografije. Sax Four Fun je nekoliko neobičajna glasbena zasedba, ki jo sestavljajo štirje izkušeni saksofonisti: Pepito Ros, Hans Tutzer (slednjega je na tržaškem koncertu zaradi zdravstvenih razlogov zamenjal Gianni Alberti), Enrico-Dellantonio in Giorgio Beberi. Vsi so diplomirali na italijanskih konservatorijih in se izpopolnjevali na mnogih tečajih, trenutno pa poučujejo in igrajo v različnih zasedbah. Temeljita in bogata glasbena priprava jim omogoča, da lahko segajo od pristnega severnoameriškega jazza do bluesa, od srednjeameriške salse do drugih etničnih prijemov. Od leta 1994 dalje se je skupina Sax Four Fun predstavila na različnih tekmovanjih (izkazala se je v Pratu in Milanu) in na mnogih jazz festivalih (Kempten, Trento, Verona). Z izredno raznolikostjo svojega obširnega repertoarja se lahko skupina predstavlja publiki s temStskimi koncerti. Eden izmed teh jo je razodel tudi pozorni tržaški publiki. Prisluhnili smo zanimivim, a morda dokaj enoličnim priredbam Piazzollovih tangov, ki so jih napisali sami člani skupine Sax Four Fun. Z odlično tehniko in interpretacijo so pokazali obširne ekspresiv- ne zmogljivosti saksofona. Obenem so štirje glasbeniki dokazali, da se Piazzollova glasba prilagaja različnim instrumentom in zasedbam, kar pomeni, da je na umetniško popolna. Z izjemo nedokončane sk-ladbe«Four For Tango«, ki jo je Astor Piazzolla namenil kvartetu saksofonov, so bile na sporedu koncerta izključno priredbe. Doživeta je bila «Vuelvo al sur», melodična in v klasični obliki pa sta bila «Choral» in «Fuga» iz zbirke «Revolucionario» ter »Fuga Fear». «Contrabbajando» in «Escualo» sta z bolj razgibanim ritmom ogreli tržaško občinstvo. Tipična melanholija argentinskega tanga se je razodevala v stavkih suite«Hi-stoire du Tango«, v«Contra-milonga a la funerala»ter v znanih «Oblivion» in« Liber-tango«, ki sta zaključili koncert. Najbolj zanimivo pa sta zazveneli lirična in raz-mišljujoča «Cierra tus ojos y escucha»iz omenjenega albuma «Summit» ter moderne in disonančne note skladbe «Four For Tango«, v katerih je argentinski skladatelj podrobno raziskoval barvo in ekspresivnost saksofona. Aleksi Jercog Razstava razstav v Muzeju novejše zgodovine Drevi bodo v Muzeju novejše zgodovine odprli t.i. Razstavo razstav; ob 50-letnici muzeja in podatku, da je muzej letošnji nominiranec za evropski muzej leta, so se pri-pravljalci odločili "povedati zgodbo o zgodovini muzeja, njegovih obiskovalcih in muzejskih delavcih", skoznjo pa še precej več - predstaviti minuli odnos do preteklosti in mehanizme produkcije preteklosti in s tem "nekaj reci" tudi o zgodovinopisju in ideologiji. Razstava v štirih prostorih pripoveduje več med seboj povezanih in prepletenih zgodb: zgodbo o muzejski dokumentaciji, ki se v zadnji sobi konca z računalniškimi programi, zgodbo o razstavah, ki s svojimi značilnimi sestavinami in vsebino odražajo Cas njihovega nastanka ter "duha Časa" -tega lahko razberemo šele danes; Zadnja je zgodba o obiskovalcih in obiskih državnih delegacij, s katero se srečamo že v vhodni avli. Zaradi omenjenega je naslov projekta (Razstava razstav) mogoče razumeti večpomensko, malce provokativno, celo ironično. Kustos razstave Marko Štepec in soavtorja razstave, oblikovalca Tadej Pogačar in Janez Jordan, ki jim je pomagalo vseh deset strokovnih sodelavcev muzeja, so z razstavo skušali predstaviti različne ravni muzejskega dela. KOSOVO / BEOGRAD POSKUŽAL PRELISIČITI ALBANCE IN MEDNARODNO SKUPNOST Albanski bojkot pogajanj, ker ni bilo posrednikov Srbijo po zovročo tuje posredovonje - Stopnjujejo se pritiski Zohodo PRIŠTINA, BEOGRAD STRABOURG - Srbski manever, da bi s pošiljanjem svoje delegacije v Prištino na pogajanja o Kosovu prelisičili Albance in mednarodno diplomacijo, je propadel. Predstavnikov albanskih političnih strank ni bilo na spregled, ker jih ni »uradno nihče obvestil o kakšnih pogovorih, kar pomeni, da igra srbska vlada neokusno igro glede svoje pripravljenosti za pogovor z Albanci«, je povedal predstavnik Demokratične stranke Kosova Fehmi Agani. Predvčerajšnjim je namreč predsednik Demokratične stranke Kosova Ibrahim Rugova jasno povedal, da so pripravljeni na pogajanja, a le v prisotnosti mednarodnih posrednikov. Na to posredniško vlogo pa Srbija ni pripravljena pristati. To sta včeraj jasno povedala v Beogradu predstavnik za tisk Miloševičeve socialistične stranke Ivica Dačič in vodja srbske vladne delegacije v Prištini, podpredsednik Ratko Markovič. Ta je po neuspelem