TRST, sobota 10- septembra 1955
Let0 XI- - št. 214 (3143)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
.V7-338 - UU MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON J3-I0* IN 94-838 — poštni prt dal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Trt. "Stile v rWuž. GORICA: Ul. S. Prilico l-II., Trt. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 13.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir * Za FLRJ za v .'»k mm Širine 1 stolpca za v»e vrste oglasov po 30 din.
MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, Četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. ~ * LK'’ .Izvod '	„I^
Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska: Državna ““»b« »mvernje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoCi raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. zoz- ir*
°8 ŠKANDALIi
-Vojaškimi
sojenjem novi-*e vojoškimi sodi*
lhČaljuje> čePrav >e
^o. ln vsemu svetu
ii
i da
;■*« k,
ore za civilne ose-
atere
so po ustavi
f.N«<,
n,e9*eno C-'?rau tud' za tal'°
Tl!dna ciuilnu sodi-™ ccpj
^otite; obtožbo, kot je «sra-'1<u'!ipendib»J vlade, 4ije ^‘anov, nacije, po-Hjo orozen‘h sil (sem *U<i' karabinjerji), "<■ Sorfif . driave, papeža 'kj j(Qj ° pb — kar je tudi ** hiist!-1 znan° — 110 osno-zakona, ki 0«
'j* retim
i,„° temveč žel
ni izdul v
i	-s-ffu/Ki; ittie U
Ntai , leta 19il> ko
Sa sn*i	osebo	mo‘
»‘tniico 0 ® 2a vojaškega ob-je pravi nb*
?ane“' prav vlada
n5*topU- Segnija, katerega
"le p’* kot nekako blajša-!*sica, r,>vda celo skrajna > ki l2Ua7ei laži stični za-!,šl i-.9a )e celo sum faši-''»i iasr°*)^al sum o v voj-„ u’ ko mu je začelo
r * sr,°-
^totii* ^ra^njim je pred-*! Pač	Šepni dejal, da
^ doi^ie "•“te ničesur stolu« 7 fe zakon v velja-
le(j
*'	strani	pa še
Ved- te°a’ kar je vsa ‘'•ledn javnost zahtevala
,,r daU- autonnmijo sodišč) fa ». vPfašanje, nikakor
J. da ,
t^nk 1,5(1 zadeva zgolj
" i*?«««
> s0j?e ^ očitno — V° *1! na>nre- ~~ zgrešeno. Ne ,<r toW c Za osamljen pri-£#»*•* "tendn vladi ne-.'to >»i. ,J1,ujanju fašistič-
Nti 1,2QPttščino , »e .podaji
h talr« "'"Janja
.Nil nn. temoed 2« Tia'
..klin <’Uerjetno ogromno v ituli-
u tim, '“““Ji in praksi
i2Cliny,0dr0ČjU SOn
£»), do ■ tepii nt zgolj to^itii 7e o tej fašistični l, 1(tili , 'laPisul — poleg
hiSo f?iH itudi7' ~ ce'
'«* * s .ek, 8* nltt 1, 1’*ični levici, tem-*Hnj| n'mu lenemu kri-t0j 8uttuglia. V sooji našteva zakone P,Lragrafe, ki so v t(, '%k Protislovju s seda-
sk o
ustaoo, zu ku-
4 7' n° »a dvoma, da »o, ®ie d(g?Bc*70 fašizma in 4%0u Te temelje za raz-eii , Tati(ne republike. ne°Cy‘°, du se o bl-d, ' 1(0 t, 0 mnogo spretne-
»1,, “a “ ponedeljek t’la-..'P n . °ii seji sprejela
n, 00 »
° ^	..a.
tij^P, Jjj ytoyu zakonskega itn. 'tp0d 0 '>rei dvoma iz-'obstojnosti vo-*e .^iem Postopek proti
t , ade j..2aradr sramotit-
Ptj/i^ltetn	P°	bo nnf0
>1 ^ k. ^fcoTloIei mrorl I n/i
tt«‘‘ tit, ikonski predlog
'«k> in *to
u poslanski
'ko 0ot°Vo Seriatu• br> vrav kijj šo j odobren. No, o-ti (,žll|ton0u nešteto fašistično 0|io 'p paragrafov, s>Cy. rte3 alj prfJ
H U !eb h °	’	fcot	7e	P°"
,0|liSč neb Primer voja-
t rtrot’slom0li na P°vrš)e Xe°io4l)onlia U zak°noda-y ■	republikanske
\°d lco
O1«« ,
»t><
Hoj	priložno-
Na,? <itr " rSlU ,,e t,i0-
u rfstu
«mo o primeri
»Oienj
pogodbe ter določili londonske spomenice o soglasju in njenega Posebnega statuta
Ne bo torej odveč, če ob tej priložnosti še enkrat naštejemo nekatere fašistične zakone, ki ovirajo, da bi s* po skoro letu dni od podpisa londonskega sporazuma mogli približati onemu cilju, zaradi katerega je bil sporazum podpisan. Tu je dekret o asimilaciji javnih uslužbencev iz leta 192.1 z vsemi dopolnilnimi dekreti, na osnovi katerih so bili tako rekoč vsi javni uslužbenci slovenske narodnosti upokojeni, odpuščeni ali premeščeni p notranjost Italije. Vsi ti dekreti so v nasprotju z določbo Posebnega statuta, ki jamči enakopravno in sorazmerno udeležbo slovenskih uslužbencev v vseh javnih službah. ,
Tu je fašistični zakon štev. 898 od 24. maja 1928 o s premem bah priimkov, zakoni in odloki o ureditvi denarnih zavodov, na osnovi katerih je fašistični režim uničil vse slovenske kreditne ustanove, hranilnice in zadruge; dalje: zakonski dekret štev. 1796 od 15. okt. 1925, ki določa, da se mora pred kazenskim in civilnim sodiščem uporabljati samo italijanščina in da morajo biti vsi dokumenti le v italijanščini; tu sta člena 137 kazenskega in 122 civilnega pravdnega postopnika iz fašistične dobe o obvezni uporabi italijanščine pred sodiščem, tu je dekret tev. 800 od 28. marca 1923, s katerim s'- bila odpravljena slovenska imena naših krajev, itd.
Ne bomo naštevali členov Posebnega statuta, katerim nasprotujejo navedeni fašistični zakoni. Poudarimo naj le — kolikokrat še? — da spomenica o soglasju s statutom formalno še vedno ni uzakonjena v republiki Italiji, ker še vedno ni bila objavljena v Uradnem listu, tako kot je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ Se vedno se torej lahko državni uradniki izgovarjajo, da našteti fašistični zakoni niso razveljavljeni in da so jih dolžni izvajati ter da spomenica o soglasju ni...^/akon.
Ob škandalu z vojaškimi sod išči, naj se vlada ne omeji na en sdm primer, temveč naj vprašanje reši temeljito in korenito.
IZJAVE BULGANINA IN ADENAUERJA OB ZAČETKU RAZGOVOROV V MOSKVI
NORMALIZACIJA ODNOSOV MED SZ IN ZAHODNO NEMČIJO
BO PRISPEVALA K OKREPITVI MIRU IN VARNOSTI V EVROPI
Bulganin predlaga razgovore o uvedbi diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnosov ter o sodelovanju na drugih področjih, Adenauer pa poudarja, da morata biti v okviru teh razgovorov na prvem mestu vprašanji nemških ujetnikov in vzpostavitev nemške enotnosti
s *°diš7 °em pred vo~ »rau *’ "»imo
dej-
K5 let« . pr‘ nas že vsa ”e ZniT10 Prnr dneva V dan °no<fi,1 ,s,°t>ju fašistični ansk0 n° samo z rt-
* dolonk"Stauo’ temveč bami mirovne
Mattarella v Zagrebu
TRST, ii. — Danes je prispel z avtomobilom iz Benetk na poti v Zagreb minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella v spremstvu ravnatelja za trgovinske pogodbe DalTOglia in predsednika zavoda za zunanjo trgovino Mazzantinija. Na prefekturi se je sestal z generalnim komisarjem Palamaro in z nekaterimi političnim predstavniki, Mejo je prekoračil ob 13. uri na Pesku, kjer ga je čakal italijanski generalni konzul v Zagrebu Brigidi.
Iz Zagreba poročajo, da je minister Mattarella prispel tja zvečer in da se bo jutri predpoldne sestal ,z Osmanom Ka-rabegovičem, 'danes pa se je že srečal z italijanskim veleposlanikom Gastonom Guidot-tijem. Jutri se bo udeležil italijanskega dneva na zagreb Škem veleeejmu.
MOSKVA, 9. — V palači Spiridonovka so se danes ob 11. uri po krajevnem času začeli razgovori med sovjetskimi in zahodnonemškimi predstavniki. Sovjetsko zvezo zastopajo Bulganin, Molotov, Hruščev, Pervuhin, Semenov, Kabanov (ki je bil danes odsoten) in Labin, Zahodno Nemčijo pa zastopajo kancler Adenauer, zunanji minister von Brentano, tajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein, državni tajnik Globke, ministrski predsednik za Porenje in Vestfalsko Arnold, predsednik zunanjepolitičnega odbora v Bundestagu Kiesinger in podpredsednik tega odbora socialni demokrat Schmidt.
Še pred začetkom uradnih razgovorov je kancler Adenauer obiskal zunanjega ministra Molotova in ministrskega predsednika Bulganina.
Seja je trajala eno uro in pet minut in nato so delegati odšli na kosilo, ki, ga je priredil v Kremlju maršal Bul ga,nin. Na današnji seji sta predsednik Bulganin in kancler Adenauer prebrala všalt svoj govor.
Predstavnik nemške delegacije von Eckhardt je izjavil, da bosta sejam predsedovala izmenoma Bulganin in Adenauer in da bo vsak večer objavljeno uradno poročilo. Na vprašanje ali lahko kaj pove o prvi reakciji Adenauerja na današnje izjave Bulganina, je predstavnik izjavil, da bo kancler odgovoril jutri Bulga-ninu po proučitvi njegovih izjav, Dodal je, da bo jutrišnji seji predsedoval Adenauer in da do sedaj ni bil določen uraden dnevni red. da pa argumenti, glede katerih sta si Bonn in Moskva pred konferenco izmenjala note, so prav gotovo v delovnem programu
V svojem govoru je maršal Bulganin omenil sovjetski predlog zn proučitev uvedbe diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnosov med obema državama. Pripomnil je. da bi normalizacija teh odnosov o-krepila mir v Evropi in prispevala k zmanjšanju napetosti v mednarodnih odnosih.
Dejal je nato. da so v prejšnjih dveh svetovnih vojnah narodi Sovjetske zveze in Nemčije utrpeli «največje žrtve in največjo materialno škodo)), in je dodal, da so «mili-joni sovjetskih družin utrpeli še hujše izgube zaradi posledic zločinske avanture hitlerjevskih zavojevalcev, pa tudi mi» lijoni nemških družin so trpeli zaradi te avanture«.
Poudaril je zatem, da so tudi narodi Evrope zainteresirani na uvedbi rednih odnosov med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo in da bo uvedba teh odnosov, ki naj temeljijo na zaupanju in spoštovanju medsebojnih interesov, odstranila ovire na poti, ki vodi k mirnemu sodelovanju med obema državama, ter bo s tem prispevala k 'okrepitvi varnosti v Evropi.
Zatem je Bulganin poudaril, da je ženevski sporazum med štirimi velikimi prispeval k omilitvi mednarodne napetosti in da so se možnosti zbližan ja med državami ter ustvaritve potrebnega medsebojnega zaupanja izboljšale. Zato je razumljivo, da so te možnosti naletele tudi na široko podporo in razumevanje v javnem mnenju Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije. To pa nalaga še večjo nujnost normalizacije odnosov med obemaedržavama in uvedbo diplomatskih odnosov.
Ko je omenil, da je Sovjetska zveza vedno priznala, da je rešitev vprašanja nemške
združitve naloga, ki pritiče predvsem Nemcem samim, in da je pri tem potrebno upoštevati realni položaj obstoja zvezne republike in nemške demokratične republike, ter dejstvo, da mora rešitev te naloge odgovarjati obstoječim mednarodnim sporazumom za zagotovitev miru in varnosti v Evropi in da neobstoj realnih odnosov med obema drža-vuma ustvarja nadaljnje težave za vzpostavitev nemške demokratične države, je izjavil, da «Sovjetska zveza predlaga uvedbo diplomatskih odnosov med Sovjetsko1 Zvezo in nemško zvezno republiko in sporazum o izmgnjavi veleposlanikov«.
Predlagal je nato, naj bi si izmenjali rr.»sli o razvoju trgovine med obema državama.
Sovjetška zveza je tudi mn'e-nja. du uvedba in razvoj znanstvenega. kulturnega in tehničnega sodelovanja med obema deželama odgovarja interesom narodov obeh držav. Koristno bi bilo sporazumeti se o izmenjavi delegacij, predstavnikov industrije, kmetijstva, trgovine, znanosti in kulturnih predstavnikov obeh držav, kakor tudi delegacij za šport in turizem.
O teh vprašanjih, je dejal Bulganin, naj bi razpravljali na sedanjih pogajanjih, ker je tudi zahodnonemška Vlada med izmenjavo not pristala na proučitev uvedbe diplomatskih. trgovinskih in kulturnih odnosov kakor tudi s teni povezanih vprašanj.
Kancler Adenauer pa je v svojem govoru najprej poudaril, da se on in njegova vlada zavedata važnosti obiska v Moskvi, ker je to prvi uraden sestanek med predstavniki Sovjetske zveze in Nemčije po tolikih letih. Pripomnil je. da se zaveda, da je začetek pogajanj težaven, vendar pa to ne izključuje možnosti razgovorov.
Izjavil je med drugim, da je «prvi smoter nemške vlade o-hranitev miru, ker se zaveda koliko sta sovjetsko in nemško ljudstvo trpela v zadnji vojni«. Prav tako se vsak Nemec zaveda, da bi bila Nemčija v primeru oboroženega spopada še posebno izpostavljena. Pri tem je omenil, da se je nemška vlada obvezala s svečano izjavo, da se odpove uporabi sile in da se je v vseh obrambnih sporazumih odpovedala izdelavi atomskega, biološkega in kemičnega orožja. Poudarjal je tudi obrambni značaj zahodnoevropske in atlantske zveze in dejal, da sporazum, na katerem temelji zahodnoevropska zveza, vsebuje določbe, ki v celoti izključujejo sleherno možnost napada, in da te določbe vsebujejo elemente sistema varnosti, ki bi se lahko razširil na obsežneje področje in prispeval k zgraditvi posplošenega varnostnega sistema. Dodal je še, da bo zahodnonemška republika prispevala z vsemi silami za ustvaritev pogojev, ki so potrebni za uvedbo varnostnega sistema, ki naj izpolni prepad med Vzhodom in Zahodom.
Ko je nato izjavil, da se strinja s stališčem sovjetske vlade, da uvedba rednih odnosov med obema državama odgovarja interesom miru in varnosti ter interesom sovjetskega in nemškega ljudstva, je dodal, da po njegovem mnenju ni dovolj uvesti na mehaničen način diplomatske, gospodarske in kulturne odnose, pač pa da. ni mogoče priti' do prave normalizacije mednarodnih odnosov, ne da bi prej agotovili globoke vzroke, ki
ustvarjajo seidanji abnormalni položaj, in da bi skušali te vzroke z vsemi sredstvi odpraviti.
Prešel je nato h konkretnim vprašanjem in je predvsem omenil vprašanje osvoboditve nemških ujetnikov in vojnih zločincev, ki so še v Sovjetski zvezi ali pa v državah pod sovjetskim vplivom ali pa, ki ne morejo svobodno zapustiti teh ozemelj. Dodal je, da je to vprašanje sprožil kot prvo, ker gre za vprašanje, ki se praktično tiče vsake nengške družine. «Pri terrf je poudaril, da gleda na to vprašanje izključno k človečanskega- stplišča -in da vzpostavitev rednih odnosov, med obema državama ne bo mo^pča dokler ne bo to vpra-šapjie releno«. Vendar pa s tem ne postavlja predhodnega pogoja.
Drugo vprašanje pa je e-notnost nemške države. »Mislim, je dejal Adenauer, da se bomo strinjali, če izjavim, da je vzpostavitev te enotnosti dolžnost štirih velesil, ki so po zrušitvi nacionalsocialistične Nemčije prevzele oblast v Nemčiji. Vem, da govorim, zlasti kar se tiče tega vprašanja, v imenu vseh Nemcev, če vas pozivam, da zastavite vse svoje sile za naglo rešitev tega vprašanja. Zavedajoč se vaše odgovornosti ste se v Ženevi sporazumeli s tremi zahodnimi velesilami o obravnavanju tega vprašanja. Ni moj namen motiti naporov za združitev moje dežele, s tem da bi skušal začeti dvostranska pogajanja ob robu pogajanj med štirimi velesilami. Moja dolžnost pa je izkoristiti ta sestanek, da poudarjam resnost tega vprašanja in da o njem govorim, da olajšam vašo nalogo v Ženevi. Ko bodo štirje veliki odstranili težave, bo moralo svobcč.io nemško ljudstvo, zavedajoč se svoje odgovornosti za uvedbo odnosov dobrega sosedstva v Evropi in za okrepitev svetovnega miru, zgraditi stavbo združene nemške države. Ponavljam, da ne postavljam nobenega predhodnega pogoja, pač pa govorim izključno o normalizaciji kot taki«.
