Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Leto XIV. - N. 5 (275) UDINE, 16. MARCA 1963 Sped. in abb. post,. II0 gruppo NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir Izhaja vsakih 15 dni panorama NAPREJ ENOTNI PO NAŠI POTI Dostikrat smo se že vprašali, le kako je mogoče, da toliko za-zanemarjajo naše ljudi, da zakaj so Slovenci videmske pokrajine puščeni tako vnemar? In vendar italijanska ustava, kakor tudi posebni statut avtonomne dežele Furla-nija-Juliska Benečija, jamčita posebno postopanje v prid narodnim in jezikovnim manjšinam; Ustava in posebni statut dešele jim priznavata celo vrsto pravic in privilegijev, da ne govorimo o fon-damentalnih pravicah enakopravnosti z ostalimi državljani Italije. Je pa dokazano in to prizadeva vsem poštenjakom občutek grenkega varanja in istočasno upravičen srd in odpor, da nekateri ljudje slovenskega izvora, najbrže o-portunisti in obenem arivisti, ne pomislijo nikoli na svoj pravi izvor in na izvor svojih prednikov, ker je njim edina skrb priti do določenega cilja. Seveda dobi takšno izmikavanje, takšno zatajevanje lastnega izvora, zgodovine in zakaj ne tudi slavnih tradicij Slovencev videmske pokrajine, pogum v sladkih besedah, v pomoči in naklonjenosti tistih, ki nameravajo zadušiti življenje naše jezikovne manjšine same. Da bi preprečili takšna dejanja, ki grenijo naše v resnici zapuščene in ponižane ljudi, smo mnenja, da je treba z dobro voljo in vztrajnim delom ustvariti med slovensko govorečim prebivalstvom videmske pokrajine še tesnejšo kompaktnost in še bolj trdno enotnost, ker bo samo na ta način mogoče priti do vseh naših pravic. REZIJANSKA JEZIKOVNA SKUPNOST IZGINILA? Med tistimi, ki pozabljajo od kot izhajajo, ki niso dosledni samim sebi, ki zlahka zapuščajo pot svojih prednikov, da morda lažje pridejo do gotovih ciljev, je menda tudi nek župan, ki je povrh tega še «Cavaliere della Repubblica». Ta je svoj čas, ko je RAI oddajala, v neki posebni oddaji posvečeni emigrantom, «Canzoni popolari slave della Val Resia» (napovedovalec se je izrazil točno tako), v pismu, ki ga je poslal časopisom, protestiral, ker je bila oddaja predstavljena na ta način. Ta župan je vzel za zlo, ker je napovedovalec rabil besedo «slave», češ da je zanj to predstavljalo hudo žalitev, ker, po njegovem, v dolini Rezije ni slovenskih pesmi in niti ne Slovencev. Kaj niso Jbile te pesmi slovenske? Kaj ni rezijanska ljudska pesem slovenska? Je mar hotel ta župan izbrisati tradicije in zgodovino Rezijanske doline? In zakaj mu je stalo tako pri srcu, — na žalost je še dosti takih, ki pozabljajo od kot izhajajo — da je izjavil to svoje novo posebno čustvo javno? Na vsak način ni takrat protest župana, ki bi želeli, da bi se bolj poglobil v zgodovinske dogodke svoje zemlje, napravil dobrega vtisa na rezijansko prebivalstvo, ki je še vedno ponosno na svoj izvor in na svoje slavne tradicije. Naj nas ne bi nihče napačno razumel: vsak državljan je dolžan biti lojalen do države, v kateri živi, a s tem ni rečeno, da se mora človek odpovedati svojim lastnim intimnim čustvom, ki so povezani s svojim izvorom. Bilo bi isto, kol če bi zahtevali od italijansko govorečega ljudstva Cantona Ticina, da bi se odpovedalo svojemu jeziku, kulturi in tradicijam, ker