srečanju z Albanci na tiskovni konferenci poudaril, da je kosovsko vprašanje v pristojnosti Srbije, ki ne bo dovolila tujega vmešavanja, zato zavrača misijo posebnega odposlanca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Felipeja Gonzaleza. Kot predtem v vojni na Hrvaškem in v BiH pa so Srbi pustili odprta vrata, saj je podpredsednik jugoslovanske vlade Zoran Lilič včeraj napovedal, da so srbske oblasti pripravljene razpravljati o podelitvi večje stopnje avtonomije kosovskim Albancem in to na način, ki je uveljavljen v svetu. Albanski bojkot pa ni bil edini včerajšnji prištinski zaplet. Albanski študentje so namreč za danes napovedati protestne manifestacije, albanske stranke pa so sporočile, da ne bodo odložile za 22. marec predvidenih političnih in predsedniških volitev na Kosovu, ki jih srbska oblast smatra za ilegalne. Kosovski Albanci kot kaže hočeju izbiti sodu dno, ker jih bodri spoznanje, da se Zahod ne bo več pustil prelisičiti od Slobodana Miloševiča. Evropska diplomacija je včeraj še okrepila svoje pritiske. Predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je včeraj odpotovala v Beograd na pogovore z jugoslovanskimi voditelji, danes pa bo v Prištini. Evropski par- lament je od EU, OZN in zveze Nato zahteval priprave za napotitev preventivnih enot za posredovanje na kosovskem območju. Komisarka OZN za človekove pravice Mary Robinson je od Miloševiča zahtevala, da posebni preiskovalec OZN obišče kraje zadnjih spopadov na Kosovu, tako da bo lahko poročal na letnem zasedanju komisije 24. aprila v Ženevi. Celo Srbom naklonjeni Francozi so jim tokrat obrnili hrbet. Francoski premier Lionel Jospin je mednarodno skupnost pozval, »naj stoji ob strani« kosovskim Albancem in srbskim oblastem zagrozil z novimi sankcijami. Vsi pa nasprotujejo neodvisnosti Kosova in zahtevajo za pokrajino tako avtonomijo, ki jo je imela pred letom 1989. ' Vodja delegacije Markovič in minister Milosavljevič (AP) ZDA ob pravico glasovanja? WASHINGTON - Generalni sekretar OZN Kofi Annan pričakuje, da bodo ZDA do konca leta poravnale večji del svojih dolgov pri Združenih narodih, saj jim v nasprotnem primeru grozi odvzem pravice glasovanja v Generalni skupščini OZN. ZDA svetovni organizaciji dolgujejo 1, 3 milijarde dolarjev, Wa-shington pa bi moral še letos poravnati vsaj 600 milijonov dolarjev, da bi se izognil posledicam, je v Wa-shingtonu včeraj povedal Annan. Izrael izpustil vojake, ki so ustrelili tri Palestince JERUZALEM - Izrael je po poročanju radia včeraj izpustil na prostost tri vojake, ki so pred dvema dnevoma na cestni zapori v bližini Hebrona ustrelili tri Palestince. Incident je na Zahodnem bregu sprožil nasilne proteste, v katerih so izraelski vojaki z gumijastimi naboji in granatami s solzilcem raniti najmanj 70 Palestincev. Izraelska vojska je zaradi bojazni pred nadaljnjim zaostrovanjem nasilja predvsem v Hebronu danes okrepila navzočnost svojih enot. Preventivne ukrepe, s katerimi naj bi preprečiti morebitne napade, so sprejeti tudi v drugih večjih mestih. Baskovski mirovni načrt VTTORIA - Predsednik španske pokrajine Baskije Jose Maria Ardanza je objavil osnutek mirovnega načrta za Baskijo, ki predvideva politični dialog o prihodnosti te španske pokrajine pod pogojem, da se separatistična organizacija ETA odpove uporabi sile. O predlogu Ardanze bodo na skupni seji razpravljali predstavniki baskovskih parlamentarnih strank. V besedilu predloga je zapisano, da naj bi ta prinesel trajen dogovor, ki bi bil v okviru sedanjega pravnega in političnega sistema v Baskiji. Predlog ne izključuje katere od oblik vseljudskega odločanja, vsekakor pa naj bi o sklenjenem dogovoru odločati votilci na referendumu. EVROPSKA UNIJA / ŠIRITEV EU POSTAJA STVARNOST Zgodovinsko ustanovno zasedanje Evropske konference Udeležilo se ga je 15 predsednikov držav in vlad Evropske unije in 1 i predsednikov pridruženih držav - Manjkal je le turški predstavnik LONDON - Na ustanovnem zasedanju Evropske konference so se včeraj v spremstvu zunanjih ministrov v Londonu sešli voditelji držav Evropske unije in enajstih pridruženih držav. Italijo sta zastopala predsednik vlade Prodi (na sliki AP s Tonyjem Blairom) in zunanji minister Lamberto Dini, Slovenijo pa premier Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec. Kot poudarja petnajsterica, včerajšnje srečanje odraža zgodovinsko odločitev voditeljev unije decembra lani na luksemburškem vrhu o začetku najobsežnejše širitve v zgodovini