Na ugovor, da bi združena Nemčija utegnila ogrožati Sovjetsko zvezo, je Adenauer izjavil, da morata po mnenju
Zahodne Nemčije, ZDA. Velike Britanije in Francije izključno vlada in parlament združene Nemčije svobodno odločati o vključitvi v sistem zavezništev. «Ce pa Sovjetska zveza misli, da bi vzpostavitev nemške enotnosti lahko ogrožala njeno varnost, je dodal Adenauer, smo pripravljeni sodelovati pri ustvaritvi varnostnega sistema, ki naj bi odpravil to bojazen. Sodim, da bi bilo potrebno misliti na ustvaritev takega varnostnega sistema v Evropi pri obravnavanju nemške združitve. Priznanje te nujnosti nas mora voditj med obravnavanjem vprašanj, ki Se ’ tičejo vzpostavitve * diplomatskih. gospodarskih in kulturnih odnosov«. , »
'Na koncu je še dejal, da bo neposreden stik med obema vladama prispeval k boljšemu mfedšebojnemu razumevanju in da bo uvedba gospodarskih odnosov med obema državama pripomogla k njuni medsebojni »popolnitvi.
Prav tako je zaželena obnovitev kulturnih in znanstvenih odnosov.
V komentarju o sovjetsko-nemških razgovorih pišejo danes «Izvestija» med drugim, da «sovjetsko ljudstvo in široke plasti nemškega javnega mnenja menijo, da bodo moskovska pogajanja privedla do pozitivnih rezultatov, če se bodo uvedli med obema državama redni diplomatski, trgovinski in kulturni odnosi.
«Ne\v York Times« pa posveča tem razgovorom uvodnik in pravi med drugim, da bodo razgovori «pokazali sovjetske namene pred konferenco štirih zunar.iih ministrov, ki bo oktobra v Ženevi«, ter dodaja na koncu, da so nasprotja med Vzhodom in Zahodom še prevelika. da bi v Moskvi lahko prišlo do odločilnih rezultatov, in poudarja, da ima Adenauer prav, ko meni. da pritiče tudi odgovornost za združitev Nemčije konec koncev štirim velikim.
d mešanem mora
čaka na mMnilei timslte vlade
Beograjska vlada Je že 28. Julija letos sporočila, da odobrava pravilnik
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Posebni statut, ki Je priložen spomenici o soglasju o Trstu, predvideva ustanovitev posebnega mešanega Jugoslovansko-italijanskega odbora z namenom pomaganja in posvetovanja ter reševanja pritožb glede izvajanja statuta. V letošnjem letu je posebna italijansko Jugoslovanska mešana komisija na zasedanju v Rimu sestavila in podpisala pravilnik za delo omenjenega odbora. Pravilnik bo začel veljati z dnem, ko ga bosta odobrili obe vladi.
Naš dopisnik Je izvedel, da Je Jugoslovanska vlada 28. julija uradno obvestila italijansko vlado, da odobrava pravilnik o delu mešanega odbora. Italijanska vlada do današnjega dne še ni obvestila jugoslovanske vlade, da Je odobrila pravilnik o delu mešanega odbora, ki Je bil podpisan v Rimu.
B B
BEOGRAD. 9. — V beograjskih uradnih krogih potrjujejo, da je italijanska vlada povabila jugoslovansko vlado, naj pošlje svojega zastopnika
na konferenco, na kateri bodo razpravljali o tržaškem pristanišču. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov predvidevajo, da se bo konferenca začela 14. decembra v Rimu.
Sestanek zastopnikov jug.-ital. trsov, zbornic
ZAGREB, 9. — V .Zagrebu
šc se danes sestali člani u-pravnih odborov jugoslovansko - italijanske in italijan-sko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ki sta bili ustanovljeni v Beogradu in Milanu. Razpravljali so o vprašanjih trgovinskega poslovanja .n tehničnega sodelovanja in nekaterih drugih vprašanjih. Predsednika zbornic sta ob začetku sestanka izrazila prepričanje. da obstajajo ugodni pogoji za poglobitev gospodarskega sodelovanja. Skenili so tudi, da bosta upravna odbora obeh zbornic izdelala skupno stališče o vprašanju kratkoročnih in srednjeročnih kreditov in da boeta obema vladama predložila to svoje mišljenje. Poudarjena je bila tudi potreba ustanovitve posebnih študijskih skupin, ki bi proučevala vprašanja tehničnega sodelovanja.
SEGNIJEV GOVOR V BARIJU
IN MARTINOVA IZJAVA V LONDONU
SegnI poudarja, da sta Vanortlfev načrt in vprašanje juga glavni vprašanji Italijanske politike - Martino Je v razgovoru z Mac Millanom postavil predvsem vprašanje sprejema Italije v OZN
Še ena obsodba pred vojaškim sodiščem
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Niti v svoji programski izjavi ni predsednik vlaife segni Lako odločno povedal, da sta Vanonijev načrt in vprašanje Juga glavni vprašanji vse italijanske politike. kot je to storil danes v svojem govoru ob otvoritvi mednarodnega velesejma v Bariju. Segni se sicer ni spuščal v ostala važna tekoča politična vprašanja in znamenitih t,štirih točk« svojega programa — agrarne pogodbe, petrolej, davčna reforma in IRI — ni niti omenil, pač pa je mnogo govoril o agrar-
ni reformi, katere začetnik je bil prav on v Južni Italiji. Pri tem je poudaril, da je vlada s Skladom ... Jug- -a-slej vložila v te kraje nič manj kot 430 milijard lir, kar je brez dvoma zelo velika vsota, zlasti če jo primerjamo z mnogo manjšimi dotacijami za ostale kraje Italije, predvsem pa za Segnijevo rodno Sardinijo, za Trst itd Poleg tega je Segni dejal, da bo njegova vlada za probleme Juga zainteresirala tud' inozemstvo, v največji meri pa Ameriko, ki je že doslej z mnogimi milijoni dolarjev
GRČIJA OBVESTILA OZN
o neuspehu konference o Cipru
¥Qškovič o Kardeljevem obisku
^gru zaradi Cipra in o dolgovih Nemčije
H
H
*XRjr
-'*»« upa, da bo upor zaradi Cipra mogoče premostiti i skupui-,0fl l»ori _ Ui^ki kraljevski par v Zagrebu, Ljubljani in na Bledu
Au ®*šeoa rt
L hSu * “‘»Pisnika)
yt<Vhi jC n.Na današ-
»	državn	rencl	je
Sip-a^danje neKa tajni-h vič Vad?ve Bran-!^<yt*n.k,(fJav >’ da je NatV(dikU	' porl‘
Brit' naJ oh-K »SZ h etilen -P’ le >»kiivPJa k ■ ln ugotl-5'C.d«1, a °dhoSo7a,lsko-jugo-
sp« s
?š J^iji ijljala Tednika' rc-ok p 'a v Veliki S V	pričakovati je
N&ih ‘^ev^da Karde-
S&i ‘'kov nri *eh nu’d' Sv * ta Rl°bhl, Sp'‘val k
viNo’ia' »-Umev»n«- medse-
F 5«dX^‘*£
h6 v seb1o 0St‘l'Hih lzrnenja-Va*.._ stik„v j,
s, ko 11J a med-
Sa ždr.v. uve,)|,v avega med-
vh?h-» 811 ^‘V^nes.........
a°veBatQstl >nn,y
narodnega ozračja odpirajo nove možnosti za utrditev miru, krepitev mednarodnega zaupanja in razvijanje vse stranskega sodelovanja. _
Na vprašanje o stališču jugoslovanske vlade glede Cipra je Draškovič izjavil, da je Jugoslavija vedno bila za sporazumno rešitev vseh spolnih vprašanj med zainteresiranimi državami. Na vprašanje, ali jugoslovanska vlada sodi, da zadnji dogodki v Turčiji in Grčiji lahko vplivajo na slabitev balkanske zveze, je Draškovič poudaril, da jugoslovanska vlada veruje, da se bo s skupnimi napori premagal neugoden potek razvoja tega vprašanja.
Jugoslovanska vlada še m prejela besedila zahodnonem-škega predloga za rešitev vprašanja jugoslovanskih terjatev. Po prvih poročilih iz Bonna pa je precejšnja razlika med zneskom, ki ga zahteva Jugoslavija, in zneskom, ki ga zahodnonemška vlada nudi v zadnjem predlogu.
Draškovič je nadalje obve-
stil novinarje, da se je jugoslovanska vlada obrnila na vlado ZDA za nakup določene količine pšenice in bombaža po zakonu o ameriških kmetijskih presežkih. Ameriška vlada še ni odgovorila.
Grški kraljevski par je prispel danes zjutraj v spremstvu predsednika republike in njegove soproge s posebnim vlakom v Zagreb. Na železniški postaji, ki je bila okrašena ž zastavami obeh držav in cvetjem, je visoke ^ goste pozdravil predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Baka-rič z drugimi uglednimi bseb-nostmi in člani konzularnega zbora Številni meščani so na trgu pred železniško postajo pričakali prihod visokih gostov in manifestirali za prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo.
Po prihodu v Zagreb je grški kraljevski par v spremstvu dr. Bakariča obiskal velesejem. Danes si je zagreb ški velesejem ogledal tudi predsednik republike maršal Tito, ki se ja zelo pohvalno
izrazil o velesejmu in o uspehih jugoslovanske industrije.
Po ogledu velesejma je grški kraljevski par obiskal Moderno galerijo, nato pa je v spremstvu predsednika republike in njegove soproge nadaljeval pbt v Ljubljano. V Ljubljani so visoke goste pozdravili predsednik republiškega izvršnega sveta Boris Kraigher in drugi predstavniki. Na poti skozi Ljubljano in proti Bledu je ljudstvo prisrčno pozdravljalo predsednika republike in državnega poglavarja zavezniške Grčije. Nocoj je predsednik republike priredil v vili «Bled» svečan sprejem na čast grških gostov, Sprejemu je sledil ognjemet nad Blejskim jezerom.
B. B.
BEOGRAD, 9. — Po statističnih podatkih je v prvih osmih mesecih tega leta sko-z reško pristanišča šlo 2 mi lijona 100.000 ton blaga. Računajo. da bo promet reške-ga pristanišča letos presegel 3 milijone ton.
ATENE, 9. — Iz New Yorka javljajo, da je grški predstavnik v OZN Palamas obvestil glavnega tajnika OZN llam-marskjoelda o negativnem izidu londonske konference o Cipru.
Palamas je obvestil glavnega tajnika, da je Grčija zaradi položaja, ki je nastal z neuspehom konference, odločena predložiti zadevo o pravici ciprskega prebivalstva do sa-moodločanja glavni skupščini OZN.
V atenskih uradnih krogih izjavljajo nocoj, da bi v Grčiji ugodno sprejeli morebitno posredovanje Jugoslavije pri tiirški vladi zaradi spora med Grčijo in Turčijo. To izjavljajo na podlagi informacij iz Beograda, ki nakazujejo tako možnost.
Carigrajska policija je medtem javila, da so do sedaj aretirali 2.137 ljudi zaradi proti-grškilr demonstracij. Danes je položaj normalen, vendar pa je še vedno v veljavi obsedno stanje. V ponedeljek se bo sestala narodna skupščina, da odloča, ali naj obsedno stanje ostane še v veljavi.
Zvečer pa je ankarski radio objavil sledeče poročilo turškega obrambnega ministrstva: «Ob zaključku preiskave »o bili generali Vedat Garan, Fa-zil Dulgue in Nedim Erensoj razrešeni svojih funkcij.* Poročilo ne navaja vzrokov tega ukrepa.
Kakor javljajo agencije, s» turški demonstranti v torek poškodovali notranjščino 29 pravoslavnih cerkva: 14 cerkva je bilo popolnoma razdejanih.
Grški ministrski podpredsednik Kanclopulos je podal v »parlamentarni komisiji za izredna pooblastila« poročilo, v katerem pravi, da so že oh začetku londonske konference turške uradne osebnosti napadale Grčijo, »toda grška vlada ki se je zavedala resnosti poiožaja, je rajši molčala« Dodal je, da grška vlada ne »bo niti danes odgovorila, »ker se ji ne zdi vredno odgovoriti« na ((hujskaške in sramotil ne izjave«, ki so jih v Londonu in Ankari podale tur ške odgovorne osebnosti.
Kanelopulos je nato govoril o dogodkih v Carigradu, Smirni in Ankari istega dne, ko je MacMillan postavil svoje predloge Klel,e Cipra na londonski konferenci, ter je dodal, da so ti neredi «imeh popoln videz organiziranosti«
Izjavil j« tudi, da j« tur-
ški tisk dan pred incidenti objavil potvorjeno fotografijo Ataturkove rojstne hiše v Solunu, ki naj bi jo demonstranti zažgali.
Kanelopulos je nato omenil ukrepe, ki jih je grška vlada sprejela takoj po neredih v Turčiji ter njeno posredovanje pri vrhovnem poveljniku oboroženih sil NATO ter pri stalnem svetu NATO.
n srtem Kitajske v OZN
LONDON, 9.	— Kongres
Trade Unionov je danes soglasno sprejel resolucijo, s
katero poziva britansko vlado, naj podpre sprejem Kitajske v OZN in v Varnostni svet. Soglasno je bila epre-jeta tudi resolucija, ki poziva štiri velesile, naj začnejo razgovore, da se enkrat za vselej konča hladna vojna in žu-ganje z atomsko vojno, ter resolucijo, ki obsoja plemensko razlikovanje v Južni A-friki.
Sprejeta je bila tudi resolucija, ki poziva vlado, naj takoj sprejme ukrepe za znižanje roka za obvezno vojaško službo. Kongres je nato zavrnil resolucijo proti nemški oborožitvi in se je izrekel za oborožitev.
v veliki meri prispevala, da bi se ti kraji iztrgali iz bede.
Segnijev zunanjf riilnister Martino pa je svoj privatni obisk v London pri Edenu in MacMillanu danes zaključil, pri čemer je — po obisku — pred novinarji v italijanskem Veleposlaništvu, predvsem poudarjal privatni značaj obiska, Edenovo ljubeznivost in pa povezanost njegovega obiska z bližnjo oktobrsko konferenco v Ženevi. Nič manj pa ni poudarjal, da .je bil v prvi vrsti predmet njegovih razgovorov z MacMillanom sprejem Italije v OZN. Tudi v uradnem poročilu o sestanku se poudarja, da bo Anglija v tem pogledu še nadalje podpirala Italijo. Nadalje je Martino v svoji izjavi dejal, da bi bil vsak pakt o nenapadanju brez nadzorstva nad oborožitvijo iluzoren. Dejal je še, da so se dogovorili o skupnem posvetovanju med Londonom in Rimom tudi v teku bodoče ženevske konference kakor tudi takoj po njej, in da so proučili zadevni postopek. Glede sprejema Italije v OZN pa je Martino še rekel, da je Italija že štirikrat doživela diskriminacijo, »čeprav je izpolnila vsa določila mirovne pogodbe in Listine OZN«, in da noče, da bi se diskriminacija nadaljevala. Pri tem je omenil »veto« Sovjetske zveze, ki je Italijo razočaral. Po ženevski konferenci pa Italija upa, da bo Sovjetska zveza svoje stališče spremenila, ker da je že Molotov dokazal določeno »naklonjenost do našega stališča«.
Končno je Martino izrazil upanje, da bo tudi Velika
Optimizem maroške delegacije ob povratku z Madagaskarja
Nov razgovor generalnega rezidenta z Ben Arafo - Demokra tična stranka neodvisnosti protestira proti razgovorom z Arato in poziva francosko vlado, naj se drži dosedanjih sklepov
PARIZ, 9. — Maroška delegacija, ki se je na Madagaskarju razgovarjala z odstavljenim sultanom Ben Jusefom, se je danes vrnila v Pariz kjer jo je sprejel minister Zf maroške i« tuniške zadeve july, kateremu je poročala o svojih razgovorih.
Po razgovoru z ministrom je bivši Si Bekaj. izjavil: «Po plodnih razgovorih v Aix Les Bainsu je bilo potrebno stepiti v stik z Ben Jusefom To je bil namen našega potovanja. Prepričan sem, da bo. do temu koraku sledila dejanja, ki bodo prispevala k vzpostavitvi miru v Maroku ter k okrepitvi francosko-ma-roškrga prijateljstva«. Dodal jc, da Ben Jusef žgli spravo med vsemi Maročani ter da je pripravljen napraviti v ta namen «potrebne geste nad vsemi strastmi, ker želi samo blaginjo maroškega ljudstva«
Na razna vprašanja je Si Bekaj izjavil, da se 12. sep-
tember sicer ne more imeti
uradno za odločilen datum, vendar pa ni izključeno, da se bo ta datum spoštoval.
Na vprašanje ali se general Catroux in Pinavev šef kabineta Yrissou strinjata z nje. govim optimizmom, je Si Bekaj odgovoril, da je imel vtis da »obstaja o tem enotno mnenje«. Dodal je še. da ne more povedati drugega, da pa misli, da se bodo »stvari razvijale zelo naglo«.
Tudi general Catroux je zaključil razgovore z Ben Jusefom in delegacija, ki jo on vodi, se bo verjetno Vrnila v Pariz v nedeljo.
V Rabatu je nocoj Ben Ara fu sprejel francoskega generalnega rezidenta. Iz Kaira javljajo, da ne bo odpotovala na Madagaskar nobena delegacija stranke Istiklal in da Alal El Fussi ne misli odpotovati v Švico ali Italijo, da bi bolj od blizu sledil razgovorom med predstavniki
njegove stranke in francoske vlade.
Delegacija maroške stranke neodvisnosti, ki misli odpotovati na Madagaskar, je objavila danes poročilo, v katerem pravi, da bo poročala sultanu Ben Jusefu o razgovorih v Aix Les Bainsu ter o sedanjih stikih s člani in delegacijo francoske vlade v Parizu. Poročilo obsoja, da se v Rabatu nadaljujejo pogajanja z Ben Arafo v nasprotju s sklepi francorke vlade, ker ta pogajanja »lahko samo poslabšajo že kompromitirani položaj«. »Demokratična stranka neodvisnosti, pravi poročilo dalje, ki ni nikoli priznala Ben Arafe, želi naj bi francoska vlada, spoštujoč svoj lastni kompromisni predlog, odredila izvršitev svojih oklepov za odstranitev tistega, čigar ohranitev na prestolu se zdi vedno bolj kot zločin proti Maroku in Franciji«.
