Sv. T-Ovrsnc na Pohoi-ju. Bog ve, kaj je vplivalo lansko leto na belo ženo, da nam je pobrala enako število moških in ženskih oseb; mogoče je misliia, da je bolj moderno, če hodijo tudi mrtvi paroma iz časnosti v ve.nost. Ugotoviti pa je treba, da je bilo med temi 46 osebam: 33 zakoncev, oziroma vdovcev ter samo 13 samskih in še od teh več kot polovica nedoraslih otrok. Gospodarsko stisko pobijati nam je prišlo pomagat 66 živih novorojencev, 30 defikov in 36 deklic, ki so bili krščeni na 37 različnih imen. Sedmi zakrament je prejelo v domači župnijski cerkvi 12 pavov. Med presrečnimi poročenci sta bila tudi 671etni ženiii in 25Ielna nevesta. Leta 1882 se je pri nas poročil 721eten vdovec-posestnik z 291etno mladenko. Še bolj so si ljudje, moški kakor ženske, jezike brusili leta 1894, ko je prišel iz bližnje Selnice 60!eten ženin in se poročil s 17letnim dekletom. Dovoljenje za to zvezo je moral dati sam sv. Očs v Rimu, ker je bil ženin nevestinemu očetu stric in boter. — Naš planinski kraj ima sijajno bodočnost, o kakršni se nam Pohorcem sedaj niti sanja ne. Že sedaj vidimo vsako nedeljo vse živo tujcev, v poletju hribolazcev, po zimi smučarjev. V doglednem času za vse te romarje ne bodo zadostovale ponižne planinske koče; treba bo postaviti lepe hotele in prostorne vile, da bodo zamogli vsi pod streho. V luksuznih avtomobilih se bodo pripeljali po (na papirju že golovi) široki in asfaltirani cesti amerikanski milijarderji in indijski maharadže ter igrali na ravnih pohorskih planjavah tenis in žogobrc; v letalih najnovejšega tipa bodo privršali ministri, delegati in krmarji raznih držav. Na verandah s siekleno streho bodo reševali važna politična vprašanja, rl_i_E_4_ia __f_B _B _-s3 \___mm m&MšiiJ m& Sšaii _a _^HH sl ^s. Rsp3 jss. fTs^B j^ter-^ ?***-*_*!-•¦ et~4 .— Da si bodo utrujene in razburjene živce potolažili in umirili, se bodo hodili kopat in hladit v mlake lovrenškega an ribniškega jezera. Zimska zabava bo do tistega časa, ko se bo vse to godilo, že tudi toliko napredovala, da bo mogoče s smučkami, ki bodo prirejene na parni ali elektrifni pogon, brez najmanjšega truda prevoziti z bliskovito brzino najhujše strmine in prepade. Kar zadeva zimski in poletni šport, je naša pobožna želja, naj Pohorje b svojimi krasotami zatemni švicarski Sankt Moric in francoski Biaric. Št. Lenart. Dne 19. jan. je zatisnila v Mariboru po težki operaciji za vedno svoje trudne oč.i g. Marija Kramberger. Rajna je bila posestnica v Partinju v Slov. goricah in je posedala nekaj let lepo hišo v Mariboru. Da1.5 naokrog je slovela kot darežljiva gospodinja za reveže in izredno gostoljubna napram vsem, ki so se zatekali ali obiskovali Krambergerjevo hišo. Svojim otrokom je bila skrbna ter dobra mati, sosedom najboljša soseda in vsem pa vzgled prave krščanske žene, ki je kazala celo življenje svoje notranje blago mišljenje na zunaj v dobrih delih in z neustrašeno besedo, kadar je šlo za dobro stvar. V Krambergerjevo hišo v Partinju zahaja naš »Slovenski gospodar« že nad 40 let. Občo priIjubljenost blagopokojne je dokazala obilna udeležba pri pogrebu in petje ganljivih žalostink. Počivaj v miru, blaga mamica, in uživaj večno plačilo, katerega si si zaslužila s celim življenjem in posebno še z udanim prenašanjem bolezni in trpljenja v zadnjih dneh. Žalujofiim preostalim naše iskreno sožalje! Sv. Ana v Slov. ejoricah. Za