povezave. Predsedniki vlad 11 pridruženih držav so biti že predsinoči gostje na večerji, ki jo je priredil britanski premier in v prvi polovici leta predsedujoči EU Tony Blair. Blair je ob tej priložnosti poudaril po- men in veliko simbolno vrednost dogodka, predsednik Evropske komisije Jacques Santer pa je voditeljem v unijo vključujočih se držav predstavil tehnični vidik poteka širitve. Premier Drnovšek, ki se je strinjal, da gre za zgodovinsko srečanje, je poudaril pomen individualne obravnave kandidatk. Uradno bo proces vključevanja vseh enajstih prosilk sprožen 30. marca letos, pogajanja s šestimi najbolj pripravljenimi -med njimi s Slovenijo - pa se bodo začela dan kasneje. Na ustanovnem zasedanju Evropske konference sta bila včeraj poleg voditeljev 26 držav, sedanjih in prihodnjih članic unije, navzoča tudi Jacques Santer in predsednik Evropskega parlamenta Jose Maria Gil Robles. Zasedanja se ni udeležila edinole ena povabljenka, Turčija, ki je sodelovanje zavrnila, ker ni bila v proces širitve vključena enakopravno z 11 kandidatkami. Voditelji so se v Buckinghamski palači udeležiti kosila, katerega gostiteljica je bila angleška kraljica Elizabeta II., zunanje ministre pa je na kosilu gostil vodja britanske diplomacije Robin Cook. Ob koncu zasedanja so voditelji sprejeli sklepno izjavo. V tej bodo določiti področja sodelovanja (skupna zunanja, varnostna in notranja politika, okoljevarstveno področje, gospodarsko sodelovanje), Francija pa se je zavzela, da so v sklepnem dokumentu omeniti Turčijo in poudariti, da vrata tega foruma za politična posvetovanja v točkah skupnega interesa evropsko usmerjenih držav ostajajo odprta. Države udeleženke Evropske konference so včeraj sprejele tudi skupno izjavo o razmerah na Kosovu. (STA) LONDON / SREČANJE Evrosocialisti o svoji novi vlogi v Evropski uniji Spet se bodo sestali 7. aprila LONDON - Na predvečer začetka Evropske konference je bilo v Londonu srečanje pre-sednikov strank članic Stranke evropskih socialdemokratov in socialdemokratskih strank držav, sodelujočih v procesu širitve Evropske unije. Udeleženci srečanja - priredil ga je vodja laburistov in britanski ministrski predsednik Tony Blair - so biti med drugimi vodja italijanskih Levih demokratov Massimo D’Alema, Kohlov protikandidat Gerhard Schroder, za Slovenijo pa je bil prisoten pre-sednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor. Na srečanju so sprejeli deklaracijo, ki daje poudarek štirim usmeritvam evropske demokratične levice, tj. zaposlovanju in gospodarski rasti, ekonomski in socialni koheziji, zaščiti okolja ter varnosti in miru po vsej Evropi. Na včerajšnjem srečanju z novinarji pa je vodja Levih demokratov D’Alema napovedal, da se bodo evrosociali-sti ponovno sestali v Londonu 7. aprila, ko bodo razpravljati o vsebini in temeljih novega socializma. Danes je Evropska socialistična stranka konfederacija strank, jutri pa bi lahko postala kaj novega, je povedal D’Alema, ki je vztrajal na vlogi socialistov v Evropi, ki se integrira in širi. SEVERNA IRSKA / SREČANJE Adams in Blair sfa pozitivno ocenila londonske pogovore Sinn Fein se bo vrnil na pogajanja LONDON - Vodstvo političnega krila Irske republikanske armade Sinn Feina se je pod vodstvom svojega predsednika Gerryja Adamsa včeraj v Londonu sestalo z britanskim premierom Tonyjem Blairom. To je bil že tretji sestanek predstavnikov Sinn Feina in Blaira v zadnjih treh mesecih, Sinn Fein pa je srečanje postavilo kot predpogoj, da se gibanje vrne za pogajalsko mizo. Sinn Fein je bil namreč pred časom začasno izključen iz severnoirskih mirovnih pogajanj zaradi dveh terorističnih umorov, ki naj bi jih izvedla ERA. Politično krilo severnoirskih separatistov bi se moralo vrniti za pogajalsko mizo 9. marca, Sinn Fein pa tega ni storil, ker je hotel pred tem imeti razčiščevalni sestanek s premierom Blairom. Po enournem pogovoru je predsednik Sinn Feina Gerry Adams izjavil, da je bilo srečanje »dobro in pozitivno« prav tako se je izrekel za vrnitev Sinn Feina za pogajalsko mizo »ob prvi priložnosti«. Stranka se torej zavzema za pogajalski razplet severnoirskega vprašanja. Gerry Adams pa je poudaril, da bodo v mirovnem procesu temeljnega pomena »politične in ustavne spremembe«, ki naj predvidevajo umik britanske vojske iz Ulstra, osvoboditev »političnih zapornikov« in »enake možnosti« za katoličane. S srečanjem je bil zadovoljen tudi Blair, ki je mnenja, da so pred sporazumom. DANSKA / NA SPLOŠNIH VOLITVAH Nepričakovana