Britanija sodelovala v enotnem evropskem tržišču, kajti brez tega sodelovanja si je težko zamisliti Evropo. Slednjič je dejal, da je bilo govora tudi o italijanskem izseljevanju v Anglijo, pri čemer so mu angleški ministri, s katerimi je govoril, zagotovili, da bo vlada zadevo proučila in jo poskušala rešiti. Martino bo jutri zjutraj z letalom odpotoval v Rim skupno z veleposlanikom Zop-p ij e m. ki odhaja na dopust.
_ ludi danes je bolonjsko vojaško sodišče nadaljevalo žalostno komedijo z obsodbami novinarjev in obsodilo novinarja Cantagallija zaradi znamenite «sramotitve vlade« in sicer na 7 mesecev in štiri dni zapora z vsemi zakonskimi olajšavami, tako da so tudi njega takoj izpustili na svobodo. Isto sodišče pa je oprosti-lo publicista Giancarla Grazio «za radi pomanjkanja dokazov«, ker je v tej hajki prišel pred sodtsče, čeprav nikoli ni bi! vojak, ker ima šele 28 let in je pred enajstimi leti kot mladoleten stopil v partizanske gapuvske formacije, kar pa po mnenju italijanskih sodišč ni isto kot redna vojaška služba. Edi se, da je z današnjo obsodbo komedija končana, čeprav je pravosodni minister Moro kei je bil bajč ze nevešč ministrovanja — po pomoti podpisal še 50 dovoljenj za kazenski postopek zaradi «sramotenja vlade«.
Iz Washingtona poročajo, da je imel italijanski veleposlanik Brosio zelo delaven dan, kajti obiskal je pomočnika državnega tajnika Roberta Mur-pnjrja. s katerim sta obravnavala diplomatsko aktivnost Zahoda z ZSSR in položaj Italije v tej zvezi; nato je obiskal pomočnika državnega tajnika za medameriške zadeve Hollanda, s katerim sta govorila o italijanskih načrtih kolonizacije kmetov v Latinski Ameriki, kamor bi se lahko preselilo več sto italijanskih družin in strokovnjakov, vse s pomočjo finansiranja ZDA. Končno je obiskal še Johna Hollisl erja, ravnatelja uprave z« mednarodno sodelovanje. ki namerava v kratkem obiskati Italijo, potem ko se bo udeležil bližnjega sestanka mednarodnega monetarnega fonda in mednarodne banke za obnovo in razvoj v Carigradu A. P.
rojstni
RIM, 9 — Predsednik republike Giovanni Gronchi bo jutri dopolnil 69 let. Rodil se je 10. septembra 1887 v Ponte. oeri v Toskani. Svoj rojstni dan bo preživel pri rvoji sestri v Arom.
Prtmenin delegacija SZ piisne 3. oktobra Beoarad
BEOGRAD. 9. — Po vesteh iz skupščinskih krogov bo 3. oktobra prispela z letalom v Beograd sovjetska parlamentarna delegacija, ki bo med 20-dnevnim obiskom v Jugoslaviji obiskala središča vseh republik.
DUNAJ. 9. — Kakor javljajo, bodo prvi oddelki nove avstrijske vojske defili-rali 26. septembra v paradi na Ringu na Dunaju pred člani vlade.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
kPoNINKHl 1>*KVI
Na današnji dan 1. 1943 »o primorski partizani vdrli v Oo-rtco. kjer so se borili do 25. Hpimbra.
Danes, SOBOTA 1*.
Nikolaj, R*K'ta atone <*
Sonce vzide ob 5,35 Ul- 2, j,u«l 18.28. Dolžina dneva D-3 • ,((!. vzide ob 23.50 in zatone w Jutri, NEDELJA 1*. ,ep Hijacinta, Mil*!*,,
PO RAZDELITVI POVABIL ŠESTIM EVROPSKIM DRŽAVAM
Vprašanja, ki jih mora rešiti bližnja konferenca o pristanišču
1. Delovanje pristanišča, 2. železniške zveze, 3. Sodelovanje zalednih držav pri upravi pristanišča - Nujnost sodelovanja tržaških predstavnikov
V Rimu 60, kot je bilo | odgovarja več sedanjemu
javljeno, p začetku novem-bra mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču. Italijanska vlada je za to konferenco ie povabila Jugoslavijo, Avstrijo, CSH, Madžar-sko, Nemčijo in Suico.
Konferenca je. sklicana na osnovi londonskega sporazuma in bo razpravljala o u-krepih, ki so potrebni, da se v sedanjih pogojih uveljavijo členi 1. do 20. priloge Vlil, mirovne pogodbe. Italijanska vlada se je namreč v členu 5. londonskega sporazuma obvezala, da bo v Trstu ohranila prosto luko v skladu z določili omenjenih členov.
Mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču ima torej na osnovi teh določil jasna predpisan dnevni red, ki bo obsegal predvsem sledeča vprašanja:
1, Delovanje pristanišča. Členi 1. - Ji, omenjene priloge VIII. mirovne pogodbe, točno določajo režim, ki mora vladati v tržaški prosti luki. Pri tem so najvažnejša določila, ki zugotuvljajo popolno svobodo tranzita za Via zaledne države, '/.lasti je pomemben člen S. omenjene priloge mirovne pogodbe, ki določa, da imajo vse ladje pod kakršno koli zastavo ne samo dostop v prosto luko temveč lahko svobodno brez omejitev izkrcujejo tranzitno blago, kar velja tudi za vsa tranzitne operacije v okviru proste lulce.
Ta določila so izredno pomembna, saj velja tedaj v prosti luki drugačen sistem.
V ukazu št. 29, katerega je v januarju izdal vladni generalni komisar in s katerim se ureja začasni režim proste luke, so namreč tudi določila, ki znatno omejujejo svobodo tranzita. Clen S. omenjenega ukaza na primer določa, da nima tranzitnega značaja blago, ki se uporabi za potrebe proste, luke, monopolni predmeti, saharin, mamila in »blago, ki ga je lahko tihotapiti«.
Na ra način izvaja carina še vedno zelo ostro kontrolo nad vsem blagom, ki prihaja v tržaško pristanišče, čeprav je omenjeni ukaz v znatni meri odstranil najbolj škodljive in absurdne načine te kontrole. Se vedno je torej v veljavi sistem posebnih dovoljenj, ki pooblaščajo, da se lahko neko hlapa izvozi ali uvozi skozi tržaško pristanišče.
Ta sistem znatno škodi tržaškemu pristanišču in je v nasprotju z točnimi določbami omenjene priloge, mirovne pogodbe. Omejitve, so v veljavi v vseh italijanskih pristaniščih pod pritiskom a-meriške vlade, ki skuša na ta način preprečiti pošiljanje astrateškega blaga» v dežele za «železno zaveto». V praksi pa ne gre za strateško blago, saj vsebujejo liste tega blaga več kot S00 artiklov, temveč za najrazličnejše blago, katerega potrebuje gospodarstvo katere koli dežele. Te omejitve znatno znižujejo promet v pristanišču in to s kvalitetnim blagom, ki prinaša velike zaslužke. Poleg tega pa tistem kontrole povzroča zastoje, izgubo časa in občutne Str oške pristaniškim operaterjem.
2. železniške zveze. Priloga Vlil. mirovne pogodbe določa, da je zajamčena svoboda tranzita po vseh železniških zvezah med Trstom in zaledjem, prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo in med temi tudi uporabo posebnih pravilnikov in tarif, ki bi odvračale promet proti kateremu koli drugemu pristanišču.
Konferenca bo toraj morala dokončno razpravljati o sistemu železniških zvez, ki povezujejo tržaško pristanišče z zaledjem. Dosedanja praksa je dokaj negativna saj smo dolgo vrsto let priče podtalnim diskriminacijam. Tako je še vedno v veljavi način plačevanja refacij, e-konomskega pristiska v pristanišču samem itd. zato, da bi te ves promet preusmeril po italijanski državni železnici skozi Trbiž. Konferenca bo morala zaradi tega dokončno načelno rešiti vprašanje obnove prometa po Južni železnici, ki je za Trst tnatno ugodnejša.
Pomembna pa je tudi obveza vseh držav podpisnic, da ne bodo na noben način urhetno usmerjale promet proti svojim pristaniščem. To določilo ne velja samo za /talijo in Jugoslavijo odnosno za Benetke in Reko temveč tudi za severna pristanišča ki se zelo pogosto poslužujejo posebnih tarif, da bi umetno pritegnila promet.
3. Oprava pristanišča. To Vprašanje je najvažnejše, saj ne gre pri njem samo za to ali ono tehnično rešite«, ki je o glavnem predmet razprav o ureditvi pristanišča, kot tudi uredit ve železniških tvez. Členi 17. - 20. priloge mirdpne pogodbe določajo, da bo pristanišče upravljal ravnatelj, ki ne sme biti niti Italijan niti Jugoslovan in katerega bo ttnenotml na predlog vladnega sveta guverner. V primeru nesoglasij pu bo to vprašanje predloženo neposredno Varnostnemu svetu.
Taka ureditev upravo no
stanju, saj ni prišlo do ustanovitve STO, niti ni vladnega sveta niti guvernerja in ostaja Vprašanje uprave pristanišča odprto. Zanimive so v tej zvezi zahteve Avstrije, kot najpomembnejšega klienta tržaškega pristanišča. V resoluciji avstrijske zvezne trgovinske zbornice o mednarodni konferenci, so Avstrijci že pred letom dni zahtevali, da morajo biti uradni avstrijski predstavniki soudeleženi pri upravi pristanišča. To zahtevo so avstrijski uradni krogi ponovili pred kratkim, ko je prišlo do kratkotrajne železniške, konference med predstavniki avstrijskih in italijanskih železnic glede prometa proti Trstu.
Vsa ta vprašanja so ne. samo za tržaško pristanišče temveč za usodo Trstu življenjskega pomena in od njihove ugodne rešitve sta odvisna propast ali razcvet našega mesta■ Zaradi tega tržaški odgovorni krogi od političnih strank, gospodarskih organizacij, sindikatov itd■ ne smejo dopustiti, da se o teh vprašanjih razpravlja brez primernega sodelovanja predstavništva tržaških interesov.
Zelo redko se je v Trstu dosegla enotnost pogledov na katero koli vprašanje, vendar obstaja že primer rotacijskega fondu, ki je zdru-~il celotno tržaško prebivalstvo in kjer je prišlo do
notne učinkovite akcije. Prepričani smo, da je enotna akcija vseh tržaških gospodarskih organizacij, političnih strank in sindikatov v tem primeru še mnogo bolj potrebna.
O tem vprašanju bi moral čimprej razpravljati tržaški občinski svet in najti rešitev slično oni, katero je že našel za protest v zvezi z rotacijskim fondom. Casa za razpravljanje in za uspešno
ntervencijo je zelo malo, zaradi tega je skrajni čas, da se zgane občinski odbor in skliče izredno sejo občinskega sveta o tem vprašanju, kot tudi o vprašanju vrnitve sAsies in sVictorieu.
Predlogi v tej smeri so bili že izrečeni. Pred dalj ča-
sa je že zahteval koordinacijski odbor malih in sred-nih podjetij, da mora biti tudi Trst soudeležen v tej ali oni obliki na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Na sejah občinskega sveta smo slišali iz ust predstavnika republikanske stranke in predstavnikov drugih skupin slično zahtevo. Včeraj pa poroča »Unitau, da je tržaška komunistična partija predlagala, da bi bil Trst z enotnim in avtoritativnim predstavništvom zastopan v okviru konference.
Oblika tega zastopstva je predmet podrobnejše diskusije, saj gre za konferenco na nivoju vlad, vendar je treba zahtevo po sodelovanju postaviti takoj in to na
ustrezen, enoten, avtoritativen način, da ne bodo možna izmikanja.
Sprejem v Exce!siorju
na čast kontraadmiralu Hollandu
Vladni generalni komisar dr.
Palamara priredi danes ob 18.30 do 20.30 v hotelu Excel-sior sprejem na čast kontraadmiralu Hollandu Martinu in oficirjem eskadre britanskih vojnih ladij, ki se pod njegovim poveljstvom mudi v tržaškem pristanišču.
Kot je bilo že javljeno, si bo javnost danes popoldne lahko ogledala ladjo «Forth», pri tem pa je obiskovalcem prepovedano imeti s seboj fotografske aparate.
Do včeraj 9105 prošenj za vstop v obmejni pas
Na tržaški kvesturi in okoli. Ikih komisariatih je bilo včeraj vloženih nadaljnjih 499 prošenj za prehod v občine na jugoslovanskem obmejnem področju, Italijanski funkcio-
narji .>'0 Izročili ha škofijskem ki
bloku lik) propustnic, ki jih
morajo viairati jugoslovanske oblasti, medtem ko so Jugoslovani vrnili 122 vidlrartlh propuatnic in iiročili v vidi ranje nadaljnjih 203 propuat-nlce.
Uh včeraj je bilo na kvesturi in komisariatih vloženili skupno 9.195 prošenj za pr^
hod v jugoslovanska obmejna področja. Kvestura je na
osnovi teh prošenj izpolnila 2070 propustnic in jih poslala
v vidirahje Jugoslovanom, ki so jih doslej vrnili 924. jugoslovanski funkcionarji pa so predložili Italijanom V vidi-ranje 864 propuštnic, od katerih je tržaška kvestura vidi-rala 355.
ihtite in čitajJe
Pii mote kt dnevnik l
Šolske vesti
II, nedeljski koncert
Usposobi jenostni
izpiti
Državni trgovski akademiji V
Trstu se pričnejo 19. septembra 1955 ob 8.30.
ItazpoTed popravnih in uspo-sobljenostnih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
1. septembra 1955 se je pričelo vpisovanje z* šolsko leto
1955-56 in bo trajalo do 25. sept. 1955. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda pri Sv. Ivanu, Piazzale Gioberti 4, vsak dan od 9. dp 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna obvestila.
* * *
Na višji realni in klasični gimnaziji v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. traja vpisovanje učencev za šolsko leto 1955-1956 od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 13. ure. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski.
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da je vpisovanje v I., II. in III.
na | razred vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra t.l
Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski.
Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dob* v tajništvu šole.
Jutri aeromiting na barkovljanski oboli
V nedeljo zjutraj bo nad barkovljansko riviero aeromiting, ki ga organizira lokalna zveza padalcev. Na tem mitingu. ki je prvi te vrste v Trstu. bodo sodelovali piloti reakcijskih letal 51. aerobrigade iz Trevisa, padalci in piloti manjših letal, med katerimi bo tudi hidroavion, ki ga sedaj preizkušajo v Tržiču.
Največjo atrakcijo aeromi-tinfia predstavlja brezdvoma polet reakcijskih letal, ki jili vodijo piloti, znani zaradi svojih akrobatskih sposobnosti. Nič manj zanimivo pa bo skakanje padalcev v morje, saj zahteva tako skakanje posebno tehniko pristanka v vodi. ko se mora padalec osvoboditi padala, da ga to ne potegne v globino. Najavljen je tudi nastop kap. Damianija. ki je znan zaradi akrobatskih vragolij s svojim majhnim letalom G 46. Končno je treba omeniti še nastop dveh znanih padalcev. Rinaldija in Milanl-ja, (ki sta pravkar nastopila v Jugoslaviji na troboju padalcev Jugoslavije, Italije in Francije), ki sta specialista v prostem padu in odpreta padalo šele v zadnjem trenutku, nekaj sto metrov nad zemljo, ko ga je pač treba odpreti zaradi varnega pristanka na zemlji oz. na morju.
SREDO SINDIKALNO ZBOROVANJE H» TROB GUIL1AN1
KONEC MESECA VOLITVE tovarniških odborov v CRDA
V interesu delavcev je enoten nastop, da se zagotovi tovarniškim odborom čimveč avtoritete
V sredo 14. t. m. ob 20. uri bo na Trgu Giuliani sindikalno zborovanje, na katerem bo tajnik Delavske zveze Radich govoril o volitvah novih tovarniških odborov in notranjih komisij v obratih CRDA ter v rafinerijah Aquila in Esso Standard. Te volitve bodo konec septembra in prve dni ok-
tobra.	.
2e sedaj so se začele živahne priprave na volitve. V ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka, v Tovarni strojev in na glavnem ravnateljstvu CRDA so že bile izbrane paritetne volilne komisije in vse delavstvo z velikim zanimanjem spremlja volilne priprave.
Pisali smo že o poskusih delodajalcev v F.sso Standard in v Aquili, da bi s pritiskom vplivali na delavce, da izvolijo raje predstavnike določenega sindikata, ki je delodajalcem bolj pogodu. V la namen so tudi odložili izplačevanje nagrad, v F.sso Standard pa celo širili glasove, da ne bodo obnovili naprav, če ne zmaga določena skupina. Namen vsega tega je, vnašati med delavce spore in jih razdvajati, kar na morajo delavci preprečiti. Pri volitvah v tovarniške od-bore je namreč najbolj važno, da delavci izvolijo iz svoje srede tiste svoje tovariše, ki so bolj predani in borbeni in ki dajejo največ jamstev, da bodo vedno odločno zagovarjali skupne interese ter da ne bodo klonili pod pritiskom delodajalcev. To je nedvomno interes vseh detavctv. Prav tako je njihov interes, da tovarniški odbori izražajo vse njihove bistvene težnje, saj morajo zastopati v tovarni in podjetju vse delavce ne glede na sindikalno in politično pripadnost. če že obstaja sindikalna razcepljenost, naj vsaj tovarniški odbori, ki neposredno predstavljajo vse delavstvo v podjetju, enotno nastopajo V obrambo delavskih pravic in pridobitev.
