Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden inesec 1 gld 4« kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2« kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Vredništva telefon-itev. 74. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upruvulStvo In ekspedlclja t katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne v-prejemajo. Vredništvo je v SemenlSklb ullcuti M. 2, I., 17. Izhjga vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. ^tev. 103. V Ljubljani, v soboto ?. maja 18(J8. T^etnilc XXV I Državni zbor. Dunaj, 6. maja. Položaj je oil dne do dno nejasneji, ker stranke same na levi in na desni niso jedine glede postopanja v jezikovnem vprašanju. Vsa nemška levica pač soglasno zahteva, da vlada razveljavi jezikovni naredbi za Češko in Moravsko; temu stališču se približuje tirolsko krilo katol. ljudske stranke, da bi so tako ustvarila neka neutralna podlaga jezikovnemu zakonu. Toda vlada pozna dobro mladočeško stališče in tej želji levičarjev ne bode preje ustregla, dokler ni zagotovljeno upanje, da se vse stranke vsaj v glavnih načelih zjedinijo. Poleg tega pa je večina levice za to, da se ne ustvari »status quo ante«, temveč da se zakonito reši jezikovno vprašanje. Včeraj so bili povabljeni k razgovoru vsi načelniki klubov cele zbornice. Toda v zadnjem trenotku je zmagal nemški šovinizem, razgovor se je izjalovil, ker levica zahteva razveljavljenje naredeb, predno se spušča v kompromis, in da se skupno glasuje o vseh nujnih jezikovnih predlogih. Desnica tej zahtevi ne more ugoditi, kajti če glasuje skupno za nujnost vseh predlogov, bi s tem pritrdila nujnosti Steinvvenderjevega predloga, ki pred vsem zahteva razveljavljenje naredeb. Ko bi se bil razgovor posrečil, bila bi danes jezikovna debata končana, tako pa se bode debata nadaljevala. V ta namen bodeta med delegacijama dne 13. in H. t. m. še dve seji in, ako bode sploh kaj vspešnega upanja, bode državni zbor zboroval še meseca junija. Danes je bila jezikovna debata nenadoma pretrgana z nujnim predlogom socijalnega demokrata dr. Verkaufa, da naj vlada takoj prekliče carino na žito do konca meseca junija. Vnela seje prav živahna debata, ki se je večinoma sukala o židovskih špekulantih. Prvi je gromel Schonerer proti Židom in socijalnim demokratom. Govoril je je- denpot besede, katerim je skoraj brez izjeme pritrjevala desnica. Kekel je, da le židovski špekulanti na žitni borzi žele začasno razveljavljenje žitne carine, da bi mej tem časom brez carine uvozili velike množine žita ter potem pritiskali na žitne cene prihodnjo jesen. In ko bi vlada začasno preklicala žitno carino, bi revno ljudstvo ne dobilo niti za novčič cenejega, oziroma večjega kruha. Država bi pač zgubila nekaj dohodkov, ki bi se zgubili v žepe židovskih prekupcev. Trgovinski minister Bitrnreither odgovori na interpelacije poslancev dr. Kolischerja, Mauth-nerja in Vukoviča, ki so zahtevali od vlade, da začasno prekliče žitno carino. Minister pravi mej drugim, da se mora vlada ozirati na konsumente in producente, na delavske in poljedelske kroge, katerih koristi si v tem oziru nasprotujejo. Vlada pa je pričela dogovore z Ogersko ter bode vspeh svoj čas naznanila. V debato o vladnem odgovoru so posegli razni poslanci. Dr. Verkauf je odkrival svoje socijalnodemokratsko srce za ubogo ljudstvo. Dobro so mu odgovarjali Gregor i g, Steiner, Kaiser in Hagenhofer, češ, da delavec ne bode dobil niti za vinar ceneji kruh, ako se carina od žita za nekaj tednov zniža. Dobiček ostane le v rokah prekupcev. Socijalni demokratje bodo seveda kričali o brezozirnosti in neusmiljenosti buržoazijskih strank, toda ozirati se je treba na vse delavske stanove, in gotovo je mej vsemi danes kmet največji revež. Socijalni demokratje ali ne poznajo kmečkih razmer in potreb ali pa ve-doma s svojim predlogom podpirajo borzne špekulante, ki umetno zvišujejo žitu ceno, kar škodi konsumentom, a tudi malim kmetom ne koristi, ker sedaj v obče sami nimajo žita na prodajo. Za predlog dr. Verkaufa govorita poljski žid K o 1 i s c h e r in znani zastopnik brnske industrije dr. L e c h e r. Vender pa imata oba lepe besede tudi za kmečke koristi. Proti predlogu soc. demokratov govorita po LISTEK. /7 Smotka ali smodka. (Po Prešernu.) Če prav se piše smočka ali smodka, Slovencem je vprašanje zdaj pereče. Ta se za t, za d se oni vleče Z resnobo vredno važnega dogodka. A da razreši reč se brez predsodka, Slavistom naj v rešeto se ne meče, Ko spada vendar pred ljudi pušeče, In teh držati treba se razsodka: Če dobro vleče stvar, vonjavo diše, Povoji prav zmotani, suhi, čvrsti, Spodobi se, da s trdim t se piše. Če pa mehkobno se vije med prsti, Nerada tli, ugasla že, smrdi še, Prismoda taka smodka naj se krsti. d ? t. Moderna vojska. Tožbo čujemo od vseh stranij, da propada idealizem. V leposlovju, slikarstvu, kiparstvu že realizem dviguje svoje žezlo in sedaj tudi, kakor nam kaže špansko-ameriška vojna, v vojni umetnosti. Motil bi se, kedor bi iz tega, da rabimo pri vojni besedo umetnost, sklepal, da smo prijatelji vojske. Mi samo zabeležujemo dejstvo, da ho krogi, katerim je vojska poklic, do sedaj čestokrat tako imenovali svoje delovanje. Kolikokrat so se oglašali iz teh krogov glasovi, ki so dokazovali potrebo vojske. Kazali so, koliko dobrega in lepega je baje človeštvo doseglo z vojskami, svoje svetinje branili so narodi z mečem v rokah. Stari Moltke, kateri je tudi nekaj razumel o vojski, trdil je celo, da bi se brez vojsk p /nil svet v materijalizem. Vse to nam kaže, ' •» vladalo glede vojske neko idealistično nazirar Ako bi Moltke živel danes, moral bi ravno iz vojske sklepati, da tiči svet že v materijalizmu. Amerikanci pričeli so vojsko iz dobičkarije, in slanca Wolf in Tekly, nasprotno pa poslanec V u k o v i č priporoča razveljavljenje žitne carine za Dalmacijo. Ker je bilo vpisanih še dolga vrsta govornikov, predlaga posl. Zore konec debate, ki je bila brez ugovora vsprejeta. Kot generalni govornik je govoril posl. dr. Schoicher proti predlogu ter pri soc. dem. vzbujal glasne ugovore. Nato so se vrstili razni stvarni popravki. Hu kovinski žid dr. Titinger je branil Žide proti na-padom posl. Grcgoriga, posl. H i 1 i n s k i je zagovarjal vit. Jauorskega in poljski klub proti napadom posl. Kaiserja. Odgovarjala sta Kaiser in Gre-gorig po svoji navadi. V današnji seji je posl. S p i n č i č predložil interpolacijo glede jezikovnih razmer v Istri in Primorju sploh. Interpelacija je jako obširna ter ima na stotine prilog v dokaz žalostnih razmer Dalje so Poslanci P o v š e , dr. P o r t, K u -ša r in tovariši predložili nastopno interpelacijo: Že več desetletij se vsestransko priznava potreba še druge, od južne železnice neodvisne, direktne zveze drž. železnic s Trstom, najvažnejšim državnim pristaniščem. Gospodarske razmere Trsta, avstrijskega Pri-morja, južnozapadnih alpskih dežela, kakor tudi oddaljenih kronovin sploh, kakor tudi domače avstrijsko ladijeplovje, zahtevajo nujno odpOmoči, ker za povzdigo svojega blagostanja kot neobhodno sredstvo nujno potrebujejo Se druge žel. zveze s Trstom, ki jim je neobhodno potrebna za njih gospodarski napredek. Za to je posebna dolžnost naše vlade, da dopolni državno železniško omrežje tudi na jugoza-padno stran, da s tem pospešuje naše sile za izvoz in trgovino sploh. Ta železniška zveza je pa tudi neobhodno potreb;:- razvoj industrije in gospodarski na-pn r' morja oddaljenih dežela, ki zaupno in pričakujejo, da vlada vstreže tej vse- komaj jim je zmaga pri Manili dala nekoliko upa, da se polastijo filipinskih otokov, uže nam poroča brzojav, da jih nameravajo prodati in sicer Angležem. Ti povsodi lazijo za svojimi severo-ameriškimi sokrvniki, in upravičen jo sum, da so baš Angleži opozorili Amerikance na slabotno in maloštevilno špansko brodovje pri filipinskih otokih, in jim svetovali da je z veliko silo napadejo in potem bratovsko delijo plen. Če je resnično, da se bojujejo narodi za svoje svetinje, potem mora biti jedna največih svetinj človeštva, ali vsaj anglo-saskega dela človeštva barantija. Kedor bode pa opisaval kedaj to vojsko, postavi naj na čelo svoji knjigi Mephistov izrek iz II. dela Fausta: Krieg, Ilandel und Piraterie Dreieinig sind sie, nicht zu trennen. Za take svetinje naj se bijejo vojaki z navdušenjem, ako se morejo! Zatorej pa tudi hočejo Amerikanci odločiti z numerično večino in s tem, da imajo več denarja, torej so si lože nakupili dobrih topov, ki lepo iz dalje uničujejo sovražne /s. stranski opravičeni želji ter zgradi drugo železniško zvezo s Trstom. Z ozirom na izjave ministra za državne železnice iz prejšnjih let, usojajo se podpisani vprašati: Ali misli vlada še v tem poletnem zasedanju predložiti državnemu zboru načrt zakona, po katerem sklene kar mogoče hitro zgraditi kar najkrajšo zvezo Trsta po drugi železniški progi z drugimi kronovinami, vzlasti z industrijskim in na izvozu bogatim kraljestvom češkim. Ta interpelacija ima 85 podpisov, ker so jo podpisali tudi mnogi češki in nemški poslanci. Mej sejo je predsedstvo v dogovoru s parlamentarno komisijo in vlado določilo, da dne 13. in 14. ne bode sej, pač pa poslednji teden, ako bodo dopuščale razmere. Poslanci dobe naznanilo pismenim potom. Volilna pravica in volilna dolžnost. V bavarskem strokovnem bogoslovnem listu čitamo zanimivo, moralno-znanstveno razpravo profesor dr. Gopfertovo o tem predmetu, katero hočemo celo objaviti. Priporočamo ta članek zlasti tistim, kateri mislijo, da so ne smejo duhovniki brigati za volitve, ali da ni vera s politiko v nobeni zvezi, in ki vedo o »zlorabi prižnice in spovednice« toliko povedati. Učeni moralist piše: Mod širšimi krogi je razširjena zmota, da ni treba pri javnih volitvah stroge vestnosti, o kateri moramo dajati Bogu račun, če jo izpolnimo ali zanemarimo, in da je vesti vse jedno, če kdo voli ali ne voli, če odda svoj glas kakemu katoliškemu, liberalnemu, demokratičnemu ali socijal-nemu kandidatu. Ako pa ni v človeškem življenju, kakor uči krščanska morala, nobenega prostovoljnega važnega dejanja, ki bi bilo nravno jedne vrednosti, ki bi torej ne bilo ne dobro ne slabo, se more ta nravstvena jednakovrednost tem manj trditi, ko se gre za tako važno stvar, kakor je udeleževanje pri volitvah. Po volitvah je narod nekako poklican, da se udeležuje vladne in posebno postavodajalne oblasti, v kolikor se gre za državnozborske volitve, in občinske uprave, v kolikor se gre za občinske volitve. V obeh slučajih se ne vpraša samo za gmotno blaginjo meščanske in državne družbe, katero mora vendar vsakdo po svojem stanu in svojih močeh podpirati, temveč prav dostikrat se gre za zatiranje in vplivanje najvišjih verskih in nravnih koristij, slobode in neodvisnosti cerkve in njenih organov, versko-nravne vzgoje mladine in šole, zaviranja šireče se nenravnosti itd., koristi, katere pospeševati ali ovirati je lahko posledica volitev. Zato zahteva, da govorimo splošno, volilna pravica tudi volilno dolžnost; in tisti, ki se brez pametnega vzroka volitve vzdrži, potemtakem greši. Ta