zmaga levosredinske koalicije V novem parlamentu pa imajo Rasmussnovi socialdemokrati in socialni liberali pičlo večino K0BNHAVEN - Danski premier Poul Nyrup Rasmussen (na stiki AP) je kraljici Margareti II. včeraj napovedal nadaljevanje vlade socialdemokratov in socialnih liberalov. Na predvčerajšnjih splošnih političnih volitvah je njegova manjšinska vlada s podporo dveh levih strank namreč prejela pičlo večino 90 proti 89 mandatom v 179-članskem folketingu, danskem parlamentu. Rasmussen je po sprejemu pri kraljici napovedal, da bo seznam novih ministrov znan do konca tedna. Pred tem naj bi bil še sklenjen pisni koalicijski sporazum med njegovo socialdemokratsko stranko ter socialnimi liberali. Levosredinska koalicija je torej nepričakovano porazila meščansko desničarsko koalicijo, ki jo vodi liberalni voditelj Uffe Elleman-Jensen. Resnici na ljubo so raziskave javnega mnenja pred volitvami dajale le pičlo večino meščanskemu bloku, tako da preokret navsezadnje ni niti tako presenetljiv. Glavni poraženci so konservativci, Jensenovi koalicijski partnerji, ki so v primerjavi z volitvami leta 1994 izgubili kar 12 poslancev. Desnica je torej zaman kritizirala vladno politiko do priseljevanja, volilce so bolj prepričali uspehi levosredinske vladajoče koalicije, ki se je lahko resnično pohvalila z uspešnim vladanjem, saj je Danska med najuspešnejšimi evropskimi državami. Kot kaže, politika do Evrope ni odigrala večje vloge, saj sta oba bloka na podobnih stališčih. Petek, 13. marca 1998 GORICA NAPOVEDI / PO OSMIH LETIH ČAKANJA NOVO/ MAJA DREVI / V KULTURNEM DOMU KONCERTI Mostiček v Zdravščinah bodo začeli obnavljati Konec mesečo naj bi bil znan izid dražbe -220 dni za dokončanje del S kartico do niza javnih storitev Gostovanje Beneškega gledališča Neskončne zgodbe o obnovi mostička med ZdravšCinami in Gradiščem, ki se je zaCela pred osmimi leti, bo, Ce se bodo uresničile napovedi deželnega odbornika Gianfranca Morettona, kmalu konec. Deželni odbornik za civilno zaSCito je včeraj, na srečanju s krajani v Zdravščinah in s predstavniki občine Za-graj, napovedal, da bodo še ta mesec oddali na dražbi dela za rekonstrukcijo mostu, za kar je razpoložljivih 3, 8 milijarde lir. Pravzaprav velja povedati, da so bila ta sredstva na razpolago že nekaj let in poverjena goriski pokrajinski upravi, ki pa naCrta ni uresničila. Dežela je zato financiranje pokrajini preklicala in se za realizacijo načrta zavzela neposredno. Dela bodo oddali 29. trn., podjetje,, ki bo zmagalo na licitaciji pa bo poseg moralo zaključiti v 220 dneh. Z drugo besedo, Ce ne bo novih zastojev, naj bi most obno- vili do konca leta, ali najkasneje do prvih mesecev prihodnjega leta. Most bo Širok 7, 80 metra, imel bo vozni pas Širine 4 metre, ob straneh pa pločnika, oziroma kolesarski stezi v širini 1, 5 m. Na območju sedmih občin na Tržiškem (Tržič, Ronke, Doberdob, Šempeter, Škocjan, Starancan in Poljan) bodo že v maju uvedli posebno elektromagnetsko kartico, na podlagi katere bo mogoče urejati niz raznih obveznosti, od plačevanja kazni, do plačevanja cestnine, raznih občinskih davkov in pristojbin itd. MogoCe bo tudi urejati razne obvezno-stido Zdravstvene ustanove. Na podlagi elek-tromagnetske kartice bo mogoče zaprositi tudi za izstavitev raznih potrdil, ki jih izstavljajo županstva. Uvajanje bo nekaj Časa potekalo poskusno. Ni znano, kako dolgo bo sistem deloval poskusno. Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu gostovalo Beneško gledališče s predstavo, v narečju, ”Jur, zaniCan mož”. Znano Molierovo delo je v narečje prelila in predelala Marina Cernetig. Režiser predstave je Marjan Bevk, ki z našimi "komedijanti ” na Videmskem uspešno sodeluje že več let. V komediji nastopajo Adriano Gariup in sicer v naslovni vlogi kmeta Jura, Graziella Tomase-tig, igra njegovo ženo Angelino. Emanuela Ci-cigoj je mlada dekla, Renzo Gariup nastopa v vlogi barona, medtem ko je Teresa Trusgnach baronica. Marko Predan nastopa v vlogi Angelininega ljubimca, njegov hlapec pa je Ro- berto Bergnach. Ljubiteljem gledališča se obeta prijeten, sproščen in smeha poln veCer, v družbi s elani Beneškega gledališča in ki mu bo narečna govorica dala Se pečat domačnosti. Predstava, za organizacijo sta poskrbela ZSKD in KD, bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu, kjer si lahko priskrbite vstopnice v predprodaji. Ars galerija vabi drevi ob 18. uri na odprtje razstave grafičnih del Lucijana Bratuša, sicer docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Priložnostno besedo in predstavitev umetnika pripravlja Jurij Paljk. NOVICij Trio ”Clara Schumann” Trinajsti koncert v glasbeni sezoni društva Lipizer bo danes 13. t.m. v deželnem avditoriju, s pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo članice skupine "Trio Clara Schumann”, Luisa Praxer (klavir), Myriam Dal Don (violina) in Daniela Petracchi (violončelo). Na programu bodo dela Clare Schumann (soproge bolj znanega Roberta Schumanna), Fanny Mendelssohn (sestre Fe-lixa Mendelssohna) in Brahmsa. Proste vstopnice so v prodaji v turističnem uradu Appiani. Razstava del Lucijana Bratuša Ars galerija vabi drevi ob 18. uri na odprtje razstave grafičnih del Lucijana Bratuša, sicer docenta na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Priložnostno besedo in predstavitev mnetnika pripravlja Jurij Paljk. Nezgodna kronika 76-letni Anton Prinčič, župnik v Jamljah in Dolu, je bil soudeležen v prometni nesreči, včeraj, okrog 8.30 v Jamljah. V nesreči je bila laže ranjena 31-letna voznica ford fiesta A. Facchini iz Trsta, ki se bo zdravila 10 dni. Anton Prinčič v nesreči ni bil ranjen. OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjenim naročnikom in bralcem, ki so se prijavili za izleta v Turčijo in Piemont, sporočamo, da bomo drugi obrok vpisnine (400.000 lir za Turčijo in 250.000 lir za Piemont) sprejemali v ponedeljek, 16. t. m. od 9. do 13. ure v upravi našega dnevnika, Drevored 24. Maja 1 v Gorici. Istočasno obveščamo, da bo ob zadostnem številu prijavljenih organiziran dodatni izlet v Kapadokijo in Istanbul, in sicer od 24. do 31. maja, ki je namenjen vsem na čakalnem seznamu ter morebitnim drugim interesentom. Prijave sprejemamo prav tako v ponedeljek, 16. t. m. Zveza slovenskih kulturnih društev Kulturni dom Gorica vabita na ogled gledališke predstave v beneškem narečju JUR, ZANICAN MOZ Kulturni dom Gorica, danes, 13. marca 1998 ob 20.30 Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma med delovnim urnikom GALERIJA ARS V razstavnih prostorih Katoliške knjigarne, Travnik 25, bo razstavljal LUCIJAN BRATUŠ O umetniku bo spregovoril JURIJ PALJK Vljudno vabljeni na odprtje razstave danes, 13. marca 1998, ob 18. uri Deželni odbornik je na srečanju napovedal tudi, da bodo naredili vse, da se bodo roki za izvedbo del spoštovali. (Mostiček na SoCi med ZdravšCinami in Gradiščem, ki je zaprt že osem let - foto Bumbaca). Španski film V Gradišču se bo danes sklenil ciklus filmskih večerov v dvorani Bergamas. Ob 20.30 bodo vrteli film španskega režiserja Victorja Ericeja ”E1 sol del membrillo”, ki ga doslej v Italiji še niso predvajali. Film na svojstven način prikazuje slikarja pri delu. Ob tem je "delo” mišljeno dobesedno, kot niz opravil in nalog, ki jih mora slikar opraviti preden se loti ustvarjanja.Predvajanje videofilma je omogočila španska ambasada v Rimu. GLEDALIŠČE / V OKVIRU PROJEKTA TOLOMEO "Contrada” v vrtcu Malčki vrtca v ulici Brolo so včeraj dopoldne z zanimanjem prisluhnili zgodbi o malem slončku, v izvedbi elanov tržaškega gledališča La Contrada. Gledališčniki so jih obiskali v okviru načrta Tolomeo, ki ga uresničuje občinska uprava in ki vključuje niz gledaliških, glasbenih in drugih prireditev namenjenih predvsem mladim. Zgodbi o malem slončku bodo v prihodnjih dneh lahko prisluhnili tudi malčki vrtca v ulici Max Fabiani (Foto Bumbaca). TRAGIČNA USODA Goriška trgovka umila na otoku San Martin Pogreb 53-letne Bogdane Cei Makarovič, ki je v torek popoldne preminila na otoku San Martin v Karibskem morju, bo predvidoma v petek, 19. t.m. Tako smo izvedeli posredno od sorodnikov. Gospo Makarovič, ki je v Gorici znana v trgovskih krogih, saj je skupaj z družinskimi elani vodila trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo, s prodajalno v ulici Silvio Pellico in v Skabrijelovi ulici, je obšla usodna sla- bost na plaži. Na nekajdnevni oddih preko Atlantika je odšla skupaj s prijateljico, prejšnji ponedeljek, tragična usoda pa jo je doletela že naslednji dan. Posmrtne ostanke naj bi v torek prepeljali na letališče v Benetkah, vse odvisno od ureditve zapletenih formalnosti. Hudo prizadeti družini in sorodnikom - g. Bogdana je sestra arh. Jožeta Geja - naj gre nase sožalje KULTURNI CENTER »LOJZE BRATUŽ« prireja KONCERT ANSAMBLA GREGA AVSENIKA V nedeljo, 15. marca 1998, ob 17. uri GORICA - Drevored 20. septembra 85. Predprodaja vstopnic v Katoliški knjigarni Koncert omogočilo podjetje Kosič ob 50-letnici delovanja. KRONIKA / NOVA GORICA V treh dneh ukradli dva avta bmw in "odkrili” tretjega Najbolj iskani so avtomobili znamke bmw, ki kot kaže, ubirajo Čudne poti proti vzhodnoe-vrospkim tržiščem ali celo dlje. Tako bi lahko sodili na osnovi treh dogodkov, ki so se pripetili v Novi Gorici v teku treh dni. V vseh treh primerih gre za vozila z italijansko registracijo. 