To je toliko bolj nujno, ker so delodajalci, zlasti v CRDA. že večkrat izvedli ofenzivo proti tovarniškim odborom, da bi čimbolj omejili njihove pravice in kompetence. Spomnimo se le poslednjih ukrepov, spričo katerih sta v velikih obrtih CRDA oproščena od dela samo po dva elana tovarniškega odbora, tako da odbori ne morejo tako uspšno o-pravljati svojih poslov, kot bi moraii. Tudi glede tega imata oba sindikata skupen interes
vsem delavcem za gled tudi pri prihodnjih volitvah, tovarniških odborov, tako da si Inženir Pachiarini ne bo mogei po volitvah meti rok od zadovoljstva.
Popravilo cestišča na Vicolo Caslognelo
IZ STATISTIČNEGA BILTENA GEN. KOMISARIATA ŠT. 7-8
ŠE NOBENIH ZNAKOV IZBOLJŠANJA
glede števila zaposlenih in nezaposlenih
Čeprav se podatki nanašajo na junij, veljajo v glavnem tudi za naslednje mesece - V industriji in obrti še vedno nad 10.000 brezposelnih
Te dni je izšla št. 7-8 stati- ljenje mirno, toda kaj kmalu
Prebivalci Kolonje so svoj čas naslovili na tržaško občino dve pismi. V prvem pismu so prosili, naj občina poskrbi za popravilo cestišča na Vicolo Castagneto, ki je polno prsti, pomešane s kamenjem, ki se ob deževnem vremenu spreminja v mastno blato. V drugem pismu pa so prosili naj občina popravi odtočne cevi v višini hiše št. 9.4, iz katere se izteka blato z odpadki. kar povzroča hud smrad in je nevarno za zdravje.
Te dni je podžupan Vižintin sporočil občinski svetovalki Weissovi, ki je svoj čae izročila omenjeni pismi občinskemu svetu, da bo SEUAD poskrbela za popravilo odtočne cevi in za pokritje cestišča s kockami.
VroCa voda na otroka
nasproti delodajalcem. Enoten nastop je nujen ziasli v CRDA,
saj delavci se vedno nosijo po-sledice dolgotrajne stavke, ki se je pozitivno končala samo zato, ker so se vsi delavci e-notno borili. Ta borba naj bo
Pri igranju v kuhinji se je 1-letni Fabio Giberna od Sv.
M.M. Sp. včeraj zaletel v podstavek plinskega štedilnika, kjer se Je tedaj grela voda. Lonec se je zvrnil na otroka, ki ga je oče moral odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi opeklin na hrbtu in nosu pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na dermatološkem oddelku.
Na mrtvi točki preiskava o vlomu v urarno DobnerP
Kakor vse kaže je preiskava v zvezi z vlomom v Dob-nerjevo urarno, med katerim so drzni in spretni tatovi ukradli 40 zlatih ur in 12 zapestnic v vrednosti 3.700.009 lir, zašla na mrtvo točko. Na daljuje se sicer zasliševanje raznih tržaških specialistov za vlome, vendar do sedaj policija še ni našla ničesar konkretnega. Preiskovalni organi so sicer optimisti vendar niso hoteli izdati tisku ničesar v strahu, da ne bi •• tem škodovati nadaljnji preiskavi Sirijo se govorice, da je policija proučila alibije petih priprtih oseb in da njihove izjave odgovarjajo resnici, za radi česar je treba pričakava ti njihovo izpustitev na sv< bodo. To bi se moralo zgn diti najkasneje danes zjutraj Možno pa je tudi, da so ji) izpustili že včeraj zvečer.
stičnega biltena, ki ga izdaja statistični urad vladnega generalnega komisariata. Bilten, ki je »icer na naslovni strani označen kot številka za julij in avgust, prinaša dva meseca stare podatke, to je samo do Junija. Ti podatki so bili zato v glavnem že objavljeni drugje, toda sO zaradi raznih primerjav vseeno zanimivi.
Iz. razpredelnice o delu In socialnem zavarovanju vidimo, da se položaj glede zaposlitve in berzposlcnosti v juniju v primerjavi z majem ni bistveno spremenil. Skupno število zaposlenih je v maju znašalo 85.977, v juniju pa 85.975, torej dve enoti manj. Padlo pa je tudi število brezposelnoih in sicer za 199 enot, to je od 17.530 v maju na 17.349 V juniju. To neskladnost v razmerju med brezposelnimi in zaposlenimi si moramo razlagali z mehanizmom črtanja in novega vpisa brezposelnih, saj bi vsakdo pričakoval, da z znižanjem števila brezposelnih naraste število zaposelnih in obratno. V biltenih pa se to nikoli ne zgodi.
Po raznih strokah je bilo v maju zaposlenih v industriji in obrti 35.238 delavcev in nameščencev, v juniju pa 36.962. kar pomeni, da se je število zaposlenih zvišalo za 824 enot. V trgovini so bili zaposleni / maju 14.503 delavci in nameščenci, v juniju pa je bilo zaposlenih 14.776 delavcev in nameščencev. V bankah in zavarovalnicah je bilo v maju zaposlenih 2.394, v juniju 2.424, v poljedelstvu v maju 147, v juniju 98. v javnih službah v maju 29.108, v juniju 28.059, i* česar je razvidno, dh je ta sektor zaznamoval precejšnji padec, saj je število zaposlenih padlo zn 1.958 enot. To je pač treba pripisati znižanju števila delavcev SEI.AD in prekvalifikacijskih tečajev ter izseljevanju članov civilne policije. Seveda je neproduktivni birokratski aparat še vedno preštevilen, toda upoštevati je treba, da se je zateklo vanj mnogo ljudi, ker niso mogli najti druge zaposlitve. Ta aparat se mora res še močno skrčiti. toda tem ljudem je treba prej zagotoviti produktivno zaposlitev drugje. Doslej pa opažamo težnjo, da se osebje javnih ustanov zniža s pospeševanjem emigracije, kar kažejd tudi podatki o izselitvi bivših civilnih policistov in financar-jev. Končno naj omenimo še pomorščake, ki jih je bilo 7 maju zaposlenih 4.587, v juniju pa 4.585.
Število brezposelnih pa )e bilo po raznih panogah maja oziroma junija naslednje:	v
industriji in obrti 10.344 oz. 10.145, v trgovini 5.491 in 5.455, v bančništvu 80 in 78, v J>olje-delstvu 68 in 98. v Javnih službah 272 in 287. pomorščakov 1.365 in 1.316. Iz te primerjave je razvidno, da še število brezposelnih tudi po raznih panogah ni mnogo spremehilo.
Končno naj še omenimo statistiko zaposlenih in brezposelnih glede na število moških, žensk in mladincev in mladink. V maju je bilo zaposlenih 61.734 moških, 18.505 žensk in 5.738 mladincev in mladink: v juniju pa 61.518 moških.18.43.1 žensk in 5.975 mladincev in mladink. Brezposelnih pa je bilo v maju 8.767 moških, 6.847 žensk in 1916 mladincev, v juniju pa 8.716 moških, 6.762 žensk in 1.862 mladincev.
Med majem in junijem tprej ni velikih razlik v celotnem številu brezposelnih in zaposlenih. Po podatkih, ki še niso bili uradno objavljeni,- pa se je celotno število zappsle-  : L .. l.allli, ^rti-fnln 7 n leni 1 500
se je med njima začel spor in večkrHt je morala ženska okusiti trde pesti svojega sostanovalca. Vse do 28. avgusta se ni zatekla na policijo v upanju, da se bo Cescon s časom pomiril in poboljšal, vendar do tega ni prišlo nikoli. Kljub temu, da je mož zaslužil 19.(UMI lir tedensko ji je dajal samo polovico plače za hrano, kar pa ženski ni zadostovalo. In prav zaradi tega se je med njima vnel zadnji prepir, zaradi katerega je ona morala v bolnišnico, on pa v zapor. Ženska se je namreč razburila nad Cesco-nom tudi, ker ji ni hotel plačati kozarček maršale, ki ga je spila v gostilni, kamor ga je šla čaTcat. Ž.e v gostilni sta se začela v zabavo vseh prisotnih prepirati in doma je spor dosegel višek. Ker se je Cescon naveličal poslušati žensko, se je zaprl, vsaj tako on trdi, v sobo in vrata zataknil z metlo. Ko pa je ženska vdrla v sobo ni mogel več in jo je udaril.
Ženska, ki je krvavela, je zbežala iz stanovanja in se zatekla k sosedi, katera jo je spremila najprej na policijo in nato v bolhišnico, kjer so ji izprali rano na glavi ter podplutbo na čelu in licu.
Cescona so seveda aretirali in ga prijavili pod obtožbo povzročitve telesnih poškodb sodišču. kjer se je moral zagovarjati in kjer so ga tudi obsodili. Toda zodnik mu je priznal olajševalno okolnost izzivanja po Nieolijevi, zaradi česar ga je obsodil le na 1 mesec in 10 Oni zapora ter odločil njegovo Izpustitev na začasno sfobodo:
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Ob nepravem času aretiran žepar
Z neverjetno lahkomiselnostjo so avgusta letos agenti za preprečevanje žeparskih podvigov aretirali pri blagajni na gradu Sv. Justa 52-letnega težaka Antonia Bracino iz Ul.
nih v juliju znižalo za koli 500 enot, kar kaže, da ni se nobenih znakov izboljšanja gospodarskega položaja.
IZPRED OKRAJNEGA SODISCA
Zamenjala je moža a je prišla na slabše
Gozgi ter ga poslali pod obtožbo pijanosti in tatvine pred sodišče. Res je, da je mož znan žepar in da je bil kar 23-krat pred sodiščem, Vendar brez tehtnega vzroka tudi takih ljudi ne bi smeli aretirati. Akcija je bila brez dvoma izvršena prehitro in tako je moralo sodišče moža oprostiti obeh obtožb pa čeprav zaradi pomanjkanju dokazov. Ce bi mu agenti potrpežljivo sledili in nadzirali vsako njegovo krejnjo bi lahko dosegli uspeh. Tako pa se je vse skupaj neresno končalo.
Moža, ki je dobro znan a-gentom, so opazili pomešanega med ljudi, ki so se drenjali pred blagajno grada, kjer je bila 20. avgusta lani neka predstava. Takoj so ga povabili na stran in ko so ga preiskali so našli pri njem popolnoma novo in tudi prazno listnico iz črnega usnja. V drugem žepu pa je imel mož 1.600 lir v gotovini. Bracina, ki je premeten, je takoj zanikal vsako krivdo in tatvino in pajas-nil, da je hotel na predstavo. Zanimivo pa je, da ni nihče prijavil izginotje listnice, o kateri je trdil, da jo je popoldne kupil za 300 lir od nekega prijatelja. In kljub vsemu je moral Bracina v zapor, odkoder pa je sedaj prišel zopet na svobodo.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega strokovnega tečaja na Proseku javlja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi razred od 1. do 25. septembra t. 1. Vsa potrebna pojasnila se dob* v tajništvu tečaja.
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole v Trstu sporoča, da je rok za vpisovanje od 1. do 29. septembra 1955. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo industrijskega 'trokovnega tečaja s priključenim tretjim razredom v Nabrežini in oddeljenih razredov pri Sv. Križu pporoča, da se vrši vpisovanje v I„ II. in III. razred vsak dan do vključno 24. septembra t.l. in to pri ravnateljstvu v Nabrežini. Staršem priporočamo, da po-hite z vpisom svojih otrok in ne odlašajo na poslednji dan.
Strokovni tečaj v Dolini naznanja. da je vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred vsak dan, od 9. do 12. ure do vključno 24. t. m.
V*
Jutri v Sempolaju tradicionalni koncert
Jutri ob 11. bo II, nedeljski koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom Federica De Sanctisa in s sodelovanjem pianista Fabia Peressonija ter pt-vke Renat« Ferrari Ougaro. Na sporedu so skladbe Vivaldija in Beethovna (VI. simfonija — Pastorale).
Vstopnice se že prodajajo pri gledališki blagajni.
PROSVETNO DRUŠTVO aZARJA V SVOBODI* V SEMPOLAJU
priredi jutri II. t. m. ob 15.30 uri v Sempolaju
deseti tradicionalni pevski koncert
pri katerem bo nastopilo več pevskih zborov.
Po koncertu bo PLES NA PROSTEM Vljudno vabimo k številni udeležbi. Preskrbljena bo domača kapljica in dober prigrizek.
!)<
4*
umi'0*’1
Marconi. 16.30: »Kruh, in ljubosumnost«,
Masslmo J6.30: »Gospo«
04», A. Lualdi. „.„4,, Novo Cin«. 16.00: »Veli« na», G. Ford.
Odeon. 16.00: «LjubosUI C risa.
Radio. 16.00:	«Zavlte *
D. Mac Guire.	šf
Venezla 16 00: »Federau« X3», V. Mature.	,	ujrf
Skedenj 18.00:	,)(U
Kino na Opčinah. l»w' kneginja«. S. Tempi«-
POLETNI KINO J Arena de| fiorl. 20.00. I zločin«, R. Mihalič.. ^ Ariston.	20.30: »Nočni v J
M, Gavnor	„ „.i|£l I*
Garibaldi. 20 15: «KraIj‘c VVesta«, B. Sta-nwyck. / Paradiso. 19.30: »S sam go«. J. Stevvart.	J
Parco del le rose	20-««
rdečih	vragov«, S.	U
Ponzlana. 20.00: »Alahovi niki«,	K. Gravson.	,
Rojan. 19.45:	((Uniform*
gospem«, R Russell. ^.».j Secolo. 19.30:	»Maneken*
Turner.
J,
I« /a
Mret
!'/q
U;
#IU
**d!c
/e
dojo
%ti
*e0a
želj;
tetn
k
Cul
Ca
Vpisovanje otrok v otroške vrtce
2upanstvo sporoča, da se bo vpisovanje otrok za sprejem v občinske otroške vrtce začelo v ponedeljek 19. septembra. Pri vpisu je treba predložiti rojstnp potrdilo, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter zdravniško potrdilo za oči.
V otroške vrtce se t-preje-majo otroci, ki so na dan vpisa dopolnili 3 leta starosti.
KINO
Železo na glavo
Malo pred 9. uro zjutraj fo z delodajalčevim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi globoke rane na glavi z verjetno kostno poškodbo in omotičnega -stanja pridržali na II. kirurškem oddelku 44-le(nega mehanika Vin-cenza Masta iz Ul. Vigneti 19, o katerem zdravniki predvidevajo, da bo okreval v 19 dneh.
Po raznih izjavah sodeč je bil Masto zaposlen pri delu v strojni dvorani ladje-cisterne, ki je v ladjedelnici Sv. Marka in mu je nepričakovano priletel na glavo 15 kg težak kos železa, ki se je izmuznil iz rok delavcev, ki so bili zapbsleni na krovu ladje.
V nedeljo popoldne bo v Sempolaju tradicionalni pevski koncert, ki ga kot vsako leto prireja domače prosvetno društvo «Zarja v svobodi«. Letos bo koncert toliko pomembnejši, ker bo že deseti pi, vrsti in to je že majhen jubilej, ki ne more neopazno mimo našega, slovenski pesmi predanega občinstva.
Pevski koncert v Sempolaju je ena največjih slovenskih kulturnih prireditev, morda celo največ ja, kar jih redno prirejajo v vaseh na zapud-ne.m področju Tržaškega ozemlja. Na tem koncertu nastopajo vsako leto številni pevski zbori iz Trsta in okolice, ki privabijo številne Tržačane in okoličane. Prav gotovo ho tudi jutrišnji koncert dobro uspel, kar pa je seveda v prvi vrsti odvisno od lepega vremena, pa tudi od občinstva. Ni namreč vseeno, ali bo koncertu prisostvovalo nekaj deset ali nekaj sto ljudi. Številno občinstvo zbuja v pevcih večje veselje, da dajo iz sebe vse kar zmorejo. Zalo upravičeno pričakujemo, da bo na jutrišnjem koncertu v Sempolaju kar največ poslušalcev, ki se bodo proti večeru lahko zavrteli tudi na «brjarju», ki ga je postavila domača mladina.
Včerajšnji «Katoliški glasu in »Demokracija« sta objavila članka, v katerih zagovarjata zadržanje šentpolajskega dekana ob prepovedi koncerta in plesa, ki bi moral biti le pred 14. dnevi. Oba Usta sta zaman skušala izpodbiti kritike, ki jih je navedel «Primorski dnevniku zaradi omenjene prepovedi in se v glavnem omejujeta na besedičenje o »komunističnih zrno. tah« m podobnem, kar pa nobenega Sempolajca ne prepriča. Dejstvo je. da so vsi Sem• polajci ali pa vsaj velika večina, zadržanje iempolajskega dekana obsodili in so zaradi tega vsi zagovori več ali manj poklicanih advokatov pri »Kafoli škem glasu» in eDemokra-cijiu zaman.
llassettl. Zaprto zaradi poCltnlc.
Ezcelslvr. 16.00: »Kajnova hčerka«, J. Ferrer, J. AH^son.
Penice. 15.00: »Srebrna čaša«, V. Mayo, A. M. Pierangeli,
Nazionale. 16.00: »Znamenje z dimom«, D. Amtrevvs, P. Laurie.
Filodranmatico. 16.30: »Burmanski pustolovec«, B. Stanwyck, R. Ry*n,
Supercinema. Zaprto zaradi obnove.
Arcobateuo, 16.00: «Tiho... streljajo«, E. Constantine, M. Britt.
Astra Hojas. 16.00: »Angelitos ne-gros«, P. Infante, E. Guin.
Capiiui. 16.00: »Dekle z dežele«, G. Kelly, VV. Holden
Crsstalio. 16.00: »Hočemo shujšati«, B. Hope, B. Hutton
Grattacielo. 16.00: »Komu zvoni« I. Bergman.