volilna dolžnost pa ni nikakor dolžnost izjednačujoče pravičnosti (justitia commutativa), kajti volilci niso dolžni glasovati vsled kake službe, kakor n. pr. izvoljeni poslanci ali člani kakega stolnega kapitelja; ako ni namreč volilna pravica samo v korist volilcev, temveč v splošno ladije in trdnjave. Tako vojskovanje je moderno. Kedo se bode še dandanes zakadil s svojo ladijo v sovražno, da jo prekolje in uniči, kakor je storil stari idealist Tegetthoff! Isti učinek doseže se lepo iz varne daljave z dobrimi topovi. Vse to godi se, kakor zatrjujejo Amerikanci, za prostost baje zatiranih Kubancev. To je jeden najslabših dovtipov v zgodovini. Sicer pa svet itak ve. da Jankee ni posebno dovtipen, to kaže uže njegova narodna himna, znani »Jankee doodle«, ki se začenja nekako tako-le : Ko Jankee jaha v mesto mi, Ponosno ga nosi poni, Pero mu za klobukom tiči, Že čakajo ga makaroni! Taka pesem naj navdušuje vojako v boju, pesem, katero poje o polni skledi makaronov! Ako to pomislimo, potem razumemo, da je za Amerikance boljše, da iz daljave skušajo uničiti sovražnike. Bralec nam bode gotovo očital, da govorimo le o Amerikancih, na Špance pa da smo čisto pozabili. To ni čudno, dragi bralec, saj se ne pokažejo nikjer. blaginjo, vsled tega nimajo volilci skrbeti za to radi kake molčeče pogodbe, temveč radi postavne pravičnosti. Vršitev volilne pravice je torej, kadar treba ovirati izvolitev nesposobnega poslanca, sama po sebi lo dolžnost postavne pravičnosti, če se more izpolniti brez prevelike lastno škode ali brez kakih drugih opravičenih vzrokov. Da je volilna dolžnost sploh težavna, to se že spozna po veliki važnosti njenega namena. Zlasti so lahko hudo pregreši tisti volilec, ki bi morebiti provzročil, ako bi se sam ne udeležil volitve ali po svojem vzgledu tudi druge od volitve zadržal, da bi bil izvoljen slab, cerkvi sovražen poslanec, kateri bi skušal vpeljati ali bi ne hotel odpraviti slabih zakonov, ki so ljudstvu na škodo. Pisatelj razlaga, v koliko je pregrešno, če kdo voli ali ne voli, in izvaja iz tega posledico, da je dolžnost dušnega pastirja, da vpliva na ljudstvo v smislu dobre volitve On pravi: Kar se tiče pregrešnosti v posameznih slučajih, ako se kdo volitve vzdrži, je treba razločevati pomen, vpliv volilcev itd. 1. Zelo bi sc oregrešil, ako bi se vzdržal volitve, kdor bi lahko s svojim vplivom ali svojim glasom pripomogel dobremu poslancu do izvolitve ali bi lahko preprečil izvolitev slabega poslanca, ako bi ga ne opravičevali prav važni vzroki, velika sovraštva, preveliki stroški itd. Ne more ga pa opravičiti mali trud, katerega pro-vzroči volitev sama, agitacija pri prijateljih in znancih, ali namotenje od strani nasprotnikov. 2. Ravno tako bi se hudo pregrešil, kdor bi se vzdržal volitve, ako bi se le pričakovalo, da prodre pošten ali pogori slab kandidat; vendar bi tu opravičeval tudi srednje važni vzrok. 3. če kdo s svojim glasom skoro nič ne vpliva na izid volitve, stori dotični, ki se vzdrži volitve, k večjemu mali greh. 4. Ako s svojim glasovanjem izida volitve gotovo ne izpremeni, potem pa ni niti dolžan udeležiti se volitve. Vendar je vselej dobro, da govorim splošno, da oddajo volilci svoje glasove dobremu kandidatu, ker se sodi dandanes moč kake stranke po vseh v deželi ali državi oddanih glasovih in se mora na močne manjšine vedno ozirati. Dalje vpliva lahko vzgled odločnih mož tudi na druge, omahljive, in se polagoma na tak način dobra stranka ojači in pride sčasoma do veljave. Nasprotno pa pridejo včasih vzroki, vsled katerih je skoro bolje, da se volilci, ako ne morejo ničesa opraviti, volitve vzdrže. Zlasti kadar se hoče pri volitvah izreči slabi vladi priznanje in zaupanje, ni dovoljeno ali vsaj primerno ni, da se volilci udeležujejo volitve. Ker more v takih slučajih posameznik komaj prav soditi o položaju, naj se ravna po navodilu strankarskih voditeljev, kateri naj od svoje strani tudi po vestnem uvaževanju kompetentnih razmer in po posvetovanju z veščaki izrečejo svoje mnenje. Da bi pa kdo volil poslancem moža, ki zastopa slabe nazore, že samo po sebi ni dovoljeno. Da bi pa moral kdo trpeti veliko škodo, ter je tedaj, ko odda on slabemu kandidatu svoj glas, že gotovo, da bode propadel, ali kadar ve, da bode tudi it&k izvoljen, tedaj imenujemo tako sodelovanje pri slabi stvari le mate-rijelno in neradovoljno ter je tudi opravičimo, če more dotičnik le dovolj dokazati, da je storil to vsled pritiska. Če bi pa vplivalo glasovanje še na izvolitev slabega kandidata, je stvar veliko bolj resna. Tu je treba premotriti pred vsem pomen in posledice volitve, in potem še le soditi, ako in kateri vzroki morejo opravičiti samo materijelno delovanje pri slabi volitvi. Pretrdo bi pa bilo, koga na vsak način vzlic tudi največji škodi siliti. Večjidel so pa volilci le bona fide in se jim navadno ni treba vznemirjati. Gotovo pa je v posebnih slučajih dovoljeno, da se voli moža, kateri nima sicer ravno pravih nazorov, ako se ne more upati, da bi prodrl dober kandidat, in je treba ob jednem ovirati izvolitev še slabšega kandidata, — da se torej izbere manjše zlo mesto večjega. V vsakem slučaju pa ostane pogoj, 1. da pojasnijo volilci primerno svoje postopanje, s katerim so skušali odvrniti kako zlo; 2. da je vdeležitev pri volitvah potrebna, da slabši kandidat ni izvoljen. Ako torej manj nevarni kandidat tudi brez glasov katoliških volilcev lahko prodre, nimajo ti nikakega povoda, da bi se vde-leževali volitve. Ako dalje gotovo ne doseže pri prvi volitvi nobeden izmed obeh nasprotnih kandidatov do-voljno število glasov, je bolje, da združijo pošteni volilci svoje glasove za katoliškega kandidata in volijo še lo pri ožji volitvi onega kandidata, kateri je njih zahtevam bolj pravičen. Ako je volitev nravno početje in vdeležitev volitve nravna dolžnost, potem se umeje samo po sebi, da tudi dušni pastir pouči in opomni svoje vernike o njih dolžnosti; kajti, kakor so se škofje torinske cerkv. provincije izrazili: »Sa-cerdos omnium officiorium est commonstrator et vindex«. Gotovo pa ne more in ne sme, vsaj običajno ne, postati dušni pastir »agitator« v pravem pomenu besede. Ne svetovali bi jim zlasti ne, da se vmešavajo v občinske volitve po kmetih, kjer se ne gre za bogve kake koristi, kajti tako vmešavanje ima lahko prav slabe posledice za duhovnika in njegovo poklicno delovanje. Navzlic temu pa ima duhovnik splošno dolžnost, da poučuje, in ravno tako ni treba župniku opuščati svojega sveta in upliva, ako je treba doseči dobro in ovirati slabo izvolitev. Da se je pri tem še posebej ozirati na njegovo lastno volilno pravico in dolžnost, tega ni treba še-le omenjati. Česa treba Trstu? (Socijalno • politična razmisljavanja.) V. Kakor smo dejali v početku: V Trstu je treba popolne reorganizacije v socijalnem, gospodarskem in političnem oziru in da morata pričeti in zamoreta izvesti delo te organizacije soglasno in sotrudljivo cerkev in država. Ako pravimo, da je Trstu treba reorganizacije razmer, s tem nismo hoteli reči, da velja tu samo nekak eksperiment, marveč tu se gre za resno delo v trajno veljavo. Trst se nahaja v dvojni, da, trojni resni nevarnosti. Prvič, da njegovo prebivalstvo popolnoma odpade od krščanstva, drugič, pa odpade od Avstrije in tretjič, da izgubi svojo moč, kakor kulturno središče Primorja. Vse to se prav lahko zgodi, ako bode bolj in bolj širilo ži-dovstvosvojrazdevajoči upliv. Da pa noče te usode Trstu ni Avstrija in ne katoliška cerkev, to je gotovo, ker znamo, kolikega pomena je ta obmorska metropola tako za jedno, kakor i za drugo. Prvo in glavno delo cerkve in države je torej: paralizovati v Trstu židovsko nadvladje. A kako to doseči ? Znano je, da je lože osvoboditi kožuh od uši, nego človeško družbo od nalezljivega židovstva z njegovo harpijsko naravjo. Židovstvo je sila, hujši od epidemije, element, ki se skoro neodtrg-1 j i v o nalepi na človeško družbo in s parazitsko hitrostjo širi svoj pogubljivi, gnjilobni vpliv, kamorkoli se naseli. S svojo nemoralno, izključno materijalistično in nečisto naravo okuži duševno, a tudi telesno vsaki družbinski krog, v katerega se pomeša s svojo neznosno usiljivostjo. Zaradi teh lastnostij so izključevali Žide že davni narodi te zemlje: Asirci, Egipčani in Rimljani ter se skušali otrebiti te gnjile zalege. Dandanes te izločitve ni več, dovolilo se je judom živeti med drugo družbo človeško in posledice te svobode so se pokazale na grozen način. Žid po svoji naravi pa tudi ne more drugače, nego da prepreže s svojim vplivom vse, kar doseže, od tod prihaja, da se najprej parazitsko oklene človeka, a kmalu pa ga nadvlada in ga celo zaduši s svojim vplivom. To je narava, to je element židovstva, kateremu se Žid sam ne more ustavljati in proti kateremu se zamore uspešno nastopati le z najradikalnejšimi sredstvi. Ta sredstva imata v rokah cerkev in država in v teh sredstvih se morata razdeliti obe moči razmerno, kar pa se je žal opuščalo le premno-gokrat. V prvo je treba razumne in krepke a n t i -semitske organizacije. To pa bodi antisemitizem najčisteje barve. Cerkev prevzemi nalogo širiti moralni vpliv na prebivalstvo, moralno organizacijo v raznih pojavih, — država, vlada pa jo podpiraj s svojo jekleno roko, brez-ozirno, nevstrašljivo. Ob vsaki priliki, kadar nastopa cerkev s svojimi čistimi vzgojevalnimi nameni, stopi jej takoj na stran vlada in pokaži svojo avtoriteto, če treba v najstrožji obliki! K d o je bil kriv, da se je morala v Trstu umakniti Cerkev pred umazano, naravnost z židovskega gnojišča privrelo druhaljo, ko je hotela izprego-voriti mogočno vzgojevalno besedo ? Nikdo drugi nego vlada! Z neumevno mehkostjo je nastopilo tržaško namestništvo nasproti od židovstva naščuvani dru-hali, mesto da bi bilo izpregovorilo svojo mogočno besedo in tako jedenkrat za vselej zatrla židovsko iredentovski razboritosti veselje do kratenja verskih pravic. Kdo je dejal namestništvu tržaškemu, da nima pravice nastopiti z vso močjo svoje avtoritete proti tržaškim magistratnim judom in od teh naščuvani socijalistiški druhali? Morda ista »magne-tična moč,« ki je zadušila že marsikak pojav pravice v Avstriji — židovski denar ? Ne ! Za t a k e vplive je nepristopen aristokrat grof Goess! Marveč njegovi gentlemenski oziri na tržaško javnost! Židje in socijalisti so pretili in grozili, da pride do skrajnosti, da pride do nezaslišanih grozodejstev, do prelivanja »krvi v potokih« po tržaških ulicah, ako se takoj ne umaknejo cerkvene propovedi sv. Antona, katerim bi takoj sledile slovenske pri sv. Jakobu. Židje in socijalisti so diktirali, so se pokazali gospodarje, — namestnik pa jo kapituliral in položil svoje žezlo pod umazano peto žido-socijalistov in iredentovcev ! S tem korakom je namestnik zadal temen madež v vitežko lice Avstrije, iste Avstrije, katero bi bili baš letos, ob jubilejski slovesnosti tolikanj radi umazali s krvjo in blatom tržaški Efi-jalti! In vender bi tega ne bil smel storiti, marveč preširnemu nastopanju umazanih elementov bil bi moral postaviti nasproti državno oblast in videl bi bil, kar je videl že jeden sam vojak na Acquedottu da bi bila bežala druhal že samo pred bliščem jednega — bajoneta! Antisemitizem pa bodi, kakor rečeno, brez vsake politične barve in se zlasti vzdržuj tendenc, kakoršna neredkokrat zastopa antisemitizem na Dunaju, ki se le prerad prelevlja v nemško šovinistično prevlako. Ker je sila, proti katerej se ima boriti pravi antisemitizem, internacijonalna, bodi tudi orožje proti tej sili internacijonalno! Brez vsacega ozira, samo braneč čast in ugled države avstrijske, katere ne sme onesnažati noben madež privatne koristi merodajnih državnih čini-teljev, brez ozira na obveznosti do židovstva, katero je žal, zabilo globoko v avstrijske zemlje svojo diktatorično moč, izvršuj država svojo avtoriteto in bodi zaščiteljica cerkvene vzgoje, katera j edina zamore priboriti zopet zdravje narodom avstrijskim, odnosno prebivalstvu tržaškemu. Cerkev se zaveda svoje svete dolžnosti in ne bode zamujala niti jedne prilike, da dvigne narod iz mlakuž" r^moralizacije na idealni višek človeka-vredr.