tHocfalflbl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 1&L V Gorici, 6. aprila 1877 Tedaj „So5a" izbaja vsalc Cetvrtek in velja s po§to prejemana ali t Gorici na ima poSiljana: " Vse leto ...'.. t 4.50 Pol leta.....„ L.30 detvrfc leta . . . . „ 1.20 Pri oznanililt in. prav tako prF ,f#o- slanieafi11 se placuje za navadno tristop- po vrsto: 8 kr, eft se tiska 1 krat 7 „ „ „ ., 2 „ .6 -„.....„- n :, 2 „ - Za veL# drke po prostoru. Posameznt itavilkt s» dobiraj 10 soWot t Gorici t tobakaraici t g< sposki ulici blizo „treh kron", — ˇ Trstu t tobakaraici „Via d*lla ca-serma 60". Narocniaa in dopisi naj s« bl»g«* voljno poSujajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopisi st nt wadajo; dopisi naj se blagovoljno f«m-kujejo. —- Delalcem in drugim nepra-niojniin se narocmnasmia, akoia ogla-se pri ureduistvm. (ilasilo slovcnskega politiLncga drustva gori$kega za brambo narodnih pravie. PoMcno poloLje. Nij ga nestanovitnejsega odgovora, nego je j oni, ki se nam podaje vsak dan na vprasanje, bode-li mil* ali v o j s ka. Tolikokrat srao u&e reletali to vpraSanje intrdili smo vedno, da nij mogofie ustanoviti mini na Balkanu, dokler Tur-em gospoduje. Se v zadnjej Stevilki, ko se je vse v n&jlepSem upanji zibalo, da je po podpi-snnju zapisnika v Londonu mir na Balkanu za-gotovljen, izrazili smo, da to ni tako gotovo, kajti Tureija bode sama zapreke delala. Danes poroca se uze, da Tureljo nij volja, podvreci se zahtevam vseh velevlasti, ker bi to bilo za njo neeastno in bi s tern mnogo zgubila pri svojih muselmanskih podloznikih. Ona nofie tudi nie vc-dcti o prijazuilt svetih angleskega zastopnika, naj se sama sporazumi z Rusijo posebno glede raz-orozenja. In pri vscm tem naj elovck vcrujc, da je mogoee mir napraviti na Balkanu po lepom potu brez prolitja kervi ? Nikakor ne! In zopet pouavljauio, naj posebno Avstrija pazi, da ne zanemari svojih interesov pri neizogibni reSitvi orijentalnega vprasanja. Za svojo korist poskcrbi najboljSe, ce se prijateljsko sporazumi z Ilusijo, a Bog obvaruj, da bi eelo proti Rusiji bila po zelji madjarskih politikov. Vie leta 1854 gojila se je kriva politika, katera nam, bogme, nij ni6 koristila a mnogo skodovala, eesar je vsak pravi patrijot, bodi si uze Nemec ali Slovan, uze davno prepriean. Sicer ne misliniOj da bi bilo le mogoee, da bi Avstrija po britkik naslcdkih teda-nje svoje politike zopet bila proti Rusiji. To nij mogoee in besede Nj. velieanstva nasega cesarja, katere je govoril Audrassiju, so nam porok, da ga nikdar vec ne pridobe, FinaBfiniodsek: baron Hitter predsedmfr, 4Ee-nudoma dosla je §6 le predvcerajsnjem vest, da je cesar imewnral aa dezelnega glavarja — ne vec grofa CorenWja, — aropak znanega dr. Pajerja. Mi smo o svojem casu, ko se je Pajer odpovedal podpredsedm-5tvu del zbora, izrekli mnenje, da Pajer morda kaj TiSega postane; „intermezzoa v drz*. zbora mej Coromm-jem in nunistrora Lasserjexn nasjevtem §e bolj potr-diljtosmoprecejtistikrat izrekli, Mejvecino prebival- . itva goriSke grofije pa se nij hotel© vtrditi to mnenje; | vsa je pricakovato, da vkflub tem znamenjem na vlad-nem obnebju Coronini vendar sopet postane glavar. Namtw> je, da Ijudstvo raj§i na to veruje, kar bolj ieli. In resnicno je vse raznenadila in skoro bi rekh nerailo dirnila vest o imenovanji dr. Pajerja, kar tudi tuk. ital. Ksti BL'Isonzoa in „Gorizianotf popolno brezobzirno konstatujejo; mej Slovend in Italijani je skoro le en glas, da glavarja, kakorSen je bil Coronini, ne dobimo vec in da je vladas preziranjera tega moza dezeli vsekala globoko rano. Tudi Coronini ima merda kaj napak na sebi; a to mora priznavati tudi njegov sovraznik, da ima srce na pravem mestu. da je obcutljiv za reve in te^ave ubozega Jjudstva, da vsa njegova dejanja so izntz plemenitega in visoko omika • nega bitja. Zatorej pa ostane razglavar Coronini y vednero spominu hvaleznih nas Slovencev in to naj mm bode najlepse zadoSCenje. Kako visoko Caste Slo-venci Coroninija, naj bode dokaz to, da so mnogi slo-venski mozaki danes na trzen dan v Gorici navzofcni sprozili misel, naj bi vsi slovenski okraji poslali Co-roniniju zabvalnico, kar se bode tudi skoro gotovo zgodilo. Se veil dokaz je, da so vsi poslanci danes po koncani slovesnosti peljali se v Sempeter in se tarn v ginljivih besedah zahvalili bivSemu glavarju; in kakor sli§imo, igrale so solze pri tej priliki v oceh vecine poalaneev in Coroninija samega, ki je bil osupnjen nad to popolnoma spontanno ovacijo, katera gotovo ne bode povolji gospodom ministrom, aprejasno izrazuje javno mnenje na GoriSkem. Imamo torej v gospodu dr. Pajerju novega glavarja, o katerem vemo dozdaj, da je jako zmozen in eden glavnih vladnih stebrov v Gorici; nam Slovencem nij bil dozdaj ni6 kaj prijazen in pravicen. Vkljub temu pa ga nijso Slovene! nikoli tako crtili, kakor ga crte liberalni Italijani, njegovi nekdanji prijatelji in Cestitelji, kateri so pri dezelnozborskih volitvah vse strune