Aiabarda. 16.30: »Dolina kraljev«, R Taylor.
Ariston. 16.00: «NoČnl paradiž«, M. Gaynor.
Armonia. 15.00: »Obupanci meje«, R Calhoun.
Aurora. 16.00: »Nilska princesa«, M Ren n le.
Garibaldi. 15.30: »Kraljica Far Wesl»a». B, Stanwyck.
Ideale. 15.30: »Bobnenje bobnov«, A. L ud d.
Impero. 16.00: »Dogaja se sep teinbra«, J. Fontaine.
Itaua. 16.30: »Falvvorthski grb«, J. Leigh
S Marco. 16.00: «Moški, kakšni podleži«, W. Chiari.
Kino ob morju, 16.30: »Suzana te spala tukaj«, D. Povvell.
Moderno. K4.3O:	»Jeklena	žica«,
B Fossey.
Savona. 15.30:	«Quo vadiš«, R
Taylor.
Viale. 16.00:	»Uničevalec«,	L
T!erney.
Vittono Veneto, Zaprto zaradi
obnove naprav.
Azzurro. 16.00: »Pošast iz Ulice Morgue«, K. Malderi. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Belvedere. 16.00: »Dvoboj v gozdu«. R. VVidmark.
PRETRESLJIVA PROMETNA NESREČ A PRI OPENSKEM OBELISKU
Dolg Kos železnega droga se je zaril šoferju v nogo
Sprva se je zdelo, da je poškodba šoferja smrtno nevarna, pri operaciji pa so ugotovili, da bo okreval, če ne bo komplikacij, že v 15 dneh
51-letna Saverin Rustch por. Nicoli ne je preil let i naveličala moza in tla puslila ter začela novo življenje s 46-letnim Antoniom Cesconorh iz Ulice Gambini 43. kamor je slu tudi atunovat. Spočetka je bilo živ-
V sredo ponoči se je v bližini openskega obeliska dogodila 35-letnemu Edvardu Grgiču iz Bazovice št. 7 huda nesreča, o kateri pa zaradi pozne ure nismo mogli poročati v včerajšnji številki, za kar se našem čitateljem opravičujemo.
Grgič, ki je lastnik precejšnjega števila živine, je zvečer odšel v umobolnico, kjer je na svoj tovornik naložil pomije za prašiče. Namesto domov je Grgič, s katerim je bil tudi 32-letni Avguštin Fonde iz iste vasi št. 167, zavil na Opčine, kjer se je zadržal v nekaterih gostilnah. Kmalu po polnoči pa se je namenil domov in povabil Fondo poleg sebe v šofersko kabino. Zakaj je Grgič zavil proti obelisku namesto da bi odpeljal po najbližji poti mimo Radrič domov, še ni znano. In nesreča je prežala nanj prav pri obelisku. Nekateri očividci so povedali. da je šofer vozil * precejšnjo brzino in mogoče je prav temu treba pripisati dejstvo, da je Grgič izgubil oblast nad vozilom in z velikim treskom trčil ob obcestni drog in nato v zadnji konec železne ograje, ki je napravljena iz cementnih podstavkov in železne palice v obliki obrnjenega i. Trčenje v ograjo je bilo tako močno, da je železna palica predrla prednji del Grgičevega tovornika in s* zarila mo-
žu v bedro tik nad kolenom in predrla nogo ter se pojavila višje na notranji strani no8c. .S tem, da se je tovor
Itik prevrnil se je še poslabšal položaj (Jrgiča, ki je od
bolečine naravnost tulil.
Očividci so takoj priskočili na pomoč in »otggnili iz avta Fondo, ki je bil videti sicer močno prestrašen * nepoškodovan. Tudi Grgiču so hoteli pomagati do prihoda rešilhega avta Rdečega križa, katerega osebje so telefonsko obvestili iz bližnjega restav-ranta, vendar to ni bilo mogoče. Niti bolničarji Rdečega križa niso mogli potegniti moža iz avta, ki so ga postavili na_ kolesa! kajti v nogo zarito železo je preprečevalo vsako reševalno akcijo.
Drugega ni kazalo kot poklicati na pomoč openske gasilce, ki so takoj uvideli da brez žaganja železa ne bo mogoče rešiti trpečega Grgiča, ki se je od bolečin večkrat onesvestil. Zdravnik Rdečega križa mu je dal dve injekciji, da bi mu ublažil bolečine in nato poklical na pomoč tržaške gasilce, ki so prišli na mesto z varilnim aparatom, s katerim so nato s plamenom odrezali del železa. Kljub tem poskusom nesrečnika še niso mogli potegniti iz šoferske kabine. Mož je medtem že izgubil precej krvi in delo so zato mrzlično po-
spešili. Gasilci so končno bo.
sklenili, vedno seveda s pomočjo ognja, odrezati železo bliže nogi in v bojazni, da s? ne bi kovina razgrela ter povzročila še hujše bolečine Grgiču, so gasilci ves čas vlivali, na železo vodo in ga tem sproti ohlajevali. Po skoraj dveurnem napornem delu ob prisotnosti obupane Grgičev* žene, ki se je z av tom pripeljala na mesto so moža končno le potegnili iz vozila in ker je imel še vedno zarit v meso velik kos zvite ograje so ga le s težavo naložili v rešilni avto, s katerim so ga z vso brzino od' pčljall v bolnišnico. Spočetka je kazalo, da je njegovo stanje zelo resno, vendar so zdravniki po takojšnji opera ciji, med katero so železo potegnili iz Grgičevega bedra ugotovili, da bo mož okreval v 15 ali najkasneje v 25 dneh vedno seveda če ne bo kakih komplikacij. Grgiču, ki ni_ mogel ob prihodu v bolnišnico govoriti, so ugotovili tudi rani na glavi in obrazu.
Fonda pa je po nesreči od šel domov in šele včeraj jt začutil ostre bolečine v kolenu, ki mu je tudi precej zateklo. Zatekel se je k zdravniku bolniške blagajne, ki pride ob torkih in petkih v Bazovico in kakor smo izvedeli, mu je ta priporočil natančnejši pregled pri kakem specialistu ker je tudi možno, da ima kako kostno poškod-
on m do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. septembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, porok .ie bilo 26, umrlo pa je 5 oseb.
POROČILI SO SE:	mehanik
Riocardo Clarl in gospodinja Na dia Vittori, posestnik Mano Ca-mozzi in gospodinja Armida Za-rutti, elektrotehnik Vincenzo Fr gliolia iti uradnica Marina GiO' vannini, ribič Mario Crebel in gospodinja Fedele Fava, mizar Egidio Scherlavai iti gospodinja Elvira Martinci, elektrotehnik Dario Voltollna in gospodinja Adriana Bonazza, zidar Dušan Korošec In delavka Albina Gregor!, univ, študent Nataie Zerv-naro in gospodinja Lic la Mev-) ja. elektromehanik Gino Gua-dagnini in gospodinja Agnese Gortan, fotograf Uni-berto Rus-so in gospodinja Maria Corelli mehanik Renato Redi in šivilja Adriana Zlobec, uradnik Lucia-no Plttana in gospodinja Elvira Sferco, uradnik Enrvio Cen-tazzo in gospodinja Luciana Corazza, mehanik Italo Sillo in uradnica Pasqua Manno, stavec Mario De-rosa m prodajalka Gigliana To-nietto, pek Ornero Zorn in šivilja Silva Petrossi, električar Ruggero Grimaldi i-n delavka Maria Corigliano, trgovec Rena to Gentl-lll in učiteljica Marij Černigoj, uradnik Pietro De Pri-vitellio in učiteljica Marija No vak, uradnik Ennio Furlan gospodinja Liliana Fontanott uradnik Virgillo Rasmini in urad. ntca Marta Dolc»r, uradnik Giuseppe Fisicaro in bolničark MargherUa Feri no, kap. am. voj ske Richard Joseph VVatsh 10 učiteljica Anita Ive. aranžer F.n-nlp Norid In gospodinja Marta Massari, železničar Giuseppe Ra riieri »n gospodinja Luciana Mar zi, delavec Mario Baratti in gospodinja Ida Braico.
UMRLI SO: 52-letna Anna Del far por. Giurissini, 63-letnl Igna zio Falcone, 63-letni Matteo Vin zan, Lulsa Zara stara 5 mesecev, Sergio Simarelll star 4 me. sece.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 25,2, naj nižja 19. ob 17. url 24 siopir.j, zračni pritisk 1017,7 pada, veter 5 km severozahodnik, vlaga 71 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje mi-rno, temperatura morja 24 stopinj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Aiabarda, Ul, Istria 7; Letten burg, Trg S. Giovann! 5; Prax-marec, Trg Uniti 4; Prendtni, Ul. Vece-ilio 24; Harabagha v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
SOBOTA, 1*. j*plembr*^ i Tit* g' 1-0(4 «'A->* J
11.30 Lahki orkestri; e- in zdravje; 12.10	jedJ
nekaj; 12.45 Kulturni "L E 12.55 Schuma-n: Koncert MK "»ge;	13.30	Ritmični B, ff
kvinging Brothers:
operna glasba; 144
ški ritmi in popevke;1 tini: Koncert za čelo _‘n - jo \ 15.30 Pogovor z ženo! * ;vJfiP pi novi valčki:	16.15	T*	|V
1<*
pi nov) valčki; 16.15 K, r koncert; 16.35 Dva cini je v a terceta; ja-nka; 17.30 Elgar: h,, violino in orkester; i, j Jj Vesela vdova, opereta ujptK 19.00 Pianist VVitold sky; 19.15 Radijskk.,^
19.30 Pestra glasba; i',Zv J
 	--	a;
20.05 Vesela glasba, venske pesvni; 21.00 UL »t jevi operni skladbi; ^^j«! “
na glasba; 22.00 GeČSn*L (
’rKt, k«
cert za klavir i-n orI—,, duru; 22.30 Melodije 22.50 Večerni ples; za lahko noč.
'I' K M T *•	|!
11.30 Simfonična
Orkester Francesco MUjli Operne melodije; 18.15 by; 21,00 Slušna igr*-K O I* Kit Slovenska poročila: % , 13.39. 14.30	19.30	M	.*2?V
Hrvatska poročila: vsa*
20,20	.	j	jj,	I1
Italijanska poročila;
19.90 In 23 00	.	..	j,#
6.00 Jutranja slasb*tv(()'j'
•*............. inska	napo	«-
7.05 Gl^‘u 5
ledar - vremenska poved časa; 7.05 Dia^-a rj bro .jutro; 7.30 Za 12.00 Igramo za vas; 1V i\ spored glasbenih og* Spored domoljubnih J|i; ji pesmi; 17.15 Operni S Chopin; 18.25 FuH*1., Dj jj mi; 20.(K) Glasba iz
Medjimurske pesmi Pjjl) ft i
1«
h«
%
S
%
le
K
5?
tu
'etn
'e;
«e|)
>i«
'S
no
itd]
»j,
to,
foj
n
»Oj
Jo.
1
•ni
l0;
'e
tn
ska igra: Ivan Cankar-Kačur«; 22.30 Ples-na P’ 1« > * ii
2>JJ
« 1, o v
327.1 m. 202,1 m. Poročila ob 5.00. "jjjj 15.00	17.00 iti - *2
12.00
2-0» R
12.30	15.00	17.00	iH	"LjjV
1 Opoldanski wJ glasbe; 13,10 Glasbent y
'»J
14.30 Turistična	1(1
Slovenska na-rodna g1, rf Želeli ste — poslu Utrinki iz literature: L|(F7i na Minattija; 16.20 tj rft odlomek iz oper; 18-™
. - ________ 'J/St
svet; 18,15 Z narodno trp^ prijeten delopust; 1 na glasba; 20.00 120 p
prijeten delopust;
n ut.
■'1:1.1: VI
18.15 Film «vohun : ir 21.25 Carlo Lombard®-nlca«, opereta.
VP°B AR KO
Pod okriljem PrOSVijjeVjh1, Barkovljah se bo
glasbe tudi letos.
vpi;
škTh i-n novih 80ien<’nL,5ii
torek 19 »eotembr«) (15 '
ev X
torek, 13. septembra- y fT
Prosvetnega društva ^ vem pri Gregoričtk 18. ure.	gg
POUK	f0^1,4
PRI SV. J**	j0&!
Sporočamo lanskih1 da bo pričetek	j
15. septembra vpi''neilelG 6 ncev brf v n0(,e - ’■» m.. o<J
gojencev brf v	«	Vij
17. do l8J,,,šh? P
storili Prosvetnega
Cankar« v Ul. levo.
Tržaški filateHs“ft.
Jutri, yez0p?Vi
Košir«.
prvi sestanek nove 0016* j«JJ
štorih kluba, ul-nosPe|{(!l(lV a	i->	ure. U° .o 0. !.
od 9. do 12. ure.	G	h-
vitete in revija „~n0rn j, štev. 5, k-| polago. Med
5’ lesta
lahko vpisali nPvki še -so tudi fiiatelistb^jfljvll'
udeležili naših kov.
ADRIA
EXP»
LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POČITNIC
Al Cammeilo, Viale XX. sept. 4; De Colle, Ul, P. Hevoitela 42; Sertavallo, Trg Cavana 1; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7; Ravasini, Trg LlbertS 6; Ver-, nari, Piazzale Valmaura 19 (Sv Sava); Signorl, Trg Ospedale A.
Ul. Cicerone 4
. tel-
Predstavniški’ Jjn* Radenskos»tjn0 1»
Rogaško
Dobrno
Preskrba 'rflqjtlč!’i|l vadnih, ' jzutn® d tranzitnih ,(v9
za Jut
Lago Cava«<Y3o
nedeljo ^bb^
Prodala vo*®,"1
z.a a_vA° $
,!»<*
Tolmezzo - -A\ dnevni od^h 0 Gradez, dne	^
ob 8.30 vnl	1
Milano,
dnev
ob 21
Genova,	toK
■i*
Petek ob »» g, ; imo - Lt bota
Como
deU* ob 2 u > Videm	g,30,	J
odhodi ob	^
dnevpi yi
8.30.
Belluno,
Treviso, ,|n	v,»»,,
ob 8.39	,,	.J
v
Celovec, ub
četrtek in
08'
k
pRltoORSK
I dnevnik
— s —
te. »wp+*mbT« »en
le tanitiičn Z Vred 12 leti
^iena mr% i bila prl~
ffeii ne “?roz>e in se !' ,a*kein n!!° /is/e7Ru. kar
ltvm ?mroFal v Afriki
h hr L pak tudi "e8 *e vrefeUPTaViČeno za' *^WIfcn’	oddaljenosti
"fottio endarle spomi-i?a k So fne' 7ie delamo ,e.ine9a 3invga skodo-i^iskitn F^i^va nad o-i\ktr swL ^0'ibavti itali-o! e nCnJiama; dd te iz-F^enn *em bistvene-i.? *iZ' a7npak zato. ker
^i,(,<ne)n 3?.WI italijanskem
% d l° s pojavi, ki n% iulr . Se m povsem Ht "trodi, 1 ** italijanske-"*» nesrlZ vnzadel ze tu'
ktleM°enitZ? spomina na
i ®° n„ ,171 71(1 dogodke, N «ajm, sJem, vas vodi Jen^kZ\sel; Prispevati
k—v Jcaličn° in socia-
i aei<* krieni ijndjr
lWanskpnn Preusmeritvi Mi, v ?“ Političnega živ So lrZ eri naj bi po-P0!)Se, l°daie in konč-
bL,0cfalnrŽmaqale iezn1e »n **m napredku in
Ir°di d j^detovanju med °na/ne	iskrene	na-
Se ie lenosti j,‘H gnučn Za fašizem o-v tem. da
ii ^Ho rl3‘ skrajno o-U% rn^r°F]e tekoriščeval-M* eda proti nara-te ^Udstprttisku delovne-
^esrof; ne, «wiemo pri tJe /aj(?0 okoliščine, da n vt! v ZZl Zbijal in u-,itof^oop*	^ «pohabtje-
Sn0(n; v tistem ozračju
C n'>siečlno£strpno!lti- ki no*ja Ri^h letih no *no-
letih po «po-
l!«S'.*S‘i(1“'’2ein
GOZD/VO B0fMS?l/0 JJg PREDELA V A	V SLOVENIJI
Eden naM n in trajnih Mina
Malo dežel je v Srednji Ev-
v;«is/ci *»> »p«» 77 C-1 POUfič- U1lli in zu~ rSo z„,!lkl- dokler ni Se lnteZela °blike obo--^nau^encije v Etio-
i
l
i
'i
v
1
i
A
FH? r.a v Albanijo. Ju-■	*	b	ranči	j o in Grči-
sZ mb - tragičnemu
V *e
nie preteklosti,
»eH v. itaiun° Priča poja-C HvupJ.anskem polit ič-2% ™lu. ki tle le da h3«jj <*> na lijepor ojl®1«!illaZazF°1’	temveč
u , hkrati resno t ,%e0n » o «sprostitev» «ei$% zivl1enja. ki ie italijanskih
t% iU 7>(,Pred7lil1
trS^lL^ negativni vpliv »»^nestrpnosti na občuiil ja en&cane *trža-«*'• ' fco je Pellova neprikritem o-mfi-r nacionalističnih 7\ \ Poskusila z nacio-
k
CM
se je njen Sn 2a da.sa poi/a-Pvivedla do Ion
%*• kritiko *močite
CCu^razama o tem ,5 «J1enpy, da ne eovori-
2(1 \i> SOlhelp2vlivu za C(l' Saditev, tnih pogajanj nieg °}mejnega pro-S\ t‘omJn°°f>la.vijo in hljn dfZ te zase pa ie SZ nestrn' ki jo naci0'
Jo ^ u l^st igra še \o ■ Ooruman^u oblasti P^eu. h in tržaških
ČCMiSvi,Čl°Vek ne mo-CFMt » isa' da pristoj-An > v Srediscu in na
f WnpTJ0 tak0 n b<>-
% e<t Jub\ - v odnoša-Vi smam1o tn Ita-
hi0 Trstl ;enci in Itall~
eDr, to tu.i v Gorici —
& °Zral\ya prepotreb-%r,Fsti' vu3 nacionalne
a }n iskrpb°jnega za’ . k{ , renega sodelo-
SrlMUjo <9a> vsi demo-
15 &. j« '»*»
\)uz ',Kpos;5tJ se v odno-
C| - « tk2?/Wo
fisi
;o Ati pripisali %k°'ikJetn°sti izklj uc-Nil,* Ju0ošln ai Se ” Oti rte*
fCZerovc Vmi Slaven-°bdrzqj.i neka
kASk-
%rn ere iP me in kroge, SM -v 7)Sakrsno sode-
4f^Coedno drŽav0
V. iolit\it°Oi obetajo od
CUehja n teiko uqa' 3% D°ti ,,„ a, smo, da se N v; HjMZ bo Prišlo ni-ti krpn Pa tja, ka-NN nafc:°fi želeli, kajti
stCS sirplalne nestrp-JSr \ » prinesti tta-* i° Vnf0*' še mor-
tf' Cr°iiU an1e in tu-
n°Ve -"“'rpno
Pa
nove nesreče.