žive izven meja svoje matične države. VOLILNA KAMPANJA V POLNEM RAZMAHU FURLANSKI SLOVENCI IN VOLITVE Slovenski volivci, katere želijo imeti danes vsi na svoji strani, ne smejo razbiti svoje enotnosti, da bi podpirali to ali ono politično gibanje, ki jim ne daje nikakih možnosti za izvolitev lastnega zastopnika v rimskem parlamentu Volivci cele Italije bodo torej 28. in 29 aprila t.l. poklicani na volišča, da bodo obnovili obe poslanski zbornici. Treba bo hkrati izvoliti 630 poslancev in 315 senatorjev. Vseh volilnih upravičencev je 34.433.000, od katerih bo prvikrat volilo 735.000, ker so letos dopolnili 21. leto starosti. Moških volilnih upravičencev je 47,93 odstotkov, žensk pa 52,03, torej prevladujejo te zadnje. Komuni bodo poskrbeli tekom 4. aprila za razdelitev volilnih potrdil. Ti imajo tudi dolžnost držati odprte volilne urade od 13. do 29. aprila (od 9 do 19 ure), da bodo mogli dvigniti volilna potrdila tudi tisti, katerim jih ni bilo mogoče dostaviti. Kot za volitve v preteklosti, ostane obvezno nalepljanje propagandnih plakatov izključno na tablah in v zaznamovanih prostorih, ki so jih določile komunske administracije. Pri zadnjih političnih volitvah so bili v našem volilnem okrožju (Videm-Bellino-Gorica) sledeči rezultati: Krščanska demokratska stranka osem poslancev (Schiratti, Biasutti, Toros, Armani, Martina, Coleselli, Corona in Fusaro) in štiri senatorje (Vallauri, Tessitori, Pelizzo in Garlato); Italijanska socialistične stranka dva poslanca (Marangone, Bettoli), enega senatorja (Solari); Komunistična partija Italije dva poslanca (Beltrame in Franco), enega senatoria (Pellegrini); Italijanska socialdemokratska stranka enega poslanca (Ceccherini); poslanec od M.S.I. (neofašisti) De Mi-chieli je bil izvoljen z ostanki v državnem volilnem kolegiju. Kaj pričakuje Furlanska Slovenija še enkrat moramo ponoviti, da i-grajo tudi Slovenci videmske pokrajine pri teh političnih volitvah svojo pomembno vlogo, pa naj si bo zaradi svojega števila glasov, kakor tudi zaradi politične poti, ki si jo bo izbral vsak zaveden Slovenec, pot, ki bo izražala točno tolmačenje lastnih čustev, lastnih tradicij, želj in hrepenenj po priznanju lastnih pravic. Do sedaj je bil prispevek slovenskih glasov (o tem smo že tovorili v prejšnji številki) odločilen za izvolitev e-nega demokrščanskega poslanca. Enako je bilo tudi za izvolitev em-' demokrščanskega senatorja, ki bi brez glasov slovensko govorečih volivcev ne mogel biti nikoli izvoljen: gre za čedadskega župana Guglielma Peliz-za. Krščanska demokracija je v resnici z glasovi Slovencev videmske pokrajine mogla matematično vedno doseči najmanj en sedež več v italijanskem parlamentu. Evo konkreten primer: Demokratska kščanska stranka, ki je v videmski pokrajini dobila pri zadnjih političnih volitvah 204 tisoč glasov, je mogla poslati v parlament sedem svojih predstavnikov in sicer Tessitorija, Pelizza in Garlatija v senat, Schiratt’1' Torosa, Biasuttija in Armani j a v poslansko zbornico. Odštejmo temu številu glasove slovensko govorečih volivcev, katerih je preko 30 tisoč in videli bomo, da se računi ujemajo. Morebiti bo krščanska demokratska stranka tudi tokrat slepila naše volivce z obljubami in vsakovrstnimi na-dami, da ne