napeli, da bi ga vrgli, kar bi se jim bilo tudi kmalo posrecilo, kakor je naSim citateljem znano. V denasnjem nastopnem gavoru je novi glavar izrekel, da bode posnemal plemenitega svojega prednika in Nekoliko poredne glave, kakor je Janez vze bil, se Se v cerkvi ni mogel vedno hudega obvarovati, kakor lesica cez pot so mu Svignile o5i od altarja v stran, pa tje po dekletih. Te smentrej, se ve, da je moral biti previden, zapaziti bi ga ne bil smel nikdo zlasti pa mati ne, posebno §e v cerkvi, kjer se mora moliti, ne pa zijala prodajatit KaS Janez je bil pervorojenec pri hi§i in po boaji in CloveSkej postavi bi mu enkrat imela pripa-stt hiSa njegovik starih. Zato se pa tudi ni veliko obotavljal ogovoriti ktere koli, naj bi bila naj bolj ponosna v celej fari in pa se tako bogata. Deklet je polen svet, ali snubeci so redko sejani. In pel je, koder je Sel, okrogle in pobo^ne, naj je bilo po noci ali pe dnevi, zalost ali veselje, za vsako prilozoost jo je- znal, in posluSali so ga vsi radi. Clftvek obraca, Bog pa oberne. Namesto hise, mesto dekleia dali so Janezu po dvajsetem letu—be-lo.suknjol Gospod fajmoSter niso bili porednemu fan-tor nifr kaj prijatelj. Ne, da bi ne bil kerScanskega nauka znal, tega ne; sedem naglavmh, devet ptujih, Stiri v nebo vpyoCe, tiste zoper sv. Duha in vse dru-ge grebe je znal gladko na pamet in pri izpraSeva-njije naStel dvanajst bozjih lastnostij tako lepo in p» yersti, ko bi jih bil iz katekizma bral* Da bi bil le tisto neroduo popevaaje pastil in pa zlasti Se po Gospod bd se T nede)!jo po sv. treh kraljih iz fcnftice qstra kregali. Rekli so, da le zverfo* itt hu- y slovenskem jeziku tudi Slovencem obljnbil, da bode vedno podpiral narodne in druge pravi^ne teznje Slovencev; sploh je bil njegov govor polen le-pih misli in entov in dr. Pajerju se je videlo, da je bil ginjen, ko ga je govoril. Morda ravno da se pri njem nresnici pregovor: „nova sluiba, nova pamet". Mi ne raaramo danes ponavljati oiitanja poprejsnjih Casov in nocemo posnemati v tem obziru ital. liberal-nih listov in kar je Se vefc, obljnbimo mu celo, da si bode pridobil tudi spoStovanje Slovencev, fie bo drzal storjene obljube in resnicno ^posnemal svojega prednika! — „Gorizianoa strastno napada goriSkega zepana, ker se je udelezil procesije na veliko saboto, ce§, da iupan goriSkega mesta, v katerem prebivaj© katoli-Lani, protestanti in zidje, ne bi smel ndeleziti se no-beBe javne cerkvene ceremonije. Ge to misel daljefiz-peJjujemo, pridemo do tega, da goriski iupan bi moral biti ^.konfessionslos" in Ce jo obrnemo v korist nase narodnosti, bi morali tudi mi zahtevati, da se ne ude-je2uje nobene narodno-italijanske slovesnosti itd., kajti v Gorici prebivajo tudi mnogi Slovenci, nekateri Xemci in se celo mala pesfiica Izraelitov. Ko bi bil rekel „Goriziano'S da se Cudi spre-nicmbi, katera se je zgodtla v osebi g. zupana, zadel bi bil pravo; mi pa se tudi temu toiiko ne cudimo, saj smo ravnokar citirali pregovor: nova sluzba, nova pamet. Pri tc} priliki obcudujemo vladno previdnost, ki je hotela, da oba najveca rivala sedita na visokih stolih; morda se s tem strast pole^e in v Gorici bo §e prav fletno. NaSa glavarstva, posebno pa tolminsko in gori-§ko, se na vso mo6 trudijo, da bi iztrebila Se to slo-venSCino, kolikor so jo rodoljubje z velikim trudom vsejali v znpansko in druge urade. Pri tem delu pod-pira jih letargija in vnezavest, najvec pa oportunstvo nekaterih zupanov. Zupanstva so prva poklicana, da skerbe za narodne pravice, in ona se lehfco najusppS-nej5e nstavljajo nameram nasib| germanizatorjev in italijanizatorjev; cepataki ljudskt zastopi delajoproti ljudskim pravicam, kaj zasluzijo? Da bomo lehko spol-nili svojo casnikarsko dol^nost, prosinio rodoljnbc na de2eli, naj nam naznanijo ona zupanstva, ki ne ura-dujejo v slovenskem jeziku, da jih bomo reSetali, kakor zasluzijo. \Z PodgOre, 2. aprila. (Izv. dop.) Gosp. dopis-nik iz Komna v 10. stevilki cenjeuega VaSega lista je spregovoril prav pamutno besedo o zveplanju tit in 0 veliki koristi tega dela. Dovolite mi, da dodam neko-liko svojih opazk. Trtna botezen se pokaznje v na§i deceit leto za letom skoro povseh vinorejskih krajih, posebno papo nizih legah in ucinja, se ve d$v, prav veliko Skode.