vedno nas je zapustila in se preselila v rajske višave v 52. letu življenja Lorbek Antonija, posestnica v Bač kovi. Bolezen, ki jo je vsako leto napadla ter položila za več tednov v postelj, ji to leto ni prizanesla. Pobrala jo je kruta smrt, ki si jo je v zadnjih dneh bolezni vedno želela. Živela je skromno in ponižno v zgled dekletom anovske župnije. Vzgledno je tudi umrla. Lep pogreb je imela, kakršnega malokdaj vidimo pri Sv. Ani. Čez 40 belo oblečenih deklet jo je spremilo na mirodvor. Na pokopališču je govoril poslovilne besede domači g. župnik. Počivaj v božjem miru r_am vsem nepozabljena Tonika! Bratu in sestri naše sožalje! Marija Snežna. Velik pogreb, kakor ga že dolgo ni videla Marija Snežna, se je vil v epremstvu domačih dveh gg. duhovnikov v nedeljo dopoldne s Spodnje Velke od hiše žalosti do župne cerkve in po-tem na pokapališče, ko smo spremljali k večnemu počitku Zofko Fekonja, rojeno Šumandl. Bila je doma iz dobre in ugledne krščanske hiše Šumandlove. Komaj 11 mesecev porooena je postala žrtev materinstva. Neprecenljivo je njeno delo, ki ga je položila v društveno življenje: na našem odru, kot večletna odbornica Kat. prosvetnega društva, zlasti pa kot prednica Marijine družbe, ki jo je nad vse zvesto in zgledno vodila. Njej naj bo dobri Bog plačnik, žalujočemu možu, starišem, bratom in sestram pa najboljši tolažnik! Sv. Andraž v Slov. goricah. Pretresljivo in žalostno so zapeli pretekli teden tukajšnji zvonovi in zvonček kapelice Žalostne Matere božje v Hvaletincih. Naznanjali so čeli fari, da je zopet odšel en faran. Nikdo ni skoraj verjel, da je neizprosna smrt zadala hiši Kvarovi tako grozno rano. Iztrgala je iz njihove srede vernega družinskega očeta in vzglednega eakonskega moža Jurija Kvar, veleposestnika v Ilvaletincih. V nedeljo je bil še pri sv. maši in domov grede mu je bilo v bližini doma nenadoma postalo slabo, da se je zgrudil mrtev na tla. Žalosten je bil pogled na plakajočo družmo, ko so prinesli mrtvega očeta v hišo in ga položili na mrtvaški oder. Pokojni Jurij Kvar je bil raož, da mu ni bilo zlepa para. Nikdar ni prišla tz ust pokojnega kakšna slaba beseda. S svojimi sosedi je živel v pravem prijateljstvu. Bil je član Apostolstva mož in bratovščine III. reda. Zavzemal se je tudi za dobro časopisje. V njegovo hišo zahaja »Slovenski gospodar« že okoli 30 let. Poleg tega je rad prebiral tudi nabožne liste. Pač pa so bila vrata njegove hiše močno zaprta zoper nasprotno časopisje. S svojo blago ženo Marijo je pokojni živel v najlepši zakonski slogi. Nadvse je ljubil svoje otroke, kateri so mu vračali z isto ljubeznijo njegovo ljubezen. Po 47 letih vzglednega zakonskega življenja ga je božji poslanec odvedel iz te solzne doline v nebeško domovino v starosti 77 let. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica. Blagi rajni naj uživa večni mir in pokoj! Žalujočo ženo Marijo in otroke pa naj tolaži presveto Srce Jezusovo, kateremu je hiša posvečena! — Komaj smo prestopili prag novega leta, že so zapeli zvonovi svojo smrtno pesem. Tokrat so peli v slovo Ivani Nedelko v Vitomarcih. Pred dobr.imi šestimi meseci jo je zapustil v ptujski bolnišnici njen mož Franc. Sedaj mu je ona sledila, previdena s sv. za* kramenti. Pokojna žena je bila člartica Mari. jine družbe žen jn letos prvi mrlič. Umrla po . kojna farana naj v miru počivata, dokler n» zaslišita glas