govorimo o grožnjah, da bi prišle spet na svoj račun. Vsa sredstva in vse poti so dobre, le da bi kaj zaleslo, saj so prišli že tako daleč, da so demokrščanski "oslanci imeli svoje govore celo v cerkvah. Ali je to sploh dovoljeno, kaj ni to prava skrunitev? (To se je zgodilo, v koliko nam je znano, tudi v cerkvah v Kozici in Tipa-ni). Zagotovili Slovencem lastno predstavništvo Hočemo zaključiti z argumentom, o katerem smo še govorili. Zakaj se ne zagotovi slovenski jezikovni skupnosti videmske pokrajine lastno zastopstvo v parlamentu republike? Tega ne ovira nooen tehnični mehanizem, ker bi ga lahko spremenili, pač pa nasprotuje temu le brezbrižnost in pomanjkanje dobre volje s strani tistih, ki so postavljeni, da skrbijo za zaščito jezikovnih manjšin, kot to predpisujejo ustavni zakoni. Prav zato Slovenci videmske nokraji-ne ne smejo razbiti enotnosti, da bi podpirali to ali ono politično gibanje, pogledati morajo resnici v obraz in napraviti obračun in priti do prvega cilja: izvoliti si morajo najprvo lastnega zastopnika v republiškem parlamentu, ker so tokrat možnosti za to dane. In isto naj velja tudi za izvolitev lastnih predstavnikov v bodočem regionalnem svetu. Ne smejo nasedati vabljivim besedam gotovih političnih krogov, ki z zvijačo delujejo, da bi delili Slovence, ker bi tako ne mogli priti do svojega zastopstva, bodisi v parlamentu kot v deželnem svetu. Vsi slovenski volivci naj bi si dobro zapomnili kaj je izjavil v poslanski zbornici nek videmski poslanec ob priliki diskusije za sprejetje zakona, ki ustanavlja deželo Furlanija-Julijska Benečija, da bi preprečili morebitni e-notni nastop Slovencev v Italiji. Med drugim je dejal sledeče : « Le minoranze slovene sono oggi divise in tutti i partiti politici costituzionali presenti in questa Camera. Non possiamo e non dobbiamo creare le condizioni per cui esse si uniscano in un (nadaljuje na 2. strani) * ■'. M Utrgal se je velikanski plaz, kakih 120 kubičnih metrov zemlje in kamenja, ki je popolnoma zasul cesto, ki vodi iz Podvršiča proti Erbeču, Zapotoku, Kalu in Črnemu vrhu. Ta cesta je bila vedno zanemarjena in šele lansko leto, ko se skoro ni dalo več voziti po njej, so jo pričeli popravljati, a z deli niso končali. Posledice brezbrižnosti so se kmalu pokazale: vse te vasi so ostale izolirane od sveta. Zdravnik in učitelji so morali prehoditi 10 km peš po stranskih stezicah, da so prišli na svoja službena mesta. (V prihodnji številki bomo obširneje pisali o ekonomskih razmerah in zapuščenosti teh vasi). SKRR ZA JEZIKOVNE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI DOSLEDNA ENAKOPRAVNOST VSEH DRŽAVLJANOV DRUGEGA JEZIKA V Kopru in Reki morajo sodni, pravni ter okrajni funkcionarji obvladati tudi jezik italijanske nacionalne manjšine Na Reki so s 1. marcem stopili v veljavo novi predpisi, ki zadevajo ureditev odnosov med državljani italijanske narodnosti z raznimi mestnimi ustanovami. Na podlagi teh predpisov mora vsaka mestna ustanova določiti posebnega nameščenca, ki obvlada italijanščino, da bo še prav posebej skrbel, da se zajamči izvajanje vseh načel, ki jih vsebujejo v tem pogledu zakoni in njihovo spoštovanje. Glede izdajanja okrožnic, odločb in določb je predpisano, da morajo biti objavljene v