— Lani je na pr. v nekaterih krajih skoro prav ves pri-delek pofcrala. Koder koli pa so trte pravilno zveplali, zavarovali so si zdravo grozdje. Taka je bila pri nas v Podgori, kder so na pr. grajScme in drugi ves svoj pridelek reSili, med tem ko niso nekateri malomarni kmetovalci, koji niso niC zveplali, niti kapljice pride-lali. In vendar se njih zemIji§cSa drze grajocinskih. — Jasnejsega dokaza pac ne treba za izdatnost zveplanja. Gotovo pa je tudi to, da ni vsako zveplo, koje se zdaj vkupCiji nahaja, enako moCno, enako izdatno, kajti tudi to blago je u2e postalo predmet ne vselej postene §pekulacije. Preprican velike koristi zveplanja, na drugi strani pa tudi uze opeharjen po slabera bLigu, naroLujem si zdaj zveplo iz najbolj§ih virov naravnost iz Sicilije. Preiskovano je bilo v kemifini delavnici naSe kmetijske sole v Gorici ter spoznano kot prav izvrstno. To zvep- doba nima po noci miru, vsaka bozja stvar pa poci-va. In ti, so sklenili, ti ki nas po noci s svojim pe-tjem budiS in s svojim vriskanjem vznemirjas: ti si v zlodejevej sluibi, v zlodejevej, kateremu si vze za-padel lu Po bozjej sluzbi so Ijudje pred cerkvijo vtikali glave skupaj in sepetali edea druzemu: „Gospod so na Janeza merili!" V noci med pondeljkom in torkom je nekdona-stavil 21eb od korita v gospodov hlev, ki je zraven stal in kjer so kokosi spale. Pac je nek drugi, ki je prisel 2a rano po vodo, pahnil zleb v stran, ali koje priSIa kuharica pozneje po jajca za neko potrebo, je zabrodila do kolena v kokosjo luzo. Gospoda je to mocno vzalilo in vsem srenjfanom je bilo zoperno, da se je moglo kaj takega v njih fari goditi. Pa po vsem verba se se zvedeti ni moglo, kdo je hudobijo napravil. Le meznarica je pravila, da ji je botra Kumarica povedala, da je slisala pravi-ti, Janez se je v nekej dru^bi, kjer se je 0 tem po-balinskem prigodku govorilo, jako modro derzal. rCe bi ne bil kriv, bi se bil smejal: zakaj se ie modro derzal?" Tako je modrovala meznarica — bila je naj bolj pametna zena med vsemi sosedami, kar je sama pri-povedovala. Janez je moral kmalo potem k naboru, tam so ga poterdili in zaperli, kakor zaprejo vsakega poStenega novinca, dokler ne priseza cesarju. Janez je prisegel in potem so ga gnali v coklah, kakor je lo meljem na nala§c" za to napravljenem mlinuvMuSi in ker mi ostaja cez potrebe Podgorske graj§6ine in svojega posestva, oddajam je tudi po prav spodobni ceni in pod po§tenimi pogoji zanesljivim pla5evalcem tudi za pozneje plaCilo 0 Lasu trgatve. Tudi celim obcinam ali druzbam vmogradskih posestnikov bi je radovoljno preskrboval za pozneje placllo toda pod pogojem vzajemnega po-ro§tva. Evo Vara torej, gospod dopisnik iz Komna, vstre-zono, kakor ste izrazili zeljo koncem svojega dopisa. Zalibog, me uce dosedanje sku§nje, da se nasi vinorejei v tem oziru strasno kesno zbujajo in da raj§e ves pridelek riskirajo. nego bi primerno malo zrtovali za zveplanje svojih-trU Lani in predlanskim sem na pr. v nekaterih krajih na Vipavski strani nekaterim posestnikom priponudil, da jim hoCem zveplo preskr-beti in tudi se svojimi delavci in na svoje stro.ske iveplanje opraviti s pogojem, da mi pripuste tretjino pridelka. Kaj menite, da se je kedo za mojo ponudbo zmenil '* Kratko nikar! Itajse so pustili, da jim je bo-lezen ves pridelek uniiila, nego bi ga po tem potu resiti poskusili. Bomo videli, ali so jih dosedajne britke skuSnje izmodrile!__________ IZ Sv. Lucije, 3. aprila. (Izv. dop.) KaSih tol-minskih hribov glavni pridelki so 2ivina in sadje. Da bi naSi Ijudje cepili zlahtne cepice, da bi redili lepa, dobra plemena, kako bi cvetela nasa lepa deMic&l Koliko tujih kupcev bi prislo v dezelo in koliko lepih noveev bi priromalo i njimi 1 Lehko hi placal kmetiS davke celega leta, sebo bi poSteno redil in celo dru-2ino, vsako leto bi Se odlozil na stran kako malo svo-tico, da bi si privoSfiil kaj boljSega v starih dneh, a ne bilo bi mu treba stokati pod tezkim jarmom ne-strpljivega uboztva. Kako smo se tedaj razveselili, ko smo izvedeli, da bodw v naSi obCini velikono^ni ponedeljck preda-vanje ba5 0 sadje- in ^ivinoreji. Zbralo se je pa tudi toiiko ukazeljnega ljudstva, daje bila precoj prostorna golska soba prenapolnjena. Gospod prof. Kuralt jc v prav gladki, fiisti in razumljivi besedi dal kratek pre-gled cele sadjereje; zacel je s cepljenjem mladih ee-piCev in kon^:al z odgojevanjem odraslih drcves. Kar je tcoreticno razvil, pokazal je tudi prakticno s tem, da je sain nekoliko veje obrezal iu pokazal, po katerem naemu naj se cepi in kako, in katerih naj se v prihodnje ogibljemo. Po tem je govoril Se nekoliko 0 zmnoreji in vzlasti priporoLal in gorko na sice pola-gal snago v hlevih, dobre in krepke bike in zdrava teleta. Nasi kmetje so se tako zanimali za predavanje, so tako marljivo sledili besedam gospoda profesorja, da se je nadejati, da so pale njegove besede na ro-dovitna tla in da marsikater dober sad obrode. Da, nekateri so se celo po dve uri trajajofiem predavanju obrnili do gospoda profesorja s proSnjo, naj jim bla-govoli priskrbeti kaj llahtnih cepicev. Nadejamo se, da ustre^e proSnji na§ega ljudstva t Taka predavanja po de^eli so zelo koristna; ljndstvo se ziciie zanimati za napredek, se zaiine bu-diti in iztrga se iz njega marsikatera ljulika. Le 2e-leti bi bilo, da bi se bolj pogostcma vrsila in da bi se teoriji se v visi meri pridruzila praksa, Dabi vsak okraj imel enega profesorja kmctijstva, ki bi prcdaval danes tnkaj, jutri tam, koristilo bi nam v enem letu vec, kakor nasa kmetijska sola v Gorici vsa leta do zdaj! Kak sad nam je pa uze obrodila kmetijska sola ? Stala je de^elo ti?oCe in tisoce, a koristi ne vi-dimo 3e