Leto LX1X štev. 179 a V Ljubljani, v petek, I. avguste 1941-XIX PotMna pMmmš • fotoofat Prezzo — Cena L 0.70 £vr.= W 1 J * m. / M »S«r ^■i: A waJr.nl rM - mm 10.630 za naročnino 10.650 per gli abbo- in 10.349 za inserate, ^^^ —- I ^^^ ^ namenti: 10.349 pe. _ , , le uiscrztom. rodrninical I«*«* <»«■ mei ponedeljka i. dneva po praioflra. Filiale) Novo mesto. .... x .. , .. , ,, _ , , £ Uredništvo ia apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. » Novo meata Izključna pooblaščen k a za oglaševanje ftaRjanskega hi tujega | Red.zion., Aimlnlstrazlone, Kopitarjeva 4, Lnbiana I CeieeMfon.ri. esclnsiva per 1. pnhblidtl di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. S Telelon 4001-4005. 1 ed e.tera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Italijanski ekspedicijski zbor prispel na vzhodno bojišče Rim, BI. julija. Ip. Italijanski ekspedicijski zbor je prišel na vzhodno bojišče. Povsod na poti, koder se je vozil italijanski ekspedicijski zbor, mu je prebivalstvo z vojaškimi in civilnimi oblastmi na čelu priredilo kar najbolj prisrčen sprejem. Povsod so zavezniške fete izražale čustva bratstva našim častnikom in našim vojakom. Prodiranje nemških kolon proti Moskvi Bern, 31. julija, lp. Po poročilih iz Moskve so nemški oklepni oddelki zlomili sovjetsko obrambno črto in po teli vesteh bi naj sedaj prodirali v smeri proti Moskvi. Berlin, 31. julija, mg. Z vzhodnega bojišča se je izvedelo, da so nemške ojačevalne kolone začele z operacijami že daleč na vzhodu od Smolenska in da prodirajo po cesti proti Moskvi. V torek so nemška letala napadla in bombardirala sovjetske čete, ki so obkoljene na jugovzhodu od Smolenska. Med temi letalskimi napadi je bilo onesposobljenih za boj nekaj sovjetskih tankov, sedem baterij in trije topovi, prav tako pa je bilo uničenih '260 avtomobilskih vozil. Sovjetski oddelki so imeli izredno hude in krvave izgube. V istem področju je bil v noči na torek uničen sovjetski oklepni vlak. O letalskem napadu na Moskvo v noči na 29. julij se je izvedelo, da je bil napad izveden v zelo oblačni noči. Pogoji vidljivosti so bili zelo slabi. Vkljub temu pa so nemška letala napadala brez odmora. Z letal so opazili 25 požarov, v drugih delih mesta pa je nastalo še nekaj manjših požarov. V središču mesta so bombe zadete palačo vladnega predsedstva in druge važne sovjetske urade. Samo eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Ko so nemška letala v noči na 28. julij napadla Odeso, je bilo potopljenih več ruskih podmornic in dve orožarni sta bili uničeni. Ena nemška bomba je padla na skladišče nninicije, kjer je eksplozija razdejala vse naprave v pristanišču. Nemški pristojni krogi izjavljajo, da je bilo od začetka boja na vzhodu uničenih dosedaj 8968 sovjetskih letal, to se pravi približno 236 letal na dan. Stockholm, 31. julija, lp. Moskovska radijska postaja je bila prisiljena priznati, da je nemško letalstvo izvedlo na sovjetsko prestolnico ponovne napade, ter je povedala, da je med temi napadi bilo sestreljenih 51 ruskih letal, ki 6o poskušala odbiti napad nemških letal. Ista radijska postaja poziva ruske četnike, da naj povsod streljajo na nemške vojake, da naj se skrivajo in zbirajo po gozdovih itd. Petrograj6ka radijska postaja priznava, da se nemške čete vojskujejo že v predmestjih Petrograda. Radijska postaja je tudi zatrdila, da Nemci ne bodo našli drugega v mestu kot razvaline, če bi zasedli bivšo rusko prestolnico. Umik armad maršala Budfeniga Na vzhodnem bojišču, 31. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Boj za Ukrajino je še naprej silno hud. Maršal Budjeni je svoje čete umaknil na drugo stran Dnjepra in bliža se trenutek, ko bodo te ruske sile popolnoma uničene. Nemške in madžarske čete so pri Berdiščevu in Ho-manu ustavile nekaj divizij iz 18. sovjetske armade in tam so sedaj v teku srditi boji. Divizije so že obkoljene in se bodo prav težko rešile iz klešč, ki se vedno bolj zapirajo. Nemške motorizirane kolone pa so zadele na glavne sile maršala Budjenija in verjetno je, da bo umik vojske maršala Budjenija zelo težaven. Madžarska konjenica je izredno delavna. Poveljnik nekega konjeniškega eskadrona je izjavil, da so madžarski konjeniki na ukrajinskih ravninah ponovili svoje junaštvo, ki se je izkazalo v zgodovini. Na teh ravninah lahko konjenica opravlja važno nalogo. Po ukrepih nemškega generalnega štaba napada madžarska konjenica zadnje oddelke sovjetskih čet. Poveljnik neke madžarske baterije je pripovedoval, da so se njegovim topovom s silno hitrostjo bližali sovjetski tanki in pet velikih sovjetskih tovornih avtomobilov, ki so bili polni vojakov. Poveljnik je najprej mislil, da so to Nemci, toda iz daljave 200 m je spoznal, da gre za Ruse. Madžarski vojaki so zapustili topove :n so napadli sovraž- nika ter zajeli sovražne avtomobile. Sicer že 24 ur neprestano dežuje, vendar se boji na vsem odseku z vso silo nadaljujejo. Hopkins v Moskvi Washiiigton, 31. julija, mg. Uradno je bilo objavljeno, da je Hopkins po naročilu predsednika Roosevelta odšel v Moskvo, da bi s Stalinom obravnaval razna vprašanja. Hopkins je snoči imel prvi razgovor s sovjetskim diktatorjem. Pogovarjala sta se o pošiljanju ameriškega vojnega gradiva v Rusijo. Poročila iz Londona pravijo, da Stalin tudi v teh dneh ni prikrival svojega nerazpoloženja zaradi težav pri nakupu gradiva v Angliji in v Ameriki. Hopkins bi naj sedaj Stalinu pojasnil ves položaj. Nekateri krogi v Londouu pa tudi menijo, da je Hopkins prišel v Moskvo zaradi napetosti, ki je nastala ob Pacifiku. Hopkins bi se naj v Moskvi s Stalinom posvetoval o skujmih ameriških in ruskih koristih na Pacifiku. Hojikins je prišel v Moskvo z letalom v spremstvu brigadnega generala llarneya in poročnika Allisona. Rim, 31. julija, lp. O potovanju Hopkinsa, odposlanca predsednika Roosevelta, v Moskvo, izjavljajo, v Rimu med drugim naslednje: 1. Hopkins je obljubil Stalinu ameriške vojaške dobave, pri tem pa je moral dostaviti, da ni mogel določiti količine teli dobav. Dejansko pa bo ta količina zelo omejena, in sicer zlasti iz razloga, ker je Roosevelt s svojimi strokovnjaki sam priznal v Washingtonu, da ameriška industrija ne more kriti angleških naročil in potreb. 2. Ce bi se ameriški industriji posrečilo povečati svojo proizvodnjo, tedaj bo ta previšek zahtevala Anglija. V svojem zadnjem pozivu na Ameriko je Churchill dovolj jasno izrazil to mnenje. 3. Ameriška pomoč hi lahko prihajala v Rusijo samo čez Vladivostok in po sibirski železnici. Prevoz čez Tiho morje bi potreboval mnogo ladij in znano je, da ameriška trgovska mornarica nima dovolj tonaže, da bi krila te izredne potrebe. Sibirska železnica pa jc samo enotirna in po njej je prevoz zelo počasen in omejen. Torej bo pomoč Amerike Sovjetom prav ista, kakor je bila pomoč, ki je bila obljubljena Jugoslaviji in Grčiji, kajti ameriška poinoč tedaj ni imela časa in tudi ni mogla priti na svoj naslov. Hopkins je mogel tedaj v Moskvi govoriti isto, kur je govoril Donovan v Belgradu in v Atenah. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 31. julija. Vrhovno poveljstvo objavlja: Pri zasledovanju v Ukrajini potolčene sovjetske armade so nemške sile vdrle globoko v sovražna umikalna premikanja. Obroč okoli sovražnika vzhodno od Smolenska je bil še bolj stisnjen. Oddelki, ki se vojskujejo na Estonskem, so vrgli sovražnika proti severu nazaj. Bojna letala so ponoči bombardirala vojaške cilje v Moskvi, prav tako pa so uspešno napadla z bombami železniško križišče Orel. Podmornice so na Atlantiku nadaljevale z zasledovanjem napadenega konvoj« in so potopile še pet oboroženih trgovskih ladij s skupno 24.0(10 tonami. Skupne izgube sovražnika pri teli bojih znašajo tedaj 140.500 ton. V boju proti Angliji jc letalstvo z bombami poškodovalo veliko trgovsko ladjo, in sicer vzhodno od l.ove-Stofta. Ponoči so bombna letala bombardirala tudi letališča v jugovzhodni in jugozahodni Angliji. Poskus, ki ga je izvedlo 40 angleških letal z neke letalonosilke v severnem delu Ledenega morja proti pristanišču Kirkenes, je bil preprečen. Sovražnik je pri teh letalskih bojih izgubil 23 letni, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo pa je sestrelilo pet letal. Nad Nemškim zalivom so lovska letala iz skupine 8 angleških bombnikov sestrelila pet letal. Mornariško topništvo je sestrelilo dve, enota vojne mornarice pa eno angleško bojno letalo. Angleška letala so ponoči na nekatere kraje ▼ zahodni Nemčiji metala razdiralne in zažigal-ne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj smrtnih žrtev in nekaj ranjenih. Ljudsko štetje Danes, HI. julija je dan ljudskega štetja ljubljanske province. Uradniki, določeni za popis prebivalstva so razdelili popisane pole in zato je morala vsaka družina že prejeti družinsko polo in vsaka zajednica polo za zajednico. Kdor pu jo še ne bi bil prejel, mora sam iti potijo na mestni urad za ljudsko štel je (za mesto Ljubljano se ta urad nahaja v palači ženskega dekliškega liceja na Bleiwcissovi cesti II, nadstropje.) Kdor ni prejel popisane pole in ne gre sam p o n jo na omenjeni mestni urad, se pregreši proti predpisom odredb za izvršitev ljudskega štetja, odobrenih z uredbo Visokega Komisarja št. 21 od !). t. m. in se kaznuje po zadevnih predpisih. Potrebno je pojasniti še sledeče: če živita dve družini z ločenim gospodinjstvom v isteln stanovanju in jc ena sama od teli prejela popisno polo, jo dolžan družinski poglavar druge družine sam dvigniti svojo popisno polo neposredno pri mestnem uradu za ljudsko štetje. Glede podnajemnika, pa, ki ni na hrani pri družini, pri kateri biva in tvori družino zase, se določi, da mora kot tak hiti vpisan na posebnem družinskem listu. Vojno poročilo štev. 422 Uspešni napadi v Vzhodni Afriki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil | objavlja: Severna Afrika: Oddelki sovražne vojske, ki so jih podpirali tanki, so bili pognani v beg. Nemško topništvo je obstreljevalo naprave v trdnjavi. Med letalskim poletom na Bengazi, ki ga »menja včerajšnje vojno poročilo, je naše protiletalsko topništvo sestrelilo angleško letalo, ki j<> padlo v morje. Letala Osi so potopila petrolejsko ladjo in močno poškodovala parnik ob o hali Cire-najke. Vi h o (ln a Afrika: V pokrajini Gon-dar so oddelki črnili srajc in kolonialne čete izvedle drzne izpade ter se jim je posrečilo vdreti med sovražne postojanke. Sovražnik se je upiral, pa je bil povsod pognan v beg in je imel izgube v moštvu in gradivu. V zadnjih dneh so rezidenčni predeli v Gondarju morali prenesti nekaj letalskih poletov. Žrtev ni hilo. Zmagovit napad na angleški konvoj Lisbona, 31. julija, mg. O izredno veliki zmagi nemških podmornic na Atlantiku, ki so po hudi bitki potopile 19 angleških trgovskih ladij, so se izvedele dosedaj tukaj naslednje podrobnosti: Angleški ladijski sprevod je vozil izredno dragoceno vojno gradivo in je bil zato silno skrbno sestavljen, zavarovan in nadziran. Ladijski sprevod je vozil v treh vrstah in med temi vrstami so neprestano križarili rušilci in druge vojne ladje. Nemško letalstvo pa je daleč na Atlantiku o|)azilo ladijski sprevod in je takoj o tem obvestilo nemška oporišča. Iz teh oporišč je takoj od-plulo na Atlantik več nemških podmornic, ki naj bi hitele lovit angleški ladijski sprevod. Spopad se je začel na vzhodu od Biskajskega zaliva in ko so se podmornice razvrstile za napad, so najprej zadele s torpedi veliko petrolejsko ladjo, ki je takoj eksplodirala. Ta prvi nenadni napad s torpedom je v prvem trenutku zbegal angleško ol>o-rož.eno spremstvo. Vojne ladje so začele silno hitro križariti okoli ladijskega sprevoda. Metale se globinske bombe in streljale na vse strani, toda podmornice so vozile tako spretno, da niso zapustile bližine ladijskega sprevoda. Še isto noč Finske čete se bližajo Petrogradu Stockholm, 31. julija, lp. Zadnje finsko vojno | čete že prodrle do predmestja Pelrogi rotilo pravi, da se finske čete bližajo Aunusu. so se začeli srditi krvavi boji za bari poroc Tako so čete maršala Mannerheima prodrle naprej v isti smeri, v kateri so pred 20 leti odbijale boljševiško vojsko. V smeri Lieksa—Lentiera prodirajo finske lete že 100 km globoko na sovražnem ozemlju, finske četo, ki se umikajo, sekajo na tem odseku drevesa in grade najrazličnejše ovire. Po gozdo-fih so položili Rusi vse polno min, vse lo pa finskih oddelkov preveč ne ovira. Finske čete so na tem odseku zajele mnogo pruskih vojakov, ki so jih septembra 1939 Sovjeti najeli. Ti poljski vojaki so kot ujetniki morali polagati mine na ceste in po gozdovih. Ko so jih Finci ujeli, pa so prav radi pomagali linskitu pionirjem pri zbiranju min. Kakor poročamo na drugem mestu ie radijska jioslaja v Petrogradu objavila, da so nemške ograda in da kadaini, ki so zgrajene na cestah. Toda te novice imajo najbrž propagandni namen in pričakovati je. da bo radijska postaja v Petrogradu prav kmalu oznanila slavno »zmago«, da so bili nemški oddelki odpodeni iz predmestij drugega največjega sovjetskega mesta. Resnica je samo ta, da se finske in nemške čete |K> sestavu in odločno približujejo Petrogradu. Ruskih oddelkov jo na Estonskem vedno manj, in tako se nemške čete lahko pomikajo proti Narvi in Novgorodu, kjer je glavnina nemške vojske. Obkolitev Petrograda bo popolna tedaj, ko se l>o nemška vojska, ki prodira z juga. združila s finskimi in nemškimi oddelki, ki prodirajo s severa od jezera Ladoga. Petrograd je že dolgo odrezan od svojega ozadja in veliko v|>ra-šanje ie. kakšno ie razpoloženi« vojske in prebivalstva v Petrogradu. so podmornice potopile tri ostale trgovske ladje iz tega sprevoda. Ob zori pa so podmornice začele z novim napadom, vojne ladje v ladijskem sprevodu pa so se pripravljale za protinapad. Podmornice pa so ostale nevidne. Vojne ladje so nekaj časa imele vtis, da so podmornice odplule iz tega območja. Vendar pa so neprestano metale globinske t>oiiibe. O nemških podmornicah pa ni bilo nobenega sledu. Hele ko se je bližala noč so se podmornice zopet jx)javile in v nekaj urah je bilo potopljenih sedem ladij v angleškem sprevodu. V tej noči je bila zadeta angleška korvetna ladja, ki se je kmalu potopila. Ob zori je od radijskega sprevoda ostala komaj še polovica in ladje so se razbežale. ker so videle, da obramba vojnih ladij v spremstvu ni bila dovolj uspešna. Vsaka ladja je zase skušala uiti lovu |>odniornic. Toda nemške podmornice niso opustile zasledovanja. Potopljena je bila ladja za ladjo in proti večeru je bil uničen ves angleški ladijski sprevod. Tekom dneva je angleški ru-šilec opazil podmornico in se je zagnal z vso hitrostjo, da bi jo zadel, toda v najhujši vožnji ga je zadel torpedo, ki je rušilec raztrgal na dvoje. Ob zori tretjega dne ni na površini morja od vsega ladijskega sprevoda ostalo nič drugega, kakor veliki madeži olja in ostanki razbitih ladij. Ponoči je angleško oboroženo spremstvo uvidelo, rta nima več not>eiie ladje spremljati ter je od-plulo s lega, tako nesrečnega dela Atlantika. Angleški napad na norveško pristanišče se je ponesrečil Berlin, 31. julija. Ip. Angloška lorpedna letala, ki so v spremstvu lovskih letal poletela z neke angleške letalonosilke, so hotela na|>aati neko norveško pristanišče na severu. Pri tem napadu je sodelovalo tudi nekaj sovjetskih letal, vendar jta se je napad popolnoma ponesrečil. Razvili so se letalski boji in je bilo sestreljenih 23 sovražnih letal, dve letali pa je sestrelilo protiletalsko topništvo, tri letala pa so sestrelile enole nemške mornarico Posadke dveh nemških letal, ki sta bili J sestreljeni med boji, so rešili. Včeraj popoldne so angleška letala napadla (Jagliari. Naše protiletalsko topništvo jc s podporo lovcev hitro zlomilo sovražni poskus, letalski napad je zahteval samo eno žrtev. Letala potopila angleško podmornico Rim, 31. julija, lp. Dne 