trombe na dan sodbe! — Preteklo leto je bilo v naši župniji: rojenih 43 otrok (20 dečkov in 24 deklic), umrlo je 26 faranov, med temi je 1 umrl v Rinkovcih in 1 v ptujski bolnišnici; poročenih je bilo 14 parov. Sv. Andraž v Slov. goricah. Pretekli teden so še neznani uzmoviči obiskali posestnika Franca Kocmut v Rjavcih. Okoli 4. ure zjutraj so se spravili na delo. Izgnali so iz hleva kravo in jo privezali k lestvi; nabasali so svoje tatinske malhe s kurjim mesom. Pa tokrat jim sreča ni bila mila. Hišni gospodar je uzmoviče pregnal brez plena. Ker tukaj niso imeli sreče, so šli dalje. Ustavil.i so se pri Antonu Grminu v Hvaletincih. Odnesli so mu precej kokoši, tudi velik oznanjevalec jutsa, petelinček, je moral v tatinsko malho. 0 tatovih ni sledu. Črešnjevci pri Gornji Radgoni. Dne 17. t. m. popoldne je umrla Krajnčeva gospodinja Marija Bračko, katera je že precej dolgo bolehala, sedaj pa je nenadoma mirno v Gospodu zaspala. Preminila je skrbna in pridna gospodinja, dobra soseda, usmiljena do revežev, preminila je ljubeča mati, katera je svoje otroke v strahu božjem vzredila, šla je za svojim, dne 15. maja 1932 prerano umrlim in vzorniin možem Bračko Francem, in to v starosti 62 let. Torej veliko prerano si zapustila svoje pridne in dobre otroke, kateri za teboj iskreno plakajo in žalujejo. Kaj vse to pomaga, ko pa nam je to vsem zemljanom usojeno, zato moramo ta hudi udarec pretrpeti, se pomiriti in ne preveč tugovati, kakor se je v prelepih besedah na go.njeradgonskem pokopališču izrazil v svojcm poslovilnem govoru domači č. g. župnik Martin Gaberc. Blaga rajna, počivaj .V miru! Preostalim domačim naše iskreno so-' žalje! Sv. Jnrij ob Ščavnici. Tudi zima ima svojo lepoto. Toda če predotgo traja, postane človeku nadležna. Zato smo hvaležni našim vrlim igralcem Marijine kongregacije, ki pripravljajo za nedeljo dne i. februarja, pretresljivo zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Ta igra je vzeta iz naše najožje domovine. Kaže nam življenje srednjeveške grajske gospode, njene slabe, pa tudi dobre strani, kakor tudi življenje naših takratnih preprostih prednikov, posebno versko zablodo skakaštva. Zato vsi, ki Vam je pri toplih pečeh doma že dolg čas, in vsi, ki ste gledali na Štefanovo igro »Vrnitev«, obižčite tudi to igro v tako obilnem številu. Saj bo tudi v Pergerjevi dvorani topla peč. Ljutom_r. Za zakonsko življenje se jih je leiošnji predpust že precej prijavilo. Med njimi tudi pridna Marijina družbenka Tonika Makoter, ki se je s Krapja preselila v Seršenovo Mšo na Podgradje. Bog daj vsegablagoslovaza Jiivljenje. V lanskem letu je bilo v naši župniji poročenih 47 parov, umrlo je 87 oseb, 49 moškib. in 38 žensk, rojenih pa je bilo 138 otrok, med njimi ne vem koliko nezakonskih. Nič ne povemo, ker smo sklenili, da se bomo letos poboljšali. Konjic.. Dolžnost m.i je, naznaniti vsem čitateljem »Slovenskega gospodarja«, da sta se dne 24. januarja t. 1. poročila Alojz Videenik jn Alojzija Černec. Oba sta bila dosedaj uslužbena pri vzorni kmečki katoliški in njima sorodni družini po domače Videčnikih v Bezini, kjer sta se trudila kolikor najbolj mogoče povišati in utrditi svojo duševno in telesno sposobnost v blagor sebi in okolici. Ker sedaj odideta na kmetijo, v Malahorno, bodo Videčnikovi azgubili dve nenadomestljivi moči. Njuno življenje je bilo tako, kot se mladini spodobl; radi