Jhij 1‘ Ugil^na tej poli »Sii/ a PriV Italije, še
!*“ X fc wa»°-
'e ‘ »a jpnlkega Ijud-
lMsle-’m°0OCe dos
Z dovori 0OCe dosc: razvija-tortnega so Si ‘ne ndnaro<ii P du-nacionalne strp-
5‘iV"!
Si!*« » Alr,k
‘J, u Intel
- *• ki je
ke Kili-
S'
^u!.^ v	j0	4_	v_Johan4
Vv" 36^5 KibVgi^‘ ^90 ... °>»i Stlo>r, m- TSmie d‘>seg!a
in- *U žPe ^. arr> pa je za.
V© l2?ldneh -)e B Cro-
S«lh‘ En??0, km x* Prevozila 'ibo
hP°kebe„Prava 3« u-
pr
1 n “ x San! ‘'n‘ debe-
N J0 6n Dro? P-loni <\a-viti ?,Vx nam,,''ava ^ <at.. ugodnei-
j.opi, ki bi bile tako bogate z gozdovi, kakor prav Slovenija, v kateri 45 odst. vse njene površine pokrivajd gozdovi. Ce upoštevamo pri tem .se neproduktiven planinski ■svet ter občuten pas klaskih goličav (t. j. 7 odst. popolnoma neplodnega sveta), a na drugi strani prostranost travnikov, senožeti in pašnikov, ki zavzemajo skupno skoro tretjino (22 odst.) celotne površine, vidimo, da Slovencem ostane vsega le l(i odst. obdelovalne zemlje, in to računajoč skuuno z vrtovi in vinogradi. Zategadelj na prebivalca ljudske republike Slovenije odpade le 0,20 ha njiv, medtem ko je jugoslovansko povprečje (0.4!) ha) znatno vrčje kot v Italiji' (0,30 ha) in Avstriji (0,29 ha). Temu primerno je tudi pridelek žita znatno manjši (H5 do 105 kg na prebivalca) ter krije komaj polovico skupne potrebe, a zato je potrebno letno uvoziti okrog 15.000 vagonov žita. Pri gozdni površini, ki zi-asa 0.00 ha je možno primanjkljaj agrarne proizvodnje z uspehom pokriti ravno z umno eksploatacijo gozdnih mas, t. j. z racionalno predelavo lesa i(i izogibanjem sleherne potrate tako tirkgoeene-ga bogastva, kakršno predstavlja les. Prav zato he »me biti nihče presenečen, če povemo, da v Sloveniji živi od gozda in predeluve les« četrtina celokupnega prebivalstva. Gozdno in lesno gospodarstvo sta v Sloveniji eden najbolj čvrstih in trajnih temeljev celotnega nacionalnega gospodarstva. Tako bo včr-jetnb tudi v bodoče, saj Je hektarski donos vlaken 1 v gozdni kulturi znatno večji kakor v plantažah bombaža, kpnopJja ali. lgni^. <	\	|
l(t/alilclii guzduv
Les slovenskih gozdov je že dolgo znan in priznan na mednarodnem trgu. Poseben renome sj je že davno osvojila tako imenovana »pokljuška smreka«, ki je obenem tudi vsa skrivnost Stradivarije-‘vih gosli. Drevesnih vrst v Sloveniji sicer. ni mnogo, toda vseli 20, kar jih je v tehnični uporabi, je zares kakovostnih. Za Jugoslavijo, v kateri prevladujejo listavci in ki bi jo lahko označili kot deželo prevladujočega bukovja, imajo poseben pomen smrekovi gozdovi LK Slovenije, kajti prav ti krijejo te, sicer delicitne gozdne zvrsti ostalih republik.
Od ostalih iglavcev Je posebno znan bor, ki daje upii-števanja vreden donos iz prt dobivanja smole ter macesen, ki se kot tipično drevo sliv venskega višavja s svojimi odličnimi lastnostmi uvršča takoj za najvrednejšimi iglavci.
Med listavci zavzema nad tri četrtine vse zalogo bukev. Gojitvi te vrste drevja se glede na njeno vse večjo tehnično vrednost posveča izredno velika pozornost. Tu ima močna domača industrija najširše možnosti, da si poveča svojo surovinsko bazo in da se pojavi z integralnim izkoriščanjem lesa.
Za bukovino je po količini in vrednosti najpomembnejši hrast, njemu pa slede gaber, jesen, biest, javor, oreh, kostanj, breza, akacija, črni gaber in naposled še topol, vrba, jelša, lipa in ostalo sadno drevje. Količinsko manj pu-membne vrste se na izredno usp*š»n način in zelo umno uporabljajo z« dom, v kmetijstvu in obrti. V manjših količinah se pojavljajo prav tako tudi v izvozu, a to le kot končni izdelki.
Kakor ima les slovenskih gozdov visoko vrednost ter je v splošnem zares kakovosten, pa zaloge, zaradi dolgoletne in neprestane, prekomerne eksploatacije. posebno v desetletjih med prvo in drugo rve-tovno vojno, še zdaleč niso v sorazmerju z odgovarjajočimi površinami. Varčevanje z gozdno maso je po dolgih letih neekonomične eksploatacije postalo nadvse pereče, zato se o tem vodi račun že vse sem od osvoboditve. Za gospodarjenje z gozdnimi masami sta danee značilni dve smeri; gojenje in vzdrževanje gozdov ter varčevanje z lesom, odnosno bolje rečeno, borba proti sleherni potrati.
IMačin upnrabe lesa
V stališču nacionalnega gospodarstva Slovenije in ostalih republik Jugoslavije se vse močneje uveljavlja težnja, da naj se les izkorišča predvsem kot industrijska surovina, t. j-, da se oplemeniti in plasira na tržišče šele potem, ko se je predelal v končne proizvode. Izvajanje te smeri trenutno še znatno zavirajo neposredni konžumehti, ki trošijo vrednostne vrste lesa v nepredelanem stanju. Tako gre od 4o do 50 odet. letne poseke lesa v roke neposrednim konzumentom, prš čemer ve največ potroši prav za kurivo. Prav v lanskem letu se je v strukturi toplotne preskrbe pač ‘ že napravil precejšen napredek, saj se je delež lesa (računano po toplotnem učinku) znižal na 73 odst,, hkrati pa se je povečal delež premoga in lignita na 24 odrt. in delež elektrike na 3 odst. Ta struktura v prid lesa se bo v bodoče kaj naglo spreminjala na račun premogov in električne energije, kajti les sam postaja predrag za kurivo, .posebno Je. ako so na razpolago drugi učinkovitejši in cenejši energetski izvori.
pa količinska eksploatacija le-
sa vendar omejena z mejo letnega prirastka, je povsem razumljivo, da novo socialistično gospodarstvo teži za tem, da se les čim bolje izkoristi in to vse do najmanjših odpadkov. Groba obdelava lesa (kot je tesani les, železniški pragovi, doge, skodle itd.) je danes že neznatna	proti
popolnejši in ekonomični obdelavi v industriji in obrtništvu. Le-to ima v Sloveniji že stoletne tradicije, a mora se pripomniti, da se njen« struktura prav danes vse hitreje nacnje na račun ekonomičnosti.
Ena najstarejših industrij te panoge je vsekakor žagarska industrija, ki jo zasledimo v Sloveniji že v XVI. stoletju. Okrog 18(10. leta so bile že dograjene prve parne žage v Ajdovščini, Loškem potoku in v Kozjem. Prve tračne žage so se pojavile v Celju po letu 1880. Vrhunec je bil dosežen pred trepii desetletji, ko je žagarska industrija razpolagala že z okrog 2700 žagarskimi obrati, kar pa je na žalost, predstavljalo pravo potrato za. lesni fond, to tem bolj, ker zaradi njihovih sorazmerno majhnih kapacitet in razdrobljenosti ni bilo možno izkoristiti dragocenih lesnih odpadkov.
Prav v tem je bil zadnja leta dosežen velik napredek, kajti osrednji del žagarske industrije je koncentriran na večje žagarske obrate z letno kapaciteto do 25,000 kub, m hlodovihe. Ti obrati obratujejo pretežno za trg žaganega lesa, imajo pa zaradi boljšega izkoriščanja podmernega jn defektnega lesa priključene stranske predelovalne obrate. Njihova glavna surovina sta smrekov in jelov les.
Od ostalih manjših žagarskih obratov danes obratujejo še oni, ki pokrivajo potrebe lokalnih konzumentov, bodisi obrti ali manjših predelovalnih obratov, dočim vse večje predelovalne tovarne razpolagajo s svojimi lastnimi žagarskimi obrati.
Prav takšna organizacija o-snovne panoge v predelavi lesa je ustvarila najboljše pogoje za šipok in moderen razvoj lesne industrije, ki je v LR Sloveniji prav gotovo ena najbolj čislanih panog gospodarstva.
Čeravno je v prvih letih.po osvoboditvi novo socialistično gospodarstvo vse svoje sile o-sredotočilo v izgradnjo težke industrije in energetske objekte, se ne bi moglo trditi, da zategadelj tej pabogi ni bila posvečena vsa pozornost. Nasprotno, številne nove ka pacitete, ki so v primerjavi z nekdanjimi naravnost gigantske, ter uspehi te vrste industrije danes pričajo vsemu svetu, da takšno gospodarstvo, kakršno vodi elane-- sociali-
stična Jugoslavija, ni enolično ali celo pristransko, saj se vse dejavnosti v gospodarstvu gledajo skoni prizmo medsebojne povezanosti, t. j. kot e-na vrami organsko pj)vezan* celota- Ker to gospodarstvo ni Zgolj teoretično plansko, temveč bazira direktno na specifičnih pogojih posameznih republik, je povsem prlrodnoj da tu ne gre niti za favoriziranje niti za zapostavljanje posameznih panog gospodarske dejavnosti.
Je pa tu še ena stvar, na katero pozabljajo nekateri, posebno kadar je beseda o socialističnem pojmovanju gospodarstva. Napačno je namreč misliti, da je edina značilnost socialističnega gospodarstva zgnij plan. pa najsi upoštevamo celo dejstvo, da ta plan ni »državni«. temveč «družbeni» plan, saj ga sestavlja družbeni forum, t j. Ljudska skupščina, v kateri ihiajo svoje predstavhi^ ne le državljani kot družba, temveč tudi neposredni proizvajalci kot najvažnejši družbeni faktor. (Nadaljevanje sledi)
Grški kralj Pavel na grobu neznanega vojaka na
Glavna konlederacija dela
in zahteve francoskih delavcev
Avali
Francoska Glavna konfederacija dela, ki šteje po najnovejših podatkih okrog dva milijona članov, je pred kratkim začela z akcijo, ki naj >■* z njo doseže pravočasno izplačevanje družinskih doklad in povečanje delavskih mezd. Mezde bi se morale, kot do-ročajo, povečati za 20 odst. računajoč to na osnovi dosedanjih dohodkov. S to akcijo se je Generalna konfederacija dela odločila, da uresniči o-snovne postavke akcijskega programa, ki je bil <-prejet na njenem 30. kongresu. Postavljene so bile sledeče zahteve: Povečanje plač in določitev minimalnih mezd v višini 145 frankov na uro, ne računajoč v to vsoto nagrade in povračila. Tej zadnji zahtevi se je dal poseben poudarek, ker je višja komisija za kolektivne pogodbe postavila zahtevo, da se v 145 frankih vračunajo tudi nagrade in povračila.
Da se odpravijo omejitve glede dela.
Da se znova vzpostavi 40-urni tedenski delovni čas in 1 da se pri povratku nanj ne
smejo znižati mezde.
/.adnji Čas so francoski delodajalci pritiskali, da bi odpravili eno največjih pridobitev' francoskih delovnih ljbdi, ki so jo ti izvojivali še leta 1933, namreč pTavieo zagotovljene, miippialne mezde. Hkia-t: se defoifajalci trudijo, da' bi povečali intenzivnost dela, ki zelo utruja delovno silo. več« dobiček delodajalca in objektivno slabša življenjsko raven delavstva.
Zaradi takega pritiska francoskih delodajalcev, kot tudi zaradi splošnega poslabšanja ekonomskih pogojev, ki so v njih primorani živeti delavci, je administrativna komisija Generalne konfederacijo dela imela pred kratkim sestanek, kjer je bil predmet razprave omenjeni poslabšani gospodarski položaj, zatem *-e je govorilo o nepravočasnem izplačevanju družinskih doklad in o delu za dosego akcijske e-notnosti vseh delavcev. Takoj po sestanku sta bila objavljena komunike o sestanku in splošna re“olucija o položaju delavskega razreda, kot tudi
nekatere druge resolucije, na-r.ufiašajoče se na druga vpra-
šanja.
, Celotna
vsebina vseh teh je potrditev osnov-
«KNJIGA 20-LETNE FRANCOZINJE, KI SO JO PREVEDLI NA 16 JEZIKOV
(BONJOVR, TR1STESSE!»
«Ko postaneš slavna, si boš morda vendarle uredila lase* - Uspeh, ki ga zgodovina književnosti ne pozna - Do sedaj je Francoise Quoirez-Sagan zaslužila že nad 70 milij. [rankov
3 Do Ufr ' d n rt j« hit
coz na lelavjčč« ; ),(1 pnivodi odlični gdijloa, lii je sedel ob žabji juhi. Teinu opisu je treba dodati še nekaj: francoski meščan je d oves tudi oče, čigar hčerke pišejo romane, kot je na primer «Dober dan, žalosti).
Pred nekaj tedni se je skupina ParitaPovj ko se je vorda po eni štmtbnih a-meriških cest, ustavila pred neko točiti) iro, ‘Cldvefi, ki .jih je sprejel, ni potioril francoski. Potniki pa, ki niso znali angleščine, so si pomagali, kakor so uedeli in znali, deloma tudi z rokami. Naenkrat se je prodajalec Coca-Cole široko nasmejal, ker je končno le za-popadel, katere narodnosti bi utegnili biti njegovi gostje.
«Bonjour tristessels je vzkliknil. S tem je hotel
reči, da so Francozi. Ciial je romatf Francoise Sagan, ki je bil preveden v angleščino. a so prevodu pustili izvirni naslov.
Ko so ji pripovedovali to anekdoto, jo je Francoise Sagan sprejela s jlegmatič-nostjo žrečiloa gume, sicer pa, kaj bi še lahko bilo, kur bi moglo začudili 20-letno dekle! V svojem romanu je dokazala, da je v žiuljenju nič ne more presenetiti, ker ga natančno pozna. V zadnjih dvanajstih mesecih pa se je njen tekoči račun v banki povečal na 7(J milijonov frankov, ne da bi še posebej omenjali tega, kako so jo vsi stavljali v deveta nebesa.
Navdušena kritika
Kritika jo je primerjala z največjimi ženami francoske književnosti, celo zna-
Filmska Igralka Anna Magnani ljubi morje in podvodni lov
ni francoski pisatelj Franceti' rnahttac jo je nadvse hvalil v nekem članku, ki g<t je objavil «Figdrc». N je-I no delo so prevedli v IS ji^tikon, medi temi tudi v jifjjtfmcinol V Italiji je Se*kt skladutelj, ko jo je prečital, dobil tak navdih, ,4a jt§ Se tisti hip J sfcompot) i ral pe-senij ki je^na glasbenem fe-_ stiuaTu P san "emu prejela prvo nagrado. Nu Por-' (upniškim je ihkrator Sata-dur njen roman prepovedal, ker se ne sklada 'z njegovimi profušističniini moralnimi pogledi. Nasprotno je v Avstriji duhovnik Diego Hans Goetz našel v njeni knjigi posebne moralne vrednote, za katere jo je v največjem avstrijskem katoliškem listu «Wiener Beobach-tern javno pohvalil.
Preden je knjiga izšla ni nihče slutil, da bo Francoise, majhno dekletce z žalostnim pogledom, dosegla takšen uspeh. Mladost je preživela brez posebnih dogodkov, prav tako tudi čas svojega šolanja. Bila je gojenka samostana Uiseaux, kjer pa je ostala samo tri mesece, nakar so redovnice svetovale njeni; materi, naj jo vzame domov, ker so dvomile v kjerie sposobnosti. Nuuzlic temu se je z IH leti vpisala na Sorbonno, kjer se je hotela posvetiti študiju književnosti. Izpitov pa ni napravila, umila se je domov, in odšla z družino na letovišče. Kot običajno se je vsak dan umaknila v svojo sobo, kjer je, kot pravi sama, ure in ure prele-iala na divanu, kadeč Che-sterfield cigarete, nekako tako, kot to opisuje Sartre v svojih romanih. Njen o-če je q tem molčal, vendar mu je tak način odmora njegove hčerke šel na žiu-ce. Mati je predlagala, da bi jo zaposlil v svojem podjetju v Parizu, kjer bi začela nekaj delati. Oče na to ni pristal.