^' uika; cerkev daj inicijativo, izvršuj s' Jwpe načrte, a država jej daj svojo krepko zaslombo. Tako bode prav kmalo izginil iz Trsta škodljivi židovski upliv in nezdravi, nenaravni socijalizem. Izginil pa bode prav gotovo tudi tisti nezmi-selni iredentistični duh iz src tržaških, kakor hitro izgine upliv, ki na s v o j o materijelno korist ščuva in dreza na izvršbo nespametne ideje priklop-ljenja Primorja k Italiji. Že sedaj je velik del tržaškega prebivalstva, ki smatra za neumnost, katera bi Ifaliji malo ali nič koristila, to združenje Trsta s kraljestvom in je mnogo zadovoljniši z dejstvom, da Trst ostane Avstriji in da bodi tu morje naravna meja mej obema državama. O dobroti tega dejstva jih poučuje okolišaj z Benečijo, v katerej se je nahajalo prebivalstvo srečno pod avstrijskim žezlo m, ki pa toži in plaka ob lačnih želodcih zdaj pod Italijo u n i t o, ki je prinesla dobička in slave le izvestnim špekulantom, ljudstvu samemu pa je nakopala brezmejnega gorja. Na tako pridruženje silijo samo vročekrvni, nezreli mladiči in fantastični in nepraktični idealisti, ki žele videti »Italijo veliko«. Takih fantastov ni nikoli manjkalo in ako bi se vresničila njihova meglena podoba in zadobila realno obliko, da bi pripadalo Primorje h kraljestvu, bi prav gotovo tudi potem ne mirovali, marveč hoteli še dalje, prav po svojem blaznem načelu: Italija je, dokler se govori jezik italijanski. Iz teh sanjarij izvira samo večni prepir in nesloga mej ljudstvom, katero potrebuje za s r e č n o bivanje na svetu pač drugačnih idealov, nego je roparsko Btezanje po tujem blagu. Taki ideali leže v duševnem užitku ljudstva Taki užitki so pa v Trstu zelo na slabem, kar ni čuda ob tem materialističnem naziranju prebivalstva. Ako bi to ljudstvo imelo več lepega in čistega duševnega užitka, postalo bi vse drugače, »črna kronika« tržaška bi se skrčila na ničlo in poročila iz ulice Tigor bi se ne glasila tako tužno in tragično, kakor se glase sedaj. Vse to doseže Cerkev s pomočjo države, ako postopata složno v prospeh sijaja katoličanstva in svitle Avstrije. Kako krasen spomenik bi se postavil jubilejskemu letu 1898, ako bi se s to reorganizacijo Trsta pričelo prav resno v tem letu žo ! Naj bi ne pomenile naše te besede glasu vpijočega v puščavi onim krogom tržaškim, ki še dobro žele Trstu in vsemu njegovemu prebivalstvu. Politični pregled. V Ljubljani, 7. maja. Položaj desnice je v zadnjem času v marsikaterem oziru skrajno neugoden. Akoravno namreč baron Dipauli s svojimi somišljeniki še ne misli posloviti se od desnice, je vender ravno vsled njega v desnici kaj malo jedinosti. Največje nasprotje se kaže mej mladočeškim klubom in Dipaulijem. To nasprotje pa v najobilneji meri podžigajo razna mladočeška glasila, pred vsem pa »Narodni Listy«, ki v jednomer rohne nad mla-dočeškimi poslanci, naj nikar ne vztrajajo v zvezi z Dipaulijevci. Kdor bi bil mislil, piše ta list, da bo desnica izbacnila iz svoje srede barona Dipau-lija, bi se bil zelo motil. Dipauli ostane v desnici. Poleg čeških poslancev bo še nadalje sedel človek, ki na najslovesneji način priznava svoje nemško-nacijonalne tendence ; to znači, kaka raz-dejanost vlada v desnici. Stranka, ki nima toliko moči, da bi vrgla iz svoje srede izdajico, ne zasluži več imena stranke. Ne moremo se tedaj čuditi, da je po nečuveni popustljivosti parlamentarne komisije izjavil, da ni res, da bi bil on rekel Pater peccavi, marveč desnica je priznala svojo zmoto. — Tako piše mladočeški list, ki nadalje tudi še napoveduje, da bo v najkrajšem času nastopila za Slovane, posebe pa še za Čehe zelo neugodna doba. O tem seveda sedaj še ni nikake posebne gotovosti, toda tajiti se ne da, da se nemška manjšina vedno bolj krepi in da, ako izstopijo iz večine Mladočehi, k čimur jih naganja domače časopisje in razni domači krogi, se res uresniči napovedana nesreča. Priznati bi pa morali, da bi pri tem imeli ne malo »zaslugo« mladočeški listi. Nove jezikovne navedbe, kali? Kakor smo že včeraj omenili, pečajo se poljski listi vsak dan z jezikovnim vprašanjem in dokazujejo, da se razun izvolitve odseka v tem oziru ne bo doseglo ničesar, ker se v prvi vrsti Poljaki ne bodo nikdar sprijaznili z idejo, ki jo goje manjši slovanski klubi in katoliška ljudska stranka. Takoj na to pa se poroča, da hoče grof Thun na vsak način rešiti to zadevo in bo, ako se v odseku ne doseže jedinost in ne sostavi jednoten načrt, sam vzel v roke vso akcijo ter stopil pred zbornico s konkretnim načrtom. Ker pa se bo po mnenju poljskih listov le vsled tega onemogočilo v odseku vsako delo, ker Poljaki in drugi ne bodo hoteli priznati kompetence državnemu zboru, tudi ni misliti, da bi grol Thun prodrl s kakim takim predlogom. Ker se pa vkljub temu obljubuje od vladne strani konečni odločilni korak in ker je grof Thun izjavil, da sedanje Gautscheve naredbe niso primerne svojemu namenu, je prav lahko mogoče, da nas grof Thun nekega lepega dne preseneti z novimi, Nemcem bolj ugodnimi naredbami. Odprava carine na žito je sedaj splošna zahteva ljudskih zastopnikov v raznih evropskih parlamentih. Na Francoskem in v Italiji se je vlada že udala zahtevi poslancev ter dovolila, da se za čas, dokler vladajo sedanje draginjske razmere, od- pravi carina na iste vrste žita, ki je neobhodno potrebno za vsakdanji kruh. V avstrijskem in nemškem državnem zboru se je pa z včerajšnjim dnem pričela razprava o tej zadevi. Povod k temu v našein parlamentu so dale interpelacije posl. dr. Kolišerja, Mauthnerja, Kinka in viteza B uk o v i č a s tovariši, kateri poslednji jo je stavil v seji dne 4. t. m., in pa nujni predlog socijalnega demokrata Verkaufa, katerega je vložil v včeranji seji. No, o nujnen# predlogu se ni vršila včeraj še nikaka razprava, ker mu je nasprotoval Jurij Schonerer s svojimi ožjimi somišljeniki, pač pa je trgovinski minister odgovarjal na zgoraj omenjene interpelacije. Minister dr. Biirnreither je po daljših pojasnilih pripomnil, da se naša vlada že peča s to zadevo in da se že vrše pogajanja z ogersko vlado. O tem odgovoru trgovinskega ministra se je takoj na to vnela dolga debata, v katero so posebno posegali antisemitski poslanci, po pravici naglašujoč, da je Bedanjo draginje po največ kriv židovski kapital, ki že itak neugodne razmere izkorišča v svoje namene. Nasprotovali so razpravi le Schonererjanci in pa člani katoliške ljudske stranke, ki so mnenja, da bo odprava carine škodovala domačim pridelkom in da si bo to ugodnost izkoristil na vsi črti zopet le žid. Kar se tiče prvega, ne bode ravno tako hudo, ako se odpravi carina za kaka dva meseca, ker do takrat še ne pride mnogo našega žita na trg. Bolj opravičena pa je bojazen glede židovske špekulacije. Ako se toraj to res doseže, čemur se bo seveda z vso silo protivila Mažarska, kar bi pa bilo srčno želeti z ozirom na neznosni položaj nižjih stanov, bode morala vlada strogo paziti, da se olajšava ne bo zlorabljala v druge namene, nego za katere je določena. Položaj na Kreti se ni dosti spremenil, odkar je avstrijska posadka ostavila otok. Posredovanje štirih velesil, ki še nadalje izvršujejo nalogo evropskega koncerta, je tako malo vspešno, da pacilikatorji nimajo skoro ničesar pokazati, kar bi bili storili v dosego normalnih razmer na tem otoku. Krščanski prebivalci so še vedno brez vseh pravic, žive še ravno v taki bedi, kakor so pred posredovanjem, bolj je v tem oziru lo toliko, kolikor jih je manj na tej nesrečni zemlji. Toda delali bi krivico velevlastim, ako bi rekli, da se jim ni dosedaj še prav nič posrečilo. Posrečilo se jim je v toliko, da so mohamedovci veliko bolj varni pred »napadovalci«, da se lahko svobodno gibajo in se lahko zavedajo, da so res oni gospodarji otoka. Toda zdi se, da ta vspeh še ni popolen in da se res kmalu spopolni, so se zje-dinile velesile Anglija, Rusija, Francija in Italija v tem, da razdele otok na štiri dele in nadaljujejo svoje delo vsaka v svojih okrajih. Angležem so izročene v tozadevno oskrb pokrajine Kandija, Malcvisi, Temenos, Monofatsi in Kaenurio Pedhi-adlia z glavnim mestom Kandija, Rusom so poverjene pokrajino Retimno, Apokorona, llagios Vasilis, Mylopotamos in Pyrgiotissa, Francozom ostane vzhodni, Italijanom pa zahodni del otoka. Kaneja ostane glavno mesto z mednarodnim po-veljništvom in sodiščem. Ravno tako je pristopen vsem sudaški zaliv. Te štiri velesile so si pa tudi določile poseben načrt za svoje poslovanje. Vsaka velesila mora pošiljati v notranje dele vojne čete, s katerimi naj zasede najvažneja mesta in odpre zopet promet z raznimi notranjimi mesti. Glavni namen te akcije pa je, kakor se trdi v načrtu, pripomoči turškemu prebivalstvu do njegovih, sedaj večina razdejanih posestev. Ako se to posreči, bo posredovanje za turško prebivalstvo izvršeno na celi črti, kristijanom pa naj se godi kakor koli, zanje se itak nihče ne zmeni. George Dewey, zmagovalec pri Manili, je 61 let stari admiral. Rojen je bil v državi Vermont ter se je izobrazil v mornarski akademiji v Anapolisu. Leta 1854 se je posvetil aktivni vojaški službi, čez sedem let pa ga je vzel k sebi admiral Farragut, znani junak iz meščanske vojske, da ga še nadalje izobrazi ter ga seznani z vsemi potrebnimi vednostmi. V istem času je moral izvršiti ne lahko nalogo, priboriti dohod v Mississippi vkljub vsem baterijam in vojnim ladi-jam. Prodrl je blokado zjedinjenih sil. Njegovo ladijo so sovražniki dobro preluknjičali z bombami in jo potem zažgali. Rešil sc je na drugo ladijo. Leta 1870 je bil imenovan kapitanom, 1884 pa admiralom. V mesecu januvariju je prevzel poveljstvo ameriškega brodovja v vzhodno-azijskih vodah. To je toraj v kratkih potezah življenjepis moža, pod čegar poveljstvom so si Amerikanci priborili Manilo in po tej najbrže tudi Filipine. Socijalne stvari. Gospodarske in obrtne kreditne zadruge na Ogerskem in Hrvatskem. Ogerskemu sabora je predložen načrt o gospodarskih in obrtnih zadrugah, ki jih kani osnovati ogerska vlada za dežele ogerske krone. Ta čin vlade