nikake. A 0 tej tocki hocem pri priloznosti v Soci obsirnejse govoriti, zategadelj sZdravil" bil, iz nasih gora noter do Mantove, kjer je bil ta-krat cesarski tabor. Kaj marajo kmetje za tujega fanta, ce ledoma-Li prost ostane. Po Janezu so si le nektera dekleta oci brisale, ker so nekako po malem racunile nanj —• in ya Janezova mati se je hudovala, da jo je bilo tezko poslusati. Meznarico je imela noS in dan v zvezi s hudo besedo: ^Copernica, je vpila, tvoj mo^ ob hudi uri copernicam zvoni, naj bi zvouil rajsi tebi s palico po herbtu — zasluzis si — 0 imej ti zelen trebuh — si mi zatozila po nedol^nem fanta pri gospodu — pove-do si gospodje vse eden druzemu — vsaj nimajo dru-zega dela — so mi vzeli fanta — sirota — Bog me previdi na stare dni!" Tako je klela, tozila in molik mati; Janez je bil pa v Mantovi pri vojakih in postal je vze po ce-tertem letu nfrajtaru, po devetem Rkorporalu in Ce tudi ni znal pisati in brati, le kaj natisnjenega poiia-si, pofiasi; bi bil lehko oficir postal, ko bi bil le hotel, pa ni hotel, ker tisti, [ki prevec avar.drajo, ne smejo predolgo na dopust; Janez je pa sel po stir-najstih letih zopet domu v prijetne planine. Se ve, da se je bilo v pretecenih stirnajstih letih dorca mnogo spremenilo; mati je bila §la tje, ka-mor pojdemo eden za druzim vsi, mladi in stari; Meznarica je bila tudi pod zeleno odejo. Dekleta so bila postala med casom zene in imele vze po pet in Sest otrok, druge so bile nioie zgubile, in redile so V BrestOVlCi, 28. marcija. (Izv. dop.). V tihi oddaljenosti, a sred cvetnih poljan, v plodovitem med-gricji, katero se razprostira od Gorjanskega na Krasu dol do ces. ceste ob jadranskem morji, stoji Bresto-vica. Ovinkoma in po ze!6 prijaznej, na desnej >i na levej s trtnimi latniki in dalje naprej se* smejocimi se poljanami ovencanej gladkej cesti pri&edSi v Bre-stovico, krenem jo v cerkev, v prav prijazen tempelj-Cek, z uljudnim §. tovarSem J. Jelgekom. Na prvi pogled razodevlje se v njej posebna skrbnost za iijo pa glasoviti: „zelus domus tuae.B Naj povem, da imajo letos v Brestovici v prvo „Bozji grob", prav lep, snazen in zelo ukisen izdelek znanega mojstra Jurja Tavfcar-ja, ki je tudi tod ze znan, ker je v poddruzni cerkvi v Seiu marsikaj lepega ze izdelal. Njegovi izdelki se odlikujejo po lepem ukusu in pri-mernej cenosti. Ce se ti ze cedna zvunajslna bozje-ga groba v Brestovici koj prikupi, sine se §e zraven trditi, da je njegov altar v resnici eleganten in rae-Scansk. Bodi torej ta mojster priporoccn! Tudi bre-stovskim obcinarjem gre Cast, da so po tako slabej letini, kakor jo bila zadnja, vendar pritcklt z darovi I in tako v teni sodelali z drugfmi cerkovuimi piijatli. | AH menda odkod mora biti prvi vzrok ? Da je preC. g. Jo2ef Kumar, vikarij v Brestovici tisti, sine tie za tidno ugibati, ceravno se za svojimi zaslugami skriva, LeS, nisem jaz, to1 je kdo drugi. Pa kaj ga bomo hvalili; saj je dobro znan kot duhoven, s ka-korfinim obccvati je sreca, kajti v njem najdeS lik in zlahtno srce pa posebno marnost za njcmu izrocene stvari. Marsiktera obcina zavida Brestovce zarad nje-ga t Ker govorimo o bozjein grobu v Br,, bodi dovo-ljcno, hvalo izrefii tudi v. c\ ordinarijatu za to, da se je tako cvrsto pogaujal za doticno dovoljenje iz Binia; zamolfciti se pa tudi ne sine, da je g. Kaf ol, kan-ceiar in korar v Gorici, storil v ta namen, kar jc bilo ftcgo&e. Tega gospoda poznamo osebno kot enega najspreLiii&h in ueznocutuiSili duhovuikov v Gorici. Njegovo povikSanje h korarskemu dostojanstvu nas je o svojrm (asu prav srcno ruzveselilo, po katerem ne-kteri tarn dolu ze toliko let in z mnogimi zapocetji hrppene, a zastonj po njem segajo, pa ga tudi tako dolgo dosegli ne bodo, dokler bo v. c\ ordinarijat, kakor dozdaj, vrlo dobro razloceval lilimbo od jstini-to vnctega srca. Dobro je, da se tudi iickuterim tako z v a n i in c e r k o v u i m u v e n j a k o m (V) v vseui ne veijame. Tedaj Ihestovica iuia zdaj v lepej ced-nej in prijaznej cerkvi tudi prav lep bozji grob. Naj bi jo tudi druge obcine, ki ga 5e uiniajo, v teiu posnemuie. Jaz pa, poslovivSi se od Brestovice, povr-nil sem se prav zadovoljen domu. y Nabreiifia, 31. marcija (Izv, dop. S k 0 C k 0 in #ivkot dva stara KraSka zajea. Po-govor). S k 0 c k o: Zdaj, ko imava cas, kaj bi neki iznajdla, da se muua bodo Ijudje cudili in najii na rokah nosiliV — Zivko: Kak prah zoper zcuskine nitihe. — S k 0 6 k o : Zenskine muhe ? Kaj si se Honiara se svojo soprogo Zeljeglodko ra/prlV AH si mor-da tako imenovano domaco bitko dozivel, in nisi tega upraSauja se resil V— 2 iv.: i'ganii! — S k.: Ej, botert Malo si moder! Ce je tako, poklici evropejske diplomats Ti, dejo,vvsako upraSanje resijo, samo da ni orijentalsko. — Ziv.; Boter, boter! Ne zaletavaj se, da ti ne pridejo do kozuha! Orijental^ka iiprasa-nja so grenki svaljki ali cmoki, vendar ne boj se. Praesente medico nihil nocet! — Sk: (premisljevaje): PreSoutani Miha note ocet!. . Kaj je to? To je so nemara latiuski, bi rekel uni. Kaj pravis V — Z i v. Note octa ali kisa, bilo bi slovniski. To bi se re-klc po naSe : Ko je zdravnik vpriCo, nic ne skodi. uboge vdove z zuljevimi rokami sebe in avoje mlado upanje v tezavnih pianinali. rOj jojmene, si je mislil Janez, kako minljiv je svet, kje so moja leta. kje so Ijudje !a Dolg^as mu je bilo doma perve dni in rajSi bi bil tarn na Piemontovej meji komis jemal iz police.