F šolskem zvezku
Lansko jesen je Francoise v očetovi knjižnici začela tipkati neki roman, katere-
ga začetek je bila s svinčnikom napisala v šolski zvezek. Končala ga je v mesecu'dni. Rokopis je zaupala Cdletti Audy, s tem da ga prečita. Nj-j -# »Bonjour trlstešse« zelo 'ugajal. Kdaj je bilo treba poiskati samo še nekoga, ki bi knjigo izdal. Končno sta se odločili za založniško podjetje Jul-bard, ki je po vojni imelo največje uspehe. Prvi je knjigb prečital eden mlajših Juillardovih sodelavcev. Tega je najbolj začudila mladost avtorke (nu zadnji strani rokopisa so namreč bili napisani sledeči podatki: Francoise Quoirez, Bul-levard' Malesherbes J*>7, rojena 21. junija PJ3S). Prečital je prvih pet strani, nakar je, presenečen nad njihovim tonom, oddirjal k enemu svojih predpostavljenih, odličnemu poznavalcu književnosti. Ta je malo Francoise ocenil tako, du se lahko primerja z največjimi francoskimi pisci IH. stoletju. Celo sam Juillurd je našel toliko časa, da je knjigo prebral, izjavil je, da je to delo smatrati za eno naj-bojših po vojni. Drugi dan •jo je obiskal na njenem domu. Govorila je naglo in dokaj ti ho. Prosil jo je, da bi mu opisala snoje življenje. Zč po prvih besedah se je Juillurd prepričal, da v njenem romanu ne gre za avtobiografijo. Dekle je potemtakem bilo prani romanopisec.
Ogromne naklade
Ko je Francoise opoldne stopila v domačo jedilnico, je to storila z vzklikom: «Krasno, zdaj sem slavna žena!« Oče je ni niti pogledal.
«Prihajam od svojega založnika.« je ponovila. Oče je rekel: «Spravi se k juhi, ker se ti bo kmalu ohladila.« A mati je tizdihnila: »Ko postaneš slavna, si boš morda vendarle predila svoje lase.«
Francoise ni lagala. Njeno ime in slava sta začeli rasti. Knjigarne so dobile njeno knjigo 15. marca, do 1.
Kekčeva koča pozdravlja in vabi
Incliislrijftlia surovina
Les je dejansko edina surovina, katere zaloge so glede na trajno obnavljanje, seveda pri umnem gospodarjenju — docela neizčrpne. Ker je
V zapadnem delu Slovenije se razprostira sončna Goriška; sredi nje se vije po dolini bistca Soča, lepo opevana v Gregorčičevi pesmi, ki hiti v naročje sinjega Jadrana. Ponoe te dežele je bila dolga stoletja Gorica, središče in srce Primorske. Več let po drugi svetovni vojni pa je bil dostop v to mesto nemogoč, kar sta bridko občutila met-sto samo kakor tudi zaledje Na jugoslovanski strani je o-r tal Solkan, ki je bil prej predmestje Gorice. V zavesti, da bo treba ustvariti drugi center, je	ponosno	ljudstvo
zečelo graditi novo mesto — Novo Gorico. Ta kaže v zadnjih letih lep napredek.
Okolico	Gorice	obdajajo
večji in manjši griči, porasli z raznovrstnim drevjem, predvsem akacijo, ki v zgodnji pomladi razširja prijeten vonj in z njim	privablja	delovne
c< belice v goste, ljubitelje narave pa izvablja na lepe sprehode.
Sredi ceste »magistrale«. Itjer ie odcepi pot desno med hiše. zagleda oko dobro znano planinsko	markacijo, prvo
znamenje na poti do Katari-ipa nas na planotici toplo in J novimi jnočm n.a	1
ne, kjer je zgrajena pionirska keča »Kekec« na višini 3071 zgrajena m nad morjem. Poljska pot preprosto kočico je vložen se le nalahno dviga. Ob njej j trud pridnih rok planincev,
pa nas na	•••*------ j.......a zr. ,1}	.	c-
domače pozdravlja pionirjem I Tudi notranjost koče je o-zgrajena koča «Kekec». V to kusna in privlačita. V jedilni-
so žitna polja, krompirišča, zelenjadni vrtovi, pa tudi dolge brajde, zasajene s trto, ki redi jeseni sladko zlato kapljico. Vse naokoli se prepletajo sadovnjaki najrazličnejših vrst drevja, z vinogradi iskrega vipavca, vse do zadnje kmetije pod robom, ki nr.eji že na Damber. V pomladnih dneh, ko klije iz zemlje novo življenje, ko si nadevajo drevesa najlepša oblačila, ko r.*žvrgole mile ptičice, je ta svet prekrastn v pisanem razkošju barv, vonjav in nežnih melodij. Klic narave čuti tudi človek, hiti ven na polje, v višine.
Nad zadnjo kmetijo pod vrhom postaja steza bolj strma, vije se med akacijo, drenom glogom in robidovjem. Dve veoii kaverni izza prve svetovne vojne bi bili prav dobro zavetišče pred nevihto. Se zadnji ovinek in te se ustavi pogled na razvalinah cerkvice, pri, Katarini,; tik nad pjd
pionirjev, mladincev in ljubiteljev gora, ki so s prostovoljnim delom v kratkem času postavili prijeten domek v veselje našim najmlajšim in v razvedrilo vsem onim, ki iščejo tu po napornem delu oddih in počitek.
Kako širok razgled se nudi izpred koče! Na zapad objame Gorico in Furlanijo, mo-di ozeleno Soč°. ki se prav počasi, v vijugah vije do morja, na jug porajajoče se mesto Novo Gorico in dalje po Vipavski dolini vre • d0 Čavna in Nanosa. Ob lepem vremenu sega pogled čez Kras do Jadrana in Istre. Na severu se dviga ponosna Sveta gora; njena soseda sta Sv. Gabrijel. po domače Skabrijel nad desnim bregom Soče pa Sabotin, ki m*’J' na Italijo in /»klanja vinorodna Brda. Ob lem užitka polnem pogledu se »rce razveseli, človek si opomore nn svežem čistem zraku
in se kot prenovljen vrne z
ci in kotičku za pionirje so stene olepšane z. velikimi slir kami iz filma «Kekec»-'in povečavami naših Julijcev, ki so najlepši okras poleg prikupnih mizic in stolčkov za otroke.
Prijazna oskrbnica prav rada postreže vsako soboto in nedeljo z vsem najboljšim.
Marsikdo pa obišče kočico tudi med tednom, iJčeprav je v delovnih dneh zaprta, kajti poti, ki vodijo iz Solkana, Nove Gorice in Damberja, so najprijetnejši sprehodi v vsej okolici.
Dragi otroci, ljubitelji gora! Sončna Goriška vas vabi na obisk! «Kekec» vas pozdravlja in kliče na veselo svidenje!
MARICA BALOH
Koca »Kekec« 0*0 ni) na Sveti Katarini
muja je bilo prodanih že
8.000 izvodov. Jnillnrd je dejal: »Do božiča jih bomo prodali 100.000 » V resnici jih je bilo do tega dne prodanih 200.000; do danes HOO.OOO, a v enem mesecu, tako upa založnik, se bo to število povečalo na 350.000 izvodov. To je uspeh, ki ga ne pomnijo. Take naklade niso bila deležna niti največja dela.
Tudi P Angliji, kjer so se krilUfi izjaoili najmanj povoljno, je bilo prodanih
50.000 izvodov, v Italiji 70 tisoč itd.
Za Francoise Sagan je to predstavljalo nepojmljivo srečo, če pomislimo, da prejme od vsakega prodanega izvoda 15 odstotkov. Sem je treba tudi prišteti avtorsko pravico v primer u prevoda in kinematografske obdelave. Scenarij »Bonjour tri-stesse« je že bil prodan za 5 milijonov frankov Ottu Premingerju, producentu in režiserju znanega ameriškega črnskega filma iiCarmeu Jonesu.
Ta poplava denarja ni baje v ničemer spremenila življenja mlade Francbise, ki še naprej stanu je pri svojih starših. Razlika je samo v tein. da v njihovem stanovanju danes neprenehoma zvoni telefon, prihajajo radovedneži, ki bi radi od nje kaj zvedeli, in lovci na avtograme, ki hrepene po njenem podpisu. Francoise Sagan pa razsipa denar na levo in na desno s katerim si je že kupila prekrasen avto znamke sJaguarn, obleke, zraven tega pa stalno potuje in na vse strani deli darove. Dekle, ki so ga nekateri kritiki označili za bitje brez sramu, pa nasprotno trdi, da se svojega bogastva boji. Sicer je to težko verjeti, ker je na primer v Neto Yorku mesec dni živela kar se da razkošno. Denar, slava, v prvi vrsti pa tako svoboden način življenja, ki se v njem nudijo največje možnosti, pa so prinesli tudi razne težave, ne sicer mladi pisateljici, pač pa njenemu založniku. Odkar je bil roman objavljen, dobiva namreč ubogi Juillard dnevno več kot 200 rokopisov, ki mu jih pošiljajo mladoletne gospodične. Kot dober poslovni človek, jih seveda ni mogel zavrniti, prečital je vse, med vsemi pa je vzbudil njegovo pozornost samo roman neke 16-letne gimnazijke, ki opisuje ljubezen v nekem dvorcu.
7-letna pisateljica
Zdi se pa. da je IH- in 16-
letnim književnicam odklenkalo, ker je Juillard pravkar odkril pisateljico, ki i* ma, reci in piši — 7 let in pol. Gre za malo Minou Doucet, hčerko neke vedeže-valke. Deklica je učenka neke pianistke, ki je zbrala njena pisma in jih poslala Juillardu. Zdaj se omenjeni založnik pripravlja, da jih objavi.
Kar zadeva Francoise Sagan, pa ta pravkar pije svojo drugo knjigo, ki jo je prvotno mislila nasloviti eSamota v ozkih bokih«. Gre. za stih, ki si ga je spet izposodila pri Elluardu. Vendar se ji je tak naslov zd l preveč pesniški in ga je zavrgla. Natančno se zaveda, du bodo kritiki nasproti njenemu drugemu delu. ker je s prvim doživela tak uspeh, izredno strogi. Ona sam u pravi o tem: «U-bili me bodo kot jerebico.«
resolucij
nih tlačel dela Glavna konfederacije, sprejetih na njenem
30. kongresu. Med drugim se v njej v prvi vrsti poziva na borbo za uresničitev enotnosti delavskih vrst. Osnovna teza, ki je z njo prežeta «sploina resolucija«, sloni na dokazovanju delavcem, pripadnike* komunističnih sindikatov, p* trebe, da pride do akcijskega zbližanja med njimi in pripadniki drugih sindikalnih organizacij.
Skupne akcije ‘mo opazili posebno v zadnjem času, ko je prišlo do sodelovanja med sindikalnimi organizacijami z različnimi ideološkimi gledanji, in to med javnimi in bančnimi nameščenci, nameščenci pri ustanovah socialnega zavarovanja, med delavci v čistilnicah nafte in kovinarji v Saint Nazzaireu.
Administrativna komisija je pokazala v svoji resoluciji vso potrebno elastičnost, posebno nasproti članstvu drugih sindikalnih organizacij, ki je sodelovalo v skupnih akcijah s člani Generalne konfederacije. Tu je na pr. rečeno;
«Naša naloga ni bila, da hi m e d članstvom nekomunističnih sindikatov sistematično a-gitirali proti njihovemu vod-stvus, s čimer je Generalna konfederacija hotela dokazati iskrenost svojih namenov, a tudi pravilnost elastičnega stališča nasproti članstvu drugih sindikatov, ko pravi dalje:
«Prijateljski odnosi, ki so bili v nekaterih strokah vzpostavljeni celo v okviru federacije, predstavljajo danes dejstvo, a to je že lep praktični uspeh.«
Drugo vprašanje, ki »e v splošni resoluciji analizira, so konkretne ekonomske zahteve, ki smo jih že omenili, a te so 40-urni delovni čav, minimalna mezda 140 fr. na uro, borba proti intensifika-ci ji dela in večji hitrosti v delovnem procesu, kakor tudi proti represalijam delodajalcev, ki hočejo odpraviti že uresničene delavske pridobitve.
Administrativna komisija je proučila nadalje vprašanje, kako popraviti poslabšano finančno situacijo na področju socialnega zavarovanja, ki je nastala, ko so se razpoložljive količine denarja, namenjenega za socialne izdatke, skrči.le na nekaj milijonov. Posledica tega je bila ustavitev izplačil zagotovljenih družinskih dodatkov.
V komunikeju je poudarjeno, da »pomeni ustavitev izplačil katerekoli denarnih pb-tnoči Socialnega zavarovanja v današnjem položaju delavcev pravo katastrofo za stoti-soče ljudi, žena, ki že tako težko žive ob nezadostnih mezdah in povečani int«nzu>-noiti dela«.
Dalje je v komunikeju rečeno, da je današnji tistem plač nezadosten, a vsota 150 milijard letno, namenjena socialnemu zavarovanju nezadostna. Ce pa pride do tega, da se niti ta vsota ne izplača, potem mora to privesti do najhujšega obubožanja delavskega razreda. Delavci s pravico zahtevajo, da se jim to izplača, tem bolj, ker je bil« Narodni banki dodeljena se vsota 4 milijard frankov, ki se je imela izplačati na račun socialnih prejemkov delavstva. Hkrati se v komunikeju priporoča, da se vse sindikalne organizacije združijo v zahtevi, da vlada nakaže Narodni banki potrebna sredstva, ki bi se z njimi lahko zagotovilo redno izplačevanj« socialne pomoči.
Sestanek administrativne komisije predstavlja dejansko prvo uresničenje akcijskega programa, ki je bil sprejet na 30. kongresu Generalne konfederacije dela.
Potrebno je poudariti, da Glavna konfederacija dane* ne predstavlja več one sile v delavskem gibanju, kot jo je predstavljala nekdaj. Leta 1546 je štela čez 4 milijon* članov, danes komaj pol tega. Ta_ padec v številu članstva ima seveda svoje utemeljene razloge, ki jih je iskati v prvi vrsti v zgrešeni politiki te organizacije. Tudi o tem je bilo govora na 30. kongresu, kjer so mnogi disku-tenti soglasno priznali, da je Glavna konfederacija zagrešila mnogo napak, posebno glede prenaglega napovedovanja stavk in načina, kako so se vodile, kar je mnoge člane odbilo in jih napotilo v druge organizacije. To je eden izmed razlogov, drugi, je važnejši pa je ta. da je Glavna konfederacija bila doslej po. polnoma odvisna od KPF, dn je bila potemtakem na liniji Informbiroja, kar je šlo na škodo tako nacionalnih kot splošnih interesov francorkih delavcev.
Zdi se. da ima Glavna konfederacija trden namen, da se tega otrese, da popravi o-menjene napake, kar dokazuje tudi njeno prizadevanje, da pride do enotne akcije. Potrebne pa bodo še druge spremembe v njeni taktiki, če naj pride do njene popolne rehabilitacije v očeh francoskega delavskega razreda.
BCNESKI DNEVNIK
IZVRŠNI ODBOR CON* O FROFESIONlZMj!
SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
V nedeljo sestanek kmetov v Doberdobu
V nedeljo 11. t. m bo ob 10. uri izredni občni zbor članov vzajemne bolniške blagajne v Doberdobu. Občni zbor je sklical odbor. Razprava w bo v glavnem nanašala na obljubljeno zdravniško pomoč, katere pa kmetje kljub plačevanju pristojbin še niso bili deležni.
Nezadovoljstvo se loteva kmetov po vsej državi, kajti po šestih mesecih kljub plačevanju prispevkov se niso bili deležni zdravniške pomoči. Njihovo razburjenje je toliko večje, ker je državni odbor vzajemnih bolniških blagajn dobil od kmetov vse države okoli 8 milijard lir, ki jih Bonomijevo vodstvo vzajemnih blagajn hrani v neki hranilnici, namesto da bi jih porabilo za zdravljenje bolnih kmetov.
• * •
Doberdobeki občinski urad je doslej poslal goriški kvesturi nad 50 prošenj z^ izdajo propustnic za mali obmejni promet. Občinarji so nezadovoljni, ker so županstvu zmanjkali formularji in so zato prišli iz oddaljenih vasi na županstvo, ne da bi prošnje vložili.
Fangio in Mercedes prednjačita na treningu za dirko v Monzi
Šolske vesti
Odkup knjig dr. Bobiča za pokrajinsko knjižnico
Na	šolah	s slovenskim	uč-
nim jezikom doberdobskega okrožja bodo popravni izpiti čez 1., 2. in 4. razred dne 20. in 21. septembra 1955, izpiti	čez	3.	in 5. razred	pa
po sledečem redu:
22.	in	23.	septemhra v	Do-
berdobu, v Sovodnjah, v Ru-pi in v Jamljah.
24.	in	26.	septembra pa v
Ronkah, Gabrijah, na Vrhu in v Dolu.
Vpi"ovanje bo od 26. do 30. septembra 1955. Otroci rojeni
1.	1949	(za	prvi razred)	so
dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in proti davici. Šolsko leto 1955-56 se začne 1, oktobra s šolsko mašo, redni pouk se bo začel v ponedeljek 3. oktobra.
kom več kot 5 minut. Drugi je bil Maule, ki prav tako spada med mlajše upe italijanskega kolesarskega športa.