italijanščini, in sicer v glasilu italijanske narodne manjšine, da bo tako vsak obveščen o vseh zadevah upravnega, političnega in socialnega ETNIČNE MANJŠINE Z veseljem ugotavljamo, da se kljub več ali manj podtalni borbi, ki jo že ,e-setletja vodijo gotovi nedemokratični in šovinistični krogi, še danes govori v Furlanski Sloveniji slovensko narečje in to čeravno nimajo nikjer nobene vrste šol (niti za verouk) v materinem jeziku. Zanima nas predvsem problem šole, kjer bi se poleg uradnega italijanskega jezika poučevalo tudi v slovenskem materinem jeziku, ker bi tovrstne šole dajale našim ljudem možnost, da se bolj izobrazijo in bi istočasno ohranili in še bolje razvili svoje kulturne tradicije. Končno bi pomenilo znati brati in pisati več jezikov, tudi velik kulturni patrimoni j, posebno za naše ljudi, ki živijo vzdolž obmejnega pasu. še več, z znanjem knjižnega slovenskega jezika bi se danes domačini lahko zaposlili ali bili kakorkoli koristni v u-radih, hotelih, konzularnih pisarnah, poslaništvih itd tu in v sosednji državi Jugoslaviji, ki vedno bolj u-trjuje trgovske in kulturne odnose z Italijo. Vemo tudi to: tolmačev in prevajalcev slovenskega jezika je v Furlaniji tako malo, da so primorani nešteti uradi iskati drugje personal, ki je zmožen voditi korispondenco s sosednjo Jugoslavijo in posebno s Slovenijo. Notarji, sodišča, trgovske zbornice, zavodi za socialno zavarovanje, katastrski uradi in še nešteto drugih državnih, poldržavnih in privatnih ustanov in podjetij so v veliki zadregi, ker ne razpolagajo z uradništvom, ki bi obvladalo slovenski jezik in se zato seveda posli zavlačujejo, kar je vedno v škodo pri razvoju ekonomskih in drugih odnosov med našo deželo Furlanijo in Slo- venijo. Torej je tudi iz tega vidika neobhodno potrebno, da se v Furlanski Sloveniji poučuje, dokler ne pride rešeno naše šolsko Vprašanje, kot je na Goriškem in Tržaškem, vsaj nekaj ur tedensko slovenski jezik. Učiteljev, ki bi poučevali, ne manjka, saj je preko 100 slovenskih učiteljev brezposelnih, da ne omenjamo tistih, ki poučujejo po Furlaniji in drugih krajih Italije, italijanščino. To situacijo je treba vsekakor popraviti. Naj bi se ukrenilo vsaj toliko, kot nameravajo napraviti v sosednem jugoslovanskem obmejnem pasu, kjer bodo v vsa ki šoli poučevali, poleg materinega jezika, tudi italijanščino kot neobvezen predmet. Tudi drugje v Italiji, kjer ne igra vloge meja, če obstojajo jezikovne manjšine, zahtevajo pouk v materinem jeziku. Na primer v Abruzzo-Mo-lise in to v občinah Acqua-vivacollecroce, San Felice del Molise (prej se je imenoval San Felice Slavo, pod fašizmom San Felice del Littorio, sedaj San Felice del Molise) in Montemitro živi nekaj nad 5 tisoč ljudi, ki izhajajo iz starodavnega slovanskega rodu in še vedno govorijo jezik svojih prednikov. Za to jezikovno skupino so prav demokrščanski parlamentarci iz Abruzzo-Molise zahtevali od ministrstva za šolstvo, da naj ta poskrbi za čimprejšnjo uvedbo v njihove šole tudi poučevanje njihovega jezika, še več, zahtevali so tudi, da bi se v Termoli (mestu kamor pripadajo) ustanovila prav za to jezikovno skupnost na nižjih in višjih srednjih šolah posebna «cattedra », kjer bi poučevali hrvaško literaturo. Zakaj ne bi napravili e-nako tudi pri