10. marca, nekaj po prvi uri zjutraj so neznanci odpeljali bmw 320 I italijanske registracije AN530XR. V moška oblačila !@r u\. Carducci 24 tel. 537561 Novi Gorici pa so policisti zasegli bmw 525 TD, ki je bil 27. februarja ukraden v Milanu in je last podjetja BMW - Italia Leasing ter je bil, očitno, pretihotapljen v Slovenijo. Po nepotrjenih vesteh, naj bi ovadili slovenskega državljana, ki je za vozilo "skrbel” začasno in ki naj bi ga menda prepeljal do naslednje postaje. Vozilo je vredno nad 60 milijonov lir. Včeraj pa so neznanci odpeljali bmw italijanske registracije TV971563, domnevno last nekega gosta novogoriških igralnic. V avtomobilu so bili tudi razni dokumenti. Domnevati je mogoče, da je na delu dobro organizirana skupina tatov. KULTURNI CENTER "LOJZE BRATUŽ”, nedelja 15. marca ob 17. uri, koncert ansambla GREGA AVSENIK. S ČESTITKE Ob rojstvu drugo-rojenCka GREGORJA se s staršema Michelo in Da-nielejem veselijo tudi prijatelji iz SZ Soča. a PRIREDITVE ZSKD in KULTURNI DOM vabita danes 13. marca ob 20.30 na gledališko predstavo Jur, za-ničan mož, v slovensko-beneškem narečju. KD Kras Dol-Poljane priredi jutri, 14. t.m. ob 20. uri, na Palkišču, ob prazniku žena, družabni večer z glasbo. Prijave in informacije med 17.30 in 19.30 po tel. 78241 (Vanda Vižintin). DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA v Stan-drežu bo v soboto, 21. marca, od 20. ure dalje v domu Andreja Budala. Prijave pri Marti tel. 21407. Prireditev ob Dnevu slovenske kulture bo 16. marca ob 20.30 v PODGO-RI na pobudo PD Podgora. Odprli bodo razstavo slik Albine Pintar, zapel bo meSani pevski zbor "Podgora”, recitacije učencev OS iz Pevme, predstavitev pesniške zbirke Jurija Paljka "Nedorečenemu”. PRIMORSKA POJE 98 bo v nedeljo, 15. marca ob 17. uri v župnijski dvorani v Standrežu in v nedeljo, 22. marca ob 17. uri v Kulturnem centru "Lojze Bratuž”. 7! OBVESTILA SPDG obvešča člane -smučarje, da bo 29. marca društveno tekmovanje v alpskem smučanju in deskanju na progi Croda Rossa nad Moosom. Začetek tekme bo ob 10.30. Prijave za tekmovanje in avtobus na društvenem sedežu do 25. marca. KD DANICA sporoča, da bo ob priložnosti nastopa DPZ DANICA na reviji Primorska poje, 22. marca na Trbižu, priredilo prevoz in večerjo tudi za spremljevalce in poslušalce. Prijave pri Dolores (tel. 882222 od 13.30 do 15.30). KINO GORICA VITTORIA 1 18.10-20.15-22.20»Alien - la clonazione«. I. Sigourney VVeaver, VVinonna Ryder. VITTORIA 3 17.30-21.00»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. CORSO 17.30-19.45-22.00»The game (Nessuna regola). M. Douglas in Sean Perm. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Petek, 13. marca 1998 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. m O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 r TRENDI / ANALIZA ZAVODA ISTAT ZA LETO 1996 n Vsaka deseta družina daleč pod povprečjem Najvišji povprečni mesečni dohodek imajo v Lombardiji, daleč nojnižjega po v Kalabriji RIM - Italijanske družine so imele leta 1996 na voljo povprečno 3.670.000 lir na mesec, vendar se za statistično zlato sredino skriva tudi nekaj vznemirljivih podatkov. Okrog dva milijona družin, torej ena na vsakih deset, je razpolagala s polmanjso vsoto, saj se je njihov mesečni dohodek ustavil na ravni 1.550.000 lir. Sploh so dohodki družin rasli z nižjo stopnjo kot v letih prej: leta 1996 za 3, 9%, leta 1995 za 4, 5%, leta 1994 za 7, 4%, medtem ko je bilo najbolj revno leto 1993 z zgolj 0, 8-odstotno rastjo dohodkov. Družinske proračune in dohodke je analiziral zavod Istat v raziskavi, ki potrjuje zelo Širok razkorak med severom in jugom države. Lombardske družine imajo daleč najvisji povprečni dohodek, v državi (4.327.000 lir mesečno), ki je za kar 60% višji od povprečnega dohodka kalabrijskih družin (2.675.000). To pomeni, da je družina v Lombardiji v obravnavanem letu razpolagala z 1.652.000 lirami vec na mesec kot družina v Kala- briji. V južni Italiji je bil leta 1996 povprečni mesečni dohodek na družino 2.938.000, v srednjem delu države 3.751.000 in na severu 4.147.000 lir. Istatova raziskava potrjuje, da izobrazba Se vedno