2S. julija nn italijanska letala ob libijski obali iiotopila angleško podmornico. V zadnjem tednu je italijansko in nemško protiletalsko topništvo sestrelilo nad Tripnlisom 27 angleških letal. Poškodovane angleške ladje prihajajo v Gibraltar Ta n gor, 31. julija. Ip. Bojna ladja, križarka velike vrele, dve križniki, rušilec in dve pomožni križarki so priplule v Gibraltar, da bi jih tam popravili zaradi škode, ki so jo te enote utrpele v zadnjem spopadu v Sicilijskem prelivu. Nad 200 ranjencev so izkrcali s teh ladij. Število smrtnih žrtev mora biti veliko, ker jih niso pokopali v Gibraltarju, ampak so jih vrgli v morje med izvozom. Novi dokazi o bol ševiškth napa-daln h načrtih Berlin, 31. julija. lj). Ves nemški tisk objavlja senzacionalne listine, ki so jili nemške čete našle v generalnem štabu v Lucku. Te listine so bile zaupnega značaja in so so nanašale na mobilizacijo rdeče 15. armade. Ta armada je štela 325 tisoč mož in bi morala napasti Vzhodno Prusijo. Vse listino nosijo datume še pred junijem 1941. Ta 15. armada i>i imela dodeljeno šo 7. letalsko divizijo s 516 letali. Ta armada l>i morala s presenečenjem napasti industrijska središča v vzhodni P ru si ji. Napad bi moral biti izveden 17. julija. Toda sovjetske načrte je prehitela nomškn pobuda in ta 15. armada je bila razbita, preden je mogla dokončati svojo mobilizacijo. Današnji številki .Slovenca' so priložene položnice. Blagovolite nakazati čimprej naročnino za časopis! Ne pozabite istočasno nakazati tudi 9 Lir za „Slo-venčev koledar"! Letalska vojna na zahodu Berlin, 31. julija, lp. DNB poroča, da je vče-raj popoldne kakih osem angleških bombnikov vrste -»Briatol Blenheim« skušalo izvpsti polet nad nemško ozemlje. Toda nemški lovci vrste »Mpsser-schmidU so se liilro dvignili in so ustavili sovražne bombnike, ko so bili še nad morjem. Bombniki so morali svoj tovor vreči v morje in v kratkem letalskem dvoboju je bilo sestreljenih pet angleških letal, najbrž pa je bilo sestreljeno še eno angleško lelalo. Berlin, 31. julija, lp. Ponoči je nekaj angleških letal preletelo zahodno Nemčijo. Letala so metala bombe, ki so prizadejale nepomembno škodo. Angleška letalska ofenziva, ki naj bi razbremenila sovjetskega zaveznika, ni dala računanih uspehov, kajti Anglija jo v tem času Izgubila 600 letal. Samo dne 23. in 24. julija so Nemci sestrelili 67 angleških letal, med temi pa jp bilo več štirimotornih bombnikov, ki jih Angleži nazivajo -leteče trdnjave«. Spremembe predpisov o prometu in javnih obratih Vlada v Nizozemski Indiji ni ustavila izvoza petroleja na Japonsko Tokio, 31. julija, mg. Predsednik Japonske vlade knez Koni>ye je govoril na seji odbora za i a rodno mobilizacijo ter je v svojem govoru po-Maril, da mora Japonska kmalu biti tako oprem-l-ena in organizirana, da se bo lahko zoperstavila fichernemu poskusu, ki bi holel omajati njen po-/jžaj na Pacifiku iu na Daljnem vzhodu. V svojem ^>voru je poudaril, da je v svetovni politiki zaradi Lojno med Nemčijo in Rusijo nastopila nova doba. fa vojna pa ho resno vplivala na Japonsko in tež-io je predvidevati, kako se bodo posledico vojne 1 Evropi čutile v drugih odsekih. Ker se dogodki Alno vrste in se položaj stalno spreminja, mora (liti vsak Japonec pripravljen na skrajne žrtve. Vlada bo storila vse, kar je potrebno. Zastopnik vlade pa je izjavil časnikarjem, da jc vlada Nizozemske Indije sporočila japonskemu {eneralnomu konzulu v Bataviji, da niso resnične .novice, ki so izšle v tisku, češ da bi bila vlada Nizozemske Indije ustavila izvajanje petrolejskih dogovorov z Japonsko. Isti zastopnik je izjavil časnikarjem, da je svetovni tisk zamenjal zaporo nad Japonskim imetjem v Nizozemski Indiji z zaporo fietrolcjskega izvoza, ki pa ni bila nikdar izrečena. Japonski tisk obširno obravnava smisel sporazuma mod Francijo in Japonsko in pravi, da je Francija priznala poslanstvo Japonske na Daljnem vzhodu. To priznanje pa ima mnogo več vsebine, kakor pa razumevanje, ki ga v tem oziru kažejo Angleži in Amerikanci. Agencija Domei objavlja iz Bangkoka, da se angleško brodovje na Daljnem vzhodu pripravlja na izvedbo obrambnega obroča okoli Malajskega polotoka. Vojaške oblasti v Bataviji (glavno mesto Nizozemske Indije) so ukazale, da mora v bodoče vsaka ladja zahtevati predhodno dovoljenje vojaških oblasti, če hoče priti nakladat premog ali pa se oskrbovat. Anglsfa prpravisa vojaško pogodbo s Kitajsko Tokio, 31. julija, lp. Kakor poroča agencija Domei, pričakujejo v Tokiju, da bo v kratkem sklenjena vojaška pogodba med Anglijo in Kitajsko. Pogodba bi imela te točke: 1. Singapur bi bil oporišče na dobave vojnega gradiva Kitajski skozi Birmo. 2. Angleži bi osnovali v Indiji. Singapuru In Birmi letalske tvornice in letalska oporišča za Kitajsko. 3. Kitajci bi na področju Indije podpirali ta prizadevanja. 4. Angleški general bi prevzel vrhovno poveljstvo kitajske vojake. Agencija Domei javlja tudi, da se vrše nadaljnje priprave za obrambo Birme in da je več kitajskih divizij pripravljenih, da sodelujejo pri loj obrambi. Ameriški generali so prevzeli organizacijo kitajskega letalstva ter imajo kontrolo nad kitajskimi letališči. Japonske čete v redu zasedajo Indokino Tokio. >1. julija, lp. japonski generalni štab objavlja, da se je i/.krtavanje japonskih čet v Indokini začelo 28. julija in da se v redu nadaljuje v sodelovanju s krajevnimi oblastmi. Za načelnika glavnega stana oboroženih sil v Indokini je bil imenovan general .ši-roima. Siam — strogo nevtralen Tokio, "il. julija, lp. Namestnik zunanjega ministra v Siamu je izjavil časnikarjem, da bo Siam ostal strogo nevtralen po podpisih sporazuma med Francijo in Japonsko in po izkrcanju japonskih čet v Indokini. Japonski bombniki lahko napadejo vsa tuja oporišča šnngaj. 31. julija, lp. Tukajšnji japonski dnevnik »Tailiki š.iinibu« zavrača ameriško izzivanje na Filipinih, v Hongkongu in v Singa-pooreju ter v Nizozemski Indiji in opozarja Ameriko na dejstvo, da so vsa ta oporišča v okviru rlosega japonskih bombnikov in če bi Anglija in Amerika skušali izvajati zaporo Japonske, tedaj bi japonska vojska na bliskovit način zasedla Hongkong, Singapoore in Nizozemsko Indijo. To je prvič, da se japonski list izraža na ta način. Visoki Komisar sa Ljubljansko pokrajino oziraje se na komisarijatski naredbi z dne 12. julija 1911/XIX št. 65 in 66 odreja: Cl. 1. Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se izpreminja takole: 0(1 5.-22. ure trideset minut v ljubljanski občini, od 5.-22. ure v ostalih občinah. Cl. 2. Policijska nra za javne obrate se Izpreminja in določa tako le: Za hotele, restavracije in | kavarne v mestu Ljubljana na 22. uro, za druge i javne obrate (bifeji, krčmo, vinotoče, pivnice Itd.) v mestu Ljubljana in za vse javne obrate t drugih krajih pokrajine na 21. uro. Cl. 3. Vse drugo določbe komisarijatskih na-redb z dne 12. julija 1941/XIX, št. 65 in 66, ostanejo neizpremenjeno. Cl. 4. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. avgusta 1941/X1X. Ljubljana, 31. julija 1941/XIX. Visoki Komisar: E m i I i o Grazioli. Zavezniška pogodba med poljsko begunsko vlado in med Sovjeti Stockholm. 31. julija, lp. Kakor poroča švedski tisk, sta poljska begunska vlada v Londonu in sovjetska vlada podpisali prijateljsko in zavezniško pogodbo. Pogodba določa, da nemško - sovjetski S|x>razum o delitvi Poljske iz leta 1939 ne velja več, da se boeta Poljska in Rusija združeno vojskovali proti Nemcem, da Sovjetska Rusija priznava poljsko vlado v Londonu, da se bo v Rusiji ustanovila samostojna poljska vojska pod lastnim poveljnikom, ki bo podrejen sovjetskemu generalnemu štabu, da bodo sovjetske oblasti takoj izpustile iz ječe vse Poljake in da se takoj ' postavijo diplomatski stiki med obema državama. Delavski neredi v Kanadi Rim. 31. julija, lp. Kanadski vojni minister jp izjavil, da so v preteklem tednu delavci za-, sedli največjo tovarno za aluminijske proizvode, ki je v pokrajini Quebec. Oborožene sile so delavce spodile iz tovarne šelp po petdnevnem obleganju. Škodo, ki so jo delavci napravili v tovarnah, bodo lahko nadomestili šele v treh tednih, izguba aluminija pa znaša več tisoč ton aluminija. Ta stavka ni bila socialnega značaja, ampak so jo povzročili Francozi, ki žive v tem delu Kanade. Gospodarstvo Uvedba kontrolne pristojbine za nekatere vrste izvoznega lesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje naredbe z dne 26. jun. 1941-XIX, it. 54, z dne 27. junija 1941-X1X, št. 55 in z dne 30. julija 1941-XIX, št. 73, in smatrajoč za potrebno, da se veljajoči predpisi spremneijo in vzporedijo, odreja: Člen 1. — Naredba z dne 27. junija 1941-XIX, št. 55, se razveljavlja, Člen 2, — Na podstavi člena 3. naredbe z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54 se uvaja kontrolna pristojbina za izvoz lesa, označenega nadrobneje v naslednjem členu. Člen 3. Pristojbina se določa takole: Drva (les za kurivo) ........2,50 LcS! 1. neobdelani (okrogli les) a) bukov......p ... . 5,— b) kostanjev . , ........10.— c) drugi ...........8.— Neobdelani okrogli les s premerom do 25 cm, jamski in celulozni . . Železniški pragi ........ 2. Navadno (s sekiro) obtesani les: a) bukov . .... t i , • i b) kostanjev...... . . . c) drugi, vštevši tržaške trame (u. T.) 10,— 3. Po dolgem tesani ali rezani: a) bukov neparjeni ... i i • b) bukov parjeni ,>,(»•.. c) kostanjev č) drugi ........... 4. Deske, trami ali tramiči navadno skob-ljani, tudi s podolžnimi zarezami in spahi ob straneh, vštevši ladijske pod-nice (tako zvane »perline«), deske in deščice za zaboje in deščice za škatle, sita itd....... i i ■ • i 5. v ploščicah debeline: a) nad 1 mm do 3 mm . 2,50 2.50 6.50 12— 8— 12— 18— 15— 8,- 10— 12— 20.- 30— b) 1 mm ali manj ........ 40.— Po zlomu boljševizma - končni napad na Anglijo V Londonu si dajejo pogum s tem, da si izmišljajo razne mirovne pogoje Berlin. 31. julija mg. Angleška vlada je te dni obsedena od dveh nevarnosti. V Londonu se boje, da bi Nemčija |)0 vojni na vzhodu ponudila kompromisni mir, ali pa bo nemška vojska izvedla invazijo na angleško otočje. Prva nevarnost bi morala i/.ločiti drugo, toda angleška proj>agan-distična logika je takšna, da se obe nevarnosti med seboj prepletata. V Londonu namreč izjavljajo, da je Hitler z rojno na vzhodu prišel v veliko stisko. Ko bo tojskovanje na vzhodu končano, bo po londonskih računih Hitler predlagal nekakšen kompromisni inir, ki bi pa naj bil zanj samo premirje, da bi ie pripravil na splošni in končni obračun z demokracijami, ali |>a bo po vojni na vzhodu nem-tka vojska morala izvesti vdor na angleško otočje. Zato poudarjajo v Londonu, da še ni konec najhujših preizkušenj iu da bo »najhujše šele prišloc. V Berlinu so zalo izzvale mnogo smeha zadnje »programatičue izjave« angleškega zunanjega ministra Edena, ko je skušal odbijati bodoče nemške poskuse. Ko je Eden te poskuse odbijal, češ »la slone na izčrpanosti Nemčije, pa je nemška vojska desetkovala sovjetsko armado, nemško letalstvo jp takorokoč žp uničilo sovjetsko letalstvo in nemške podmornice so na Atlantiku pravkar potopile velik in izredno dragocen angleški konvoj. Vkljub vsemu temu pa je londonska vlada smatrala za potrebno, da ravno v tem času objavi svoje junaške' mirovne pogoje. Ti pogoji za bodoči mir jia so: vojaškega, gospodarskega in tudi duhovnega značaja. Pogoji vojaškega značaja niso nič posebnega. Anglija bi v svojpm miru se-veda narpkovala za Nemčijo lak vojaški položaj, j u.m.Jt{Is „.. Ki Kila rt ataniu «nrn?(tt UH i^ClIIl-1,1« II in On« »v., lil, .j, !...„ . ..... druge vojne. Precej tuji pa bi bili mirovni pogoji, ki so gospodarskega značaja. V Londonu pravijo s tem v zvezi, da mora tudi nemški narod živeti in radi tega je treba preprečiti gospodarski zlom Nemčije. Zakaj? Seveda ne iz človečanskih razlogov, ampak iz razlogov zdrave pameti. Nom-ški gospodarski zlom bi vplival na vso Evropo in posledice tega zloma bi bile nevarne za vse evropske države. Ali bi se naj preprečilo, da naj bi gospodarski zlom Nemčije koristil boljševizmu? Pogoji za mir, ki se naslanjajo na duhovne temelje, pa so seveda tudi precej zanimivi. V smislu tega »angleškega miru« bi nemški narod moral za vedno zavreči ideologijo narodnega socializma, zatajiti pa bi moral tudi vse idejne in filozofsko utemeljitelje neffiškega nacionalizma v preteklosti. Medtem ko ameriški žid Teodor Kauffmann zahteva fizično jalovost, pa zagovarja Eden na isti ravnini tudi duhovno obglavljenje nemškega naroda. Toda zadnji mirovni poskus je Hitler napravil po zlomu Francije. Drugi mirovni poskusi ne bodo sledili, ampak bo sledil samo mir, ki bo zaključil zmago nad Anglijo. Nemška armada sedaj pripravlja zadnji udarec, milostni strel za Anglijo in angleško plutokracijo. Ko bo uničen boljševizem, se bo za Anglijo začela najhujša doba. Kar pa Anglija ne mara verovati v kompromisni mir, se seveda tudi sama zaveda nevarnosti vdora. Diplomatski urednik podjetja »Seherl« piše s tem v zvezi o zanimivem govoru, ki ga je imel v Ameriki jioslanec Dies, predsednik parlamentarnega odbora za pobijanje delovanja »Pete kolone* v Ameriki. Poslanec Dies Je imel silno velike oči in je zato ugotovil, da je v Južni Ameriki milijon nemških vojakov, ki so pripravljeni, da hi izvedli zasedbo cele zahodne polute. Vkljub anglpško-atneriškemu sodelovanju je tedaj HO divizij nemške vojske zamoglo priti čpz Atlantik. Ce se je to lahko zgodilo za Ameriko, kako se trdai ne bi moglo 80 divizij izkrcati onstran Rokavskega preliva. Seveda je Dies govoril na ameriški način in so tudi njegove informacije precej ameriške vrednosti in veljave. (Piccolo.) 6. v palicah za obroče, vsake dolžine Drogi a) neobdelani in navadno obeljeni b) drugače obdelani..... cj prepojen z ohranjeval, tvarinami 15.— Deske in itirioglati les (irizi) za tla . . 30__ Člen 4. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih. Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu Komisarju. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, Ljubljana, dne 30, julija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Emilio Grazioli Sprememba predpisov o proizvodnji in prodaji celuloznega lesa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 4. junija 1941-XIX, št. 39, in z dne 25. junija 1941-XIX, št. 53, ter smatrajoč za ^mestno dovoliti, da smejo zasebni trgovci in proizvajalci neposredno izvažati drva in celulozni les, odreja: Člen 1, — Člena 2. in 4. naredbe z dne 4, ju nija 1941-XIX, št. 39, in člena 1. in 2. naredbe z dne 25. junija 1941-XIX, št. 53, se razveljavljajo ter se posameznim proizvajalcem in trgovcem dovoljujeta neposredni izvoz in izvozna prodaja drv in celuloznega lesa. Člen 2. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Ljubljana, dne 30. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli Kaj bo razstavljeno na ljubljanskem velesejmu Ljubljana, 31. iul. s. Glavni paviljoni ljubljanskega velesejma, ki bodo ■sprejeli razstavljalce iz ljubljanske pokrajine in italijanskih pokrajin, so že skoraj dozidani. Po volji fašistovske vlade se bodo jesenskega velesejma prvič skupno udeležila vsa ona italijanska podjetja, ki jim je do tega, da seznanijo slovenski trg z lastnimi izdelki. Njihova Trgovinski register. V trgovinski register jo vpisana družba Ivan A. Orosek, trgovina i mešanim blagom, poljskimi in deželnimi pridelki na drobno in debelo, družba z o. z. v Trebnjem. Poslovodji sta Ivan Orosek in Scnica Franc., trgovca v Trebnjem. — Pri družbi »Intra«, družba z o. z. za proizvajanje in razpečavanje gradbenih l>otrebščin, podružnica v Ljubljani, se prenese sedež glavnega zavoda iz Pobrežja pri Mariboru v Ljubljano, podružnica v Ljubljani pa se opusti. Vpiše se poslovodja PlaZer Leo, trg. knjigovodja v D. M. v Polju. — Zaradi spojitve v družho z o. se izbriše Grosek A. Ivan, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Trebnjem. XIII. radijska razstava v Milanu. Od 0. do 14. septembra bo v Milanu XIII. nacionalna radijska razstava v palači milanskega velesejma. Na tej razstavi bo lahko obiskovalec videl popolno panoramo italijanske radijske proizvodnja z vsemi tehničnimi pridobitvami in napredki v tem najmlajšem, toda . važnem odseku domače industrije. V sedanjih okoliščinah ima razstava še posebni pomen v kampanji za popolno avtarkijo, v katero je vključena tudi italijanska radijska industrija. ..... Aktivnost italijanske trgovske mornarice. Kljub vojni, ki Je ustvarila težke okoliščine za trgovsko pomorstvo, se je italijanska trgovska mornarica pokazala sposobno za izpolnjevanje težkih, namenjenih ji nalog. Italijanska trgovska mornarica se je postavila na razpolago vladi z vsem svojim ladjevjem, organizacijo in izkušenim osebjem. Kakor poroča AGIT, . je bil nekdanji tržaški Lloyd, ki je spremenil svoj naziv Tržaške Linije za Vzhod, med prvimi družbami, ki se je stavil na razpolago vladi s svojim ladjevjem in s svojimi obsežnimi finančnimi sredstvi. Sledile so mu druge družbe in agencija »AGIT« poroča, da je sedaj celotna italijanska trgovska mornarica pripravljena za najširše naloge, ki jo čakajo v bodočnosti. Zvišanje tari! pri madžarskih državnih železnicah. Zaradi povečanih osebnih in stvarnih izdatkov so madžarske državne železnice povišale tarifo. Povišana tarifa je stopila v veljavo 16. julija. Tarifa za osebni promet je povišana za 12%, tarifa za blagovni promet pa Je razdeljena v več tarifnih razredov. Transportna tarifa za kmetijske pridelke Je v splošnem povišana tudi za 12%, tarifa za prevoz premoga je povišana , za 15% itd. Celotni poviški bodo prinesli blagajni madžarskih državnih železnic okoli 45 milijonov per.gov. Koliko lesa bo uvozila Italija iz Hrvaške. Kakor poroča Llnformazione Economica Italiana iz Zagreba, je sklenitev trgovskega sporazuma med Italijo in Hrvaško izzvala veliko veselje po celi državi. Zlasti veliko je to zadovoljstvo v lesnih veleobratih. Začasni italijansko-hrvaški trgovinski dogovor namreč predvideva za trimesečje Julij, avgust, september izvoz raznih vrst lesa iz Hrvaške v Italijo v iznosu 40% celokupnega izvoza. Omenjena agencija poudarja, da je na Hrvaškem nad 4 milij. ha gozdov, hrvaška lesna proizvodnja pa znaša več kot polovico prejšnje celotrte Jugoslovanske proizvodnje. Paroplovna družba Occania v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je paroplovna družba »Ocea-nia«, ki je imela prej svoj sedež na Sušaku, sedaj prijavljena pri zagrebškem trgov, sodišču kot nova parobrodna družba s sedežem v Zagrebu, Mar-garetska ulica 1. Delniška glavnica znaša 60 milijonov din in je razdeljena na 200.000 delnic. Kot člani upravnega odbora so vpisani: Antič Bogu-mil, Huber Anton, Lukič-Roki Marko, dr. Pliverič Branko, Priča Dragutin. Rankovič Jovan, Smokvi-na Milorad, Stefanovič Milan, Šumanovič dr. Sve-tislav, Švrljuga Božidar, dr. Stanko Švrljuga in Tubič Stevan. Cenitev letošnje hrvaške žetve. Letošnjo hrvaško žetev cenijo na' 880.000 ton. Z žitom Je bilo posejanih 1,100.000 juter zemlje in povprečni prit delek na jutro zemije znaša 77 kg žita. Izvoz hrvaške živine. Hrvaška družba za promet z živino in živinskimi proizvodi Je 22. julija prodala Nemčiji 600 težkih in 400 lahkih konj ter 3000 konj za zakol. Bolgarom pa je bilo prodanih 100 polardencev, 100 žrebcev in 40 kobil nanius. Pogajanja, ki so Jih vodili Italijani za izvoz živine v Italijo, so bila iz tehničnih razlogov za nekaj časa preložena, toda v najkrajšem času se bodo zopet nadaljevala. Zelo se zanimajo za hrvaško živino tudi Grki, ki so poslali na Hrvaško dva zastopnika za nakup živine. Grki bi radi kupili zlasti bosanske konje, krave »buše«, ovce in ostalo drobnico. Grčija potrebuje velike množine udeležba je urejena ^ po Jzberi^ ter organično,^ da j drobnice. Prodajo živali v tuje države opravlja . _ . j,.. - jjrva.šltem sedaj samo omenjena družba za promet z živino, ki ima popolni monopol na prodajo živine v tujino. Družba pripravlja popis živine v celi državi, da bi imela več pregleda nad svojim delom in bi ji tako delo šlo mnogo lažje od rok. Ko bodo dela, ki so v zvezi z žetvijo, končana, se bo takoj pričelo popisovanje živine. Gojitev lanu v Flandriji. Lanena industrija je v belgijskem gospodarstvu že delj časa zelo važna gospodarska panoga, bodisi da gre za polizdelke, prejo, tkanje ali za gotove izdelke. V Flandriji je posejanih z lanom okoli 30.000 ha zemlje. Najbolj uspeva flandrijski lan v porečju reke Lys, kjer leži tudi kraj Coutrai z velikimi lanenimi tovarnami, ki zaposlujejo 50.000 delavcev. Že pred vojno so bili na vseh važnejših trgih znani belgijski laneni izdelki. Prvi odjemalec Je bila tedaj Anglija, ki jo je danes nadomestila Nemčija. Nova nemška družba za izkoriščanje izdelkov iz premoga. Nova nemška družba za izkoriščanje vseh vrst izdelkov iz premoga je bila pred nedavnim ustanovljena v Bochumu. To podjetje prav za prav ni nič novega, marveč je le združitev že obstoječih podjetij, ki se pečajo s proizvodnjo izdelkov iz premoga, kakor so bencol, bencin, pogonski plin, katranski proizvodi, amonijak, žve-plena kislina, smola. Ta združitev je nov korak k popolni koncentraciji premogovne industrije ln k ustvaritvi velikih edinstvenih vodilnih organov v gospodarstvu, ki so pod neposrednim vodstvom državne gospodarske uprave. ustreza namenom velesejma Izdelke so razdelili v deset velikih vrst z ozirom na potrebe krajevnega gospodarstva in z ozirom na potrebe sosednjih dr-dav. Na velesejmu bodo torej razstavljale naslednje panoge: poljedelstvo, predelovalne industrije, oprava, stavbna industrija, papirništvo, oblačilstvo, mehanika, kemija, prehrana in umetnostn? obrt. • Al. rcnna glavna skupščina zadruge »Jugrad«, prve jug. gradbeno-hranilne zadruge z o. j. v Ljubljani bo dne 14. avgusta 1041 ob 8 zjutraj v zadružni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13-11. X. redni občni zbor tvrdke »Slograd«. slovenske gradbene in industrijske d. d. v Ljubljani bo dno 12. avgusta 1041 ob poldvanajstih v poslovnih prostorih družbe, Ljubljana, Vrtača 0. »Privag« v Srbiji. Za ureditev kmetijske proizvodnje in za izvedbo važnih prehranjevalnih nalog nameravajo v Srbiji vse kmetijstvo enotno organizirati. Tako bo med drugim tudi Privilegirana žitna d. d. »Privag« postala nekakšna centrala za gospodarjenje in razpolaganje z žitom v Srbiji. »Privag« je te posle opravljal že doslej, vendar pa ni imel monopolnega značaja. Od sedaj pa bo »Privag« vodil celotno žitno ln prehranjevalno gospodarstvo in razpnlncral z ollem. Vse v žitni proizvodnji in trgovini udeležene osebe bodo lahko poslovale le preko *Privaga«, ki bo tudi določal pogoje za oddajo odvisnega pridelka, cene in trg, kam bodo ti pridelki odhajak. Triletna borba proti raku Ob tretji obletnici Zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani Pred tremi leti na današnji dan je bil v Ljubljani otvorjen zavod za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Takoj prve dni po otvoritvi je bilo spoznali, kako prepotrebna je bila ustanova zavoda. Za zdravljenje raka dosedaj Slovenci še nismo imeli nobenega specialnega zavoda, čeprav je "umrljivost za rakom že prekoračila umrljivost /.a tuberkulozo, kar najbolj nazorno prikazuje statistični izkaz umrljivosti v Ljubljani za leto 1931—194« (slika 1). Prav tako pa se je pokazalo, da prihaja 5PLOŠIMA UMRLJIVOST v PUBUANi in UMR.L7IV05T ZA RAkOM IN TBC / v t s \ V : ^ - .7 / \ . \ . \ --— ■ • \ t*»t um tm ftalc Tbc Iplotr Otna. ljenja ženskih bolezni brez obsevanja ne moremo več zamišljati po sodobnih načelih. Prav tako je obsevanje odlično zdravilo za razne notranjo bolezni, za bolezni kože, grla itd. Zametki novega instituta v Ljubljani so se pojavili pred 20 leti. Šef instituta, docent dr. Cho-levva Josip, je kot primarij banovinske bolnišnice v Brežicah ustanovil 19. oktobra 1921 onkološki laboratorij. Njegovo delo je vzbudilo zanimanje doma in v tujini. V reviji »La lutte contre ie Cancer< je lepo popisano, kako se je po njegovi iniciativi in pod predsedstvom dr. Dj. Jovanoviča ustanovilo »Društvo za izučivanje i suzbijanje raka«. Dal je tudi pobudo za ustanovitev odbora za pobijanje raka. Do otvoritve zavoda za novotvorbe v Ljubljani so na slovenskih tleh zdravili rakaste bolnike na kirurških, ginekoloških, otoloških, akultističnih, rentgenskih in drugih oddelkih. Prvo zdravljenje z radiumpointes se je pričelo v Brežicah leta 1929., vendar le v neznatnem obsegu. Z večjimi dozami radija je pri nas prvi pričel zdravljenje popolnoma jz privatnih sredstev, z velikimi materialnimi žrtvami in ob nerazumevanju merodajnih činiteljev šef primarij otološkega oddelka dr. J. Pogačnik. On je tudi pripomogel, da je zavod takoj ob otvoritvi, dokler še ni dospel ves radium novega zavoda, lahko pričel z radium terapijo. Zavod vodi g. docent dr. Cholevva Josip. Nadalje opravljajo zdravniško službo v zavodu še trije zdravniki. Vse tehnične naprave stalno nadzoruje dr. inž. Avčin France. Znanstveni kemični laboratorij vodi brezplačno g. prof. Vladimir Premru. Zavod se mnogo bavi tudi z laboratorijskim delom. Stalno se vrše poizkusi z zajci, morskimi prašički, belimi podganami, belimi in rjavimi miškami, bakterijami itd. Zavod je v treh letih svojega obstoja publi-ciral trinajst poljudnih in znanstvenih del in iz- OBOLENJA ia rakom pri ženi mo£u RAČUNANO V%ia 1000IPOE1EMOV 1— i l \ j i \ \ / / j \ f t 1 1 i \ 1 1 f i \ - 1 i i i i i i i \ 1 1 i v \ i i i i i i / v i \\ J U i j- i i \ v / J / / SM Žcnikc Morkt ODLErf 1 Zo 30 to <30 60 10 80 qo UIT« vršil šestnajst poljudnih in znanstvenih predavanj, saj je glavno orožje proti raku prosvetitev naroda, da ne prihaja prekasno na zdravljenje. Zato je potrebno, da sodeluje v borbi proti rakastim obolenjem ves narod in doprinaša svojo pomoč, kakor je to že storil pri zatiranju tuberkuloze. Poznate Padež nad Borovnico? velika večina bolnikov z rakom prekasno, ko je rak že raznesen po vsem telesu. Upanje, da se bo sčasoma to spremenilo, se ni izpolnilo. Po treh letih obstoja zavoda za novotvorbe je število onih, ki pridejo prekasno, še vedno zelo veliko. To je nepopravljiva škoda, saj je veliko število za rakom obolelih v začetnem stadiju ozdravljivih. Kako pa je moči spoznati začetni rak? Hraste na koži, ki se dolgo ne zarastejo, grče v dojki, krvavitve iz črevesja, pri ženskah krvavitve v dobi, ko to ni normalno. Vse to so znaki, ki naj opozore vsakega posameznika, da stopi k zdravniku po svet. To velja posebno za ženske, saj je iz priloženega diagrama razvidno, da je obolenje pri ženski v 1000 primerih skoraj enkrat večje ko pri možu. (SLika 2.) Zavod za .zdravljenje novotvorb je za zdravljenje najmoderneje opremljen. Razpolaga s 30 posteljami. Precej bolnikov hodi na zdravljenje ambulantno. V prvih treh letih obstoja je bilo sprejetih 2417 bolnikov, 830 moških in 1587 žensk. Pri tem pa moramo premisliti, da leže bolniki v zavodu skoraj po dva meseca. Oskrbnih dni je bilo 28.114, izvršenih je bilo 178 velikih in 326 manjših operacij. Aplikacij radija je bilo 1644. Dosti je bolnikov, ki imajo radij na sebi po ves teden in več. Rentgenskih obsevanj je bilo 20.180 na treh različnih aparatih. Na Stabiiivoltu 17.074, na aparatu za ginekološke slučaje po Schiiffer-Witteju 728 in na aparatu za kontaktno in votlin-sko obsevanje po Chaoulu 2378. Po končanem prvem zdravljenju slede vsakih par mesecev kontrolni pregledi in to traja več let. Razen raka pa se v zavodu zdravi še veliko Število drugih bolezni. Saj danes si n. pr. zdrav- Slovensko planinsko društvo si prizadeva, cja širšim turističnim slojem vzbudi zanimanje za zanimive in malo znane predele Ljubljanske pokrajine. Za Ljubljančane je vabljiva okolica Borovnice, ki leži cb vhodu v prijazno dolino, kjer se na zahodni strani vzdiguje Veliki Treliovnik (808 m) ter se na vzhodu kažejo rebra gozdnatega velikega Srobrotnika. Iz Borovnice vodi pot skozi sotesko Pekla, kjer skaklja bistra Borovniščica čez pet slapov, od katerih ima vsak svoje posebne čare. Nad drugim slapom vodi pot čez takozvani »Hudičev zob« in zložno dalje po sončnatem gozdu k trikratnemu petemu slapu. Še enkrat zavije pot navkreber do skrivnostnih mlinov in žag na Vrhu Pekla. Ob potoku naprej vodi pot na Kožljek, prijazno vas s prostranim razgledom na vso Cerkniško kotlino. Z Vrha na desno pa vodi pot ob pobočju Trebovnika na Pokojišče in na Padež. Še enostavnejše pa prideš v to naselje, ako uporabiš v ključih speljano cesto na desnem brgu Velikega Trebovnika, od koder je lep razgled na zeleno Borovniško kotlino, na krasne gozdove, katerim gospodari temni Krim, ter po Ljubljanskem barju proti Polhograjskemu pogorju in veličastnim vrhovom Kamniških planin. Po poldrugo-urni prijetni hoji prideš v naselje Padež nad Po-kojiščem. Lep razgled se nam odpre po velikem delu Kraškega sveta. V daljavi se kaže raztegnjeni Javornik, pod katerim ponikuje in zopet vstaja tajinstveno Cerkniško jezero. Na desni nas pozdravlja sivi Nanos in njegovi plešasti kraški sosedje. Proti Logatcu in Planini pa se razprostirajo velikanski gozdovi. Ce gledamo nazaj proti Po-kojišču, vidimo majhno selo Zavrh, ki je pomaknjeno pod vrh Trebovnika. Od Padeža vodi pot Po tržaških trgih in tržnicah Trst je dobro založen z zelenjavo in sadjem - Tržne čene banje (takozvani Popolina) 3—3.20; letošnji fižol luščen 3.20, star fižol 6.20; paradižniki 1.20, za Trst, v juliju. Hekaj, kar zanima današnje dni vsakogar in ne samo gospodinje, je trg in tržno življenje. Zato bo čitatelj »Slovenca« gotovo zanimalo, kako se razvija to življenje v Trstu. Skušal jim bom ustreči tudi glede cen, da jih bodo lahko primerjali s svojimi domačimi razmerami. Trst ima čisto velemestno urejeno tržno življenje — prodaja se vrši samo v tržnicah in na tržnih prostorih ter izključno brez posredovalcev. Edino mleko lahko producenti dostavljajo svojim odjemalcem naravnost na dom, vse druge pridelke pa prodajajo branjevcem in ti naprej odjemalcem. Branjevka — to je v Trstu pomembna oseba, marsikatera si napravi lepo premoženje. Pridelovalci privažajo svoje pridelke v Trst na tržnico Cauipo Marzio — lik istoimenskega kolodvora, kjer se vrši samo kupčija na veliko. Tu sem prihajajo branjevci po blago, tu se vsakokrat znajdejo tudi trgovci na veliko in eksporterji, ki izvažajo velike količine pridelkov v druga mesta in v inozemstvo. Oblasti opravljajo na trgu" strogo kontrolo, da se ne bi vtihotapili med kupce tudi meščani, ki bi si hoteli na ta način ceneje pripraviti zaloge živeža. Tržnic za prodajo na drobno je v mestu več. Glavna se nahaja v veliki, moderno zgrajeni tržni dvorani v via Carducci. Tu se razvija ves dan, od jutra do večera, silno pisano in tudi za Trst zelo zgovorno tržno življenje. Tržnica ima več nadstropij, v katerih neprestano vse mrgoli. Promet te tržnice je ogromen. Drugi velik tržili prostor se nahaja na trgu Ponte Rosso tik kanala. Tu se prodaja na stopnicah. Tretji večji trg je pri Sv. Jakobu, četrti pa se nahaja na Piazza Perugino. Ribe se prodajajo v ogromni, najmoderneje urejeni ribarnici na obali, poleg te pa je v mestu še več manjših ribarnic in trgovin z ribami. Tudi prodaja rib je koncesionirana, ribiči dobavljajo svoj plen samo trgovcu z ribami. Kaj se dobi vse na trgu? Tako založenega in bogatega trga, kakor ga ima Trst, ne najdete kmalu v kakem mestu. Na trgu dobite vse, kar pridela Italija na svojih poljih, vrtovih sa-donosnikih, vinogradih. Ker ima Italija več podnebnih con, v katerih dozorevajo pridelki v različnih časih, je trg stvarno od zgodnje spomladi do pozne jeseni založen z vsem, kar si zmoreš misliti. Glavni dobavitelj pa je tržaška okolica, Kras, predvsem pa Istra. Sedaj pa še nekaj cen: Pred vojno je bil tržaški trg silno poceni. Vojna se seveda pozna tudi tu, vendar so cene znosne. Zelenjava (cene y kilogramih): zeleni fižol za solato 2.40, za vku- solato 1.00; krompir 1.40; jedilne buče 2; malan-caiie 4.80; erbete 2; solata: radič (v Trstu se ga ogromno konzumira) mlad 4, večji 3.20—3.60; špi-nača 2.40—3.20—4 (po kakovosti); čebula 2.20; šopek česna 0.60; šopek zelenjave za juho 0.20, šopek peleršilja 0.10; sedaj že prihaja na trg zelje in ohrovt, cena je pa še visoka; sezona za grah, šparglje in artičoke je že minila in tega blaga ni več lia trgu. Velikanske množine sadja se v Trstu porabijo. Breskve, ki jih prihaja največ iz Istre, so sedaj po 4—6, fige (za enkrat še iz Sicilije, ker domače šele zorijo) 2.40, jagode 10—20, borovnice 4—6, ringlo 4, marelice 8—8.80, melone 8, grozdje 12. Sadje, ki se porablja za mezgo, kakor marelice itd., se sploh težko dobi, ker ga vsega Z mesom je tako, kot povsod drugod v Evropi: na karte se dobi in to dvakrat na teden, ob sobotah in nedeljah. Mesnice pa so samo v mestu, na tržnih prostorih in v tržnicah jih ni. Cene: vo-lovsko. meso I. 16, II. 12.20; teletina brez kosti 24, s kostmi 18—20; svinjina 6e v Trstu sploh ne prodaja, pač pa veliko perutnine (samo zaklane na kilograme): piščanci padovanski 34 lir, domači 28—30, kokoši 24, meso kuncev 9.80. Rib je sedaj malo, ker še ni prave sezone za ribolov. Ta se začne šele v jeseni. Poleg tega se veliko rib izvaža, pa je zaradi tega blaga manj na razpolago ter je tudi precej drago. Glavne vrste, ki se sedaj prodajajo so škombri, sardele, sondani, girice. Te ribe se v Trstu tudi vedno največ jedo. Skombri so po 12—14, sardele 10, sondani 10, girice 6.80; ostale vrste rib so drage: brancin 40. cevoli 24 itd. Zelo veliko se porabi v Trstu raznih školjk (takOzvano »morsko sadje«), ki so tudi razmeroma drage. Glavna sezona za školjke in ostrige pa bo šele prišla. Zanimale vas bodo še cene pijače. Liter Dreherjevega piva (to je največja tržaška pivovarna, ki kuha priznano izvrstno pivo) stane 4.80, vino pa se prodaja od 5 lir naprej. V Trstu se iztoči največ istrskih in vipavskih vin. Istrska vina so rdeča in črna, vipavska pa bela. Nadalje se pijejo tudi rdeča vina iz Verone, ki so slična istrskim. Kraški teran je drag, prodaja se samo v steklenicah. Naroiite ..Slovenčev koledar"! i aa Vinji vrh (984 m) in dalje v vas Kožljek, odtod v Begunje in Cerknico. Na Padežu, v prijaznem naselju sredi širne valovite planote, je Slovensko planinsko društvo uredilo prijetno zavetišče pri kmetu Debevcu. Zlasti v zimskem času bo ves ta predel, takoimenovana Menišija, nudil obilo užitka smučarjem. V senci sadnega drevja na zeleni trati pred zavetiščem pa tudi v prostrani kmečki sobi zavetišča najde vsak turist oddih na svojem izletu na Padež. Izrabite prosti čas in pohitite v prijazno naselje Padež, da se že sedaj seznanite s kraji, kjer bodo pozimi drsele smučke in da vidite tudi v poletnem času, kako prijetno zavetišče je uredilo SPD v tej vabljivi pokrajini. Spori Lepi Športno življenje v Trstu Hokejski turnir za prvenstvo Italije. uspehi tržaikih atletinj. Trst, konec julija. Te dni se je končal turnir za državno prvenstvo Italije v hokeju na trati. Turnir je trajal tri dni ter držal ves ta čas tržaško športno občinstvo v silno napetem zanimanju. Hokej je namreč v Trstu poleg nogometa najbolj popularen šport, ki privablja na tekme veliko ljudi. Najbolj se je to videlo zadnji dan, saj je prisostvovalo finalnim tekmam nad 6000 gledalcev. Na turnirju so sodelovala sledeča moštva: dosedanji petletni državni prvak Pubblico Impiego (Trst), Feroviario Trieste (Trst), Magistrato alle Acque Venezia, Quarnero, Fiume, Ferroviario Bo-logna, Hokej Novara, SAVES Alessandria, »Crda« Monfalcone, Borletti Milano in Monza — torej 10 klubov, kar je zgovoren dokaz o razširjenosti hokejskega športa in o zanimivosti tekmovanj. Turnir se je vršil na dveh igriščih, na stadionu kluba Pub-lico Impiego v Barkovljah in na stadionu Ferroviario ob drevoredu Kraljice Helene. Oba tržaška kluba sta šla v boj kot favorita za zmago, kar je zanimanje športnega občinstva seveda še bolj povzdignilo. V teku turnirja so zmagali: Borletti—Saves Alessandria 8:2, Ferroviario Bologna—Monza 3:2, Pubblico Impiego—Quarnero Fiume 20:1, Ferroviario Trieste — Crda Monfalcone 6:1, Monza— Ouarnero 15:1, Novara—Saves Alessandria 6:1, Puhlico Impiego—Magistrato alla Acqua 5.3, Ferroviario Trieste—Borletti 3:2. — Finalna tekmovanja so se vršila na stadionu Constantino Ciano v drevoredu Kraljice Helene mtd štirimi finalisti. — Pubblico Impiego je premagal Borletti s 7:1, Ferroviario Trieste pa Magistrato alle Acque s 4:3. Nato sta se borila Borletti (Milan) in Magistrato (Benetke) za tretje in četrto mesto. Zmagali so Milanci z 2:1. Najbolj napeta in zanimiva je bila borba med domačima rivaloma, Pubblico Impiego si je šestič priboril državno prvenstvo z zmago 6:1 nad tržaškimi železničarji, ki so zasedli drugo mesto. Pri državnem prvaku se odlikujeta posebno dva odlična igralca — Posar in Cergol, 'ki sta visoko nad-kriljevala vse ostale. V Trstu smo imeli še eno zanimivo prireditev — nastop lahkoatletinj iz šesterih mest na mestnem stadionu Littorio. Bila je to nekaka preizkušnja za državno prvenstvo, na kateri so sodelovale atletinje Trsta, Gorice, Benetk, Padove, Trbiža in Verone. V naslednjem nekoliko rezutatov: skok v daljavo — Batti (P. I. Trst) 4.49; zapreke 80 m — Panzera (Giovinezza Trst) 14.4; kopje — Terragnoli (Veroia) 27.76; skok v višino — Vessel (Giovinezza Trst) 1.35; tek 100 m — Martilani (Giovinezza Trst) 13.8; met krogle — Marši (Giovinezza Trst) 8.87; met diska — Marši 26.44; tek 200 m — Boulang (Pubbl. Impiego Trst) 29. Lepe uspehe so dosegli tržaški športniki na nastopih izven Trsta. V Benetkah je zmagala na ■vvaterpolo-turnirju Triestina z 2:1 nad Venezio. V Milanu je bilo prvenstvo v hoji na 25 km po cesti. Zmagal je Tržačan Cressevich v času 2:14.35. • Prvenstvo provinco v lahki atletiki. SLAZ je poverila SK Planini izvedbo lahkoatletskega prvenstva province, in sicer za moštva in posameznike. Prireditev se bo vršila na Stadionu od 6.—8. septembra in bo spored obsegal vse točke olimpijskega programa, razen 10.000 in, maratona, hoje, desetoboja in 3000 m zapreke. Kot smo izvedeli, namerava prireditelj izvesti to tekmovanje velikopotezno. Tudi tekmovalci bi bili primerno nagrajeni in bo dobil zmagovalec v vsaki disciplini kako darilo. Poleg teh daril za posameznike pa namerava SK Planina razpisali pokal za najboljši klub provinc*, to bo klub, ki bo na To nam veleva sedanja ura!... Svet se zvija v bolečinah, da takih Še ni bilo kmalu. Posledica odpada človeštva od Stvarnika. V teh bolečinah se poraja nov čas. Kakšen ho? Ali bo po tej drugi veliki vojni svet prišel k spoznanju in krenil na drugo pot? Ali bo po poti pogube drvel naprej, padal vedno bolj globoko? To je poleg vsega drugega veliko vprašanje uaših dni. Tok časa gre nad našimi glavami, mi ga ustaviti ne moremo. A kaj morem« storiti, du bi sc svet zasukal na bolje? Nov red se nam napoveduje. Nov mora biti, ker stari je za v staro šaro. Če ne bo boljšega socialnega reda, ne more biti boljšega moralnega. Red pravice in resnico — mesto laži in krivicc. Pravice in resnice med narodi, med stanovi, med posamezniki. Veliki krvoses, kapitalizem', mora poginiti! Dokler »a ne bo konec, ne bo miru, ga biti ne more. Mase ljudstva ne bodo mirovale, dokler bodo gledale »višjih dcsettisof«. kako sode na svojih kupih, od sebe pa ne ilailo fige, kako se maste pri svojih mizah, dočim množice stradajo in poginjajo. Temu mora hiti konec! Ta novi red more uvesti le državna oblast. Sveti oče je, rekel n binkoštih ob spominu 50 letnice okrožnice »Reruin novarume »Urejevati gospodarske in socialne zadeve je stvar javne oblasti: temelji pa, na katerih gradi družba svoj red, morajo bili v soglasju s postavami božjimi, ki jih oznanja Cerkev.« Za ta novi red morajo torej skrbeti možje, ki vodijo narode in vladajo države. Ne gre, da prepuščamo vso preuredbo človeške družbo samo državnikom. Treba je. cla vsi krenemo na drugi tir, spremenimo svoje mišljenje in ravnanje. Vsa človeška družba se mora preokreniti, p r c r o d i t i. Na ta krivični red. kapitalistični nered, smo se tako privadili, da smo k vnebovpijočim grehom molčali, kakor da bi bilo vse v redu. Tudi mi kristjani. Teoretično smo razlagali vnebovpijoče grehe, storili nismo zoper to nič. Dejansko smo krščanstvo zatajili. Ce smo videli ljudi s stotisoči dohodkov na mesec, sto drugih pa, ki vsi skupaj nimajo toliko kakor oni eden, kaj smo rekli, kaj storili na to? Molčali smo. ko bi bili morali na ves glas kričati, da to ni nikak red. da tako ne sme hiti! Kristus je obsodil trdosrčnega bogatina v pekel, mi pa smo se mu globoko klanjali. Afi nismo ravnali prav tako. kakor sveto pismo pove, da se ravnati ne sme? »Ako vstopi v vaš zbor mož z zlatim prstanom in v sijajni obleki, vstopi pa tudi mož v umazani obleki, pa se ozrete proti onemu, ki nosi sijajno obleko in rečete: Ti lepo tukaj sedi, ubožcu pa rečete: Ti se vstopi tamkajle, ali pa sedi k mojemu podnožju: ali niste delali razlike in sodili po napačnih mislih? Ali ni Bog uhožnih izbral, da so liogati v veri in deležni kraljestva, ki ga je obljubil tistim, kateri ga ljubijo? Vi pa ste ubožca osramotili. Ali vas bogatini ne zatirajo in vas ne vlačijo pred sodišča? Vaša vera mora biti brez osebnih pristra-nosti. C'e gledate na zunanjo veljavo, grešite.« Ali nismo mi prav tako grešili, kakor nam tukaj očita sv. Jakob (2, 13). Kakor nalašč za dobo trdosrčnega kapitalizma, ki smo jo do sedaj preživljali, preti trdosrčnežem isti apostol: »Nujte zdaj, bogatini, razjokajte sc in tarnajte nad stiskami, ki pridejo nad vas! Vaše bogastvo jc preperclo, vaše zlato in srebro zarjavelo, njuna rja bo pričala zoper vas in raz-jedia vaše meso kakor ogenj. Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije, in klici ženjcev so prišli do ušes Gospoda nebesnih čet. Obsodili, ubili ste pravičnega. Gostili ste se na zemlji in se naslajali, napasli ste svoja srca na klavni dan.« (5. 1—R.) Kdaj, kolikokrat so sc slišale te besede svete knjige, božjega razodetja? Pozabljene so bile, zakopane v knjižnicah. Postali smo nezvesti krščanstvu. 5? usti smo ga spoznavali, z dejanjem tajili. Vsi skupaj se moramo vrniti nazaj h krščanstvu, polnemu in pristnemu — ali pa no ho nikdar bolje, marveč vedno gorje. To jc, kar nam veleva ura, ki jo preživljamo. tem tekmovanju dosegel največje število točk'. Zdi se, da se bo točkovalo po 6—5—4—3—2—1 sistemu. — Poleg seniorskega prvenstva pa se bo vršilo 28. septembra juniorsko prvenstvo. To prireditev pa bo priredila najbrž agilna sekcija SK Ilirije. Teniški dvoboj Ljubljana — Trst. V nedeljo Ik> v Trstu teniški dvolioj med ljubljanskimi in tržaškimi igralci. To ni prvo srečanje, kajti že prejšnja leta so bila podobna tekmovanja. Na sporedu bodo štirje singli in dva doubla, poleg tega pa še ženski single in ena partija mešanih. Ljubljano bodo zastopali: Smerdu, Luckmann, Perles in Banko, poleg njih pa ga. Maier-Sernec. Trst pa bodo zastopali: Ebner, Polak, šavnič in Rossi ter ga. Kozman-Frisacco. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 9.30 na teniškem igrišču v ulici Guido Reni. Lahkoatletski tečaj zn novince. Kol smo že javili, se vrši na Stadionu (vhod iz Vodovodne ceste) tečaj za začetnike lahkoatlete. ki ga vodi prof. Cernetič. Vabimo v?o mladino, ki ima veselje do te prekrasne športne panoge, da se vpiše v la brezplačni tečaj, ki se začne ob petih popoldne, in sicer vsak torek, četrtek in soboto. S seboj prinesite copate in kratke hlače! Prijateljska tekma 8. bataljona Minatori : SK Javornik. Na Rakeku je bila prijateljska nogometna tekma, ki jo je organiziral SK Javornik /. 8. bataljonom Minatori. SK Javornik je izgubil z 1 :2. Moštvo SK Javornika je bilo sledeče: I Hodnik, Gabrenja. Basovič, Brecelj, Zore, Debevec. Tomazin, Klcmenčič, Zuccato, Kraševee in šušteršič, Minatori pa: Cristiani, licccari, Faustini. Capponato, Morigi. Bernardini, Porcu, Spano, Paseoli, Basile in Uccclini. Nogometne tekme v Parizu. Moštvo dunajskega letalstva, v katerem so tudi Šesta, Urba-nek. Ziscbek. Ilahnetnann in Pes«er je v Parizu zmagalo nad tamkajšnjim nemškim vojaškim moštvom s 4 : 5. Nogometna tekma je trajala 20 minut. V Ameriki trajajo v vročini nogometne tekme samo 20 minut, če pa je tekma neodločena, .ie dovoljeno vsaki strani, da še petkrat skuša zabiti žogo v mrežo. Zanimiv slučaj. Brata Gilli, dva najboljša nogometaša Brazilije, od katerih eden igra pri San Lorenzo, drugi pa pri Rosario, Ma ob priliki srečanja teh dveh klubov bila najboljša branilca svojih vrat. Teniški program Hrvatov. Hrvatska teniška zveza je objavila sledeči mednarodni spored za to sezono: 8.—10. avgusta: Hrvaška—Madžarska v Zagrebu: 6.—8. septembra: Hrvaška—Nemčija v Zagrebu; 12,—14. septembra: Madžarska— Hrvaška v Budimpešti; 26.-28. septembra: Italija—Hrvaška v Rimu. ">y novice Koledar Petek, 1. avgusta: Vezi apostola Petra; Fides, mučenec — prvi petek. Sobota, 2. avgusta: Porclunkula; Alfonz Li- gurijski, spoznavalec, ustanovitelj reda in cerkveni učenik; Štefan I., papež in mučenec. Novi grobovi + V Dobrunjah je v visoki starosti 84 let mirno v Gospodu zaspal gospod Janez Svetek, posestnik. Pogreb ho v petek ob 5 popoldne iz liiše žalosti. Dobrunje št. 27, na pokopališče k Sv. Urli 11. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Pri Sv. Križu pri Litiji sta bila poročena orožnik g. Ignac Slak, rojen v Trebnjem, in gdč. Marija Mlakar, posestnikova hči v Starem trgu pri Ložu. Obilo sreče naj jima deli Bog na njunem skupnem potu! — Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za finančno vedo na juridični fakulteti v Ljubljani (čl. 2„ t. 7.a, uredbe o pravnih fakultetah z dne 20. decembra l')3S.). Prošnje, opremljene |x> čl. 144. o. u. u. ter z listinami po predpisih SS 3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do vštetega -'3. avgusta 1941. na rektoratu univerze v Lju bljani. — Pokrajinsko ravnateljstvo pošte Ljubljana objavlja: Objavo, ki so jo priobčili tukajšnji listi 30. t. m. o vrednosti pretisn jenih znamk bivše Jugoslavije, so nekateri razumeli napačno, češ, da so le znamke še veljavne za frankiranje pisem in drugih poštnih pošiljk. Temu pa ni tako, ka jti od'27. julija so veljavne za frankiranje poštnih pošiljk samo italijanske znamke in se pošiljke, frankirane z drugimi znamkami ne smatrajo kot frankirane in je treba plačati takso. Objava je hotela pojasnili, da se znamke, ki so bile pretisnjene v navedenih dveh tiskarnah v Ljubljani i'ii ki so označene pod št. L, 2. 111 3. smatrajo kot veljavne bodisi v Kraljevini ali v inozemstvu samo v po-tnem in filatelističnem pogledu. — Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično dne 1. avgusta. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Telefon 43-82. — Hladno vreme. Dnevi tega tedna so deževni in hladni. Močno je deževalo ponoči od srede na četrtek. Najhujši naliv je bil okoli 23. Vse dni tega tedna je padlo že 68.8 mm dežja. Izdaten dež je koristen za polja. Ljubljanica je v četrtek začela zopet naraščati in je pri Fužinah dosegla opoldne 125 cm, ko je bilo njeno stanje v sredo 109 cm. V četrtek je podnevi v presledkih deževalo. Zanimiv je velik padec dnevne temperature. V sredo je bila zaznamovana najvišja temperatura +29" C. Bilo je zelo soparno. V četrtek zjutraj pa je termometer kazal najnižjo jutranjo temperaturo +13.5" C. Padec je bil za 15.5 stopinj. Termometer je v četrtek opoldne kazal najvišjo toploto +19" C. Tako hladnih dni v julijskih pasjih dnpvih meteorološki zapiski že kmalu ne zaznamujejo. Lanski julij je bil od 23. do konca mnogo toplejši. Dosežena je bila celo najvišja temperatura nad +30" C. Bili so 4 deževni dnevi. Dne 28. julija prav hud naliv kakor letos. — Izšel je nov Žepni ifalijansko-slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Tavzes, obsega 250 str., 15.000 besed. Cena 10 lir. Knjigarna An t. Turk, nas'.. Liuhljana. Pražakova ulica 12. — Ogromen požar v Sv. Petru na Krosu. Dne 19. julija je zadela Sv. Peter na Krasu velika požarna katastrofa. Nastal je ogenj iz neznanega vzroka, ki se je zaradi hudega vetra bliskovito razširil ter je zajel 10 hiš in jih popolnoma uničil. Gasili po domači gasilci, potem požarniki iz Postojne in Trsta ter so z veliko muko omejili požar. Skoda se ceni na 90.000 lir. — Smrten padec v prepad. Tragična smrtna npsrefa je zadela 18 letnega Ivana Sosiča z Opčin pri Trstu. Nesrečni slučaj je hotel, da je strmoglavil v prepad čez steno, ki se vzpenja od Ro-zandrske doline do Jezera. Obležal je na dnu mrtev. Nihče ni bil priča njegove nesreče in domači so ga zaman iskali in spraševali po soseski. Šele čez teden dni po dobili žalostno vest. Tržaški turisti so našli njegovo truplo že močno razpadlo. Pokopali so ga na pokopališču v Borštu. — Nesrečna smrt pridnega gospodarja. Smrtno se jo ponesrečil v Dolini posestnik Ivan Pra-šelj. Peljal je ob 10 zvečer domov voz krompirja. Iz neznanega vzroka sta se pa voliča splašila ter podrla gospodarja na tla. Obležal je nezavesten. Prepeljali so ga takoj v tržaško bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeno hrbtenico. Res je že naslednji dan umrl. Nesreča je hudo prizadela njegovo družino in vse znance, ki so ga cenili kot možn-pošteniaka. Bodi mu lahka zemlja, družini pa naše globoko sožalje. — Poučevanje tujih jezikov na italijanskih vseučiliščih. Že pred nekaj dnevi srno poročali na tem mestu, da nameravajo na številnih italijanskih vseučiliščih uvesti pouk tujih jezikov, da se na ta način poglobe kulturni stiki med Italijo in nekaterimi drugimi državami. Stavljen je bil predlog, naj se pouk živih tujih jezikov uvede na vseučiliščih v Bariju, Bologni, Cagliariju, Cata-niji, Kirenci. Genovi, Messini. .Milanu. Napoliju, Padovi, Palermu, Paviji, Perugiji, Pisi, Rimu, Tu-rinu, Trstu in pri vseučiliškem zavodu za gospodarstvo in trgovino v Benetkah. Zdaj poročajo iz Rima, da sta zakonodajna odbora poslanske zbornice in senata ta zakonski predlog tudi že odobrila in da ie s tem končnoveljavno rešeno vprašanje pouka tujih jezikov na omenjenih italijanskih univerzah. — Srečna vrnitev. 11 bivših jugoslovan. mornarjev. Iz Genove poročajo, da je tjakaj prispelo iz Barcelone 14 bivših jugoslovanskih mornarjev, ki imajo za seboj kaj zanimivo pot. V prvih dneh aprila, preden je izbruhnila vojna med Italijo in bivšo Jugoslavijo, je prispela v Gibraltar neka bivša jugoslovanska ladja, ki je opravljala .službo med Ameriko in Italijo, kjer je skladala blago, namenjeno v Švico. Tu so jo zasegli Angleži, ker so boleli preprečiti, da bi ladia prišla v italijanske roke. Posadka je bila povečini sestavljena iz Srbov, kakšnih petnajst oseb pa je bilo iz Dalmacije in sicer iz Šibenika. Splita in Zadra. Ker pa ti mornarji niso hoteli biti v angleški službi, so sklenili pobegnili. Najprej je to storil prvi stroj, liik, ki se mil je posrečilo ponoči spustiti z ladje mali čoln in prispeti z njim do španske obale. Naslednjo noč so isto storili tudi ostali mornarji, potem ko so zaprli v kabino na ladji angleškega poveljnika in druge angleške mornarje. Tudi njim se je posrečilo priti do španske obale. Tti so potem peš nadaljevali pot ter prehodili nad 20 km, nakar so jih španske oblasti prijele. Čez nekaj časa so jih nato prepeljali v Madrid. Italijanski konzul jim je šel na roko in jim izstavil italijanske potne liste, s pomočjo katerih so potem lahko prispeli v Italijo, Iz Genove, kampr so najprej prišli, so se zdaj že podali dalje proti Reki, odkoder bodo odšli vsak na svoj dom. Ljubljana Slovesno praznovanje poroiunkuie v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri 00. frančiškanih v Ljubljani Petek, 1. avgusta: Ob 12 otvoritev porciun-kulskega odpustka s procesijo po cerkvi, med katero bo prepeval troglasni moški zbor Velikih Frančiškovih križarjev novo himno Al. \lava »Porciunkiilski sprevod«. Ob %(i molitvena ura za mir. Ob Vi7 slavnostni govor stolnega dekana tir. Franca Kimovca in lita 111 je presvetega Srca Jezusovega Sobota. 2. avgusta: Ob '/Ji govor g. župnika Janeza Vindišarja, na kar sledi orglana sveta maša. OI> 9 slovesna pontifikalna masa, pri kateri bo izvajal Sattnerjev zbor sledeče skladbe: Introitus recitiran: Sattner: Missa Seraphica: Al. Mav: Graduale »Ego in v i i s«; po recit i ranem ofertoriju Foersterjeva sedmeroglasna »Ave Marija«; Communio recitiran. Ob tO in 11 sveta maša. Ob 6 zv bo zaključek devetdnevnice za mir: molitvena ura, pete litanije Matere božje in zahvalna pesem. Pogoji za zadobitev porciunkulskega odpustka so sledeči: spoved, sv. obhajilo in obisk cerkve, kjer je treba zmoliti šestkrat očenaš, zdravamarija, častbodi. Odpustke je mogoče nakloniti tudi dušam v vicah. Zaradi zatemnitve letos frančiškanska cerkev otl 1. na 2. avgust ne bo odprta. * 1 Naročnikom »Slovenca«! Ko bodo zastopniki pobirali naročnino za naš list, ne odklonite plačila 9 lir za »Slovenčev koledar« za 1. 19-12., ki bo najzanimivejša letošnja knjiga. — Kdor hoče, da mu bo koledar dostavljen na dom, naj doplača še 2 liri. 1 Maksim Gaspari, Stane Dremelj in Frančišek Smerdu prirede razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. K otvoritvi, ki l>o v nedeljo 3. avgustu ob U, vabimo ljubitelje slovenske likovne umetnosti. 1 Razdelitev živilskih nakaznic. Združenje trgovcev sporoča, da bodo trgovci delili nakaznice za živila izključno samo v času od 8 do 9 dopoldan in od 2 do 4 popoldan, pričenši s 1. avgustom popoldan do vštetega 4. avgusta. Po pretoku tega roka se bodo nakaznice vrnile na mestni prehranjevalni urad. Med tem časom, ko se bodo izdajale karte, se blago ne bo izdajalo. Stranke naj prineso stare nakaznice izpolnjene s seboj. 1 Popravni izpiti! V učni tečaj, ki se prične 1. avgusta za zamudnike, vpisuje g. Bombač na Poljanski gimnaziji. 1 Vrtnarski odsek SVD Ljubljana I. ima v petek ob 20 pri Mraku svoj mesečni, sestanek. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. 1 Predpriprave za graditev ribarskih tržnic. Še letos bodo zgradili ribarske tržnice, ki bodo povezale na novo zgrajene mesarske tržnice s tri-mostjem in tako napravile primeren zaključek velikim tržnim zgradbam ob Ljubljanici. Ljubljanska mestna občina bo v kratkem graditev tržnic oddala in je že dobila ponudbe od podjetnikov. Zato so v četrtek začeli s prvimi predpripravami za graditev ribarnic. Znana cvetličarna Ferant, ki ima na vogalu Pogačarjevega trga ličen paviljon, v katerem prodaja cvetje, se je s tem paviljonom nekoč že preselila. V četrtek pa so ponovno začeli seliti leseni paviljon, ki se mora s svojega dosedanjega mesta umakniti zato, ker bodo večino nabrežja, na katerem bodo gradili ribarnice, zagradili. To je potrebno zaradi tega, ker bodo morali z vozovi odvažati grušč, hkrati pa dovažati gradivo. S pravimi gradbenimi deli pa bodo začeli v kratkem. Občina namreč zeli, da bi bile ribarnice končane in v celoti dograjene istočasno kakor mesarske ■ tržnice. 1 Iškft je v poletnih mesecih ena najpriljub-Ijenejših izletnih točk za Ljubljančane. Kdor itna kolo. ni odvisen od ostalih vozil, ki so še na razpolago. Malokdo je tako navdušen, da bi prš hodil po brezkončni ravni cesti iz Ljubljane do Iga, zato je ob nedeljah močan naval na avtobus, ki vozi redno progo Ljubljana—Iška vas. Slovensko planinsko društvo hoče pomagati posetnikom Iške ter zbira za lo redno avtobusno progo že tekom tedna izletnike, ki so namenjeni skozi dolino Iške. Vsak teden najkasneje do sobote se morajo prijaviti v društveni pisarni SPD oni. ki želijo v Iško z avtobusom redne proge. Odhod ob osmih zjutraj s Krekovega trga, povratek ob 18 iz Iške. Kdor se ne prijavi pravočasno, ne more računati na avtobus ob 8 zjutraj. marveŠ" se mora potruditi na avtobus ob 6 zjutraj. V nedeljo, dno 3. avgusta t. 1. bo vozil avtobus ob 8 v Iško, in sicer izključno le one, ki se najkasneje do sobote opoldne prijavijo v društveni pisarni SPD. 1 Izpred kazenskega malega senata. Mali kazenski senat je obsodil 29 letnega Stanka Kmca iz Ljubljane, kleparskega pomočnika, na 3 leta robijo in za 5 let v izgubo častnih državljanskih pravic zaradi zločina dvojnega vloma in dveh vlom-nih poskusov. Vlomil je najprej v začetku maja v hišo neke posestnice in ji odnesel za 1800 din razne zlatnine in gotovine, nekomu posestniku v Želim-l.jah pa je odnesel razno blago in denar v vrednosti 1300 din. Pri d ve. h poskusih je bil prepoden. Pomagala mu je neka Marija Kovačičeva, ki je bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Radio Liubliana Petek, L avgusta. 7.30 poročila v slovenščini. — 7.45 petje in melodije. Med odmorom oh 8 napoved časa iz Rima — 8.15 poročila — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 operetna glasba — 13 napoved časa in poročila — 13.15 uradno vojno poročilo v slovenščini; izbrani plesi pod vodstvom mojstra Arlandiia — 14 poročila v italijanščini — 14.15 orkester Celra pod vodstvom mojstra Barzizza — 11.45 poročila v slovenščini --l 17.15 do 18 koncert soprunistinje Pavle Lovše- tovn in basista Friderika Lupša — 19 tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Slanko Leben — 19.30 poročila v slovenščini — 19.45 komorna glasba — 20 napoved časa in poročila v italijanščini" — 20.20 pogovor v slovenščini — 20.40 orkester pod vodstvom mojstra Zeme — 21.15 pisana glasba — 21.30 koncert organista Pavla Rančigaia — 22 koncert violinista Viltorin Emanuela; pri klavirju Cesarina Buoerba. Med odmorom: pripombe v slovenščini — 22.45 poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Reslieva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar,' Vič, Tržaška cesta 48. Novo mesto Praznovanje porcinnkule pri1 00. frančiškanih. Očetje frančiškani bodo tudi letos slovesno obhajali porciunkulo. Začetek proslave lw v petek, I. avgusta ob naznanjalo slovesno zvoiijenje, nakar lx> ob 12 po cerkvi procesija s svetinjo sv. Frančiška. Po procesiji bodo v cerkvi molitve za odpustke in blagoslov s svetinjo. Zvečer ob 'A7 molitvena ura, skupne molitve za odpustke, ob 348 na pridiga 111 pete litanije Matere božje. V soboto, 2. avgusta se začnejo pobožnosti zjutraj ob 5. Ob 6 pridiga, nato pa orgl. sv maša. Zvečer ob K8 slovesne pete litanije z blagoslovom. Vsi verniki iz mesta in okolice, zlasti pa tretjeredniki, so vabljeni k tem pobožnostim. Iz Goriške pokrajine Cesto z želinca v Cerkno popravljajo, že dlje časa popravljajo cesto, ki pelje z znanega križišča na Želincu proti Cerknu in dalje proti državni meji. Cesto izravnavajo, širijo in delajo nov trpežni tlak. Prenovljena cesta ne l>o šla skozi vas, ampak bo nekoliko pred vasjo krenila na desno in bo peljala ob vasi proti Podpeči in Planini. Toča v okolici Idrije. Tistega usodnega 2. julija proti večeru, ko je neurje s točo zajelo skoraj vso goriško deželo do morske obale, o čemer smo že. ponovno poročali, je toča klestila tudi v okolici Idrije. Občutno škodo je napravila v Kanomlji in na ledinskem Razpotju. Razčesala je turščico in hudo omlatiia pšenico. Koruza je bila še mlada in se je precej popravila, škoda na pšenici je pa velika; tudi ječmeni je precej trpel. Kakor je pri toči v navadi, ni zdelala vseh njiv enako, ampak si je izbrala razne pasove in ponekod bolj, ponekod pa manj opustošila. Smrt znanega obrtnika. V Gorici je umrl v visoki starosti 83 let g. Peter Potočnik, ki je imel pred svetovno vojno v lastni hiši v začetku Raštelja veliko in znano čevljarsko delavnico. Po vojni se ni več ukvarjal s svojo obrtjo in je prepustil čevlja rjen.je mlajšim močem, ki so ustvarile v tej še vedno živahni in lodjetni ulici vrsto lepih delavnic in trgovin, 'oko.jnik je bil zaveden naš mož, po rodu iz Št. Vitla na Vipavskem. Naj počiva v miru! Dež. I'o večdnevnem napornem pripravljanju smo v ponedeljek, dne 28. julija zjutraj dobili zaželeni in prepotrebni dež. Zadnji dnevi minulega tedna so bili za nas vse že prava pokora. Ko je žgalo sonce, je toplomer dosegel višino, kakor jo tudi v naši sončni deželi doživljamo le redko. Še huje je pa bilo, ko so se začele vlačiti po nebu lene megle in so se tu pa tam začeli kopičiti zatemneli oblaki. Prenehale so vse sape, ozračje je postalo zadušno in človek se je kopal v znoju, tudi če se ni gibal. Proti večeru in ponoči se je pobliskovalo, soparnost dneva pa ni skoraj nič popustila in noči so bile neprijetne, mnogi so jih prečuli brez sna. In zdelo se je. kakor da ti neznosni dnevi ne bodo končali. Ko se je v nedeljo zvečer nelx) zopet močno zatemnilo in so bliskavice prepletale nebes je. nihče ni več veroval v dež. Pa ga tudi ni bilo vso noč, šele okrog osmih zjutraj so se končno otvorile nebeške zatvornice in se je vsula osvežujoča ploha, ki se je ponavljala zlasti proti večeru in se še obeta. Vzduh se je prijetno ohladil in vsi smo se hvaležno oddahnili. Tudi za polja .je bil ta dež pravi blagoslov in je prinesel vsem poljskim sadežem novega življenja. Iz Trsta Junaška smrt tržaškega letalca. Pri vojaški akciji nad Ege.jskim morjem je zadela junaška smrt tržaškega rojaka, 24 letnega kapitana pilota Adolfa Rebca. Bil je član znamenite »železne eskadre«, ki je pod poveljstvom. Ettora Mutija ustvarjala legendarne junaške podvige v Španiji. V sedanji vojni se je udeležil tudi slavnega poleta in napada na petrolejske vrelce v Perzijskem zalivu, v katerem so italijanska letala preletela 4500 km dolgo progo brez spuščanja. Smrt letalskega junaka je povzročila v vsej Italiji veliko žalost. Sama Princeza Piemontska je Rebčevi materi brzojavno izrazila sožnlie nad težko izgubo. Tržaški prefekt Ekscelenca Tamburini je izrazil gospej Rebec osebno svoje sožalje. Prav tako je brzojavno kondoliral Federale v Zadru, v mestu, kjer je Rebec obiskoval letalsko šolo. Pokojni junak zapušča v Trstu poleg žalostne matere tudi mlado zaročenko, s katero se je nameraval v kratkem poročiti. Iz zdravniške službe. Za ravnatelja zdravstva na področju tržaškega obrambnega teritorija je bil imenovan sanitetni polkovnik dr. Aleksander Abate, dosedaj ravnatelj vojaške bolnišnice v Trstu. Veliko delo Vinccncijeve konference. Na god sv. Vincenci.ja Pavlanskega so tržaške Vinccncijeve konference podale obračun svojega plemenitega dela. To delo je res veliko in pomembno ter se najbolj nazorno izraža s številkami: tržaške konference so imelo 80.945.20 lir dohodkov, izvira,jočih iz tedenskih zbirk, ki so jih vršili člani, ter 78.188.50 lir dohodkov in darov v denarju ali blagu, ki so jih darovali plemeniti dobrotniki. Ves ta denar pa je bil razdeljen med mestne siromake, s čimer so konference veliko pripomogle k zboljšanju socialnega položaja v Trstu. Njihovo delo je podpiralo oblastvo z veliko uvidevnoslio in dobrohotno voljo. Nesreče in nezgode. V Komnju se je ponesrečil 4S letni posestnik Rudolf Merkuca. Padel je s kolesa in zadobil hude poškodbe. — V pekarni Via Donadoni 38 jo zadela nesreča 18 letnega pomočnika Gastona Rovatf. Stroj za mešanje moke 11111 je zmečkal roko. — 40 letni zidar Julij Fer-luga je padel z odra v Via Giuliani ter zadobil nevarne .konluzije, — V tramvajski delavnici se je ponesrfečil 00 letni mehanik Ivan Pelicon. — V S. Maria Maddnlena 697 stanujoči 7 lotili Anton Ricciardi je padel z zidu ter si razbil obraz in nosno kost. — V Rojann je padel 70 letni Ivan Rebek ter si zlomil levo nogo.. — V svojem stanovanju v Via delle Mtise 5 se je ponesrečila pri padcu 60 letna Antonija Kopov. — Na Proseku se ja ponesrečil 30 letni Ivan GuStin pri vožnji s kolesom. — Na Proseku je povozil lovorni avto 18 letnega Maksa Švaro in 46 letno Antonijo Stare. — V Via Palestrina 10 Je padel po stopnicah in se poškodoval natakar Štefan BarbaiKč. — Na stopnicah se je ponesrečila tudi 13 letna Kristina Dekleva iz Vicolo dei lioverL tO. Iz Spodnje Štajerske Pred roditeljskim zborom Štaj. dom. zveze je v nedeljo govoril v Mariboru glavni pove'jnik in vodja vrhovnega šolskega urada nemške nacional-socialistične delavske stranke Friedrich Schmidt. V svojih izvajanjih je predvsem poudarjal ogromne uspavane sile, ki jih je v nemškem narodu poklical v življenje voditelj Hitler ter z njimi dosegel popolno enotnost, s čimer je povečal samo njihovo udarno moč. Po Schmidtovi izjavi bo od izida sedanjih borb na vzhodu odvisna usoda človeštva za nadaljnjih tisoč let. Smrtna nesreča. V kamnolomu blizu Drenovca se je smrtno ponesrečil cestni delavec Jakob Sa-vec iz Dt-eiiovca. Dvoboj dr. Eiivre—Bogoljubov Oba mojstra sta v Karlovih Varih odigrala že četrto partijo šahovskega furnirja, ki je vzbudil povsod veliko zanimanje. Z belimi je začel dr. Euwe, ki se je odločil za špansko partijo. V 14. potezi sia mojstra izmenjala dami, nakar je začela igra prehajati v zamotano končnico, pri kateri je pokazal Bogoljubov zelo veliko inicijativo ter grozil, da 00 prišel na dumskem krilu v prednost. Dr. lluvve je moral poskušati, kako bi uveljavil kmeta, ki ga je imel več, na kraljevem krilu. V 27. potezi je dr. Euwe presenetil s poučno žrtvijo kmeta, ki ie hudo oslabila postojanke črnega kralja. Med napadom na črnepa kralja pa se je stanje na belem danvskem krilu ves čas slabšalo in postujalo že nevzdržno. Tedaj je dr. Euwe v 36. potezi lepo žrtvoval konja, kar mu je zagotovilo najmanj remis. Bogoljubov pa se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi delil točko, hotel je izsiliti odločitev in se je za-predal v mrežo, ki mu je grozila z matom (ako, da je 39. potezi predal partijo. Po 4. igri je stanje sledeče: dr. Euvve 2 in pol, Bogoljubov 1 in pol. Ko je bil Blticher še mlad častnik, je dobil v bitki kroglo v nogo. Na obvezovališču so mu zdravniki začeli takoj z noži brskati po rani. Ranjencu se je zdela stvar že preneumna in je jezno vprašal zdravnike: »Kaj pa prav za prav delate?