nas? značaja. V primeru, ko gre za pripadnika italijanske narodnostne skupine, mora biti v italijanščini sestavljen tudi vsak poziv v kateri koli javni urad. In tudi na splošno se mora uporabljati italijanščina na sodnih razpravah in pri čitanju razsodb v vsakem primeru, če to zahteva zainteresirana stranka. Za pripadnike italijanske narodnostne skupine se mora tudi sklepanje zakonov v matičnih u-radih opravljati v italijanščini. V:-i taki in podobni predpisi se morajo izpolnjevati takoj in ne glede na to, kdaj bo uzakonjena nova ustava Jugoslavije odnosno Slovenije, ki bo — kakor smo obširno poročali tudi v našem listu — vsebovala še bolj konkretna določila o zaščiti narodnih manjšin. Podobne in v marsikaterem pogledu še bolj podrobno obrazložene določbe glede uporabe jezika manjšine pa vsebuje poseben odlok, ki je bil pred nedavnim uveljavljen v okraju Koper. Odlok, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravi okrajnega ljudskega odbora Koper, je zanimiv zlasti zato, ker točno določa, kateri okrajni funkcionarji morajo poleg slovenščine obvezno obvladati tudi italijanščino, torej jezik manjšine. Italijanščino mora predvsem obvladati tainik okraja, ki mora imeti hkrati tudi visoko šolsko izobrazbo. Prav tako mora znati italijanski jezik uradnik z višjo izobrazbo, ki opravlja v tajnikovem uradu službo za prošnje in pritožbe. V oddelku za a-nalitične in organizacijske službe mora biti referent za italijansko šolstvo obvezno italijanske narodnosti in mora imeti hkrati visokošolsko izobrazbo. Italijanski jezik pa morajo obvladati še referent za manjšinska vprašanja, pisarniški uslužbenec in trije od devetih analitikov z visoko in višjo strokovno izbrazbo. V oddelku za upravno-pravne zadeve mora obvladati italijanščino predvsem načelnik, hkrati pa tudi štirje referenti od osmih za upravni postopek; prav (nadaljuje na 2. strani) JliCiMWTV, Iz Idrijske doline KOLEDAR ZA OBMEJNE PREHODE Sporazumno z jugoslovanskimi obmejnimi organi so te dni sestavili koledar za obmejne prehode za kmete, ki bodo hodili obdje-lovat zemjo na to ali ono stran meje. Zainteresirani bojo lahko šli čez vodo Idrijco v kraju « Stopa » A in B od 25. do 30. marca, od 17. do 20. julija in od 5. do 19. oktobra ; V kraju « Kosina » od 24. junija do 13. julija in od 20. septembra do 19. oktobra; v krajih «Melina», «Fatanje» A in B in « Stari mlin » pa v istih dobah kot zgoraj povedani prehodi. Obmejni bloki bodo odprti od marca do oktobra od 7 do 18 ure, meseca julija in avgusta pa od 6 do 19 ure. Kmetje bodo morali javiti svoj prihod jugoslovanskim in italijanskim obmejnim organom na bloku v Miščeku in Mostu Klincu vsaj 48 ur prej. Isto velja tud za prehod v Podrskijah. Naj povjemò še tuo, da je postal obmejni blok Most Klinac prehod druge kategorije, ki je bil do sada samo za dvolastnike in zatuò bojo mogli hoditi čezenj od sada vsi, ki imajo potni list, prepustnico ali dvolastniško izkaznico. ti regolamentu, da se bolezen ne raznesè še v druge vasi. Šuolo bojo odprli spet drug tjedan. POROKA. Poročila se je na Stari gori Nerina Durjavič iz Pra-potnega s kmetom Amorinom Rojattijem. Novoporočencema želimo dosti sreče na skupni življenjski poti. Grmek OGENJ NA BRJEGU SV. MARTINA Na znamenitem zgodovinskem