je sam na sebi hvale vreden, saj je zares že skrajni čas, da država sama pomore propadajočemu kmetu in rokodelcu, če kdo, more gotovo država sama najlažje dajati posojila po najnižjej ceni, in le na ta način se da zares tudi kaj pomagati siromašnemu stanu. Toda ta sama po sebi plemenita nakana ogerske vlade je vendar za velik del prebivalcev ogerske države nastavljena zanjka, v katero hočejo loviti posebno Slovane in Rumune. Vsi ogerski časopisi, celo opozicijonalni, so popolnoma zadovoljni z osnovo, a kaj tako zadovoljstvo v takih slučajih pomeni, znano je le predobro nemažarskim narodom na Ogerskem. Kadar so s kakšno postavo zadovoljni vsi Mažari brez razlike, tedaj se ve, da se kuje nekaj proti prebivalcem vseh drugih narodnosti. Saj so izjavili mažarski časopisi očitno, da je vsa ta postava sestavljena tako, da se zatro na Ogerskem vsi denarni zavodi, če le ti slučajno niso v mažarskih rokah. Slovake, Srbe in Rumune čaka ostra borba za njih obstanek, a bati se je, da zadene jednaka osoda tudi Hrvate, kajti postava se smatra za za-jedniško, tedaj veljavno tudi za Hrvatsko. Sicer so pisali mažarski časopisi, da je pri sestavljanju postave sodeloval tudi ban hrvatski in da se je gledalo povsodi in pri vseh točkah na avtonomni položaj kraljevine hrvatske. Vendar pa ta izjava ni resnična, kajti iz cele osnove postave se more lahko presoditi, da se po njej ne dado varovati koristi Hrvatske v onem obsegu, kakor bi to moralo biti po nagodbi. Zategadelj so se pa tudi vsi hrvatski opozicijonalni časopisi vzdignili proti tej postavi ter zahtevajo od svojih poslancev na za-jedniškem saboru, da se z vso odločnostjo upro, da bi se delokrog teh zadrug razširil tudi čez Hrvatsko. Hrvatski poslanci so dolžni izposlovati, da se ta postava sploh ne odobri za Hrvatsko. Mažari so se sicer dogovorili s hrvatskim banom, da pripada vsa sodbenost glede zadrug le hrvatskim sodnijam, kar je bilo pa popolnoma odveč, saj je vsa sodbenost razven pomorske popolnoma hrvatska zadeva že po samej nagodbi od leta 1868. V tem pogledu tedaj ni bilo nobenih dogovorov. Pač pa je bilo treba točno opredeliti, v kakšnem odnošaju imajo biti zadruge, osnovane na Hrvatskem, nasproti domači vladi in pa sre-dišnji zadrugi. Po omenjenej postavi nima hrvatska vlada pri osnovanju zadrug nobenega delokroga, vse je odvisno od ogerske vlade in od glavne zadruge v Budimpešti. V to zadrugo imenuje ogerska vlada osem svojih glavnih nadzornikov s predsednikom in dvema podpredsednikoma, ki vodijo upravo vseh zadrug. Kakšni možje bodo imenovani po ogerski vladi za ta mesta, more si vsakdo misliti, a da od same zadruge izvoljeni gotovo tudi ne bodo zaostali v mažarskem šovinizmu za imenovanimi, je gotova stvar. Za Hrvatsko se mora osnovati po postavi vsaj jedna glavna zadruga, ki bode pa popolnoma odvisna od budimpeštanske centrale, kakor vsaka druga zadruga na Ogerskem ter zastopana v njej, ker drugače ne more biti deležna podpore. Kaj pa taka odvisnost pomeni, moremo si lahko misliti. Zakaj pa ni hrvatska vlada pri dogovorih z Ogersko izposlovala, da bode glavna zadruga na Hrvatskem tako samostalna, kakor ogerska, ker le na ta način bi se mogla avtonomija zares popolnoma vzdržati. To je ona točka te postave, proti katerej mora vsak hrvatski domoljub z vso odločnostjo delovati, sicer je nastopila velika nevarnost za hrvatski narod, da ga Mažar vlovi v nastavljeno mrežo. Ne samo Slovakom, Srbom in Rumunom, nego tudi Hrvatom preti po teh zadrugah politično ugonobljenje. Do zdaj Hrvatska vsaj v denarnih in kreditnih stvareh ni bila odvisna od Ogerske, niti so bili domači denarni zavodi pro-tivni narodnemu pokretu, da pač so ga neki med njimi zdatno podpirali. Zdaj pa hočejo Mažari tudi na tem polju spletkariti ter s svojimi zadrugami, kakoršne kanijo osnovati, širiti mažarsko propagando po celej Hrvatskej. Temu dragemu hrvatskemu zavezniku ni dosta, da je dozdaj Hrvatsko zanemarjal v gmotnem pogledu, marveč jo hoče zdaj pod krinko gmotne podpore tudi v političnem pogledu še bolj potlačiti; saj bode skušal, čim dobi postava veljavo, da pridobi siromašne in zadolžene kmete in obrtnike s posojili z nizkimi obrestmi med svoje dolžnike, a kaj to pomeni v političnem pogledu, nam ni treba razjasnjevati, saj imajo tudi Slovenci le preveč izkustva v tem oziru. Ni tedaj čudno, da so se hrvatski neodvisni časopisi uprli tako odločno tej postavi in da pišejo o tej zadevi čisto odkritosrčno. Nevarnost je zares velika, če zmagajo v tej zadevi Mažari, a krivi bodo le hrvatski poslanci na ogerskem saboru, katerim zares ni nič mar za taka važna vprašanja. Bojimo se, da tudi sedanji apel domoljubnega časopisja ne bode pro-budil pri teh ljudeh one domovinske ljubezni, katero smo pri njih od početka pa do dandanes pogrešali. Oni niso Hrvatske dostojno zastopali še v nobenem vprašanju, pa je ne bodo tudi v tem. A kako se bodo Hrvati pomogli v tem slučaju? Le tako, če se domači denarni zavodi združijo ter sami osnujejo denarne zajednice, pri katerih bi mogli nižji stanovi dobivati manja posojila po prav nizkih obrestih. Na Hrvatskem se je dozdaj v tem pogledu premalo storilo. Denarni zavodi, katerih ima sicer dosti, so pobirali prevelike obresti, tako da si mali posestniki in obrtniki niso mogli pomoči. Radi tega je že v zadnjem saborskem zasedanju to vprašanje spravil na dnevni red poslanec Jagič ter priporočal, da se osnujejo po deželi Raiffeisenove zadruge. Toda vlada je bržkone že znala, kaj se snuje na Ogerskem, ter ni v tem pogledu nič storila, akoravno ima v raznih deželnih zakladah toliko denarja, da bi mogla podpirati na stotine takih zadrug. Ali za taka podjetja je treba domoljubne vlade, ne pa odvisne od ogerske, ki ni imela nikdar srca za Slovana, pa ga nima tudi za Hrvata. Zadrugam, osnovanim po ogerskej vladi, bode pa gotovo odprla domače zaklade, če tudi jej bode denar nosil manje obresti, nego do zdaj. Tako se godi narodom, če so odvisni; le izkoriščati jih znajo njih sosedje. Dolžnost vseh hrvatskih domoljubov je tedaj, da z zjedinjenimi silami odbijejo ta najnoveji napad na politično neodvisnost hrvatskega naroda s tem, da z istimi sredstvi stopijo na bojno polje — z osnovanjem denarnih zadrug, ki bodo dajale posojila po nizki ceni, na noben način višej, nego jih bode dajala mažarska zadruga. Vrhu tega pa bo treba še poduka za hrvatski narod, da ga odvrne od mažarskih zadrug in da ne išče pri njih posojila. S tem bodo porušili nakane mažarske šovinistiške vlade, ki je postala tako predrzna, da hoče s takimi, hrvatskemu državnemu pravu čisto protivnimi sredstvi širiti mažarsko idejo tudi po Hrvatskej. Tedenski koledar. Nedelja, 8. maja: 4. povelikon. Prikaz Mih. nadang. evang.: Jezus obeta učencem sv. Duha Jan. 16. — Ponedeljek, 9. maja: Gregor Naz. šk. — Torek, 10. maja: Antonin šk. — Sreda, 11. maja: Mamert šk. — četrtek, 12. maja: Ponkracij m. — Petek, 13. maja: Servacij šk. — Sobota, 14. maja: Bonifacij m. — Solnce izide 10. maja ob 4. uri 38 min., zaide pa ob 7. uri 15 min. — Lunin spremili: Zadnji krajec 12. maja ob 10. uri 34 min. zvečer. — Musica saera v nedeljo, 8. maja : v stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša v čast varhangelov, zl. I. Schweitzer, Alle-luja in verzikel, zl. A. Foerster, offertorium koral. V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa Cunibert zl. P. Rampis, graduale Foersterjev, ofertorij zl. J. B. Fresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. maja. (Sprejem knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča.) Vsled prijaznega naznanila, da knezoškof Anton Bonaventura pride v Ljubljano dne 11., 12., 13. ali pa 20. t. m., sklical je župan Hribar v četrtek dne 5. t. m. v mestno dvorano načelnike onih društev, ki tvorijo slovensko socijalno organizacijo v Ljubljani, da se dogovorč o sprejemu v dan prihoda. Dogovorilo se je, da k sprejemu na kolodvor o polu dvanajstih dopoludne pridejo vsa društva z vihrajočimi zastavami; zvečer pa da se priredi bakljada in serenada, pri katerej bodo sodelovala vsa pevska društva. O podrobnostih govorili bodemo še kasneje. (Spomenik Prešernu.) Osnova! se je velik odbor, kateri je izdal oklic za nabiranje darov, s katerim se pesniku Prešernu postavi dostojen spomenik v Ljubljani. Predsednik odboru je župan Ivan Hribar, blagajnik pa dr. Stare. Prejeli smo oklic s prošnjo, da ga danes objavimo, prepozno, zato se za danes le omejimo s tem kratkim naznanilom. (Doplonilna volitev) za državni zbor namesto odstopivšega državnega poslanca dr. Š u s t e r š i č a bo prve dni meseca junija. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke skliče v kratkem shod zaupnikov iz tega volilnega okraja, da se dogovore o kandidatu za to volitev. (Nadvojvoda Evgen) je došel danes na potovanju iz Italije v Ljubljano. (V Krško) pride dne 10. maja ob 6. zjutraj nadvojvoda R a i n e r, vrhovni nadzornik deželnih brambovcev, od tam gre v Kostanjevico, kjer bo prenočeval. Drugi dan se odpelje v Novomesto, kjer bo tudi prenočeval. Potem se vrne čez Zidani most na Štajersko. (Poštne zadeve.) Mesto poštnega odpravitelja na Dovjem je dobil župan Jakob Janša, v Banja-loki posestnik Jož. Kajfež. (Prošnja.) Ustanovilo se je v Ljubljani »Slovensko delavsko stavbeno društvo« regist. zadr., z namenom, pomagati domačim našim delavcem do primernega zdravega stanovanja. Kdor vidi in ve, v kako nezdravih pa dragih prostorih morajo večkrat prebivati delavci, in kako hudo je v slučaju bolezni za take ljudi, ta more razumeti, da si delavci tolikanj žele izboljšanja takih razmer. Po trdem naporu so si osnovali svoje stavbeno društvo, katero je začelo te dni svoje delovanje. Priložnosti pomagati ima društvo zadosti, a sredstva so pičla zlasti v začetku, čemur pa se ni čuditi, ako se premisli, da so člani tega društva skoro le revni delavci, ki si morajo od ust pritrgati, da zmagajo društvene doneske. Ko bi imelo društvo več pomočkov. bi tudi vspešneje delovalo. Prav v ta namen se obrača ravnateljstvo slovenskega stavbenega društva do vseh dobrih ljudij, ki so prijatelji delavcev, da pristopijo k društvu vsaj kot podporni člani s 5 kronami na leto. Vsi prispevki podpornih članov se stekajo v reservni zaklad tega društva, ki ima posebno ta namen, revnim delavcem ob času bolezni ali pomanjkanja dela, dajati podpore v obliki brezobrestnega posojila, da zamorejo svoje dolžnosti nasproti društvu redno izpolnovati. Ravnateljstvo goji nado, da se bode vsak dobrotnik kmalu prepričal na lastne oči, kako blagodejen vpliv bode to društvo imelo na delavce in njihove družine, in marsikdo bode se potem vpisal med redne člane društva ter pomagal prijatelju do lastne hišice, ako jo sam ne potrebuje. Ravnateljstvo se obrača torej do slavnega občinstva s prošnjo, naj blagovoli podpirati krepko in vstrajno mlado delavsko stavbeno društvo. Društvena pisarna je v »Katoliškem domu« na Turjaškem trgu št. 1, pisma pa gredo na naslov : Ravnateljstvo slovenskega delavskega stavbenega društva, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. — Načelnik društvu je profesor