tega smemo upati, da ne bo v njunem domovanju prostora nesporazumu in sovraštyu, ki tolikim družinam uničuje blagor in jih končno zruši. Priporočamo pa v čitanje le katoliške časnike: »Slovenskega gospodarja« in »Nedeljo« ter »Naš dom«, da jima lajša mogoče neprilike, katere čakajo človeka na y_eh potih. Sedanji čas to zahteva. Naše voščilo je to-le: Zvrhana mera samih uspehov tako, da bo na vsaki strani dol padalo. Ob slovesu od samskega stanu jima zakličemo: srečno življensko pot po katoliških in cerkvenih naukih! Bog ju živi! — F. Č. Celje. Tukaj se je pojavHa v nek.i' trgovini 211etna Pavla G. iz Murske Sobote. Nakupila je blaga za 12.000 Din in rekla, da je iz Vojnika. Plačala ni in se je zlagala, da ima denar v kovčeku na kolodvoru. Trgovec ie poelal z njo slugo, a pri nekem hotelu se je izgovorila, da mora na čašo kave. Sluga je čakal pred hotelom, ženska pa je hotela pobegmuti. Pozvani stražnik je begunko zaprl in na policiji so ugotovili, da imajo opravka z osebo, ki je bila že v prisilni delavnic. n je znana tatica. Trgovcu je povzročila škode za 1200 Din, ker je razno manufakturno blago prirezal po njenem naročilu. Bo.na pri Gornjemoradu. Preteklo nedeljo ee je pri nas vršil tečaj Katoliške akcije. Obiskal nas je ljubeznjivi gost iz Maribora, preč. g. Fr. Kolenc, stolni vikar, tajnik KA. V treh »zvrstno lepih, skrbno in modro zasnovanih govorih, v cerkvi dva, po večernicah v precej veliki, nabito polni dvorani, blizu 300 ljudi, je nas navduševal za življenje po veri an širjenje vere, priporočal zdravila, ki bi celila rane ee dajnih hudih časov. Čfsto gotovo bodo tukajšnji večinoma blrr' župljani še bolj pripravni za apostolsko delo in organizacijo KA. Pre.. g. vikarju prisrčna hvala in stoterni Bog poplačaj! Podgorje. Zaporedoma so odšli v boljSo domovino tr.ije posestniki sosedi pri Sv. Duhu, vsi stari nad 70 let. Lani smo pokopali Županc Aleša, en mesec pozneje Robin Antona, v soboto dne 27. jan. p-1 smo spremljali k zadnjeBra počitku Matevža Skobir, po domače Žni- darja. Bil je mož poštenjak, marljiv in je s svojo pridnostjo precej povzdignil svoje gospodarstvo. Kaj rad je zahajal ob nedeljah in ob praznikih v oddaljeni Staritrg k rani službi božji, seveda je moral iti od doma že ob pol petih, po zimi še prej. Dosegel je 73 let starosti. Lani v jeseni ga je bolezen priklenila na postelj. Voljho je prenašal trpljenje, bil je večkrat spreviden in dne 25. januarja zjutraj je izdihnil svojo blago dušo. Kako je bil priljubljen in znan daleč naokoli, je pokazala njegova zadnja pot, na kateri ga je spremljala velika množica ljudi od blizu in daleč. Pri hiši žalosti se je od njega poslovil Knez Ivan, po domače Skobir v Razboru, in v imenu lovcev Rogina Anton iz Podgorja, pri odprtem grobu pa domači g. župnik. Prava ljubezen drži preko groba. Pogrebci kakor tudi njegovi tovari&i lovci so nabrali večjo svoto denarja, da se opravijo sv. maše za rajnim, kar je v našem kraju res hvalevredna navada. Naj bi bil rajnemu Znidarju Najvišji lovec duš mil sodnik in dober plačnik, zaostalim pa tolažnik. Sv. Peter na Medvedoveia selu. Tukaj se je poročil g. Anton Stra-šek z gdč. Pepco Smeh iz Mestinja. Kdo pač ni poznal veselega godca Str_3eka, saj je marsikoga spravil v dobro voljo s svojo harmoniko. V Lašah si je izbral eno izmed najmlajših Piškov Tonček in se priženil na lepo Nunčičevo posestvo