brjegu Sv. Martina, kjer so se domačini hrabro borili, kar so avstrijski sudatje tjeli v jeseni ljeta 1848 zavzeti Čedad, je paršlo pretekli tjedan do hudega gozdnega požara, ki je napravu za okuol 1 milijon in pol lir škode. Zaki je biu teren zlo suh, je blo ugašanje težkuo. Na pomuoč so muorli klicat pompirje iz Vidma, da so obvarovali ognja senike, ki so tam okuoli na senožetih. Sedaj je v teku preiskava (indagini) za kon-štatirat kakuò je paršlo do požara. Srednje POPRAVILA KOMUNSKIH CJEST Iz Rez jonske doline NOVE ELEKTRIČNE NAPELJAVE Tehniki od S.F.E. (Società Friulana di Elettricità) so pretekle dni začeli z d jeli za zamenjat napetost električne energije v Ibani in Prapotnem. Zamenjali bojo tud sedanje lesene lektrične pai j e s cementnimi. KOLIKO JE VOTANTOV Naš komun šteje po zadnjih pregledih 1.056 votantov (585 moških in 471 žensk). Za senat bo votalo samo 937 votantov. Od votantov, ki so upisani v elenko od votantov, jih je v ešctru več kot 200. Staro Gora Prejšnji tjedan je komunski mjedih iz Prapotnega ukazu za-prjet šuolo na Stari gori, zaki razsaja v vasi epidemija oslovskega kašlja (tosse asinina). Oboleli otroci se muorajo strogo drža- MALI OBMEJNI PROMET V FEBRUARJU Hud mraz, ki smo ga imjel cjeu mjesac februar, ni dosti oviral obmejnih prehodov skuoz naše bloke; vseedno so jih registriral 13.609, kuaž tarkaj kot pred dve-mi ljeti avgusta mjesca. Ljudje so se navadili, takuò na italijanski kot na jugoslovanski strani, da morajo iti nakupit kakih reči v Čedad ali v Kobarid, ali pa iti na obisk k žlahti ali znancem in zatuò jih dosti ne ovira niti slaba ura. Takuò je blo februarja mjesca skuoz Štupco kar 12.186 prehodov, skuoz Učjo 64, skuoz Most na Nadiži (komun Tipana) 597, skuoz Polavo pri čeplatiščih v Sovodenj ski dolini 277, skuoz Solarje pri Dreki 200, skuoz Most Mišček pa 285. Z dvolastniško izkaznico je prešlo mejo samo 24 italijanskih in 8 jugoslovanskih državljanov, zaki v tjem času ni djela na puoju, zatuò pa parča-kujemo, da bo v prihodnjih mjes-cih na obmejnih prehodih še bolj živahno, saj nam parhajajo naproti ljepi sončni dnevi, ki boio ljudi kar klicali k djelu ali pa na izlete. Inšpektorat za gozdarstvo je dau našemu komunu 9 milijonov lir kontributa za nardit drugi del puojske poti, ki veže Oblico z Du-gami. Z djeli bojo začel v kratkem. V kratkem bo dala provincialna administracija v apalt tud po-strojilo in asfaltacijo cjeste iz Zamira v Srednje. Tisto djelo bo koštalo 56 milijonov lir. Za kritje tj eh stroškov bo nekaj pomagala država, ostalo pa bojo riardili s posojilom, ki je bilo komunu že asenjano. Fojda UMRL JE PODŽUPAN Dne 5. marca je neparčakovano umrl naš vaščan in podžupan ( vi-cesindaco ) 64 ljetni Antonio Mul-loni. Ranki je biu zlo poznan po vsem našem komunu, zaki je biu aktivni član raznih organov. Po tej zadnji uojski je biu član ko-mitata za « ricostruzione » Fojde, ki je bla vsa požgana od fašistov, ČEDAD WALTER TOMAŽIČ NOV KOMUNSKI KONSILIR Na mesto rankega komunskega konsilirja prof. Riccarda d’Ate-na, ki je bil izvoljen na listi P. S. I., je po odklonitvi dr. Lo Cuoco prevzel njegovo mesto Walter Tomažič, sin slovenskih staršev iz nadiške doline, ki se je predstavil pri zadnjih administrativnih volitvah kot neodvisen