dr. J. J a n e ž i č. (Židje) se nameravajo, kakor čujemo, naseliti in udomačiti vže tudi v Ljubljani. Zastopnik neke konfekcijske tvrdke, koja osrečuje s svojimi izdelki letne semnje ljubljanske, baje vže na vse kriplje išče primernih lokalov. Doslej se mu baje ni posrečilo, ker so vedeli domači trgovci preprečiti to nakano Tudi v zadnji seji občinskega sveta so opozarjali na to, da namerava znani trgovec ugladiti židu pot v Ljubljano s tem, da je kupil neko hišo, katera bi po potrebni ureditvi in prezidavi prešla v židovsko last. Pozor torej, obrtniki in trgovci, da se ne udomači v škodo vseh židovska zalega celo v že itak židovstva ne popolno prosto Ljubljano. (Božja pot na Brczji.) V preteklem letu so se marljivo nadaljevala dela pri novi cerkvi M. B. na Brezjah. Napravila so se tri krasno slikana okna v prezbiteriju in tri v kapeli M. B. Gosp. Vurnik iz Radovljice poklada nov kamenit tlak, ki lepoto cerkve zelo poveličuje. Romarji so pričeli dohajati v obilnem številu priporočat se varstvu Matere božje. (Zlata poroka v Stopičak) dne 4. maja t. 1. Obhajali so jo: Janez Brkopec iz Gor. Težkevode h. št. 8., Matija Kobe iz Pušč h. št. 2. in gosp Florijan Kalinger (Kalliger, Kaligar) umirovljeni učitelj na Drski pri Šmihelu, rojen pak v Stopi-čah št. 2. Vsi trije so bili poročeni na dan sv. Apolonije dne 9. februvarija 1848; takrat so ženini imeli (20, 28, 28) skupaj 71 let, prav toliko kolikor je sedaj najmlajšemu »mlademu ženinu ki v družbi s svojima zlatima tovarišema (73, 78) pridejo do 222 let. — Neveste so bile mlade po 17, 17, 19, torej 53 let, sedaj so stare po 68, 68, 70, torej 206 let. Skupna starost znaša 428 let. Ker tudi najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi so katerikrat javno obhajala zlata poroka, bilo je zanimanje tem večje. Prav prazničen je bil slavnostni dan. Napis pred cerkvijo in poka nje možnarjev sta pozdravljala »zlate« svate. Zlasti slovesen je bil pa dovoz gostov Kaligarjevih, ki so se pripeljali na 12 vozovih z godbo na čelu. Cerkveno opravilo se je pričelo ob xl,\0. uri s primernim nagovorom dom. župnika, končalo pa s sv. mašo, mej katero so krasno peli Kaligarji sami; pozna se jim izvrstna šola. Če tudi je dež nekoliko nagajal, ni mogel vender motiti občnega ve selja in reči smemo, da bode slovesnost vsem navzočim ostala v prijetnem spominu. Dodamo še nekaj črtic o naših zlatoporočencih. Kobetovih svatov je bilo 10; ta hiša po domače Drabova ima najlepše, dasi ne največje posestvo v fari Jubilant Brkopec ima jako dober spomin — a tudi plemenito dobro srce. Prislovica njegova je: »Največja sreča je ljubiti Jezusa, bati se pa greha in dolga.« — Z imenom Kaligar je pa sklenjen precejšen kos Btopiške zgodovine. Rodbina ta je prišla semkaj menda iz Št. lluperta v prejšnjem stoletju in bivala do 1. 1862. Jubilantov brat, oče in stari oče so opravljali tu službo organista, oziroma učitelja čez 100 let nepretrgoma. Spomin na njihovo petje je živo ohranjen ; osobito slavi oče zaradi njegovega lepega glasu in pa zato, ker je pridige kar sproti v pesmi zlagal in primerne (?) napeve dodal. Običajne štiri cerkvene shode — Marija Tolaž. Žal. — obiskavali so posebno močno Belokranjci in Hrvatje, pa največ zaradi petja; »le par vrstic je zapel, ljudstvo pa — v jok.« Kaligarjeve rodbine je bil tudi -j- Silvester Keše — in 2 njegova brata-duhovna — bivši dekan v Begunjah, tudi poznat pevec; in za Kaliga se je pisala mati Antona Umek (Unnek, Popijačev iz Cerovca št. 14) rojen 16. jan. 1827, umrl 3. avg 1882, kot župnik na Bledu. Umek je napravil 2 štipendiji po 130 gld. za dijake iz stopiške žup nije. Sošolci hvalijo njegovo nadarjenost, mi ga pa poznamo kot najtežjega moža na Kranjskem. — »Zlata« nevesta je doma pri Tičkovih na Dol. Težkivodi št. 2 in je rojena Pekec; njen stric je bil znani Anton Pekec, rojen 11. jan. 1803, umrl 29. okt. 1833 v Ljubljani pri sv. Jakobu. V lepi slovenščini je spisal »Kristusovo trpljenje v 8 pridigah,« in obširno »razlaganje dopoludanje očitne službe božje ali kršč. nauki od sv. maše in pridig.« Iz »zlate« dobe jubil. pa omenim, da je bilo med svati šest še živih otrok, 16 vnukov (mej temi jeden že oženjen ter drugi učitelj v Lešah na Gorenjskem) brat - nadučitelj pri sv. Križu, trije nečaki (mej temi jeden umirovljen c. kr. stotnik), jedna svakinja, umirovljena soproga pokojnega brata-učitelja v Smarjeti in sedem nečakinj. — G. jubilant je služil na raznih krajih: v Soteski, v Toplicah, v Čermošnjicah, v Bo-štanju, na Zdolih na Štajerskem, v Mirni Peči, v Vavti Vasi i na Radovici; skupaj 41 let. L. 1894 je stopil v pokoj ter se mu je odločilo pokojnine 600 gld. Povsod je bil mirnega značaja ; je pa tudi strogo veren in očitno priznava, da se ima za vse zahvaliti Materi Božji. Živio tak krščanski mož! (Umrla je) dne 5. majnika t. 1. gospa Sera-fina Stornik, soproga c. kr. gimnazijskega ravnatelja v Mariboru doktorja Petra Stornik. Po-kojnica, rojena Beljačanka, je dosegla komaj 44. leto svojo starosti; bila je pa vsled svoje odkritosrčne pobožnosti in bogoljubnosti vzgled in posnemanja vreden uzor krščanskim materam. Bog, za kojega čast je bila vedno goreče vneta, ji bo gotovo v večnosti tisočero poplačal zaslugo zemeljskega potovanja. (Zdravnik - Gora Loški potok.) Ko ni bilo zdravnika v Velikih Laščah, hodil je dvakrat v tednu ribniški g. zdravnik tje. Kakor je bilo brati v »Slovcncu«, je v Velikih Laščih sedaj nastavljen nov. Če je mogla torej do sedaj Ribnica in okolica zdravnika pogrešati dvakrat v tednu, ali ne bi bilo pravično, da bi sedaj hodil gospod zdravnik, če ne dvakrat, pa vsaj enkrat v tednu na Goro in Loški potok? Mislim, da ne zahtevamo preveč ne Gorniki, še manj pa Potočani, ki so še dalje od Ribnice, da bi se to zgodilo. Nova cesta je gotova, lahko se že vozi po nji. Če smo plačevali za novo cesto ogromne davke, zakaj ne bi imeli tudi kaj dobička? V Loškem potoku imajo že to dobroto, da imajo vsak mesec mirovno sodišče, naj bi pristopila še ta, da se nam približa zdravnik. Če se to zgodi, potem seveda, bi moral cestni odbor skrbeti, da so naredi boljša zveza z Soro in novo cesto. Tako pa imajo Gorniki kaj malo dobička od nove cesto, ker je preveč oddaljena od Sore in ni nikakoršne prave, modre zveze. Kdor ima torej pri tem kaj govoriti, naj pove na pravem mestu in kakor hitro mogoče. (Iz Št. Petra na Krasu,) 1. maja. Pomisleki na besede železniškega ministra \Vitteka, priob-čene v »Slovencu« št. 96, o zadevi gradenja vipavske železnice me vodijo do sledečih vrstic. Minister je izjavil, da bode treba črti v Razdrtem dodati črto do Postojine in Diva'e. Pomisliti je vredno, če bi mogoče črto tej železnici kazalo speljati od Razdrtega na Št. Peter. Kar se je meni o tem povedalo in mi je na lastne oči znano, bilo bi to delo skrajšano, cenejše in glede prometa več vredno. Skrajšano v tem, da bi bila proga od Razdrtega do Št. Petra krajša od one do Postojine. V ravni črti je od prostora postaje ležeče med Razdrtim in Senožečami približno 13 km. daljave do Postojine in toliko tudi do Št. Petra; proga pa bi bila radi ovinkov pod Nanosom, proti Št. Petru veliko krajši. Že pri tem bi bilo podjetništvo na boljšem, posebno pa še v tem oziru, ker črta Št. Peter ima povse trda tla, v tleh pod Nanosom pa se je težko ogniti močvirju. Poleg tega bi pa črta za jedenkrat zadostovala za obe nameravani vPostojino in Divačo. Železnica Loka-Divača, na katero se no sme pozabiti, pa bode zvezala Razdrto-Senožeče z Divačo. Sami železnice želeči Vipavci trdč, da se bode mogoče tej prav vzdrževati le tedaj, če bode imela gotovo zvezo z drugo železnico. Zveza Gorice z Reko in pozneje Korcške z južno Hrvatsko je gotovo uva-ževanja vredna: Gorica bi dobila za polovico krajšo črto, zveza z gorenjsko železnico pa tudi ni brez pomena. Misel na to, da se mora ta črta takoj zvezati v Divači z državno, ni posebnega pomena. Kadar bo zgrajena vipavska, utegne biti tudi južna že državna. — To kratko zapišem v prevdarek občinstvu, posebno pa onim gospodom, katerim bo naloga odločiti, kako in kam naj se spelje od Razdrtega nadaljna proga. K r a š o v e c. (Zadnja seja tržaškega mestnega sveta) je bila zopet jako zanimiva. Natančneje izvirno poročilo o famoznostih te seje prinesemo prihodnjič. Za danes omenimo le toliko, da je župan prečital neke dopise iz občin Koper in Novo Mesto (Citta-nuova) v Istri, v katerih se tamošnji italijanaši pritožujejo zoper odredbe tržaškega škola kakor protivne (!) katoliški veri, italijanski narodnosti in skrajno žaleče čast tržaških Italijanov. V točki »verifikacija Nabergojeve izvolitve« so židje Pic-coli, Venezian itd. zopet zastopali svoje originalno židovsko stališče nasproti Nabergoju. Svetnik Spa-doni pa je šel celo tako daleč, da je imenoval potrditev c. kr. vlade v tej zadevi golo kapico, na perjeno proti tržaški občini, katera sovraži Na-bergoja in ga jednostavno noče v svojem za-stopu. Izbral se je nov odsek, ki naj »študira«, ali je Nabergoj poslanec ali ni. (Plod socijalizma.) Pred nekaterimi dnevi sta se sprla v neki krčmi v Trstu dva livarniška delavca Cijat in Mehtek zaradi par litrov vina. Na ulici je potem sunil Cijat Mehteka tako nevarno z nožem v vrat, da so morah prenesti ga v bolnišnico. Livarniški delavci v Trstu že namreč štrajkujejo več ko osem dni, dasi nimajo za to pravega vzroka. Pač pa jim rojijo po glavi nespametni socijalistiški nauki, ki imajo za posledico ne le samo poštenega delavca nevredno po- stopanje po trdem tlaku, marveč tudi prazno mošnjo in rane v telesu. Za vse to se seveda no zmenijo socijalistiške pijavke, samo da one žive dobro za tuj denar. Pač bi bilo bolje, da bi se ravnali delavci po zdravem krščanskem nauku »moli in delaj«, mesto da postajajo klaverna žrtva nesramnih »zveličevaleev« ! (Mila kazen) je zadela necega razgrajača v Trstu, ki je kričal »Doli s škofom!« Obsojen je bil samo na — 10 dni zapora. Okoličani pa, ki so klicali ob zadnjih volitvah »Živela Avstrija!