— Clovek in zlasti star vojak se vsemu privadi, kmalo se je tudi Janez navadil novim ljudem v do-mafiem kraji. Napravii si je irhaste hlaCe do kolena, skerlatast lajbelfi in dal prisiti nanj gurabe po sreber-nem groSu eno. spletli so mu sbosice", nogovice od Ciena do podkolena, in Cevljar mu je naredil obuvalo z ostavo in s terdimi zeblji dobro podkovano, ker tla na planinah, tla------------ Jauez je postal s casom, kar je bil, vedno vesel, delal eel dan in pozno v nog, pel svete in posvetne in Ijudje so ga sprejemali pocasi zopet za svojega* Le berke pod nosom so ga delale nekako ptujega. Pad so mu prigovarjali: rJanez obrij tisto macko!- pa Janez je odgovarjal: »Kar je kaj moza, mora imeti berke I" Kakogen .mora tudi neki biti poljub — da govorimo med nami — ako se neznemu kontrahentu roesto mehke maCice bodefe sterilise, pritisne na ro2-nate nstnice. To je morala vedeti Zagarjeva Jerica, ni se ga branila, ko jo je prisel snubit pet in tride-set let potem ko so mu bili gospod povedali, da mu je Janez ime, (Dalje.) Jaz sem pa tvoj zdravnik, kedar se ti hoce v glavi mesati, ter te zagovarjam, ko kafeo debelo izka§lja§. Pa ne zameri! — S k.: Nu, nu; zato ne bom nosfi vihal. Pa kaj si imel s6 svojo Zeljeglodko ? — S k.: Kdor ima iensko, saj ve§, ta ima kri2. Ej boter, stro-§ki, stro§kil Kaj pomaga, 6e Stedim, da se skoz — me vidi, ako pa soproga ¦—.. Sk.: Pri tebi pa ni ta-ka! Zeijeglodkajebilazmirom varfina, in... Liv.: Bila, bila! Prav piavi§. Kar pa je le bilo, to ni ve5. Vidi§ ? Tedaj varcna gori, vardna doli, jaz sem moral predvfieranjem vendar v Trst po novo vlasuljo i novo obleko Zeljeglodki; ker dokler nisem gel, mi je vsaki dan trikrat m zajutrek, juzino i vefcerjo dekla-movala vse lundamentalne postave o novej segi. — Sk. Bes te plentaj! Pa tudi 19. §, ki veleva, da se sme po svoje govoriti ? — Ziv.: Tudi, tudi! Pa v dtugem zmislu, namrefi tako, da imam jczik za zob-mi clriati. — Sk.: Pravo! Lep mo2ak si mi, da si oddal genski svoje poStene hlaCc! In tako si gel v Trst, kakor naprezen osliCek? — Ziv. Kaj sem hotel? Kadar Sine v 2ensko vseli 7 vragov, treba kar Sila in kopita pobrati, tcr iti. Pa naj bi 2e bilo. Tedaj poslusaj! Grcm v Trst, kakor sem ti povcdal, Vse srecno ukupim, samo predrago, — Sk, Dober kup, hofeS reci. Saj je v Trstu taka roba skoro pod nit. — Ziv. Smola je! BoS U videl, kak dober kup! PotrosivSi kacih 20 foriutov a. v., in spivSi 2 vrfika pive, ulijem jo na postajo. — Sk,: Nemara pa vendar lagaS, kakor bi orehe tolkel. Le 2 vrcka V f§e jaz si je vee upam. — % i v. Kaj misliS, da Bern takov lij kakor ti ? — S k.: Boter, preslabega me ima&. Lej na primdr dans Se nisem skoro ni6 jedel in pil. Ne bodi oponoSeno! Razun 5 jetrnih kiobas, 6 blebcev, 3 velikih goInSev; potior razun 8 vrLkov pivo in pa 2 litrov Crnega; sem dans, pri inoji kokoSi, Re popolno-ma tesfi. Lej ti, Ce nisem skrit ud zinernostnega drugtva. — Ziv.: Pafi res I Ako izvejo za-tc ti zmer-ni gospodje, fie za svojega predsednika te enoglasno izbero. Vendar tfuj nioje preklcSicnnsti v Trstu. Grcm, da poravimm daLo od robe. Ker sem pa so imel novo suktijo na sebi, gledal jo nek dobro rejen gospod krog mene, kakor hudo vreme. Rekel pa ni nic; ker no sine, Co se ima novino na sebi. Na ti-heni godrnjaje mi je list pisal. Hofem plafiati z ban-kovti, „Srebro, ne papirt" tako mi zasoli zdaj t'orbo gospod, Krobro V Kdo jo pa ima V upi'aSam jaz, kakor bi na britvali stal. Pojdi nicnjat! odrezo se zopet gospod. Pustim robo, pa grcm ter praSam tega in onega. Ob Skofiko! (Sorje mu, kdor ni /nan po svetu! Tako sum rogovilil krogvko slepa muha. Na-zudnje jo krenem v magazin. So na vratih najdem ptujca, ki je ves zamiSljen dnarjo §tel. Tega koj u-prasani, ali bi mi par bankovcev zmenjaiy Kakor lipov bog je molcal in Stel. ^e le, ko ga v drugo in trtje, in vedno bolj na glas uprasain; tedaj, oh lju-bi moj Skotfko, odgovori mi ptujee. Skofiko (hitro) Nu V Nemara po ucmski ali po madzarski ? — Z i v.: Da, da! Po nemski in po madzarski...! Cebne me v trebuh, da prejenjam kar dihati za kacih 5 minut. — S k.: Oj, salo y menu 1 Lepo ti je ta krota zme-njala bankovce! — Ziv,: In ko se zavem, zagledam kakor toliko radovednib misi iz moke kacih 10 glav izza polnih vrcc" v m6 Skiliti in se mi smejati narav-nost v zobe. Kaj sem hotel ko iti? Se le po dol-gem iskanji in moledvauji dobim srebro, da re§im robo. — .Sk.: Cuj, pa zakaj bankovcev nofiejo? Saj so menda, bi rekel uni, poSten cesarsk denar. Tej na-paki bi se morali C'asopisi zoperstaviti, dase