« »Kroglo iščemo.« »Kaj, kroglo? Zakaj me pa niste takoj v začetku vprašali? Kroglo imam že v torbi.« POŠTNI Pl LOT Torej je bila bajka o pajku vendarle resnica! Slednjič je letalo ostalo povsem v ujetništvu te velike pajčevine. Neznanski pajek se je spustil prav do .Vliškove glave in je, kot bi trenil, izginil v oblaku. »Mrtev že še nisem«, je pomislil Mišek. »Toda, kam le je odšel pajek?« Ta strahotna pošast je izginila. Toda nenadoma je Mišek začutil, kako ga nekaj vleče navzgor. »O, ubogi revež sem, zdaj me pa vleče kar noter v ta grozni oblak!« Vse krog njega se je stemnilo, a Mišek je lezel bolj in bolj v črnino oblaka. »V hudi stiski sem, je pomislil. A da bi se kako rešil, bo najboljše, da si pomagam z rokami«. Pograbil je za omrežje pajčevine, da bi videl, ka j bo. »Zlomka vendar,« je zavpil. >To vendar ni navadna pajčevina! Saj je kar jeklena mreža!« Oblak se je razblinil. »Zdaj bom vsaj videl, kam da grem!« Kmalu zatem se je krog njega vse razjasnilo. Pogledal je^navzgor in je videl zrakoplov. la velika mreža je visela na neznanskem zrakoplovu, h kateremu so zdaj vlekli Miška. »Nemara bi inogel ? padalom skočili nizdol? A kaj bo s pošlo? Te ne smem pustiti vnemar. Moram jo komu oddati«. Spet .se je ozrl kvišku. Mžero so skozi veliko odprtino vlekli v zrakoplov. »Prav,« je rekel Mišek. »Se bom vsaj v boj u poslovil od tega sveta!« »SLOVENEC«, petek 1. avgusta 1941-XIX. i . ---„--— KULTURNI OBZORNIK Iz razgovora s kiparjem-msdaljerjem SI. Iremljem Na Večni poti že v ho6ti stoji Dremljev atelje, prislonjen v strm breg nad Glinščico. Arhitekt te svojevrstne hiše, ki je še nekam najbolj podobna zvezdami, je t)il kipar sam, pa tudi zidar, tesar, mizar in vse obenem. 2e dalj časa bi se z njim rad kaj pomenil in zadnjič sem si za to dejanje le nabral poguma. Mladega mojstra dobim golorokega, naslonjenega na motiko ali kali, premišliujočega menda, kako bi »spravil čim več iz zemlje«, kakor je že geslo današnjega časa. Pred njim je ležala mala zaplata zemlje, na kateri so že rastli sadovi njegovega »privatnega« truda, po vsem videzu paradižniki. Pozdraviva se, toda po njegovem dvoumnem nasmehu nisem bil vstanu uganiti dali sem kdo ve kako dobrodošel. Pogumno sem v duhu izločil negativno možnost in kar naravnost oriče! z razgovorom. Moj obiskanec je visoke rasti z visokimi koščenimi rameni, pravi tip Notranjca. Obraza je po-dolgastega, s precej ijoudarjenimi ličnicami, svetlimi lasmi, ter ima tako v sebi nekaj slovanskega, rekel bi ruskega. Govori mirno, preudarno kakor težaki. Le redko dvigne roki za gesto in tedaj vidim, da so lepo oblikovane, toda močne kakor delavčeve, na vask način pa ekscelentno kiparske. Gotovo je, da bi bil vsak, ki bi pod zvrstjo »umetnik« iskal tu vitkega mladeniča z dolgimi kodri, bledega obraza, sanjavih oči, črne samoveznice, ekstatičnih gest in plohe besed, močno razočaran, ter da bi našega kiparja lahko mirne duše zamenjal za navadnega delavca. Nesramno mu to tudi omenim in Dremelj se veselo namuzne. »Saj tudi sem,« mi pravi, »prav za prav, da bom čisto točen, bil sem. Pravi ročni delavec, tam nekje za Dobrovo na žagi. Z ruskimi emigranti sem delal skupaj in še danes se dobro spominjam, kako smo po delu ležali na deskah in se pogovarjali. Kako nedoločne so bile tedaj še moje sanje, da bom nekoč umetnik.« Pripoveduje mi svoje »vzore in boje«. Silno so zanimivi in ob njih začutiš, kako stoji pred teboj človek povsem drugega kova, kakor je tropa drugih iz ljubljanskih kavarn in podobnega. Tu začutiš duh trmastih, neupogljivih notranjskih ljudi, ki ob pičli zemlji nikoli ne odnehajo, marveč se borijo z njo dokler s starostjo ne omagajo, a vero v nadaljnje delo zapustijo svojim potomcem. Spoznaš vzpon kmečkega človeka do obrtnika in nato tesno življenje mnogoštevilne družine, ko je kruha odmerjenega otroku le toliko, dokler se sam ne izpelje Ml gnezda. Dremelj je bil pekovski vajenec :n pripoveduje, da ga je mojster marsikaterikrat za ušesa, ker je modeliral 6 testom. »Ali si že takrat mislil na umetnost,« me zanima. »Ne vem, najbrže. Da moram postati nekaj podobnega mi je postalo kolikor toliko jasno, ko sem ušel hudemu mojstru, ter se po dolgem tavanju odločil po hudi debati z očetom za podobarja Buha.« »Tu se je pričelo moje pravo življenje. Zelo mnogo sem se pri tem mojstru naučil in še danes sem mu hvaležen. Nekaj svojskega in posebno lepega je podobarska delavnica. Duh tradicije, starih zlatih oltarjev, znamenj in receptov, ki se podedujejo iz roda v rod, počiva nad njo. Sprva sem pral kipe, ki so bili izročeni v popravilo, kasneje sem risal kake dekorativne vzorce, no, še kasneje pa sem začel s samostojnimi poizkusi. Nikoli ne bom pozabil, kako sem bil ponosen, da me je nekoč mojster pohvalil, ko sem na svojo pest popravil ovco za cerkvene jaslice. Bila je.to pohvala, ki me je morda razveselila bolj, kakor kasneje na akademiji, kakor priznanje prof. Kerdiča. Najlepši so bili dnevi, ki smo jih preživeli na popravilih oltarjev ali kajjelic na deželi. Tu vidiš patriarhalno pogodbo med ključarji in mojstrom nekako praznoverno ljudsko spoštovanje do podobarjev ter imenitno kuhinjo naših kmečkih gospodinj, za posebne prilike.« Dremelj se je počasi razvnel in razživel. Zdi se mi, da je celo za hip pomislil na dobro podo-barsko malico: kos ocvirkove potice in kozarec domače slivovke... Nato potegne z roko po čelu. kakor da briše spomine: »No, še kasneje sem šel na Srednjo tehnično, potem pa na Akademijo v Zagreb. Za ta zadnja usodna dejanja v svojem življenju moram biti čez vse hvaležen 6voji ženi, ki me je v mnogih stvareh podpirala in kar je tudi silno važno, razumela.« In kakor pravi pregovor »lupus in fabula«, se pojavi rta vratih prijazna gospa. »Zakaj pa ne povabiš g06ta v hišo,« pravi, »govorita že četrt ure pa sta menda tudi že utrujena.« Po krajšem odlašanju (prisegel bi bil, da se je na Dremljevem obrazu zopet pojavil nezaupljiv nasmeh) me odpelje v atelje. Vidim, da hodi nekoliko upognjeno. Atelje me spominja na Atrejevo zakladnico. Luč je zelo lepa. Po stenah visijo večje plakete, v stekleni vitrini pa manjša dela, povečini iz slonove kosti. Skupaj z gospo si ogledujemo zanimivo zbirko in vidim, kako je gospa s trdno vero povezana z moževim delom. Tu je najlepša prilika, da se pogovoriva o umetnosti in o njegovem delu, vendar kmalu opazim, kako je umetnik skop v izjavah. Je zanimivo, da je kljub akademiji in drugim šolam ostalo na Dremlju nekaj prvobitnega, podobarskega. Ustvari teljski duh je izredno buden in kakor običajno se za teoretične zadeve taki ljudje ne brigajo in jih rajši prepuščajo za to poklicanim. Nekaj podobnega mi Dremelj tudi pove, ko ga privijam naprej. Med različnimi predmeti, ki spadajo deloma v kiparski atelje, deloma v mehanično delavnico, zapazim nekaj knjig. Ena je menda o antičnem de-denarju, druga pa o renesančnih medaljah. Poizkusim s to. Sklpnjena nad reprodukcijami teh čudovitih stvari Dremelj nenadoma oživi. »To so bili mojstri,« reče. »Tu se je prav za prav to, kar danes smatramo za medaljo, rodilo. V Padovi, v meslu učenjakov, se koncem 14. stoletja kujeta prvi medalji. Ni slučaj, da po naročilu tirana. Poslej je ves razvoj en sam uspeh in lepota. Glej Vittora Pisana! Njegovo Cecilijo Gonzago. Čudovito delo, polno nedoseženega mojstrstva!« Dremljev prst je vzhičen in drsi nagloma po podobi, objema konturo, zdi olje pri nas ?e precej nezorano. Kakor pa sem že zgoraj rekel, z uspehi svojega dela tudi sam nisem in še ne bom kmalu zadovoljen.« Umetnik utihne, kakor da mu je nerodno, da je bil lako zgovoren. Nato doda čez nekaj časa: »Sicer pa, saj sem komaj začel!" In ta začetek obsega, kolikor sem mogel na hitrico posoditi, dobrih šestdeset del. Pomislim ob lepi zbirki na razstavo. Zopet sem nevljuden: »Ali misliš v kratkem razstavljati?« »Mislim.« »Sam?« Pomaga mi gospa: »Razstavil bo z Gasparijem in Smerdujem in sicer v kratkem. Toliko ima sedaj dela. No, sedaj pa pojdimo še v pritličje.« In tu se jenja of i delni del razgovora s kiparjem' Dremljem, namenjen naši umetnosti ljubeči javnosti. Dr. Stane Mikuž. Slavko Osterc: Šest mladinskih skladb za klavir (»Six petits morceaux pour piano«). Pokojni skladatelj je bil v zadnjih dneh svojega življenja silno produktiven, kakor bi živo slutil, da mora storiti vse, kar se še da. Med večjimi deli, ki jih je dokončeval in pripravljal za krstne izvedbe, je izšlo med tem časom nekaj krajših del; med njimi zbirka šestih klavirskih skladb, ki jih je posvetil 6voji hčerki Lidiji. Izdal in založil jih je Mladinski pevski zbor »Vilhar« na Rakeku. Je to šest malih skladbic za male pianiste. Kakor v vokalni mladinski glasbi, kjer je Oslerc napisal nešteto večjih in manjših zborov, tako je skušal tudi v klavirsko literaturo za male vnesti duha nove muzike, ki ji je ves čas svojega delovanja pri nas utiral pot, pri tem pa je samega sebe čim dalje bolj izpopolnjeval. Omenjene skladbe predstavljajo kvalitetna dela. Jasna v melodični črti, bogata v hromatiki. Polna so neke otroške intimi-tete in ljubeznivosti, humorja in razigranosti ter svetlosti, ki je za Osterca Jako značilna tudi v drugih, zlasti mladinskih delih. Skladbe so umetnine, ki jih otroška duša ne bo mogla, vsaj nekaterih, dojeti, vsekakor so zanimive za starejšega, kakor so tudi važne za vpogled v avtorjevo duhovno, slvarjalno žarišče; silno veliko je hotel Osterc na najpreprostejši način izraziti: živa mladost je šla mimo njega. To je skušal ujeti v strune, a v zadnjem, koralno zamišljenem Largu se je utrnila trpka misel spoznanja: zapel je mladosti pesem v koralnem spevu. Te skladbe zahtevajo oblikovalca najrahlejših občutij, sicer ni mogoče iz teh del iztisniti tistega bogastva, ki je v iskreni pripro-stosti in celo naivnosti, niti vrednot, ki se skrivajo v svoji estetski, muzikalno dani podobi. Osterčeve mladinske skladbe so torej dela, ki bodo zanimala starejše, ki kakor avtor stikajo za lepoto mladih dni veselja, brezskrbnosti in toplega, prostega diha. Dasi zbirka ne predstavlja tehnično težkih zahtev, vendarle zahteva dozorelejšega oblikovalca, ki bo znal dovolj plastično podati v finih odtenkih vso lepoto. Kajti zlasti moderna dela je treba neprestano študirati in pripravljati. Šele v tem postane marsikaj bolj jasno ali bolje, oblikovalec vedno znova kaj zasliši, česar ni mogoče zapisati ali razlagati. sil. Bolgarski kipar Ivan Lazarov. Veliki bolgarski likovni umetnik, kipar Ivan Lazarov, je bil izvoljen za člana bolgarske Akademije znanosti in umetnosti v Sofiji. BBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBIBaBBBBBBBBB Zastopniki! Pridobile čim več naročnikov za »Slovenčev koledar« ! »Vojna slika iz Sovjetske Rusije« BBBBBBnDSS^DSIBBrr -n-^ftaaflBBBBB Pod tem naslovom objavlja nemško časopisje obširna poročila nemških vojaških dopisnikov z vzhodnega bojišča. V njih dopisniki poudarjajo, da je moderna materialna vojna med Nemčijo in Sovjetijo dosegla prve vrhunce. Sovjeti namreč neprimerno bolj opirajo svojo obrambo na tehnični material, kakor so pa to delali prej Francozi ali pa Angleži. Toda sam material le ne more odločilno vplivati na zmago ali poraz. Dosedanji polek bojev na nemško-ruskem bojišču ie zopet doprinesel klasičen dokaz, da tudi v moderni vojni končno zopet pride vse na posameznega vojaka, na njegovo moralo, pogum, vzdržljivost in hladnokrvnost. Seveda so potem še zelo važne tudi razne »malenkosti«, ki so v zvezi s poročevalsko službo, pošiljanjem svežih čet, orožja, streliva, živil, pijače in podobno. Zato je sedanja vojna mnogo bolj, kakor pa prej v Franciji, postala manifestacija vojaške akcije ln sposobnosti posameznika. Nadaljnje poročilo pa se v glavnem glasi: »Marsikdo pomisli, kako čudno je to, da nemške čete korakajo tu zgoraj pri Petsamu v siju polnočnega sonca, da bi branile domovino, ki leži 2500 km južno. Korakanje je usmerjeno na vzhod proti polotoku Kola. ln tudi tu zgoraj, kjer moramo gaziti do kolen po snegu, kjer vidimo samo brezmejne, strahotno samotne in brezpotne visoke površine, pridemo do tega, da moramo poditi Ruse. Tako stopamo in korakamo mimo nizkega grmičevja in močvirnatih dolin in kadunj ter kotanj iu dolge pohode spremlja samo sivo in mrzlo nebo, iz katerega curlja dež ure in ure in dan za dnem. Samo nekajkrat raztrga in razpodi mrzel veter sive obluke, nakar prisije za minute toplo sonce. Ce pa ta toplota in svetloba traja samo malo dalje časa, potem so tu takoj milijoni in milijoni muh in ostalega mrčesa. Nagravžne stvari, proti katerim se skoraj ne moreš braniti. Z domačini pridemo redko skupaj. Bili smo v Petsamu, poleni tudi v drugih mestih ob obali. Povsod je pa veljalo samo to: Naprej. Na zemljevidu je zaznamovanih toliko krajev. Ko smo pa prišli tja, smo našli samo nekaj hiš, dostikrat pa tudi samo koče. Ljudje so krasni. V svoji revščini še vedno kaj najdejo, da dajo vojaku. Če nimajo drugega, mu postrežejo s kozarcem mleka. In tako čudni so ti ljudje! Človek misli pozneje še dolgo nanje in se jih rad spominja. So pa ludi šo druge spremembe, ki so pa redkejše. N. pr. vojaški časopis »Lappland-kurier«, ki ga stavijo in tiskajo z roko in izide dvakrat na teden. In če smo kje v miru in na varnem, dož.!