odločilno vpliva na raven dohodka: družine, v katerih ima družinski poglavar univerzitetno izobrazbo, so imele na voljo 5.439.000 lir povprečnega mesečnega dohodka, kar je vec kot enkrat toliko, kolikor so imele na razpolago družine, katerih poglavar je brez vsake izobrazbe ali celo nepismen (2.148.000 lir). Družine, ki se preživljajo s samostojnim delom, so imele v obravnavanem letu 4.688.000 lir povprečnega mesečnega dohodka, družine v odvisnem delovnem razmerju pa 3.998.000 lir. Na dohodke družin vpliva Se vrsta drugih dejavnikov, med njimi starost družinskih poglavarjev, od višine družinskega dohodka pa je seveda odvisna tudi struktura porabe, pri kateri je na prvem mestu stanovanje (22, 6%), na drugem pa prehrana (20, 5%). ŠPETER SLOVENOV Koristen posvet SDGZ o reformi davčnega sistema Predstavljene glavne novosti Prodijeva vlada se je v okviru prilagajanja EU lotila tudi korenite davčne reforme. Vse se spreminja, vedar ne vse na slabse. V lanskem in letošnjem letu je bilo na tem področju sprejetih 18 zakonskih dekretov, kar povzroča veliko zmedo, saj stopajo razna nova pravila v veljavo v različnih časovnih rokih. Gre pa tudi za inovacije, ki bodo imele zlasti na področju davCne decentralizacije dalekosež-ne posledice, kar velja na primer za davek IRAP. V tem trenutku je dejansko tudi težko dokončno reci, kakšen bo učinek davčnih novosti na posamezno podjetje, prav zato pa je potrebno biti o vseh no- vostih ažurno in izčrpno informirani. V tem smislu je bilo vsekakor posrečeno in koristno srečanje, ki ga je v sredo popoldan na sedežu Gorske skupnosti Nediskih dolin v Spetru priredilo Slovensko deželno gospodarsko združenje v sodelovanju z združenjem »Vabilo na kosilo« in Cedajsko podružnico Nove tržaške kreditne banke. IzCrpno informacijo o novostih, ki jih uvaja davčna reforma, so podali direktor SDGZ Vojko Kocjančič ter strokovnjaka podjetja Servis Nadja Prašelj in Stevo KosmaC. Predstavnik NTKB Karlo Mezgec pa je govoril o kreditiranju in vlogi banke, (du) _______AVTOMOBILIZEM / VČERAJ V TURINU URADNA PREDSTAVITEV________ Novi fiat 600 nadaljuje pred 43 leti začeto tradicijo V Italiji ga bodo začeli prodajati že konec tega meseca, drugod po Evropi pa junija - Velike investicije TURIN - Po 43 letih se je včeraj v Turin spet vrnil slavni fiat 600. Seveda ne gre za model, ki je dejansko prinesel motorizacijo Italiji, temveč za novi model, ki je včeraj doživel uradno predstavitev. Kot je poudaril pooblaščeni upravitelj Fiat Auta Roberto Testore, predstavlja novi »600« nadaljevanje velike tradicije Fiata, ki se je začela leta 1955 in je tej italijanski avtomobilski tovarni prinesla svetovni primat v segmentu »A«, v katerem so izdelali kar 15 milijonov vozil. Novi fiat 600, ki predstavlja logično izpeljanko iz sedanjega fiata 500, izdelujejo v poljskem Fiatovem obratu v Tichyju, v katerega je turin-ska avtomobilska hiša vložila 350 milijard lir. Pri Fiatu so si zadali cilj, da bi letos prodali 140 tisoč vozil fiat 600, nato pa naj bi se letna prodaja ustalila pri številki 250 tisoč. V Italiji bodo novega Fiatovega malčka zaceli prodajati 28. marca, do polovice junija pa naj bi prodaja stekla tudi drugod po Evropi. Enega glavnih tržnih deležev pri prodaji bo imela Poljska, kjer naj bi letno prodali približno 75 tisoč vozil te vrste. VeC fiatov 600 naj bi prodali samo v Italiji, in sicer 90 tisoč na leto. Cena Se ni znana, sporočili pa jo bodo, ko bodo avtomobi- le dobili prodajalci. Vsekakor naj bi bila podobna ceni fiata 500, s poprečnim 2-odstotnim poviškom. Testore je še povedal, da se novi fiat 600 vključuje v Fiatovo strategijo obnove modelov te tovarne. Gre za tako imenovana strategijo »6 za 2«, pri Čemer naj bi vsak model imel pred seboj Sest let »življenja«, nato pa naj bi ga zamenjali z novim, ki pa bi »podedoval« tudi vse ugodnosti prejšnjih investicij. Zato tudi fiat 500, kijev letih od 1993 do 1997 beležil stalno rast prodaje, zdaj zamenjujejo z novim modelom, ki je s svojimi 322 cm dolžine tudi najmanjši evropski avtomobil. Fiat 600 bo na razpolago v Šestih različnih izvedenkah: S, Sporting, SX, Suite, Citymatic in Elettra. Zadnja dva modela sta najbolj inovativna. Citymatic ima elektronsko sklopko, medtem ko Elettro poganja električni motor, ki mu dovoljuje hitrost preko 100 km na uro in bo imel približno 90 kilometrov avtonomije, pri Čemer Se razvijajo posebne izredno sodobne akumulatorje. Bencinsko izvedenko bo poganjal 900 ali 1100-kubiCni motor, ki bo imel moC 39 