v Laše. Mladim parom v novem stanu obilo sreče do skrajnih mej človeškega življenja. — Letošnj.i predpust imamo samo 4 oklice. _e ie zopet ta šmentana kriza kriva marsikomu, da ne more pred oltar popeljati svoje dzvoljenke. Je pač kriza in denarja ni, pod marelo pa se baje ne da možiti. Imamo pa še precej petičnih nevest, ki so rajši ledig in fraj. Krizo in brezposelnost občutijo letošnji predpust tudi naši godci, saj naši mladi parčki kar brez godbe gredo k poroki. Iz zagrebške torbe. To pot pride vanjo nekaj posebno dobrega: misijon! Da, da, tega je Zagreb že kaj močno potreben, zakaj malo J3 Zagrebčanom pomagano s tistim izpraševanjem vesti, ki ga izvršuje dan za dnem židovsko časopisje, ki sicer razkrinka marsikatero necednost, toda na Tazgaljeno propalost maže le take žavbe, ki rane še povečujejo in delajo še bolj boleče. Letos bo pa misijon, po 20 letih. Pričel bo že začetkom posta s šolsko mladino in pridejo po malem na vrsto posamezne skupi- ne vse do srede meseca marca, ko prične gla-i vni misijon dne 15. marca. Ta dan bodo prif čele po določenih cerkvah misijonske pridige, ki bodo trajale skozi 10 dni. Za to priliko seva tudi zagrebški Slovenci ne smemo zaostati In bomo imeli tudi posebej za Slovence misijon. Za to priliko so nam dali na razpolago cerkev sv. Katarine, ki n<_m bo precej bolj zadostila, kot mala cerkvica sv. Roka. Dobili pa bomo tudi gorečega misijonarja lazarista p. Šavlja. Ko bi le ob tej priliki vsi, pa tega kar ne mo-s remo upati, da bi vsaj večina prišla do spoz-i nanja tega, kar pove razglas: »Verjemo, trdno' verjemo, da ne bi bilo toliko bede in nesreče v sedanjem svetu, če bi v narodu bila vera do-i volj globoka . . .« — Zagrebški banovinski svet je zasedal te dni. Tako so govorili, modro so govorili, da je treba rešiti veliko perečih vpra^ šanj. Pomagati brezposelnim, zaščititi matere in otroke, ohraniti inpomnožiti šolstvo, graditii nove ceste . . . e, da, veliko je potreb in skrbi. Elektriko bi radi imeli povsod, pa bi bilo treba1 za to 400 milijonov Din. Mislim, da se bo še marsikod svetilo s treskami! Za petrolej že ni več denarja marsikje. — Pratika napoveduje za prihodnje celo vrsto jubilejev: 501etnico Štrosmajerjeve galerije sli-k. Neki hudomušnež je pogodil takole: Tudi v umetnosti je kriza, samo v umetkih je še ni. Razložil je pa to takole: V umetnosti je kriza, ker umetniki nič denarja nimajo, v umetkih je pa ni, zato ker, pred 50 leti so imeli Hrvatje samo 3 umetnikev danes jih je pa samo v Zagrebu 70. 801etnicD!; bo praznovalo zagrebško društvo rokodelskili4 pomočnikov. 100 let je star Glasbeni zavod. Vj: pondeljek je bilo 29 let od posvečenja zagreb^' škega nadškofa. Ej, kdo bi vse te jubileje vla« čil iz te torbe, »Slovenski gospoiar« ima za yse premalo prostora. Razbojnikov je tudi ZagreB poln. Te dni so jo mahnili v Slovensko ulico, tudi Slovensko ulico imamo v Zagrebu, in ču^. da: veliko je v njej Slovencev. Vlomili so v, blagajno g. Šuteja, lesnega industrijca, ki je naš rojak, pa se jim je zgodilo, kot onemu kozlu, ki je skozi plot gledal v zelnik. Malo jei manjkalo, pa bi nesli 17 jurčkov. Pa so se »lw liznili zanje. Bili so prepodeni. — V nedeljoi dne 4. februarja preskrbi Slomšekovo prosvet-: no društvo zopet lepo razvedrilo zagrebškim: Slovencem z vprizoritvijo veseloigre »Trije ti-t čki« v jeronimski dvorani popoldne ob štirihV Pridite!