-vimo tudi vojaško poroko. V siju polnočnega sonca stojimo z razigranim srcem ob kilometrskem kamnu. Šef kompanije nadomešča predpisanega uradnika in kar je še bolj važno, večinoma najde primerne besede za samotnega ženina, ki je zelo ponosen, vesel, dostikrat tudi v majhni zadregi, toda zopet na svoj način samozavesten, če postavi krepko piko na grobe šale svojih tovarišev, najrajši piko iz piva, lahko je pa tudi žganje. V hudi sili je mogoče tudi dobiti čaj s konjakom iz vojaške kuhinje. In tako korakamo dalje. To so veliki pohodi in po tem težkem ozemlju. Večkrat smo tako prehodili 70—80 km. Človek je pasje utrujen. Postavi si šotor, zmeče vase močno hrano in zleze v spalne vreče ter zaspi. In spi, čeprav se dostikrat stene šotora kar premikajo zaradi silnega smrčanja tovarišev. Človek se v tem primeru samo obrne na drugo stran in ee znova pogrezne v globok sen. In tako spi do jutra. Kaj, do jutra, do prve jutranje zarje ob treh ali štirih. Pa kaj hočemo, to je ravno vojna. In potem končno opozorilo: »Rus je tu.« Dobro. Bo vsaj nekaj drugega, kakor pa samo korakanje. Da, da, korakanja smo se učili. Pri Berlinu na prostrani tegelerski livadi in povsod drugod, kjer vadijo in poučujejo vojake. Vse je bilo tako, kakor da bi bila vojna. Ni bilo nobenih dežnikov, čeprav je dneve in dneve lil dež, in nobenih sonč-nikov, četudi je sonce neusmiljeno pripekalo. Korakali smo v silnem tempu in je bilo tako, kakor sedaj v Rusiji: Korakanje, borba in zopet korakanje. Čez drn in strn, naprej in na stran. Pa kaj Iz Hrvatske V »Narodnih novinah« je objavljena zakonska odredba o dolžnosti prijave skritega denarja. Po tej odredbi morajo prijaviti skriti denar vse tiste osebe, ki so ga prejele po 10. aprilu od koga drugega z namenom, da bi na kakršen koli način prikrile pravega lastnika dotičnega denarja. Rok za prijavo je določen do 2. avgusta. Posebna zakonska odredba dovoljuje polaganje sodniškega izpita vsem tistim sodnim pripravnikom, ki ga prej zaradi svojega hrvatskega prepričanja niso mogli polagati in če so bili v tej službi vsaj leto dni. »Narodne novinc« objavljajo zakonsko odredbo o razveljavitvi vseh stanovanjskih odpovedi ";n odpovedi poslovnih proslorov. Zagrebški župan napoveduje revizijo zagrebških občanov. Po njegovi izjavi je po prejšnjih zakonskih predpisih dobilo v Zagrebu okoli 30.000 ljudi avtomatično občinsko pravico. Avtomatično dobivanje domovinske pravice je sedaj ustavljeno. Za zidanje športnih igrišč in stadionov je imenovano posebno poverjeništvo. S posebno poglavnikovo odredbo bodo na Hrvatskem prejemali častne pokojnine naslednji: Ivan Miličevič, vladni svetnik v p. in književnik v Sarajevu mesečno 4000 din, Zarifa Resulovič, vdova po pok. Resuloviču iz Trebinja, mesečno Lov za podmornicami Brez dvoma so podmornice največji in najne- i more več dvigniti na površje ter je v tem varnejši sovražnik v moderni pomorski vojni. Ker meru izgubljena. Če pa zadobi samo manjši so navadno pod vodo, jih je težko opaziti in so zato ........... tudi nevarnejše s svojim silnim orožjem. Za borbo s podmornicami in za njihovo uničevanje ali pa vsaj prepoditev, uporabljajo posebno ladjevje, na drugi strani pa tudi vodna letala. Ladje za obrambo varnosti morja in za preganjanje podmornic so navadno rušilci in manjše, nalašč za to službo zgrajene edinice, ki stalno, dan in noč, križarijo po morju, v katerega skušajo priti podmornice, ter na ta način odvzemajo sovražnim podmornicam vsako praktično možnost za udej-stvovanje. Kakor hitro patrolne ladje zaslede sovražno podmornico, nastane divji lov. Podmornica beži, ker se v polni meri zaveda resnosti položaja, ker gre »za biti ali ne biti«. Če podmornico zasledujejo tudi rušilci, gledajo, da jo poškodujejo še preden se more potopiti. Če pa medtem podmornica že zgine pod morsko površino, pridejo na pomoč vodne bombe, ki so podmornicam silno nevarne. Vodna bomba je veliko razstrelivno telo, ki eksplodira v poljubni morski globini. Ce pride do eksplozije v bližini podmornice, jo pritisk eksplozije in železni drobci ali popolnoma raz-biijeo, ali pa tako močno poškodujejo, da se ne je bilo vse to v primeri s cestami v Rusiji! Sedaj je vročina 80 — 40°. V dolgih vrstah stopamo ob cestnih robovih, po sredini ceste nas prehitevajo motorizirane čete, ali jo pa udarimo kar čez polja. Kjer koli pač hodimo, povsod sami rumenorjavi oblaki pe-ka in prahu, ki gre v lase, so zajeda in lepi in uniformo in srajco in maže od potu mokro telo od pet do glave. In korakamo ]>o grudasti cesti, ki jc: VHa razrita od številnih globokih brazd, ki so jih napravila v mehka tla kolesa, ali pa jo pot razkopana od eksplozij granat, ali pa brodimo čez reke in se pn-rivamo skozi grmičevje ali se pa obešamo na ž-lezne dole razstreljenih mostov in se na ta način poganjamo čez reke. To je precej drugače, kakor je pa bilo na tegelerski livadi. V žitnem polju pa prež" skriti Rusi. Poči strel in nemški vojak se zgrudi mrtev na tla, ali pa frče in bijejo streli iz dreves v gozdu, iz grmičevja, dvorišč, okenskih odprtin, kleti, podstrešja. In je vseeno, če korakaš v prvih vrstah fronte ali pa zanjo. To je res čudna in nenavadna vojna ter divja tudi 100 km zadaj za Ironlo, kjer tiče oklepni klini v hrbtu sovražnika. Ce smo iztrebili in očistili kako vas ali mestece ali pa njegove razvaline, si ogledamo malo strelce: vojake, civiliste, ki so večinoma tudi vojaki ter so samo odvrgli vojaško obleko, in med njimi ženo, fanatično komunistinjo, ki kar šviga s pogledi, polnimi sovraštva. Flintenvveib, kakor jo imenujejo Nemci. Dalje. Človek je vojak. To pa, kar vidi in opazi človek na obeh straneh ceste, je strašnejše kot vse, kar smo videli v Franciji, Belgiji, na Norveškem, v Jugoslaviji in Grčiji. Poteptana žitna polja, skoraj vse hiše, vasi, mesteca in mesta razstreljena, požgana, prevaljeni vozovi, tanki, topovi, razbita letala, v zrak pognani mostovi, mrliči, razpadajoča trupla, med vsem tem pa krava, ki stika za travo, in kruleča svinja, ki bo kmalu dobra pečenka za četo. Naokoli pa zbegano letajo kokoši. In nasproti prihajajo dolge vrste ujetnikov. Kakšni obrazil Mrki pogledi, pomešani s strahom in sovraštvom, azijatske oči, ki zro v brezkončnest, vlažne, jasne oči ruskih hrib-skih in gosposkih stanov. Je tu še sploh rasa, ki bi ne bila zastopana, mešanica, na katere še ne bi bili naleteli? Brezkončna Rusija ima ja toliko ljudi. Da bi bilo vsaj malo več vode v tej deželi! Dneve in noči hodimo in nismo opazili nobene vode. Vodnjaki so prazni in je na dnu samo še rjav smrad. Človek bi si rad samo z nekaj kapljicami zmočil razgreto čelo, roke pa potisnil v hladno vodo, da bi se ohladila vroča kri. Človek bi tudi rad pil in se pošteno umil, ker se srajca tesno prijema telesa. Vse je mokro in vlažno. Mešanica potu in prahu. Prod dnovi smo ob poti naleteli ob ribnik. Lahko smo si oprali srajce in obleko in jo razgrnili na sonce, same sebe smo pa drgnili s trdimi krtačami, da smo bili rdeči kol raki in smo vsi zadovoljili govorili: Gospod Uog, daj nam takih ribnikov, ki so čudeži ob tem korakanju. Kako vse drugače je bilo v Franciji! Kaj smo imeli tain vse za pijačo! Vode v izobilju, vina prav tako in žganja, kolikor ga je kdo mogel pilil Vojaki mislijo sedaj na blagoslovljeno Francijo. Da, tu pridejo do reke, toda za kopanje ni časa. Dalje, se glasi povelje in samo dalje in zopet dalje. Dobro je to, da vojaške kuhinje kuhajo podnevi in ponoči in dobimo tudi čaj. Vojaki no nosijo več nobenih tornister. Posebni oddelki jih za nami prevažajo. Je pa še vedno dovolj za nošnjo. Puško, strelivo, lahke strojnice, lopate, ročne granate, ki jih imamo zataknjene ob pasu, torbice za zemljevide, zabeležke, protiplinske maske in razne lepe privatne stvarčice: nekaj sto cigaret, jajca, špeh itd., ki jih imamo v jediinem orodju in povsod drugod. Takšni so pohodi v Rusiji. Ne prepevamo, ker prah popolnoma osuši grlo. Iz islega razloga tudi malo govorimo. Korakamo samo dalje in opazujemo. Po urah in urah korakanja izgubi človek zavest in vojak postane stroj, ki gre sam od sebe dalje: leva, desna, leva. Dokler ne poči strel in se misel zopet ne zaostri.« pri-jše poškodbe, "beži hitro domov, ker se tako poškodovana ne more zadržali več na odprtem morju in daleč od svoje domače postojanke. Za ugotovitev sovražnih podmornic imajo patrolne in lovske ladje tudi posebne prisluškovalne naprave, ki z neverjetno točnostjo napovedo bližino sovražne podmornice. V domačem vodovju se proti podmornicam predvsem uporabljajo mine in poseimo omrežje, ki ga polože v pristaniščih v morske globine. Dotik mine pomeni za vsako podmornico gotovo smrt. Če so pa zaplete v omrežje, s tem ojio/.ori na svojo navzočnost pristaniško poveljstvo in se s tem spravlja v resno nevarnost. Za obrambo pred sovražnimi podmornicami so v sedanji vojni začeli uporabljati tudi novo vrsto orožja, vodna in navadna letala, ki iz višine lažjo zasledujejo plovbo sovražnih podmornic v ogroženem morju. Kakor hitro letala opazijo podmornico. so spuste takoj nad njo ter jo nrično obsipavati z bombami različnih velikosti. Ta vrsta orožja se je v sedanji vojni izredno dobro obnesla tudi proti podmoruiciuu. | 2000 din 111 Marija Perčec iz Zagreba mesečno ' 2500 dinarjev. V Glini in Korilunti so po izjavi šefa varnostne službe na Hrvatskem ujeli več čelnikov, ki so nosili četniške uniforme. Zagrebška občina je odvzela obrtno dovoljenjo Antonu Tonejcu in 11111 zaprla poslovne prostore. V nedeljo jc bilo zopet več ustaških zborovanj. V Donjem Miholjcu je govoril zunanji minister dr. Lorkovič, v Gornjem Kasinju prosvetni minister dr. Budak, pravosodni minister dr. Puk in minister za gozdarstvo in rudarstvo inž. Frkovič, v Kašini pa tajnik predsedništva vlade prof. Seitz. Ničesar ne smejo prevzeti od Srbov. Usta-ški stožernik in likvidator za bivšo vrbasko banovino dr. Gulič je izdal proglas, po katerem prepoveduje vsem, da bi kaj odkupili od Srbov ali Židov, ali od njih sprejeli kako darilo, ali pa prevzeli kaj v hranjenje. Vsak lak korak bodo smatrali za prestopek, iti bo slrogo kaznovan. Alpinistična šola v Zngrebu in Sarajevu. Poverjenik za celokujmi šport in alpinizem na področju neodvisne države Hrvaške, Miško Zebič, je izdal odredbo, s katero sta bili osnovani alpinistični šoli v Zagrebu in Sarajevu. Šoli bosta organizirani na kar najbolj široki osnovi po že izdelanem načrtu, ki ga je predložil alpinistični odsek Hrvatskega planinskega društva. Nove odredba za Srbe v Banja Luki. Stožernik dr. Gutič je izdal odredbo, po kateri je vsem Srbom na področju mesta Banja Luka do nadaljnjega prepovedano gibanje izven mesta. V mestu samem je pa Srbom dovoljen izhod na ulice samo od petih zjutraj do devetih zvečer. Nadalje so bili vsi Srbi pozvani, da so se morali javiti 7. in 8 julija v uradu za izselitev Srbov. Za prekrške odredbe je predvidena nova denarna kazen 5000 dinarjev ali pa mesec dni zapora. Hrvatski ujetniki se vračajo v domovino. Hrvatski vojni ujetniki se zadnje čase v vedno večjem številu vračajo v domovino. Iz Italije se jih je že vrnilo okoli 500 iz Nemčije pa 700. Ustanovljen je Hrvatski Rdeči križ. Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo o ustanovitvi Hrvatskega Rdečega križa. Pred izrednim scdižčcm v Zagrebu je bila te dni razprava proti Srbu Božu Bosancu, ker je pri zadnjih občinskih volitvah leta 1936 v Podravski Slatini grozil Hrvatom z obračunom ter jih je tudi fizično napadal. Pri tem je vzklikal, »Ovo je srbska kuča, a ne hrvatska«. Za te prestopke ga je izredno sodišče obsodilo na deset let tcmnice. Sredi delavskega naselja v .Dubravl bodo ka-pucini postavili svoj samostan in zgradili cerkev sv. Mihaela. Zagrebški nadškof dr. Stepinac je dal v ta namen okoli pol milijona dinarjev. Novoimenovana poglavnikova pobočnlka. Zaradi smrti dosedanjih pobočnikov, ki sta oba padla v borbah 7. ostanki četnikov. Miie Rahiča in Stanka Podgorelca, je imenoval poglavnik na njiu mesti za svoja pobočnika ilijo Sulka iz Trebinja in Mijo Bzika iz Koprivnice. Matija M a 1 e S i £ 33 V zelenem polju roža Izvirna povest Res?« In Tine je izbruhnil v nebrzdan gro-hot. i Kaj ne poveš? Tvoja! Pa bi jo še marsikdo drugi tudi lad! Ali čigava bo, je vprašanje? Si jo vprašal če hoče biti tvoja?« Metko je Tinetov grobot zadel bolj, ko da sta se spoprijela. Ko da ji je šele ta grobot vrnil jasno zavest. Zavrtelo se ji je v glavi, stemnilo se ji je pred očmi, pošibile so se ji noge. Padla bi, da se ni oprijel:* čeprla na vozu, ki je molel iz Lokačevega kozolca. Še prej pa, ko se je zravnala, je prešinil njeno telo krč. Ni se več niti skušala obdržati na nogah, počenila je ob vozu in bruhnila v krčevit, neutolažljiv, obupen jok... VII. Po tistem velikonočnem ponedeljku se je France čisto spremenil. Kako sta dokončala po-menek s Tinetoin, Metka nikdar ni izvedela, zato tudi ni mogla odkriti vzroka spremembi. Pa tudi začetka spremembe ni mogla Metka sama opaziti, zakaj takoj po veliki noči je obolela, da so bili domači v resnih skrbeli in poštenem strahu za njo. Ko da jo je bolel Bog kaznovati, ker ni hotela peli na velikonočni ponedeljek pri deseti maši, jo je začelo najprvo boleti v grlu. Vroči obkladki niso pomagali, bolezen se je razširila v glavo, v sklepe, po vsem telesu se je razpasla. Pa je bolezen izteknila na velikonočni ponedeljek ponoči, je bilo jasno, še sreča, da je obolela in ni bilo treba odgovarjati materi, očetu, sestri in pojasnjevati vprašanj, na katera bi ne odgovorila, da jo vržejo na natezalnico. Pa saj je bila tista strašna noč Metki sami čudna in neumljiva. Čisto gotovo bi na nekatera vprašanja sama ne mogla odgovorili, bili so v tisti strašni noči trenutki, ki bi jih ne mogla po- jasniti. Kaj je bila resnica, kaj so bile sanje, grozne sanje? Toliko je lo bila pri sebi, da se je odtrgala od Lokačevega kozolca, se splazila domov in zarila v seno, ko je opazila, kako v skrbeli jo domači povsod iščejo. Tako je storila že večkrat, kadar so jo doma — ali kdo drugi _ razjezili. Zakaj pa je pobegnila na velikonočni ponedeljek v seno in se tako skrila, da je prvikrat sploh niso našli in je do jutra prezebala? Doma ji ni nihče rekel ostre besede, nobenega vsiljivega ženina ta dan ni bilo pri njej. Kaj to je torej pičilo, Metka? Ali Metka je bila že v torek zjutraj, ko se je privlekla i/, sena, tako bolna in slaba, da ni bilo kdaj povpraševati in ji očitati. Bila je bleda, bleda, sama skoraj ni mogla stati na nogah, glas ji je bil ves hripav. Kar v posteljo je morala. Pa jo je tresla mrzlica, da ji ni bilo dovolj, Če bi \se odeje z vseh postelj nametali na njo, pozneje .jo je kuhala vročina, da jo stokala po mrzlih oi>-kladkih. In sanje, grozne sanje iz pretekle noči so se ponavljale ... Kako in kdaj je France zvedel za njeno bolezen, tudi ni Metka nikdar zvedela. Zvedela pa je, da je izkušena stara soseda glasno želela in svetovala, kako bi led potegnil bolečine iz grla in ohladil neznosno vročino v telesu. O veliki noči led! Po treh urah pa so mati ovili vrečo z ledom Metki okoli vratu. Pozneje ji je sestra povedala, da je France prinesel poln čeiier ledu. Zapregel je bil očetova konja in zdivjal z njima v mesto, kjer imajo ledenico za pivo. Ko je Metki že odleglo in bi lahko govorila, je še zmerom hlinila bolečine v grlu. Samo da ne bi bilo treba odgovarjati, kaj jo je tisto noč na lepem pognalo v seno in v tak prehlad. Tudi sestra, ki je bila natančna in bi rajši pri svojih sedemnajstih letih posivela, ko da bi privoščila Metki kako skrivnost, tudi sestra se sčasoma umiri in pozabi na radovednost. Ko že zdrava ni več rabila ledu, ga je zopet prinesel France. Sam ji ga je prinesel in ponudil. Tedaj je menda prvič v tej bolezni planila rdečica na Metkina lica. Rdečica zadrege in sramu I Le čemu jo France tako presunljivo in vprašujoče gleda? Kaj ve France? Toliko so Metka spominja: Ko se ji je tisto noč zvrtelo v glavi ob Lokiičevem kozolcu, sta bila tam ol> vrtni meji France in Tine tik na tem, da si skočita v lase. Kaj se je pozneje zgodilo? Metka zaman napenja možgane... Še to ve Metka: tiho, silno si je vse v jok in obup želela, da bi se Tine vrnil. Bolečina bi bila za polovico manjša, obup bi splahnel, če bi se vrnil Tine in rekel listo besedo, ki je prej ni izrekel . . Ali Tineta ni bilo nazaj! Na Franceta ni tedaj Metka več mislila. Kaj sluti France? Metka na tisto strašno noč ne more napeljati pogovora. Še Bog, da France sani ne začne s vprašanji! Naj France tudi kaj ve in ne samo domneva, hudobno ne misli, ostre besede ni iz njegovih ust, na očitanja sploh ne misli. Rogovilež in zatlrez-liivec je nekam mehak in dober, dober. Ko da je bil isti France pred veliko nočjo čisto drugi človek! Metka na mehkobo in dobroto ni mogla z ošabnostjo in jezo. Tudi če bi hotela, ne bi mogla: Tisti prodirljivi, vprašujoči pogled iz Francetovih oči ni izginil... In tisti pogled je neprestano Metko opominjal in ji očital... Kdo bi si mislil, da zna biti France tak! Šel je na semenj, prinesel je Metki odpustkov; šel je z očetovimi konji v mesto, prazen se ni nikdar vrnil, če drugega ne, prinesel ji je ko včasih Vekoslav cvetoč nagerlen. Metki ie bilo nerodno, nerodno, da se Bog usmili. Francetovi darovi so ji bili očitki, ki so jo pekli. Ce pa jih odkloni, je_ tu zamera, velika zamera. Ne samo zamera: Užaljenost in žalost, pa tisti prodirajoči, vprašujoči pogled vrta vse v mozeg: Ti, Metka, ali nisi ti v ol upu zajokala ob Lokačevem kozolcu, ko se je Tine zagrohotal na mojo trditev, da sem tvoj ženin? Francetova dobrota in mehkoba pa je bila ' Metki tudi potrebna, o, kako zelo in kruto potrebna! Zakaj Metka je tako težko, težko čakala, da pride Tinetovo pismo. V bolezni ji je včasih bilo, da bi planila pismonošj naproti. Nestrpnost je bila tolika, da je pozabila na previdnost in je naravnost, ne samo z očmi vprašala pismonošo, če nima ničesar za njo. PismonoSi je bilo sitno, ni malo dobrot užil od Metke! Brez vina in prigrizka ni šel nikdar od nje. Ali od Tineta ni bilo in ni bilo glasu. Ko bi poslal vsaj kako razglednicol Ničesar, ničesar! Minili so pa tudi časi, ko so fantje iz šale in objestnosti pošiljali Metki pošto. Od nikoder glasu za Metko. Tako zapuščeno se je čutila, da bi se razjokala, kadar je na teden enkrat odhajal od njih pismo-noša, ki je prinesel tednik. Razdraženost. ker je Fine molčal, je pa bila tolika, da se je morala včasih oprijeti stene ali stola, da ni padla. Kar v glavi se ji je stemnilo. Zavest jo je hotela zapustiti, zamigljala in zaplesala ji je pred očmi okolica. Kaj naj to pomeni? Tega vendar še nikdar prej ne! Tine, Tine! Morda pa ta omotica ni bila le od nestrpnega pričakovanja Tinetovega pisma in razočaranja, ko pisma ni bilo? Morda je ostalo v telesu nekaj tiste bolezni od Velike noči? Gotovo je moralo ostati! Zakaj poleg pogostih napadov omotice je začutila v kosteh in sklepih včasih tako utrujenost in sla-bino, da bi zajokala. Tudi kaj takega še nikdar prej! Ko je po bolezni Metka prvič pela na kom, ji je med povzdigovanjem nenadoma postalo tako slabo, da je z glavo skoro udarila ob tla. Spogledale so se pevke, odkod Metki naenkrat taka po-boznost? Križani Bog, kaj pa to? Odkod to? Mrzel pot je oblil Metko. Stisnila je pesti in zobe, z največjim naporom volje se je nekako prisilila, da ni padla v nezavest. Ko so po povzdigovanju pevke vstajale, se je dvignila z njimi. Ko da ji ni nič, se je delala, ali po njej je vse tako trepetalo, da ni mogla dočakati konca maše. Strah, da se je zopet loti omedlevica, je bil tako silen, da se je vsa tresla in si je morala brisati pot s čela in obraza. LJUBLJANSKI ... KINEMATOGRAFI _Predstave ob 16.. 19. in 21. uri Romantične pustolovščine. Muh. snletkein intrige Beneške spletke R. Villa. E. de Giorgi, E. Glorl, C. Calamai Ves film je opremljen s tekočimi slovenskimi napisi! Obenoin predvajamo krutek film: OD SIRTE DO MAHMAHIKE Kino Union, teleton 22-21 Bliskoviti reporfer Napeti doživljaji čnsniknria na lova za dnevnimi seznei jjimi RICHARD T^LMAGDE - LUANA WALTERS Kino Sloga, teleton 27-30 Dramatična ljubezenska zeodba v srcu mogočnih Dolomitov Trpeča srca Silvia Monto, (Jainilo 1'iloto. Dria Paola Žene mislijo hitreje kftkor moški Vsako duševno udejstvovanje vzbuja v človeških možganih električne valove, ki jih je mogoče zmeriti po metodi prof. Bergerja-Jene. Pri tem opazujejo dve vrsti valov. Prvo imenujejo alfa-rilem, drugo pa beta-ritem. Prvi valovi določajo mišljenje. Da bi določila in ugotovila različnost možganskih valov v posameznih starostnih dobah, je neka švedska klinika napravila poizkuse pri dvesto različno starih ljudeh ter je pri njih zme-rila alfa valove. Ker je znano, da se pri dojenčkih začne razvijati sposobnost za mišljenje šele od tretjega meseca dalje, jo omenjena klinika napravila poizkuse pri 177 dojenčkih, otrocih in mladeničih ter mladenkah do 18. leta in pri 23 odraslih ljudeh. Med poizkusom so osebe položili v posteljo v sobi, ki je bila popolnoma zatemnjena in zavarovana pred električnim vplivom. Pri tem so pazili na to, da osebe, ki so jih preizkušali, niso zaspale. Spanec namreč pospešuje alfa valove. Pri odraslih med 19. in 30. starostno dolio So pri moških v eni sekundi ugotovili povprečno 10.2 alfa valov, pri ženskah pa II. Iz tega sklepajo, da ženske hitreje mislijo kakor pa moški. 1 Terapija smeha Rimski zdravnik dr. Cassagnoli je iznašel tkzv. »terapijo smeha«, za katero trdi, da je z njo dosegel že velike uspehe. Pri pregledu bolnikov v bolnišnici, se ustavi pri vsakem bolniku ter mu ob postelji pove najmanj pol ducata dobrih šal. Dr. Cassagnoli zatrjuje, da smeh pojačava odporno moč duha in telesa in se tudi rane mnogo hitreje celijo. ČETRTI GOST 34 Roman. »Dennis, pusti jo!« je zabrundal sir Stanley. 5Saj ima le ena in dvajset let, ali ne? Mene poglej! Tudi jaz imam dve hčerki. Zanju sem jaz najbolj smešna oseba, kar jih je sploh na svetu. Še ne veš ne, kako taki družinski odnošaji poživljajo družinsko življenje!« »A rad bi le...« je hotel BIystone pojasnjevati, vendar se je premislil in je z nekam vedrim obrazom dejal Sandersu: »Pa bi ga le šilce, kaj?« Toda Merrywall je bil neizprosen: »Zdaj pa že ne boš pil žganja, ampak me boš poslušal, kar ti bom govoril! Videti je, ko da tebi se zdaj ni povsem jasno, da je tu zadeva umora. Zaradi tega pridejo ljudje na vislice, ako tega doslej še nisi vedel. Da, dragi moj prijatelj, to pot si padel v štreno resničnega zločina. Dva človeka sta ubita. Ali si ju ti ubil?« »Moj Bog, seveda ju nisem!« »Hm... Ali imaš kaj atropina doma?« »Seveda ga imam, vendar morem dati račun o slehernem miligraniu.« »Kaj si počel sinoči med 11. in 12. uro?« »Sprehajal sem se.« »Kod?« »Proti Scotland Yardu.« »Zakaj?« »Ker sem vedel, da je ondi gospa Sinclairova,« je malo vznemirjeno odgovoril Blystone. »Kakšno je bilo dekliško ime tvoje žene?« je dalje izpraševal sir Stanley. »Dekliško ime moje žene?« je Blystone začudeno vprašal. »Kako pa zdaj to spada sem? Njeno dekliško ime? Barbara Rybbes.« »Barbara! Saj si ji ti zmeraj rekal Judita!« »2e, a tako ji ni ime. »Judita« sem ji rekel iz posebnega vzroka,« je Blys(one začel razlagati Vsakih 00 sekund . . . Medtem ko se boste mudili pri teh vrsticah] se bo v svetu zgodilo to-le: Število prebivalstva se bo povečalo za pet članov. V kitajsko-japonski vojni sta padla dva vojaka. Prav toliko jih umre v Afriki, na vzhodnem bojišču pa |>et. Po statističnih podatkih pade na mesta, ki so v vojnem področju, povprečno po 400 kg bomb. Trgovina z opojnimi drogami je tako donosen posel, da n. pr. Japonci v Nankingu pri njem zaslužijo na tisoče kitajskih dolarjev. V istem času pridelajo v svetu 3,632.0001 vina. Istočasno v Evropi porabijo 875.4321 limonade, v Ameriki pa 836.8641 likerjev. V Ameriki se povprečno prehladi 500 oseb, medtem ko jih v Kini umre 7, na Japonskem pa pride na svet 6 Japončkov. V Kanadi v tem času porabijo na tisoče dolarjev za zavarovanje pred požari, njihove rene pa 1734 dolarjev za klobuke in obleke. In preko znanih niagarskih slapov se je vrglo v globine 450.000 kg vode. pri linskein slapu Imatra pa 6amo 320.532 1 vode. Skozi znano morsko pristanišče Hong-Kong je plulo 85 registerskih ton ladjevja, v morske globine je pa na vseh morjih odšlo do pet ladij in večjih čolnov. Cerkev na jahti Argentinska vlada je dala zgraditi posebno jahto ter jo je krstila na ime »Kristus Kralj«. Jahta je čisto prava cerkev in bo služila katoliškim misijonarjem na obalah Parane in Ria Salado, kjer živi še dosti poganskih plemen. oll oglasi EC&ip&ssei! sita f papir i - , ' ■ v večji h količinah Združene pap!™?© Vevče pri UubEjani Telefon 20-9 2, 20-93 Dobe: Postrežnico pošteno, zdravo, snažno, Iščem za popoldne. Nastop takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 10019. Laneno seme In vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, Tyrševa c. 1 a/III., telefon 23-03 In 29-01. (k ^ Premog ^ suha drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 PestreSba brezhibna Posestva Stavbna parcela 1200 ma, po 25 lir, pet minut do električne - naprodaj. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Periferija« št. 10032. p Gozd mešan, prodam v izmeri nad 20.000 m'. Poizve so pri Iv. Podlogarju, že-limlje 4, p. Ig. p Za jesensko setev dobite rdečo deteljo, semensko repo, trave, gra-horo in zimsko gralioro pri tvrdki Pran Pogačnik v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 33. (l Smokve za žganjekuho počen! naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9996. (1 Mirna, boljša zakonca s služkinjo iščeta opremljeno spalnico s souporabo jedilnice, kuhinje in kopalnice. Ponudbe pod »Stalen in dober plačnik« na upr. »Slovenca« 10008. Stanovanje dvo ali trisobno, s kopalnico in vsemi pritiklina-mi, po možnosti tudi malo vrta, iščem v mestu ali bližnji okolici. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Trisobno stanovanje« št. 10022. c RublneiU per Implanti dl iffiene sontlerla, tdrau-lica. acquetioitl, gas, ri-scaldamenio vapore Cercasi serio, competente rap-presentante per Lubiana Pipe za MtgienlCne nape-• Have, Mdraviiha. v«do-= vodi, plin. centralna I huriava = Iščemo zanesljivega, sposobnega zastopnika za Ljubljano Ollicine dt Borgotnanero G. B. PRIMATESTA & Co. Borgomanero (Novara) Kobilo šinilo lipicanlco, 1(15 cm visoko, I, let staro, jahalno in za vprego, ugodno prodam. Poizve se: gostilna lla-žem, 2abjek. j S težkim srcem javljamo prežalostno vest, da nam je umrl po kratki^ bolezni, previden s tolažili svete vere, naš najboljši in najdražji mož, oče, stari oče in stric, gospod Janez Svetek posestnik v starosti 84 let. — Pogreb bo v petek ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Dobrunje št. 27, na pokopališče k sv. Urhu v Dobrimjah. D ob run je, dne 31. julija 1941. Žalujoči: Ivana Svetek roj. Čeme, soproga, otroci, in rodbine: Škerjanc, Grad, Dimnik, Trkov, Prepcluh, Bitenc, Svetek in Grum. pri kratkem oklevanju. »Svojo ženo sem bil spoznal na neki diletantski predstavi, kjer je ona v neki biblični igri igrala Judito. Takrat je napravila name. tak globok vti6, da sem ji odtlej dejal Judita.« »Ali je to resnica, Dennis? Ali se tvoja žena ni pred poroko imenovala Judita Adams?« »Judita Adams?« je začudeno vzkliknil Bly-stone. »Kaj še! Le kako ti pride to na misel? Sicer ti pa lahko pokažem poročni list!« Tedajci je Murcia brž odprla svojo torbico, vzela iz nje nekaj popisanih listov in jih je dala siru Stanleyu. »Tole je Fergusonovo sporočilo,« je mirno dejala. Kar preberite!« »Oho! To so tisti tegnili izpocl blazine Fergussonovega naslanjača? tisti papirji, ki ste jih sinoči po-rergussonovega naslanjača? Torej ste storili to?« »Prosim vas, preberite!« je dejalo dekle s takim glasom, ko da se ji je odvalilo težko breine z duše. Sir Stanley Merrywall se je zleknil v naslanjač in je začel brati. Dolgo je trajalo, preden je spet spregovoril: »Presneto, ali je to zanimiv rokopis!« »Kaj pa piše?« je nadovedno vprašal Sanders. »Ne manj ne več ko točen popis Heyevega umora.« Blystone je ves trd in okorel sedel na 6vojem stolu. Vprašujoče je pogledal sira Stanleya: »Ali je ondi tudi...?« »Ne, imena morilca ne imenuje. Vsaj naravnost ne. Fergusson ni več utegnil, da bi bil še to napisal. Naslov je napisan z lepopisnimi črkami in se glasi: »Poročilo o umoru, ki je bil izvršen nad gospodom Feliksom Heyem, od Petra Sinclaira-Fergussona, viteza egiptovskega reda za zasluge,-Ali bi radi slišali, kaj je napisano?« »Beri, beri, Stanley,« je zaprosil Blystone. »Brž nam preberi!« Sir Stanley Merrywall je začel: »S tem hočem jx>vedati ime tiste osebe, ki je umorila Feliksa tleya in opisati nenavadno ralini- rani način, ki ga je ta oseba uporabljala pri izvedbi svojega zločina. Obratno kot Hey — se pa jaz ne bojim za svoje življenje. Toda za primer, da bi se mi vendarle kaj zgodilo, smatram kot svojo dolžnost, da navedem policiji vse potrebne podatke. Predvsem nekaj besed o meni samem. Leta 1926. in 1927. sem bil uslužben v Kairu v ,Anglo-ameriški družbi za izvoz'. Prirejali smo tudi papiruse, ki so se komaj kaj razlikovali spričo pristnih originalov. Dovoljeno naj mi bo, da omenim, tla je neko moje delo imitacija papirusa iz časa XIX. dinastije, ki ga je tvrdka prodala Nj. Vel. egiptovskemu kralju in je bil ta papirus pohvaljen in blagohotno sprejet. Za to delo sem prejel od egiptovskega kralja egipčansko odlikovanje za zasluge. »Največji del naše dragocene zaloge je bil v skladišču, ki ga je uničil jjožar. V tem skladišču je imel Bernard Šuman, lastnik le izvozne družbe, svojo zasebno pisarno. Možno mi je, da tega človeka obtožim kot zločinskega požigalca in morilca.« »Požigalec in morilec!« je Blystone mrtvo ponovil in je bil ves bled. V sobi se ni nihče zganil. Vse je bilo tiho in slišati je bilo le, kako so šelesteli j3aj3irji v rokah Stanleya. »Požigalec in morilec!« je kriknil Sanders. »Pa Šuman?« »Da,« je prikimal Sir Stanley. »Sam Suman je povzročil požar, da bi z njim prikril umor, saj je umoril svojega konkurenta in sicer El Hakima, ki je bil prav tako zvit in sleparski v svojem poslovanju in je mnogo škodoval Šumanu. Ves načrt je bij do potankosti vnaprej izvršen. Šuman je po tem načrtu počakal, da je potekel rok za zavarovanje tega skladišča. Takole je računal: Nihče ne bo mislil, da bi bilo mogoče, da bi kak trgovec uničil svoje nezavarovano skladišče, ki je vredno več milijonov. Samo za ceno tako velike žrtve je moči nekaznovano izvršiti umor. Šuman je ubil El Hakima na podstrešju svo- jega skladišča in sicer na tisti dan ali v tisti noči pred požarom. Nato je tako napravil, da je bil v trenutku, ko je požar izbruhnil, v povsem drugem delu mesta, tako da je lahko dokazal alibi. Stvar se je takole zgodila: Tla skladišča so bila posuta z žaganjem in z drugimi gorljivimi stvarmi, ki jih je Šuman polil še s petrolejem. Nato si je nabavil kolesje navadne budilke. Kot je znano, zvoni budilka s kladevcem, ki hitro tolče na zvonec, dokler se pero ne odvije do konca. Šuman je tisti zvonec snel z budilke. Nato je s tanko žico pripel nekaj vžigalic na kladevce. Uro je postavil zraven velikega zaboja, tako da so se vžigalice drgnile ob kos hrapavega papirja, dokler se niso vnele. V zaboju je bil petrolej in žaganje. Tako je Šuman zažgal skladišče '.akrat, ko je sam hotel. Treba mu je bilo budilko naviti za to in to uro. Zbral si je deseto uro zvečer, ko je bil sam na terasi. Bil je zares ganljiv prizor, kako je potem Šuman stal pred svojim skladiščem, ki so švigali plameni iz njega, in kako je stokal in ječal zaradi svoje nesreče in velikanske izgube. Seveda je moral računati tudi s tem, da bodo našli med pepelom ožgano truplo El Hakima iti da ga bodo hoteli spoznati. In res so ga našli. Vse je šlo po sreči in šumana so vsi obžalovali, šuman je imel zares izvrstno zamisel.« »To je slabo povedano — po moje,« ga je prekinil Sanders. To je bila duhovita zamisel!« »Res je,« je resno prikimal sir Stan!cy. »Ali le s tem dostavkom, če je ta dični Fergusson vse dotlej povedal resnico! Morilec tu sploh" ni skušal prikriti identitete umorjenca, kar je bilo pri