oziroma 54 konjskih sil. Čeprav sodi v segment A, bo imel fiat 600 servo volan, ABS in dvojno zračno vrečo. Za ljubitelje hitrejših avtomobilov bo tako kot pred 43 leti na razpolago oprema Abarth, pri Čemer pa ne bo nikakršnega pretiravanja, kot zagotavljajo pri Fiatu, in bo v ospredju vedno varnost. Predstavitev novega modela pa so pri Fiatu izkoristili tudi za predstavitev investicij, ki jih bo Fiat izvedel v procesu globalizacije svetovnega gospodarstva. Do leta 2002 bodo za »mednarodne pobude« investirali 3500 milijard lir, skupne investicije v obdobju 1998 - 2002 pa bodo dose- gle 20 tisoč milijard lir. Fiat 600 je prvi novi model v seriji 15 novih modelov, ki jih bo Fiat poslal na trg v naslednjih petih letih. Že letos bodo tako luc sveta zagledali nova »multipla«, alfa romeo 166 in palio pick up. Prodaja avtomobilov v Italiji bo letos nekoliko padla, pri Fiatu pa računajo, da bodo padec domače prodaje nadomestili z večjo prodajo na tujih trgih. Cilj Fiata pa ostaja, da bi do leta 2000 prišel do prodaje 3 milijonov vozil na leto. NOVICE V pripravi so »personalizirane« tarife za električno energijo RIM - Tarife »po meri« in »merilec bogastva« za določanje socialnega pasu odjemalcev električne energije - to naj bi bili glavni novosti reforme obračunavanja porabe elektrike. Od 1. januarja 1999 bodo imeli italijanski odjemalci - poleg enotne nacionalne tarife, ki je enaka za vse - na voljo tudi vrsto tarifnih različic, ki bodo omogočale izbrati najustreznejšo tarifo glede na potrebe in položaj odjemalca, nekaj podobnega, kot se že dogaja za mobilne telefone. »Merilec bogastva« pa bo služil za preverjanje, kdo se resnično nahaja v ekonomsko Šibkem položaju in bo torej lahko deležen olajšav iz socialnega pasu. Novosti so predstavniki družbe Enel napovedali ob včerajšnjem zaslišanju v senatni komisiji za industrijo. Zavarovalnica Sasa (IRI) se bo dokapitalizirala TRST - V pričakovanju na borzo, kjer bi lahko začela kotirati že prihodnje leto, se je tržaška zavarovalnica Sasa iz grupe M odločila za zvišanje kapitala od sedanjih 30 na 70 milijard lir. Dokapitalizacija je namenjena okrepitvi premoženja, ki jo zahteva občutno povečanje dejavnosti, piše v tiskovnem sporočilu družbe Sasa. Zvišanje kapitala bo potekalo v dveh fazah in bo po predvidevanjih končano Se letos, svež denar pa naj bi zagotovili sedanji delničarji zavarovalnice. To so javne družbe Cofiri, ki ima večinski 70-odstotni delež, Alitalia, Fincantieri in Fintecna, ki imajo vsaka po približno 10 odstotkov. Danes na ministrskem svetu o jamstvih za povračila Iva RIM - Z današnjega ministrskega sveta naj bi prišla rešitev problema jamstev za podjetja, ki zahtevajo povračilo davka Iva. Z novim finančnim zakonom je bila med drugim podaljšana (od 2 do 4 let) veljavnost jamstva, ki ga morajo vložiti davCni zavezanci skupaj z zahtevo po povračilu davka Iva. Valutiranje tveganja tega jamstva je povzročilo težave bankam in zavarovalnim družbam, zato se je finančni minister odločil za izdelavo dekreta, ki naj bi malim in srednjim podjetjem omogočil uporabo jamstev konzorcijev Congafi. ZDA: združitev dveh borz ogroža največji trg na svetu NEW YORK - Na VVall Streetu se pripravljajo na maksi združitev, ki pa bo tokrat Cisto posebna: združili naj bi se druga in tretja ameriška borza, Nasdaq in American Stock Exchange (Amex). Operacija zveni kot smrtna grožnja za najvecji mednarodni delniški trg, New York Stock Ex-change (Nyse), sedež slovitega indeksa Dow Jones, kajti fuzija Nasdaqa in Amexa bi privedla do velikana brez primere na svetovnih trgih, in to tako po obsegu poslov kot po Številu kotiranih družb. Fuzija je sicer Sele v fazi pogajanj, pravijo na VVall Streetu, toda nekaj podrobnosti je že prišlo v javnost. Po virih okrog združenja brokerjev NASD, bi združitev oba finančna trga v primeru združitve prišla v okvir holdinga, ki bi ga kontroliralo ravno združenje NASD. V začetku bi trga nadaljevala ločeno delovanje po sedaj veljavnih pravilih, potem pa bi ustvarili sinergijo, ki bi privedla do ogromnih prihrankov pri upravnih in operativnih stroških. Nasdaq je najmlajSa borza v ZDA (ima komaj 27 let) in je popolnoma elektronska, medtem ko je bila Amex ustanovljena pred 87 leti in ima pravi pravcati trg, kot mogočna Nyse. 12. MAREC 1998 v URAH Seč valuta nakupni prodajni < ameriški dolar 1785,00 1820,00 m n nemška marka 974,00 994,00 funt Sterling 2943,00 2998,00 o švicarski frank 1195,00 1225,00 s N h belgijski frank 46,69 48,69 <