v cesar-skih uradnijah ne jemlje cesarski denar, kakor so bankovci. Koliko preglavicc si zastran tega le ti imel: Cebec, sramoto ... — Ziv.: To ni §c vse ni6. — Sk.: En cebec ni niC? Kaj si Mel Se enega? — Ziv.: Ker sem cencaril od Kajfeza do Herode|a, za-mudil sem Se vlak. — Sk.: Zamudilsivlak? Sment! To je zmirom lep§e. — Ziv.: Da dal ZmiromlepSe; pa le narobe. Ravno ko sem menil odriniti, odzvi2-gal mi je izpred nosu lokomotiv, *. S k.: Bog ga o-slataj §e lukamatija! Kaj je imel tako silo? In ali mu nisi bil toliko dober, da bi te bil poCakal? — 7L i v.: Zdaj sem gledal debelo krog seb$ kakor zabo-den vol. Kaj bos pa zdaj, &vko? si mislim. Oh, Sk.! Zdaj me je zalost trla, in zelel sem si, da bi mi bil oui dan g. Magnus kozuh zapalil; zdaj sem pa v je-zi preklinjal vlasuljo in Zeljeglodko. Bog mi greha ne zapiSi 1 — S k.: Prav ti je! Kaj nisi Se vedel, da kjer zena hlace nosi, moi redko dobro kosi ? Kaj vra* ga si se dal Zeljeglodki pod noge ? 0 jaz sem pa ves drug korenjak, veS! Kedar mi moja Ljubouhaeka ho-ce kaj preongaviti mojo misel, tedaj kar zakomandi-ram v obeh avstro-ogrskih jezikih : „Muss sein ! Isten bizony ]" pa je koj vse tiho, kakor bi odrezal. Nu, pa kaj si na to pocel, ti uboga du§a? —* Ziv.: Mislil sem si: Naj sepes obesil Ce pojde par kebrov ve6, naj se pa Zeljeglodka obrise za praznike, ako ne bo pirhov ne gubanic; ter odidem kar v Hotel Evropa" — Sk.: Aj , aj! Hotel Eurppa; aj, ajl In na tt:m je vse krivo tisto srebro. — Ziv,: Usedsi se blizo necega gosta, poklicem pive pa tudi nekaj za pod zob. Kakor zmirom, zaCnem se sosedom politiko premlevati, ki je v mini jedel in pil. Toda, vsi hudi-manil Kdo popiSe mojo grozo? Komaj ga prav dobro pogledam; komaj zine, streha z jasnega, spoznam, oh moj Sko«ko..,l Skoeko: Nu? SpoznaS kacega strijea, miljonarjaiz Awerike, neli? ^iY»: Strtjca miljoqarja? Oh da se Bogu smili, spoznam... Sk:lTu isd\ 6e;bf bil strijc,bil je pa raorda kakprijatel? -Tti&'dolSfbt^:' Ziv: Bos ze videl, kak prijatel!, Oh, 8e zdaj se itti:' kosti tresejo. Glej, spoznam gospoda. Ma.—,.„Sk:. Majorja? Naj bi bil! Pa6 prava; ree! Saj ;bt ,te,»erbil/ snedel... Ziv: Skratka! Spoznam ^. jUfyntfao.'*^•$L (posko6ivsi): Magnuvsa? Be2i, be2i, leno teprosiBi'i^e stra§i, pravim. — Ziv: Jezik mi p'risahmn^ nebu, ako ni res! Magnusa, Magnusal— Sk: Trisfcd z^ie-nih modvedov! Magnusal praviS?.. Zdaj si-pa5v'en^ poiskal luknje, ki jo; je zidar pustii? — ^iv: Xejte1' ga, kako sem pa mogel ? Bil bi, bil! A koiriaj se" prav srefiava z ofimi, zgrabi me blagorodni g. Magnufe ^a' kustre, ter jame vpiti, da se je vse polno IjudX ululo krog naju: wAha sva skupaj?a Sk: VidiS, #8, kS' je vse tisto srebro ucmilo! — Ziv: In Zeljeglodwu reci! — Sk: D% da! ^enskain srebro,... Liv; Jb'% nemerkaj ti od Zivkota ~ tako je MagnuB jel~-;ako je ta bikovica za kaj, ne bos' se veft grel pred nabre* ^insko ogrado; 6e ti prej nezadrhnera goltanca kakor vrabcu. Nu pa, Zivko, fie imam nekaj usrailJBnja. %^ ali sem jaz tisti zopruik? Ali si se skesal? „Jaz «a to: Malcnkostll* Gospod Magnus: Malenkostl? Pa6 kosti te bodo hotele, 6a ne boS odkritosrfien, — „Nu nu, gospod Magnus, niste vi, ne — odgovorim, jaz; ampak tisti je, ki hofie kvar" — Bode ihvar? zaCudl se Magnus, ter mi gerlo spusti, SkoCko: Hvala Bqgul Pa saj ni tako straSen tag.Magnus, nu nu! ZivtCuj, boter! zdaj potegueva z Magndsom ie enkrat iz. vrOka, pa ga poprosimt Ali bi nidi, da vam v pojaspHo kratko povestico povem? Magnus ves zadovoljln L „Zfv-ko, le dej; saj vein, da ne bo dolgocasno, Co nisi zmirom tak, 2e davno bi ti bill tvoji aoprniki vrat zadrhnili; to ti pa povem, Ijubi Zivko!" — 0 g, Magnus, zdaj pa blagovolite posluiati: „BiI je v nokdaj-nib casih nek Skrat, ki se je hotel s clovekom sprl-jazniti. In tudi Clovek, tisti flovek, je rad videl sura-ta; ker jo bil ljubezniv, ta fikrat. Zgodi se, da dIo« vek ftkrata na kosilo povabi. Ta, ves vesel, pride in se usedc. Ker jo pa bilo po zimi, skleno Clovek svojl roki in jame v nju hutati ter si ju tako gretl b6 svojo aapo. Kaj dela§ F uprasa ga flkrat — Lej, prijatel, mraz jo; in tako si roke grejem z ustmj, odgovori clovek. •— Vrlo! re, Kedo bi se jim ne smijal? Vi sleparski revceki, pa«, cakajte malo ! Ja? poznam g. Nabergoja in, nj?govo zasluge polno delovanje. Kaj je oa.vse za oMco,, storil, to vi ne znate ali pa ste toliko MQfayu t podkupljeni z lahonskimi deaarji, da grdite z vaSim blatom posteno ime vrlega narodnjaka. ..,. .,„.- :i;^, Naj se potrudi tako budobna^ vbogft revapoglpT,, dat v stenograficni zapisnik mestnei^in.-.