« pa so dobili po 10 mesecev zapora. Ali bi ne bilo pravilno — ravno narobe? Ubogi avstrijski paragraf! (V vodnjak padel) je pretečeni teden v Trstu nek zidar Albert Spetič, star 28 let. Delal je na neki hiši, na katero dvorišči so nahaja odkrit vodnjak, ki je bil tedaj za silo pokrit z slabimi deskami. Spetiču se je ulomil podstav in je padel z visočine 15 metrov ravno na vodnjak, deske so se zlomile pod težo padca in ubogi delavec je utonil v vodnjaku. Na Primorskem je namreč nespametna navada, da imajo ljudje kar priprosto odkrite vodnjake, iz katerih vlečejo vodo s korci. V tacih vodnjakih se je žo marsikdo ponesrečil ob jemanji vode ali tudi drugače. Pa tudi razne nesnage mečejo v vodo zlobne roke in okužujejo vodo. V tem pogledu vladajo med onim ljudstvom še zelo patrijarhalične razmere. (Lepa šmarnična slovesnost) se je vršila v večer pred 1. majem v prijaznem slovenskem sv. Ivanu pri Trstu. Ob nebrojni udeležbi vernega naroda so prenesli Lurdsko Mater Božjo v prastaro cerkvico nad selom, kjer se vrše sedaj za-rana v jutru šmarnične sv. maše z Marijinim obredom. Nepregledna vrsta belo oblečenih deklet in okoličank v narodnih nošah je spremljalo Marijino podobo in večerno solnce je zlato obsevalo to izredno slavnost. Sv. Ivan pri Trstu je še najtrdnejša slovenska posadka, kjer živi še trdna naša kri. Lahonom je sv. Ivan hud trn v peti in radi bi ga imeli tam, kamor ga žele. Zato je že nedavno temu tržaški lahonski patentirani lažnik »Piccolo« po svoji judovski navadi lagal, da je pri sv. Ivanu veliko več Italijanov nego Slovencev. No, pri tej slavnosti bi so bil j ud lahko prepričal o »resničnosti« svojih lažij. Omenimo še, da bode obhajal letošnjo leto uzorni šentivanski župnik Treven svojo zlato sv. mašo, na katero izredno slavnost se že z radostjo pripravljajo tamošnji se-ljani slovenske narodnosti. (Občinsko volitve v Oprtlju)v Istri razveljavljene. Vsled pritožb slov. volilcev je c. kr. na-mestništvo v Trstu razveljavilo izvolitev občinskega zastopa v Oprtlju, ker se je ta izvolitev izvršila s pomočjo vse le mogoče sleparske mahb nacije Italijanašev. Vlada hoče postaviti v Oprtlje posebnega komisarja, ki bode vodil začasno občinska posla. Tako je tudi prav, samo da se bode še videlo, kak bode tudi komisar. (Pri občinskih volitvah v Marčani) v Istri je zmagala hrvatsko-slovenska stranka nad Italijanaši z absolutno večino. Živeli! (Volitvene skrivalnice) Poroča se nam: Leta 1898, svetega Marka dan je »Cittadinanza« (baje celih 13 mož) jela oblegati »Časa o castello d' un gentiluomo« naše rezidence. Ker se jo pripeljal tudi »legislatore«, smo že menili, da kanijo naši »naprednjaki« zasledovati tendence tržaškega magistrata. Šele ko se je pričela gonja in nagnala skup njihovo »servitu dipendenza«, je večina dav-koplačevalstva zvedela, da se ima vršiti občinska volitev, za katero pa preje živ krst ni vedel. Kako je ta nesrečna številka, 13 glav, izvolila 12 odbornikov in 6 namestnikov, to bi vedel povedati le vladni assessore. Zvedelo se je le toliko, da gospod župnik ni bil vreden mesta mej »učenimi« odborniki, ker bi se baje lahko spozabil, da bi med kimanjem drugih kedaj narobe ne naredil. Komentara k tej reči ni treba! Čemu se je volitev tako tihotapno vršila, o tem se šepeče za kulisami, da so imeli svoje vzroke. Menda se vendar niso bali pouličnih izgredov ? Saj imamo dosti ovaduhov — in policajev, ki vedno preže, kako bi poštene, do vratu obdačene soobčane spravili v ječo. Menda zato, da bi se znebili nekaj močnih volilcev, ali pa samo zato, ker nečemo biti vsi »bue da tiro«. Kar pamtimo, je bil običaj, da so je na javnem trgu razglasilo, da so volilne listo dali na ogled, in zopet naznanili, kedaj se ima vršiti volitev. Zdaj se ni zgodilo ne prvo niti drugo. Nekateri so šele zdaj zvedeli, da je bila na visoko obešeni občinski tabli prilepljena neka drobno pisana listina, a vsebina se še zdaj ne ve. Mnogo ljudi je (in tretjina odbora), ki komaj čitati znajo, da leto in dan občinske table niti pogledajo ne, nego pazno poslušajo razglase na javnem trgu in se po njih ravnajo. Navada je bila in je, da se vsi važni razglasi na javnem trgu razklicujejo. Zakaj pa se samo priprave za volitev niso? in ravno to jo značilno! Zakaj pa se novi glavar-stveni razglas glede pozdravljanja in umikanja bi-ciklistom ni prilepil samo na občinske table ? Zato ne, ker kmet, ko občinske table nikoli ne pogleda, bi te grozniče prav nič ne občutil. Jeli so do-bravski, kropniški in drugi okoličanski volilci in davkoplačevalci res siljeni vedno opazovati tablo tuje občine, kdaj bode volitev ali kaka druga važna reč na nji nabita? Ne, oni so navajeni slišati razglas po božji službi pred cerkvijo. No zares zvite glavice, to vam je zdaj enkrat prav prišlo. Kajne, kedo izmed vas se zmeni za to, ako se na tak sramoten način teptajo državljanske in občinske pravice davkoplačevalcev. Pritožiti se, ne pomaga nič, v tem imamo britke skušnje. Prav pa je imel in dobro nas je poučil tudi nekdo izmej odbornikov, ko je dejal : Dokler bosta Capitano in naš Consolo tako prijatelja, boste z vsako pritožbo padli pod klop ! To dejstvo pa se ne da tajiti, da bi ti dve roki ne ležali ena v drugi, ker slučaj je nanesel, da je prvi prišel enkrat v občinsko sednico in dejal: »Možje, vi imate tako skrbnega župana, da mu smete za zasluge že v življenju vzidati spominsko ploščo«! Možje pa, če tudi priprosti, so brzo v mislih preleteli okoli šole — in drugih pod to oblast spadajočih podjetij, pa povsod razvalina, in ni jim šlo v glavo, da bi poleg Langusove in dr. Tomanove plošče morali vzidavati še tretjo, zavoljo kaj drugega, nego k večjemu radi dobrih postrvic, koje se po vsi pravici smejo sloveče imenovati. * (Sejmi po Slovenskem od 9.—14. maja) Na Kranjskem: 9. v Ljubljani in Završih; 10. v Šmarju; 11. v Senožečah; 12. v Zagorju, na Ko privniku, v Veliki Loki in Sodražici. —Na slovenskem Štajerskem: 9. v Brežicah, na Polju ; 12. v Lembergu, na Planini, v Slov. Gradcu in v Teharjih. — Na Koroškem: 9. v Črni pri Pliberku; 13. pri sv. tlemi, St. Lenartu in St. Mohorju. — Na Primorskem: 9. v Palmi; 12. v Sežani. Društva. (Odbor št. jakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) vabi najuljudneje vse častite člane in prijatelje k občnemu zboru, kateri bode v ponedeljek, dne 9. t. m. popoludne ob 5. uri v damski sobi »Narodnega doma«. (Bralno društvo v Črnomlju) napravi dne 8. maja t. 1. veselico. Vspored: 1. Ed. IIorny: Der kreuzfidele Michel! Koračnica. 1. A. Nedved: Zvezna. Moški zbor. 3. D. Fajgelj: Pobratimija. Moški zbor. 4. Fr. Padera: Dunajski odmevi. Pesmi. 5. Dr. B. Ipavec: Mornarska. Čveterospev. 6. A. Hajdrih: V tihi noči! Čveterospev. 7. Val. Lisinski: Prelja. Moški osmerospev. 8. A. Nedved: Lahko noč! Baritonsolo in osmerospev. 9. + * Gruss an Liebchen. Schottisch. 10. F. S. Vilhar: Slovenac i Hrvat. Moški zbor. 11. I. Kotek: Wein-berger-Gallop. 12. Zamujeni vlak. Burka v 5. dejanjih spisal Ant. Kržič. — Točke 1, 4, 9, 11 izvaja mestna godba na lok. Kapelnik g. Fr. Padera. Vodstvo g. R. Schiller. — Začetek ob 8. uri zvečer. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca aprila t. 1. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 691 strank 258 785 gl. 85 kr., 567 strank pa uzdignilo 140.867 gl. 56 kr. (Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) imela je v mesecu aprilu t. 1. prometa 123.397 kron 66 vin., hranilnih vlog je vložilo 149 strank 34.268 kron 95 vin., vzdignilo pa 157 strank 21.990 kron 92 vin., torej več vlo-vilo 12.278 kron 03 vin. Izplačala je 23 zadružnikom 9.354 kron posojila. — Stanje hranilnih vlog koncem meseca aprila t. 1. znaša 774.918 K. 07 vin., katere se po 4 odstotke obrestujejo brez odbitka rentnega davka. (Mestnahranilnica v Novem Mestu.) V mesecu aprilu je 171 strank vložilo 29.900 K. 97 vin., 111 strank vzdignilo 27.529 K. 45 vin., torej več vložilo 2371 K. 52 vin., 16. strankam posojil se je izplačalo 35.470 K. 26 vin., stanje vlog 1,009.180 K. 90 vinarjev, denarni promet 132.224 K. 59 vin. (Delavsko podporno društvo v Celju) je izvolilo v nedeljo, 24. t. m. na svojem ustanovnem shodu, kateri se jo vršil v krasnih prostorih Narodnega doma pri jako mnogobrojni udeležbi, sledeči odbor: Predsednikom Rebek Iv., ključavničarski mojster in hišni posestnik v Celju ; podpredsednikom č. gosp. Krančič Ivan, mestni kaplan v Celji; tajnikom Zabukovšek Mihael, diur-nist v c. kr. cinkarni v Celju; blagajnikom Omla-dič Jakob, hišni posestnik in trgovec v Gaberjih pri Celju ; odborniki: gg.: dr. Dečko Ivan, odvetnik v Celju ; Oovirk Jakob, kamnosek v Celju ; Leon Josip, krojač v Celju ; Stojan Martin, mizar na Teharjih pri Celju in Lipovšek Fran, veleposestnik v Medlogu pri Celju. (Pevsko društvo »Kolo« v Trstu., Vabilo na veliki koncert z igro, ki ga priredi pevsko društvo »Kolo« v Trstu v nedeljo dne 8. maja 1898 v redutni dvorani gledališča »Poli-teama Rossetti« (vhod ulica Chiozza). — Vspored koncerta je natisnjen na tretji strani vabila; krona tega koncerta je za Trst povsem nova, krasna in težavna skladba češkega skladatelja Kar. Bendl-a, »Križaci na morji«. Kakor zgornja, tako so tudi vse ostale točke tega koncerta za slovansko tržaško občinstvo povsem nove, katerih naučenje je stalo mnogo truda in napora. Pevski zbor nastopi v krasnih narodnih čepicah. Orkestralni del vspo-reda bode izvajala popolna gledališka godba. -Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za osebo jedna krona. — Sedeži prve vrste 40 kr. druge vrste 30 kr., tretje vrste 20 kr. — Opomba Sedeži se prodajajo v kavarni Commercio in se bodo prodajali na dan koncerta pri blagajni. Radodarnim doneskom se ne stavljajo meje. Društvu eventuvalno namenjeni prispevki naj se pošiljajo društvenemu blagajniku g. Branimiru Bone-tu, ulica Stadion št. 19, I. nadstr. _'^dbor pevskega društva »Kolo«. Narodno gospodarstvo. Razpis dobave. C. kr. trgovinsko ministerstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da se bode vsled razglasa kralj, rumunskega vojnega ministerstva z dne 9. aprila 1898, št 189, 191 in 183 dne 9. maja t. 1. ob 3. uri popoludne vršila po jedna dražba radi dobave: 1. 600 klobukov za lovsko četo; 2. 20.000 jopic iz flanele; 3. 10.000 konjskih česal. Pogoji se lahko vpogledajo vsak torek in soboto od 9. do 12. ure dopoludne v vojnem ministerstvu (intendančni oddelek). Darovi. ZaJeranovo dijaško mizo: F. Vran Kartuzijan 3 gld. — Gg. konkurentje 37 gld -G. Anton Jamnik, župnik v Sorioi, 2 gld. — G. J. Hromeč, župnik v Novi Oselici, 1 gld. — G. Anton Verbajs, župnik v Kamni Gorici, 5 gld. Za Katoliški dom: Fr. Vran Kartuzijan 5 gld. — G. J. Hromeč, župnik, 1 gld. — Gospod vseučiliščni profesor dr. Fran Stanonik v Gradcu 10 gld. — Gosp. Janez Hladnik, kurat na Gočah, 30 gld. — Gosp. Martin Poč, župnik v Komendi, 3 gld. — G. Fran Avsec, kapelan v Radovljici, 5 gld. — G. farni upravitelj Janez Lovšin 2 gld. G. župnik Mihael Barbo 5 gld. — G. župnik Gustav Koller 1 gld. — G. župnik Anton Jemec 1 gld. — G. župnik Anton Žgur 2 gld. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 7. maja. Predsedniku državne zbornice ni nič znanega, kedaj se zopet skliče prihodnja seja. Mogoče je pa tudi, da se čez poletje sploh več ne snide državni zbor, ker so odločilni krogi tega mnenja, da je sedanja zbornica nezmožna sploh za vsako delo. Preložitev državnega zbora se zaradi tega ni izjavila, da je mogoče sklicati zbornico k novi seji povodom sloves-nostij vladarske petdesetletnice. Dunaj, 7. maja. Gotovo je, da, ako se tudi državni zbor snide meseca junija, se jezikovna debata več ne bo nadaljevala. Iz tega se srne sklepati, da vlada kmalu razveljavi jezikovne naredbe. Ste m pa seves političen položaj bistveno spremeni. Dunaj, 7. maja. „Vaterland" piše: Poroča se, da niso le tirolski poslanci častitali in obljubili baronu Dipauli po njegovem govoru o jezikovnih naredbah, da bodo ž njim glasovali za odpravljenje jezikovnih naredb, marveč tudi več štajerskih in gornjeavstrij- skih poslancev, tako da moramo reči, da je večina kluba katol. ljudske stranke za razveljavljenje jezikovnih naredb. Dunaj, 7. maja. Poslanec Stojalovski je izročil načelnikom slovanskih klubov nastopno pismo: Opetovano razglašena in de-janjska skupnost vseh nemških strank, ne le opozicijonalnih, marveč tudi katoliške ljudske stranke zahteva, da se tej nemški solidarnosti nasproti postavi solidarnost vseh slovanskih poslancev, ki stoji na narodnem stališču. V ta namen priporočam, osnovati slovansko komisijo, v katero naj vsak slovanski klub pošlje svoje zastopnike. Za Stojalovščeke sta zato odločena poslanec Stojalovski in dr. Danielak. Dunaj, 7. maja. Liberalni socijalni politiki v mestnem zboru dunajskem so predlagali, naj mestni zbor uvede splošno, jed-nako, direktno in tajno volitev ter zahteva od deželnega zbora izdanje novega občinskega reda, po katerem imajo vsi avstrijski državljani moškega in ženskega spola z dvajsetim letom pravico voliti, s 26. letom pa tudi voljeni biti. Cetinje, 7. maja. Angleški ministerski rezident je izročil knezu Nikolaju veliki križ Viktorijinega reda v briljantih, princu Danilu pa častniški križ istega reda. Kim, 7. maja. Vkljub odpravi carine na žito se še nadalje pojavljajo nemiri po raznih mestih Italije. Razdraženo iti lačno ljudstvo napada prodajalnice, skladišča in zasebne hiše ter ropa blago in živila. Vojaštvo mora biti neprestano na nogah. Vojska mej Španijo in Ameriko. Ako nas ne varajo poročila ameriških listov, imeli bodemo kmalu novo bojišče na otoku Por-toriko. Mac Kinley je izdal neko tajno povelje, naj se nemudoma koncentruje precejšen del ameriške mornarice pred imenovanim otokom. Amerikanci trdijo, da se v teku 48 ur lahko polaste otoka in premagajo nasprotnika. Računajo namreč na veliko razburjenost in upor mej ondotnim prebivalstvom. Res je sicer, da je na otoku Portoriko primeroma se mnogo več upornikov in nezadovolj-nežev, kakor pa na Kubi, toda Amerikanci bi gotovo raje poprej dovršili svojo »nalogo« na Kubi, za katero se prav za prav gre v celi vojski, ako bi imeli že res vse tako pripravljeno, kakor je potreba. Toda manjka jim moči na suhem. Dosedaj so zbrali v Tampi komaj 20.000 mož vseh vrst, s katerimi se ne upajo na Kubo, poleg tega so se pa prepričali, da število organizovanih vsta-šev ni tako veliko, kakor se je s početka zatrjevalo. Vest, da je admiral Sampson že odpotoval s svojimi ladijami od Keywesta, kjer se je založil s premogom in živežem in da jadra proti otoku Portoriko, je lahko resnična, toda to brodovje ima najbrže drugo nalogo in ne bombardovanje Portoriko. V Washingtonu namreč nikakor ne verujejo poročilu iz Lizbone, da se kapverdsko brodovje približuje Cadiksu, marveč splošno se sodi," da pluje proti zahodu. Pričakuje pa Španjce admiral Sampson s svojimi ladijami. Iz Madrida dohajajo v zadnjem času vesti, iz katerih je sklepati, da Manila še ni v ameriških rokah. Bivši guverner na Filipinih, Primo di Ri-vera, brzojavlja iz Port Saida nastopno: Ameriško brodovje bo razrušilo neutrjene in neoborožene obmorske kraje, toda ne bo se moglo polastiti glavnega mesta Manile. Mogoče je, da ima mož prav, toda ravno tako mogoče je, da se s takimi poročili prikriva resnica in s tem nekoliko zmanjšuje splošna razburjenost v deželi. Nemiri po vseh večjih španjskih mestih se vedno množe. Središče upora je seveda v Madridu. Hišo ministerskega predsednika Sagaste mora stra-žiti vojaštvo. Jednako so v nevarnosti vsi drugi " višji državniki in tudi zasebniki, ki nočejo očitno simpatizovati z rogovileži. Pred poslopjem vojnega in ministerstva za mornarico pa se dogajajo prav žalostni prizori. Stariši, žene z otroci, bratje in sestre z veliko skrbjo povprašujejo, kaj je z njih sorodniki na Filipinih. Tolažijo se z jednostavnim odgovorom ; kabelska zveza je pretrgana, ne dobimo nikakih poročil. — Seveda se množice polasti še večja obupnost, ko mora živeti v toliki negotovosti. Rim, 7. maja. Londonski „Star" poroča, da je španjski admiral Montoja, ki se je pred Manilo umikal amerikanskemu brodovju v zaliv, ostavil več manjših bojnih ladij pri Luzonu, ki prav dobro izvršujejo svojo nalogo. Ako je to istina, je amerikanski poveljnik Dewey v pasti in zaradi tega niso od njega dobili v Washington nobenih podrobnih poročil o pomorski bitki pri Manili. Bombardovanje Manile z morja je neškodljivo, ker se Španjci lahko toliko umaknejo, da so varni pred krogljami z morja. Keywest, 7. maja. S kubanskega pristanišča priplula ladija „Delphin" je donesla vest, da so Španjci zelo delavni. Marljivo utrjujejo mesta in delajo nasipe, da se zavarujejo napram sovražniku. New-York, 7. maja. „Worldl" poroča iz "VVashingtona, da vstaške čete pod vodstvom Maksimo Gomeza niso tako velike in številne, kakor se je s početka mislilo. — Ekspedicijo, ki se pripravlja na odhod v Tampi. bode treba še znatno pomnožiti, ker 20.000 mož ne zadostuje. New-York, 7. maja. Parnik „La Fa-yette", last francosko - atlantske družbo, so zasačili Amerikanci pred havanskim zalivom ter se ga polastili, ker je imel na krovu več vojnega materijah. Washington, 7. maja. Senat je odobril načrt zakona, s katerim se pooblašča Mac Kinley, da sme doposlati vstašem na Kubi orožja in streliva in ubožnemu prebivalstvu živil in zdravil. Važno naznanilo. V vsaki hiši naj bi imeli najboljše domaČe zdravilo dr. Rose-jev balzam za želodec in praško domače mazilo. Oboje je dobiti tudi v tukajšnjih lekarnah. SJCfT Splošno priznano Jo kot najboljše odvajalno in prebavljivo sredstvo Sagrada Malaga - vino. Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni lekarni pri Mariji Pomagaj M.Leustek v Ljubljani, 165 1 9 Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. Telefon Štev. 68. i>uiril no: 4. maja. Bromislava Oroszy, strojevodjeva hči, 3 dni, sv. Petra cesta 47, življ« nske slabosti. — Franca Germovšek, kuharica, 53 let, sv. Petra cesta 8, Emphysema. 5. maja. Jožef Cerar, posestnikov sin, 11 let, Črna vas 10, davica. V hiralnici: 4. maja. Jožefa Tomič, gostija, 38 let, Dementia para-litica progn. V bolnišnici: 2. maja. Apolonija Magister, hranjevka, 54 let, Enteritis chron. 3. maja. Marija Prosen, kuharica, 25 let, jetika. — Makso Maurer, trgovec, 44 let, jetika. Meteorologiono poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. a O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura no Celziju Vetrovi Nebo »s, > " S « . S ■O-* S« ► CL, 6j 9. zvečer 730 6 12 4 brezv. oblačno 7 7. zjutraj 2. popol. 7292 7315 10 2 13-2 sl vzh. p. in. svzh. dež oblačno 8-6 Srednja včerajšnja temperatura 113°, za l-5° pod noriualoni. i» o eS t* nalilstlje luim K\ SELI NE najboljše uiizne in osve-v. žujoče pijače, i 19 preiskušene pri kašlja. vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. VABILO k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice y Škocijanu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo1', ki bo dnč 22. maja 1898 ob uri popoldne v tukajšnji Soli. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Odobrenje letnega računa za 1. 1897. 3. Volitev načelstva. Škocijan pri Dobravi, 6. maja 1898. 334 i-i Načelstvo. V najem se daje s 1. avgustom 1.1. prodajalna z malim stanovanjem vred v liiši štev. 2, v Trubarjevi ulici ob sv. Jakoba mostu, 337 1-1 Več se poizve ondi, 2. nadstropje na desno. ,Karl May's Reiseerzahlugen!' Zv. I. do XXII. v izvirni, elegantni vezavi, skoraj še popolnoma novi, prodajo se po primerni, ugodni ceni. Ponudbe pod »F. G. 30« na upravništvo tega lista. 336 2-1 M. MiKOTA, l»recl škofijo U. 21, 32& priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu svojo zalogo umetnih cvetlic in naročanje na vezanje različnih vencev in čopkov. N„ I to Hgfgg ^j/Največji izbor 4 elegantnih solnčnikov priporoča po najnižjih cenah L. Mikusch v Ljubljani, Mestni trg 15. HERBABN^ -je v podfosfornasto-kisli Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll- nost, telo Jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno-apnene seli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. 725 20-20 Cena steklenlol Je 1 gld. 26 kr., po pošti 20 kr. ve6 za zavijanje. (Polsteklenic ni.) 9V Prosimo, da se vedno Sr^fH^i^j^^TTS; izrecno zahteva Herb&bny-Jev apneno - železni alrup. Kot 3'Si zna'c iZTOra se nahaja v steklu in g; na zamašku ime, ,Herbabny'' " vtisnjeno z vzvišenimi črkami in * nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno <ŠljoLJtmlnniiABNY znamko, na katera znamenja naj 1 se blagovoli paziti. 239 9 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmlierzlgkeit" VII. 1, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v krtnovlnah. Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski v Ljubljani Kolodvorsko ulico 22 s« priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim pridstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soli iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine __ iz različnega materijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podruino cerkev v Lučilh župnije žilinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dea, svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. 2 a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52—41 Josip Novak, župnik. Konjiček bosniške pasme, mlad. pripraven za ježo in za vožnjo je z na pol kritim vozom in opravo vred na prodaj. Pogoje pove gosp. A Putrich v hotelu . pri južnem kolodvoru'- v Ljubi ani. 319 3-2 vsakovrsten, najboljši, dobiva so pri Jakobu Zalazniku na Starem trgu v Ljubljani. 318 3-2 V ovojo lastno " korist naj zahtevajo i jemljejo kupovale! le take izvirne 19 15-6 Ivan Kordik v T^ijiil>lj»iii, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14, priporoča svojo bogato zalogo drobnine in galanterijske reči na debelo ln drobno, nadalje: poletne Igrače za otroke, albume za slikane dopisnice od 40 kr. naprej, mizloe za cvetlice . ...» 90 » ► tržne koše iu torbe . . » 40 » > pase usnjate, obuvala za otroke in dame, obuvala za telovadce, 314 3 površnike (galoše) iz gumija, po zolo znižanih cenah. fr Ustanovljeno lotu 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke ca debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. t O m % cr m CD > iS u A> O » o jo J3 m O bi »rajo. it gospod«, bali Oluffon, gladka nt praih, krti atratnlkt, braa miniti, IT frtl ladn. ti fld. 1 10 da t*TI «••« » . « »6 ,, 1» — ■ rajo* it daSka, f 4 »tlikotlib, aicar ktktr forni. ladnt od gld. I — do 1 10 .. „ » 7» ,. T'76 ■viti.t s« (oapoda. I Trat J.dna tO kr. do jld. 110 •aal gld. i »0 do gld. 1 SO Dvanajat ovratnikov •d gld. 1 tO do II to. Dvanajat uanlat •d *ld. 8'80 dt 4 60. 19 |>r.£log (V.rbttJ.n) ' \ «d»M.S»5d«»-_ / O »o ►i S» < © N f> ts O < o -i <2. 3 5 & " ® 2 « K m' I c < ° o S £ ® « = L ~ v 3 _ S N 5' * H w O — r-1 r l3 3 O ■3 S" CB- O ®2 i C » O- » s. a> » - CO i g.-* s' cn 2 o n D- O _ o-o fc:<® -"-de ■ -o c o _ t». i 3 a. 3 s-c » »i, r. (A p: a ^ S ® Z. p r < P OS _ ©g ?r r ° 'S < » oo * 0 C g; ® 3 Cj m ^ 01 r» _ tn ■ t; .o "J 01 U c R* < P i B »> e cr T3 O 5 5 IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani. Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križev tta 764 30 iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Mldjro Liniment. Capsici compos. 