Moser je ušel 87 km pred ciljem. Proga, ki je merila 223 km in	je	bila	dokaj
težka, je zahtevala tudi svoje žrtve. Tako sta odstopila Nen. cini in Boni,	ki	sta	se zelo
trudila za najvišje mesto. Zmagovalčevega tempa ostali niso zdržali	in	tudi	Maule
in Sobrero	sta	pred	ciljem
lahko ušla skupini, ki je kazala že hude znake utrujenosti. Minardi	je	bil	povsem
pasiven.
Tehnični rezultati;
1, Aldo MOSER, ki je porabit za 223 km dolgo progo 6 ur 26' s povprečno hitrostjo 34,662 km na uro. 2. Maule po 5 '22”. 3. Sobrero is ti čas. 4. Pezzi po 7'28”. 5, Pudovun po T42". 6, Barozzi. 7. To-gnaccini. S. Faluschi, 9. Pel-legrini, 10. Vitali, 11, Ciolli, 12. Chili, 13. Minardi, 14. Fab-bri, 15. Lurati, 15. Fcrrando, 17. Bartalini, 18. Coletto, 19-Luriani, 20. Gianneschi, vsi s časom Padovana.
Ridoiji in Foni Tl
v Nemčijo, Madžarsko in M ^
FLORENCA, 9. -	*
nik zveznega tchničn® ^ tra F1GC Luigi Ridol:‘‘<,1 ner državne reprezen Alfredo Foni bosta ^ teden odpotovala v in proučevala
seda« nizacijo nemškega n ^ tehnične naprave ljanje in priprave r^ tativnih moštev. bcsta Ridolfi in la še Madžarsko ‘n vijo.
Na šolah s slovenskim učnim jezikom gnri.i!eega okrožja bodo popravni izpiti čez 1..
2.	in 4. razred dne 20.. 21. in 22. septembra t. 1., izpiti čez 3 in 5. razred po sledečem redu;
20., 21., 22. “ept. t.l. v Gorici, Ul. Croce in Ul. Randaccio, v Standrežu, Podgori, Pevmi St. Mavru, Steverjanu in Va-
lerišču.
23.	in 24. sept. na Plešivem.
26. in 27. <ept. v Jazbinah
29. sept. v Mirniku za Mirnik in Skrljevo.
Vpisovanje bo od 20. do 30 septembra 1955.
Otroci rojeni 1. 1949 (za prvi razred) so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju proti kozam in proti davici.
Šolska maša bo 1. oktobra 1955; pouk se bo pričel 3. oktobra ob 8.30.
Nogometaši Dinama si ogledujejo Italijo
FLORENCA, 9. — Nogometno moštvo moskovskega Dinama, ki je uradno zaključilo svojo turnejo po Italiji, je danes predpoldne z vlakom odpotovalo iz Florence v Rim. Ruski nogometaši £.j bodo o-gledali še Benetke, preden se vrnejo v Moskvo.
Razpis natečaja
Drž. nižja srednja šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici razpisuje natečaj za rr.iTto postrežnika. Kdor se želi udeležiti tega natečaja, naj si ogleda razpis, ki je nabit na razglasni deski šole v Ul. Randaccio 22. Rok za vlaganje prošenj je do 24. septembra t. 1.
TOKIO, 9. — Takas to, 19-letni japonski je dosegel v 50-metrS zenu izreden čas n» metuljček — 2:23.8.
PARIZ, 9. — Kongres mednarodne telovadne zveze je sklenil, da bo svetovno prven. stvo v orodni telovadbi leta 1958 izvedlg. Sovj. zveza namesto Švedske. Kongres je zavrnil kandidaturo za članstvo Vzhodne Nemčije, LR Kitajske in Južne Koreje, ker niso dobile predpisanih dveh tretjin glasov.
MOSKVA, 9. — c dvigalec uteži kategor tam, Vladimir Stogo*. segel nov svetovni v dvigu s potegom. Obenem je s 325 kk .•■vel ovni rekord v vS načinih.
UMOR 18-LETNE MARČEL1NE ŠTRUKELJ PRED SODNIKI
Pred svetovnim prvenstvom v dviganju Uteži
FRANKFURT, 9. — Devetindvajset dežel se bo udeležilo svetovnega in evropskega prvenstva v dviganju uteži, ki bo od 12. do 16. oktobra v Muenchenu.
Sodelujoče države so; Egipt (14 prijavljenih tekmovalcev), Belgija (4), Brazilija (7), Bolgarija (6), Burma (1), Cura-(,-ao (5), Danska (3), Anglija (5), Finska (7), Francija (6), Indija (4), Jugoslavija (8), Južna Koreja (4), Luksemburg (1), Holandska (3), Norveška (1), Avstrija (12), Panama (2), Poljeka (10), Romunija (7), ZSSR (20), Švedska (7), Švica (4), CSR (9), F,Da (14), Nemčija (12), Iran (10), Islandija (2), Italija (14).
Odgovorni ure< STANISLAV Tiska Tiskarski zavod
METALCI IN ŠTAFETE
Med najboljše na svelu v melu kladiva se je uvrstil ludi Gubijan, ki mu manjka le 30 cm do 60 metrov
Danes občni zbor kluba Juventina
ritve, ga niso mogli obsoditi na večjo kazen kot na pel let zapora.
Sodniki so ga spoznali za krivega in mu poleg sodnega zapora dodelili še plačilo ■•troskov in pristojbin. Za povračilo stroškov civilni stranki se bodo domenili kasneje.
Na včerajšnji razpravi je sodišče	obsodilo na pet let
zapora	42-letnega poljskega
čuvaja	Rina Freschija zara-
d: nenamernega umora 18-let-ne Marceline Štrukelj iz Seni Petra ob Soči.
Za proces je vladalo veliko zanimanje,, kar je dokažata tudi včerajšnja ogromna udeležba prebivalstvo, ki je prišlo iz vreh krajev vzhodne Furlanije, da bi slišalo potek procesa	proti Freschiju, ki je
9 julija letos s strelom i» revolverja ubil mlado Marcelino.
Proces je trajal okoli tri lire. Prostor za občinstvo je bil popolnoma natlačen. Ljudje so zasliševanje prič poslušali z največjim zanimanjem in marsikdaj dajali tudi svoje pripombe. Več deretin prič je zločin osvetlilo od vseli strani. Prikazane so bile okoliščine, v katerih je Fresih) tekel za skupino deklet in fantov, ki so bili v sadovnjaku, ki je spadal v področje, ki je bilo zaupano obtoženemu čuvaju. Zaslišani so bili tudi tisti fantje in dekleta, ki so bili v usodnih trenutkih v družbi e Štrukljevo, ki pa so se razbežali, čim so zaslišali, da jim je Freschi za petami. Zanimive so bile izjave teh «očividcev», da jih tako imenujemo, kajti oni so bili Štrukljevi najbliže, poleg Freschija samega, ki so slišali strele in krike obstreljene žrtve. Izjavili so, da >v slišali strel, takoj po njem pa obupen krik Štrukljeve, ki je izviral iz bolečine. Po tem so slišali še dva strela.
Od samega začetka je bila neizpodbitno dokazana Fre-schijeva krivda. Ker pa so ga obtožili nenamerne umo-
ja in ki jo bodo asfaltirali že. to jesen.
Pisali smo že, da je postala po določitvi nove državne meje med Jugoslavijo in Italijo ta cesta najbolj važna, ker je najbolj dolga od Čedada do meje. Od Mosta, oziroma od Sv. Kvirina do Čemur-ja bodo a"faltirali sam0 4 kilometre. Od Cemurja do Pa-cuha v Dreki pa ostane še 14 kilometrov neasfaltirane ceste. Za to delo je dalo ministrstvo za javna dela 12 milijonov lir. Ta novica jc> zelo razveselila prebivalce Re-čanske doline, ker upajo, da bodo s časom asfaltirali to cesto do kraja.
predvaja danes )u ,iH z začetkom ob 1' / film:
.Bill, krioiot«*’
njjrf"
Igralci:	Audie	**	J
Gale Syorn, A. /
 ^
Danes ob 20. uri bo v Standrežu v gostilni pri Turiju občni zbor športnega društva »Juventina«, na katerem bode razpravljali o sledečem dnevnem redu; finančno poročilo, izvolitev novega izvršnega odbora ter razno.
K udeležbi so vabljeni člani in simpatizerji društva.
Seznami na vpogled
Goriško županstvo sporoča, da so na vpogled v sobi 17 občinskega protokolnega urada od 1. do 15. septembra seznami kmetovalcev, ki so lastniki kmetij in ki so podvrženi plačevanju prispevkov za zavarovanje proti boleznim za leto 1955. in 1956. Prav tako je na vpogled se-' znam tistih podjetij, ki morajo plačevati enotne kmetijske prispevke.
Prizadeti si lahko ogledajo sezname v zgoraj navedenem roku v dopoldanskih uradnih urah.
KINOPROSlK4iOJ!>
GOETEBORG, 9. — Partije XV. kola medeonskega šahovskega turnirja so dale naslednje rezultate:
Fuiderer - Petrosjan remi. Guimard - Keres 0:1, Najdorf
- Spaski 1:0, Pilnik - Geller 0:1, Panno - Uivicki remi, Bis-guier - Bronstein 0:1, Medina
- Pachmann 0:1, Filip - Don-ner prek. Stahlberg - Szabo
V četrtek sta se v Soitod-rtjah poročila Vunda Tomšič in Romano Tomasi. Novoporo. iencema želimo obilo sreče in veselja v skupnem zakon-»kem življenju.
predvaja danes *'■ ob 20. uri Minefv*
Igralci:	ERNO
MARISA B
Prisiljeni imo izraziti svoje nezadovoljstvo zaradi dogodka, ki se je pripetil v Sovodnjah ob priliki poroke in ki je povzročil med prebivalstvom veliko nezadovoljstva.
Sovodenjski fantje so namreč P° stari navadi napravili na stranski cesti poleg gostilne slavolok, ki je bil okrašen z zelenjem in rdečim cvetjem. Slavolok je bil zelo lep. saj i© imeli fantje z njim precej dela.
V četrtek po poroki je prišel sovodenjski orožniški brigadir ter ukazal slavolok razdreti, ali pa mu dodati tudi italijanski napis. Nezadovoljen je bil tudi s preveliko količino rdečih rož. Na razpolago jim je dal ves dan. Na začudenje prisotnih pa je prišel čez nekaj ur in zahteval, naj slavolok takoj podrejo ali pa mu takoj dodajo še italijanski napis.
Prebivalstvo je bilo nezado-
V Sovodnjah so doslej vložili že nad 300 prošenj za izdajo propustnic za mali obmejni promet. Število bi bilo veliko večje, če ne bi nekateri vlagatelji prošenj imeli zapadlih osebnih izkaznic.
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in noči lekarna d’Udine, Ul. bata 18 - tel. 21-24.
Predstavniki videmske in goriške trgovinske zbornice so na povabilo trgovinske zbornice v Ljubljani obiskali mednarodno razstavo vin in se ob tej priliki tudi razgo-varjali o raznih perečih vprašanjih s predstavniki trgovinske zbornice v Ljubljani.
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri film
CORSO. 16.30:	«Kralj	barba-
rov«, cinemascop v barvah.
VERDI. 17.15: »Pokol 7. polka lahke konjenice«, cinemascop, D. Robertson.
CENTRALE. 17.00: «Nočna nebesa«, v barvah, M. Gaynar in S. Brady.
MODERNO. 17.00:	»Gospodo-
valka usode«.
VITTOR1A: Zaprto.
Asfaltirali bodo cesto od Sv. Kvirina do Cemuija
Pred kratkim je šla na dražbo v Vidmu cesta, ki pelje od Sv. Kvirina do Cemur-
Igra SHIRLEY H
Resna, brezhumorna strogorednost, ki jo je .vpeljal na pripravnici ravnatelj Pretner, bi bila le zelo enostranski odraz življenja in bi se verjetno ne mogla tudi tako dolgo in uspesno obdržati, da ji ni nehote ustvaril simpatični, okroglolični in dobrovoljini katehet Guštin pravično protiutež s svojim vedrim in segavim humorjem.
Mirno lahko zapišem, da so bile Guštlnove ure verouka za nas vse pravi in težko pričakovani oddih od napete discipline, v kateri je potekal pouk pri našem razrednem učitelju. Strah in zaskrbljenost sta vladala vselej in vsepovsod na pripravnici, tudi ko ravnatelj ni bil navzoč, razen pri urah kateheta Guština. Katehet sam Je bil zadostna avtoriteta, da Je lahko zlomil togi čair Pretnerjeve strogo-upira neki avtoritativni osebnosti, dotičnega, ki izzove nje-	rednosti. Bil je zajeten mož nekaj preko srednjih let z
govo trmo ali upor, občudovati, razen morda s tisto nižjo	dobrovoljnim obrazom, ki je nasmejan prisvetil v razred
zvrstjo tega čustva, po kateri se z objektom sam identificira.	kakor šegavo pomežlkujoči mesec. Ohranil sem tega moža
Po tem pojasnilu lahko rečem, da je ravnatelj Pretner	v najprijetnejšem spominu. Ko sem po prvi svetovni vojni
izzval moje kar najbolj neprizadeto občudovanje. Moč, ki je	zahajal z Masenko na plesne vaje in zlasti na plese Pnmork
izvirala iz njegove izrazite osebnosti, sem instinktivno hitro	'n Primorcev v Ljubljani, me Je nekoč mama. ki Je sprem-
začutil in zato ml tudi ni bilo težko, podrediti se njegovi	Uala ®estro k°t »gardedama*. predstavila zrelejšemu gospodu
avtoriteti. Njegova strogost ni nikoli izzvala moje trme. Tako	in Prl .tem rekla: »Vidiš, Vladi, to je policijski ravnatelj
se mi zdi. kot da bi bila ta ravnateljeva strogost ob meni	clr- Guštin, brat tvojega kateheta na pripravnici * Kakor
spodrsnila in kot da je nisem čutil naperjene proti sebi,	aem se vlsokt! funkcije novega znanca malce prestrašil, tako
čeprav sem se tudi jaz nekajkrat srečal z njegovimi očitki. »em se srca razveselil sorodstva in spomina na svojega Toda ti me niso prizadeli drugače, razen s tem. da sem Jim	pripravnlcnega kateheta. Hitel sem novemu znancu prlpo-
moral priznati upravičenost. Mislim, da je ravnatelj to moje	vedovati svoje spomine na njegovega brata lin pri tem ves
občudovanje Instinktivno začutil in videl morda v tem neko	6as lskal.v njegovem obrazu poteze, ki bi me spominjale
posredno priznanje lastnega vzgojnega	prizadevanja.	In ne-	ljubih mi potez v obrazu mojega nekdanjega kateheta,
mara je bila nehotena posledica tega,	da sem čutil,	kot da	Nekaj podobnosti je vsekakor bilo, toda tistega vedrega,
b: plavala nad mojo »lavo njegova milost.	prostodušnega nasmeha nisem nikoli več videl.
• A	če	bi	hotel	označiti	Guštinovo	učno	metodo,	bi	moral
pravzaprav reči, da je ta metoda obstajala ravno v tem. Z drugimi učitelji na pripravnici — tu naj omenim znane	da je ni bilo. Katekizem smo se učili kar na pamet, če je
in zaslužne šolnike Ivana Tavčarja, Ivana Dimnika, inšpek-	katehet spraševal in učenec ni stvari hitro zdrdral je sam
torja Mediča nisem prišel v neposreden stik, razen s kate-	odgovoril na svoje vprašanje, a Je izprašam kljub teinu
betom Guštinom. Zdi se skoraj, kot da bi nobena človeška	dobil dober red. Vse kaj drugega Je bilo, kadar nas 1e učil
organizacija, tako tudi ne šola, ne mogla uspesno napre-	zgodbe svetega pisma. Tu je bila zlasti njemu uira zmerom
dovati, če ni v svoji celoti, kot neki	specifični organizem,	prekratka, če je katehet Guštin kdaj kaj pisal, mi m znano,
nekaka ponovitev življenja in njegove	zakonitosti v	majem. -	Bij Ja vsekakor »namenit fabulist, ki je pripovedoval mar-
Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
Kar se mene tiče, sodim po pogostih izjavah moje mame da jaz prave otroške trme pravzaprav nisem poznal, »če ae ti je dokazalo ali si sam uvidel, da je nekaj drugače, kol si trdil, si hitro odjenjal*, ml je večkrat dejala moja mama. Ta moja odjenljivost je šla kdaj tako daleč, da so mi moji vrstniki marsikdaj očitali šibkost volje in «nemožatosU, očitek, ki se mi sicer vendarle ne zdi prav točen. Bolj pra vilno se mi zdi, da je bila moja radovednost ali anatiželj nost, kar Je bilo oboje pri meni zgodaj in močno razvito, tako velika, da mi je bilo vseeno, kdo ima prav, le da se je končno Izkazalo, kaj Je pravilno.
Mislim, da sta bila prav to pomanjkanje trme in s tem pomanjkanjem zvezana nezainteresiranost do uveljavljanja lastnega stališča povod da sem mogel nekoga, ki mi Je vhi čemer koli imponiral, brez najmanjšega pomisleka občudovati O tej svoji sposobnosti za občudovanje spm bil ze v enem od prejšnjih poglavij govoril. Občudovanje Je lahko identifikacija tistega, ki občuduje, z objektom tega občudovanja. Toda tako občudovanje Je vendarle neka nižja zvrst tega svojevrstnega in redkega čustvovanja. Pravo občudovanje pomeni popolno in najčistejše razosebljenje; človek, ki občuduje, ne vidi več sebe. marveč samo objekt. kI ga občuduje. Ko občuduje, pozabi popolnoma nase in se ves vtopi v objektu. Trma ali upor proti avtoriteti imata oba isti cilj: uveljaviti sebe, lastno osebnost avtoriteti navkljub. Zato ne more nekdo, ki občuti proti nekomu trmo ali ki se
PRIMORSKI DNEVNIK	—	4	—	10.	sept«»t>*