^eiauij,. zbora; tarn bode naSel, kaj je vse Nabergoj afarM. Ker pa dvomim, da bi se take aleparske duse toliko potrudile, naj tu ofiito le nekolikp om$nim, *a kar sicer koSutovske politiCne Solobarde nimajb rttzli*« ma 1 Morda 3te u2e pozabili, kako je bilo po okolldy predno je g. Nabergoj v mestnem zboru. jedel? sKedo se je pognal in dosegel, da se je o^pravila .berii'iit da so gg. duhovniki iz mestnedenaTni(iepla$ani?i,Ke«,. do se je potezal in dosegel, da so se oaprftvjba-lla*!., ke (rabote), je le vam znano. Kako ste mSSlLfflto*-slabe ceste sawi delati in popravyati, vodnjake tre-biti, v suft celo uro dalec ^o vodo hoditi I Zdaj pa, & je aa§a ia se yodnjaki posuSjo, pripejje se vam vodo pied hi§o, da vani vsem ni treba po njo ho-diti? Nadalje ypra§amo vas puhle zgubljene glave, ke-do se je potegnil in dosegel, da se je domaCega vina dae 1 gl Zola, odpravil? ' Pn& ako je brat svojemu bratu prodal vino za njegovo rabo, moral je placati 1 gl. 35 kr. Ako se rafiuni, da tr&Ska okolica na leto nar manj 20 tisofi veder vina proda, ali ni to velik dobicek, ce okolica prihmni 27 tisoC gld. ? Kedo je predlagal in dosegel, da se vam polj-ski Suvaji iz mestne denarnice placujejo ? Vam ni §e na misel pri§lo zoper brerae, katerega ste morali no-siti, pritoziti se, ako ne bi se bil g. Kabergoj iz la-stne inicijative nato spomail? G. Kabergoj je predlagal in dosegel, da je po okolici pozarna straz»., katera je vie marsiktero nesreSo odvrnola. I>.y«r ni g. Kabergoj govoril in tirjal svefiave po glavni'n va-seh, svet'le so vam mesec in zvezde. Da so delegati in iupani od mesta pla&ini, je gotovo g. Kabergoj pripomogel; ali, zalibog, te vrste Jjudi so danes naj huji renegat! in izdajice svojega naroda in vasih koristi. Koliko zaslug bi mogel se navesti! Ako bi hotel, napolnil bi celo Sofa. Kaka je bila stranska blizuja pot skoz Barkov-|je v Trst? Kaj pa vi Krizani? Ali bi bili inieli vi tako potrebno morsko luko (porto) pod vasjo, ako bi se ne bil za vas Kabergoj potegnil in tirjal, da so vam napravi? Kikdar ne! Poteni pa Se, ko ni hotel noben na javni drazbi dela prevzeti, zilvoval se je v lastno skodo sam Kabergoj in izversil dele, da jt to-liko materijalne Skode trpel. Pripomagal je tudi v mcstneni zboru, da so vain razbiti zvon placali, in Bog zna, kaj vse §e vara labko nastejemo. Morali bi biti bvulezni, da imate takega zastopnika. Koliko bi drugi okraji dali, da bi njega iiaeli. Pa zdaj vpraSa-te, kaj je Kabergoj stcril. Mislimo, da ste vse pozabili, kako so vcasih bili v mesta in pri magistratu z psovko (schiavo) pocaste-ni. (Je vas Se morda sedaj ne spoStujejo, kakor bi morali, vendar je veliko boljSe, kot pred 12 leti. To BpoStovanje pridobiti so vam vaSi uarodni poslaoci, ki so nevtrudljivo tirjali va§e narodne pravice in va§ jezik tudi branili. Kjim se je zahvaliti, da vam ni-so mestni ocetje boljSi del okolice k mestu potegnili in vcasih volilnih pravic oduzeli, na kar so skoz Sti-h leta z vso silo deiali in Se na to dclajo. Vzeli bi vam bili vse, ako ne bi biii va§i poslanci vas branili. Pri vseh prilikan se je ravno g. Kabergoj neu-straSyivo boril proti veliki vecmi mestnega zbora. Da so se Sole po okolici zboljSale, da so cerkovnikiin or-glarji iz mestne denarnke placani, da se za prenoti-sce vojakov, te so po okolici, zraven IV2 kr. Se z 2 kr. odskoduje iz mestne denarnice, to je zasluga na-Sih narodnih poslancev, posebno Kabergojeva. Ako daste slame in sobo za castnika, dobite zdaj namesto 21 kr. 75 kr. Ako to pripoznate, morate hvalo Ka-bergoju znati in mu vase zaupanje skazati, ter ga cno-glasno voliti. Sramota vam vecna, ako drugaCe rav-nate. Pomislite, da Le sovrazuiki nase stranke pri-poznavajo zaslnge njegove. Volilci VI. okraja, ne dajte se slepiti od takih malovrednih ljudi, ki za liter vina prodajo narod, svoje poStenje in cast. si. okolice. Volilci pokaziti, da ste narodnjaki in postepjaki, na katere se ozira sovraznik in prijatelj s spostova-njem. Razne vesti. Imenovanja. Cesar je imenoval Alojzija dr. Pajerja viteza Monrivo, za glavarja in dvornega sve-tovaica And. Winklerja za podglavarja goriSke dezele. Umor. V noci druzega velikonoiSnega praznika bil je Karl Mosetic pri tepezu v Biljah v trebuh tako nevarno zaboden, da je v kratkem Sasu izdihnil svojo. da§o; jeden drug je bil pa tezko ranjen. Stvar se je koj naznanila kazenski sodniji, katera je zav-kazala raztelesiti truplo umerlega. Ranjen je bil pervi velikono<5ni praznik g. Karl Fonzari v Gorici od vojakov, kateri so baje brez vsega vzroka imenovanega napadli s svojimi voja&kimi nozi. TepeL mej fantalini v Zamarovi kavarni| hoteli so policaji zabraniti v noCi velikonofinega pondeljka, a fantalini so se jim v bran postavili in so jednega policaja ranili na berbtu, ga na tla vergli in ron mec" vzeli. Vendar se je drugemu policajn vsled srenosti ne le posrecilo reSiti svojega tovariSa ampak tudi od-peljati v zapor najhuja dva napadalca. Goridki magistrat naznanja, da se bodo dne 9. t. m. ob 10. zjutraj oddajala zopet dela, in sicer naprava vhodnib duri in Stirih rakev na novem mho-dvoni. Cena doloCena je z 6997 gold. 17 kr. Iz Barke se nam pi§e: Dne 25. marcija pre-daval je pri nas g. profesor PovSe 0 govedarstvu, kle-tarstvu in 0 proizvajanji goveje krme. Karoda je bilo priCujoCega toliko, da §e nij mogel ves v ueiiidce. Ker se je tukajSnji ucitelj