231 13 ia lekarne Blohter-Jeve v Pragi priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—33 TUcfcter-jev liniment s .sidrom' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko ..sidro" kot pristna. Richter jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. J. HT. Potočnik priporoča svojo krojaško delavnico mi Dunajski oe.^ti št. 1-4 v Matijanovi hiši. Izdeluje moška oblačila kar najboljše in prav po ceni; oskrbuje uniforme c. kr. državnim in železničnim uradnikom. Posebno se priporoča čč. duhovščini, ker je zelo spreten v izdelavanji duhov niških oblačil in talarjev. 281 10—7 f wSr Peg e odpravi v 7 dneh popolnoma 195 48-16 dr. Christoff-a izborni, neškodljivi Ambra-creme jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za m olepžanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih S steklenicah po 80 novč. ima na prodaj B Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. i ! \(MO ustanovljena in novourejena (|OIII«lC2l stavbinska in Hmetalna steklarija tvrdke 503 34 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Figorcak se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken Id vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim aH barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjafko dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejSega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke. podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. Najboljie sredstvo proti stenloam, Jc. bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- < •f-ljem, zajedalkam domačih živali]. Ofir ,KaclterlIii' učinkuje čudovito! Usmrti vsakovrstno golazen — ln ga radi tega milijoni odjemalcev zahtevajo. NJega znaki ■o: 1. zapečatena steklenloa, 2. ime .Zacherl'. Pristni ..Zaeherlin" prodajajo v Ljubljani: Ivan Fabian, F. Grošel. Edvard Hajek, Karol J. Ilolzer, Ivan Jebačin, Jeglič & Leskovie, C. Karintcer, Mihael Kastner, Kham & Murniic, J. Klauer, Adolf Kopriva, Josip Kordin, Anton Krisper, Karol Lapponi, Peter Lassnik, J. Lenček, Ivao Perdan, > Karol Plsninšek, 1 J. C. Koger, A. Šarabon. Viktor Sch;flfer, Jakob Sohober, Jakob Spoljani, A. Staeul, Franc Stupica, M. E. Supan, Franc Terdina, Uradniško kon-sumno društvo Dobi se tudi v naslednjih krajih n« Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Sodražici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Fr. Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu. Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, Travniku, v Tržiču, v Radovljici, Kadečah, Zagorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi. Trebnjem, Črnomlju, Bledu, Ložu, Kamniku, Vipavi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. 220 15-4 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 15 11-i •v m m pecij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljlce za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. ———i Orožna tovarna Stever 224 7 CjBSgjjjl Samozastopnik za vso Kranjsko: | nu\ kaisi:k Isjl Ljubljana, Šelenburgove ulice 6 I i Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. Dobra delavnica za poprave. I 11511 i______ __ Vsi pripadajoči S ,Waffen'-kolesa. yOpel'- kolesa. za poprave. £-- i predmeti. I X. yxbIQ. 35a spomlad in stav 6eno do Bo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motike, krampe, vile, vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa-ničarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči. kovano in valano železo, v s ako vrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata ln cele hiše. Železniške šine za oboke, cement, štorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne Zeleznine po tovarniških cenah. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 17 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pocinkana, bela in črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd, itd. itd. sm 1 Zdravilišče f oplice | 11«, Kranjskem Hn •K W blizo Novega Mesta, želez, postaja Straža, S je tako imenovani „akrato-vrelec" z vročo vodo /fS od 28 — 31" R. Voda, bodisi da se pije, ali da se S * tt S tt * rabi 7.a kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, kostenico, ishijas, živčno bolezen, (neuralgie) in zoper razue kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-sini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši. Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra. Natančneja pojasnila daje brezplačno 266 7-3 topliško oskrhništvo. Dr. Rose-jev lialzam Praško flomače mazilo za ielodeo u lekarne It. f K \ <©> (S) ® lzbonia zaloga imŠW& lajrazleji ur. JfIVD Hm v Ljubljani, Kongresni trg štev. 4, ■ VCltliMCl v Gerberjevi hiši. 336 10-1 Mmm je najboljši in najčistejši primeseh li lavi! Pestite gospodinje! 221 50-7 Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. :xxxxxxxxxxxxxxxxx: Zarezano strešno opeko imPlSRH (Strangfalz-Dachziegel) prešano opeko za zid in navadno opeko za zid ponujata po znatno znižanih cenah 227 7 Knez & Supaneič tovarna za opeko v Ljubljani. ¥ | Primerna Girmansfia darila! i P Priporočam svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih ^ Q ur, verižic, uhanov, prstanov j po najnižjih cenah. © ►r Vabim na mnogobrojen obisk ter pošiljam cenike po pošti zastonj 88 11 8 M FR. O TJ I> J Z rv, urar v Ljubljani. p I Trgovina z galanterijo in igračami Ivan Kordika v Ljubljani, Prešernove (Stanove) ulice št. 10-14, priporoča po zelo nizkih cenah: Kuhinjsko posodo, emaillrano, prve vrste, patent-lonce z bakrenim obitkom; namizne svečnike iz pak-fona, medi in alpake: nože in vilice (besteke) za salato, desert itd. Vsakovrstne reči iz alpaka in alpaka-srebra iz najboljše c in kr. privileg. tovarne W. Bachmann & Comp. na Dunaju. Zunanja naročila izvršujejo se točno in po nizkih cenah. 313 7 Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. ! Bploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno lil pošteno po najnižji ceni 1 bandera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-15 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulioe 4. Ignacij Čamernik kamnosek v Ljubljani, SEomeaekeg* (S*olJsis©) ulic© poleg Schreiner-jeve pivarne, t«, priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno JU zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov iz poljubnega kamena po Izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi naročila na kamnoseška umetna cerkvena dela, kakor so altarji, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, polaganje cerkvenega tlaka itd. Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune izdeluje breiplačno. , 265 6 novejše in najboljše za gospode in dečke iafi 10-7 avstrijskih, nemških, italijanskih iu angleških tovarn v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovanjem IIAMANN, Mestni trg štev 8. S^loga Iclobu-lsov c. kr. privilefjov. 1 tovarn za klobuke E S W, Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec. Klobuki se izdelujejo natančno po označeni meri ln obliki in se prevzemajo tudi stari klo- W buki v barvanje ln oblikovanje. w jooooeo&o&eoeeeeeooetv Od vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje pripuščenl mali, srednji in veliki in ali frfiii v slovenskem Jeziku, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šul-kega leta Dadalje,-se dobiva mali po 15 /cr., srednji po 32 kr. in veliki po 40 kr. y prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani (H. Ničman) Kopitarjeve ulice. Razprodajalei dobe primeren popust. v Lfiil>ijaiii ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavb inske opeke, (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa, Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 17 Roman-cement, dovski Porlland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. j ni/je cene. ^DiirRcpp-ova fi)iana~Rolesa f t presegajo vsa draga 4* po trdnosti, Urnosti in lahkem teku! J Leta t SDS. razni modeli z mnog itn i novostmi so 4* videti pri zastopniku 4* Janezu Jax-u 205 21 8 J v I^jvtl>]Jn,iii, Dunajslm eesta sSt. 13. *T* toplice v Kamniku Vodno-zdravilne P'av 1>liz0 mosta (železniška posiaja), ob znožji kamniških planin, v krasni legi, z lepimi sprehajališči po smrečji, lov. tudi na postrvi, prelepa zdravilnica z verandami, toplice z banjami in duSem, basin za plavanje, pokrito hodiSče, igrišče l^r-ni.lelrom in telovadn ca, zdravljenje po Knelppovem IIZ1 tr%. 1 »njisK« lil načlnu> po želji luili drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdravišču in v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijon 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan. — Prospekte poSilja vodstvo. 243 15 — 5 nadgrobnih spomenikov FELIX TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6. L J U B L J A N A Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30—7 od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo stavbene kamnoseško delo -»g jA po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izgutovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- In inozemskih marmorov. E3K3IQIQIQIQIGIQIQK3(Q(QIQICtQIQIQK3IQK3tQK3IQ Primerna birmska darila! j Friderik Hoffmann, itrar*, 338 26~1 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseh vrst ir žepnih ur ^ v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. 2KjT Poprave se dobro in solidno izvrSnjejo. D u 11 a i s k a borza. Dne 6. maja. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ Avstrijska kronska renta 4'/„, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......120 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 914 „ Kreditne delnice, 160 gld..............358 „ London vista...........120 n NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............Ur 20 frankov (napoleondor)............9 n Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 10 kr. 90 „ 10 , 90 „ 85 „ 20 „ 80 „ 75 „ 80 „ 80 ., 77 „ 55 „ = 0 „ 66 „ Dne 6. maja. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » > južne železnice 6°/„ . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 160 25 197 50 99 50 139 25 129 50 109 — 112 50 99 — 98 70 219 — 182 65 126 40 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............200 gld. 50 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 „ - ., Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......28 „ -- „ Salmove srečke, 40 gld........83 St. Genois srečke, 40 gld.......79 Waldsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3520 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 429 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 71 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 114 Montanska družba avstr. plan.....166 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 Papirnih rubljev 100........127 75 50 75 50 70 05 25 62 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. .IT BI Bi/ I., VVollzeile 10 in 13 Menj i na delniška družba I« C U H" Dunaj, I., Strobelgasse 2. afcdT PoJasnila13£ v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti XJT naloženih tx 1 a vn i o. -$35