fcega nadejal, dal je iznesti klopi. Tudi Ktanjci so bili v obilici navzo6ai. Poduk je bil jako razumljiv, govor naSega Franceta jako pri-jeten. Tudi na§i mladenici storili so svojo dolznost, ker so g. profesorju postavili zanimiv slavolok in sio-vensko zastavo, katera je opominjala neniSkutarje (tudi po Krasu so te spake)* naj se spokore, ker je uze vsrkemu znano, da po Krasu nima veL bodocuosti nemski zeIodr no slovenska lipa nam za&nja poganjati lasCe veje, s kojili cvetjem se paso butele. Se enkrat nemSka kultura v vojakih. Priobcujemo sledetfe nenavadno nemsko kulturo osvet-Ijnjoce verstice, koje nam posilja prijatelj iz Kanala. Pismo prihaja iz vojakov, a adresirano je bilo krivo, ker nam zadnje notice nij bil poslal|posiljate!j tega pisma. Ueeberter Herr! Mit Staunen las ich der wider in der BSoc.iB er-lassenen Artikel. Es muss mieb diese Einmeugnng in meine Augelegonteu iirgern alaich die Veranlatung zu diescn blitzdumen Scltritta nicht Ihnea sondern mei-nen Eltern gab. Es zeigt durchaus nicht von Intdi-gen2 wenn man a diesen fall© seiner Muttersprache durch Zuhplfenafme des Zeitung IJIatte glanbt ver-fechten zu mfisseu. Kin vernimftige Menscb fiiidet der Bfiuitzung einer Fremden Sprache durchaus keim* Xiuicksezung seiner wie komt es das Bie, mein neither Herr darin eiucn Orevel gegen die slovenisehe Sprachc suchen wollen Kur ein gutes Mahes Kainral Fautis nur und Blosein Ilaum solhe Gedanken, me Ihrigen prodiwiren a sie haben sehr schlecbt combinirt mein Lieber in dem Sie glaubten mich als einen tieber Herr meine Muttersprache hvor die Offentlichkeit ^u hinzustellen Sie duin einen so kurzen Verstand das sie es nicht ermesscn konnten, das in Artikel welcher eine so dumc Saclie vcrfechtet dem Fahrikanten ver-helben oha im Allgemeinen nur Spott unci Blamasch eintragen muss umsumher aber wen der Schreiber sich in Gelegenheiten einmischt, die ihn nicht im Gcriingsten Kiimern Da ich mit Ichnen als einer be-schrenkten Menschen nicht fil Vorte verliren will schliisse meine schreiber und Zeicline Sie vor solhe dinner Schritte fahr die Zuknnft warnend Es ist fur eien genu das halbe bogen Papir. Te verste pisal je, kakor stojt na listu, nek P c-ter Zapfel, najberze ucitelj in mojster nemSkega jezika mej vojaki-prostaki. (?). Ko je nemska kultura sijalu po glavah anuadinih, je najberze on bil v send. Koncc tega lepega pisma gino izuustili, ker je p r e-trivijalen. LISTKICA UREDKISTVA: Gosp. J. L. v It. Ker je bilo uze natisnjeno v Slov. Karodu, ne zdi se nam potrebno tudi v nasem listu priobciti. — Gosp. L. M. v Ii. na St. Poslano ne moiemo porabiti. Ne zamerite! __________________________________________________!| JUstnik, izdavatelj w urcOuik; VIKTOR DOLENEQ.: —- Tiskar Maznanilo. Podpisani naznanja slovenskemu obcinstvu, da je te dni odperl svojo gostilnico in da bo po vsej moci prizadeval se zadovoliti goste z do-brimi in cenimi pijadami, jedili 'in s to6no po-streibo JANEZ ZLOBEC v Dutovljah. i i. Prodaja iz lastnvga nagiba v Kormimi (Cormons) iepa, izvrstno ohranjena gosposka hiSa v glavni ulici, nasproti lekarni Bertossi z dvema uhodoma in 30mi sobami in drngimi prostori, kateri zdolnji so kakor nala§6 za pro-dajalnice; za hido je lep vrt, ki meri 2000 kvadratnih seinjev. K tej liiSi spada ? bliziijici Kortuina §e prvc vrste zemljisfie mereLc nad 7 njiv (kam- pov). Natandni pogoji zvedo se pri 1 gospoda: Karl Feiefitingcr, 2clezni§ki uradnik Y Nabn'*iiii. Fin Jos. Piw k Mi v Trstu in njena podruznica (Viktor Dolenec v Gorici) ozir jemaje na veliko pomanjkanje Siveza po Goriskem, daje na upanje do sv. Andrcja lepo staro in novo korazo po primcrno nizki ceni proti solidarni garanciji cele srenjo ali pa do-brih posestnikov. — Oglasati se je ali v maga-ziiui v Trstu, ViaTorrente stev. 18,ali pavgo-riskem magazinu na Kornu tik Faifcrjeve gostilne. Edina prodajalniea na Dunaji, katera je zopet znteala z ozirom na slabe Lase cene svojega r.iziu-ga blaga za 30 %, je Zal.ir.MisreIraE.8ettelbelia&0. na Duuaji, KaintiierMtr. 14 im Durchhause Posnetek iz velicega eenika. prcje sedaj prejc seila.); (3 zlicic za kavo 3.50 1.50!" i) zlic, navadnih 7.50 3.—! 6 HOZ2V 7.50 2.80! d vilic 7 50 2.80J 1 korec za juho o.~ 2.00 i korec za inleko 3.— 1.50 1 skledica za kavo zlico e.— 3.10 1 skatlica za duhaa 3.50 1.50 3 zamaski s podob. 3.~ -.90 L par svetilnikov 6.— 3.— I skatljica za sladkor znotrej pozlaCena 10.— 6.75 I Vrck zaocetinoljeS.— 5.50 Kot posebno priuierua darila. t> nozev 6 vilic 6 zlic , . ... ....__w___, G zlicic za kavo; gl. saino lOgl.,6 naslom.za noz.,' gl.samoTOgh V istem razinerji se dobivajo vse mogoce stvari iz pravega kinezkega srebra. Zunanja narocila proti post, povzetju tocno in testno, Ceniki se dobe po zelji zastonj in franko. > vseh 2i kosov 6 noztceVjza po- \ vseh 24kosov jvelegautn. e-,GviIcic ' sla- (v elegantn.e-ttui mesto 24 6 zlicic ) dek itui mesto 24 Yelika zaloga oblek za gospode k ,,rimskemu kralju" Adolfa Wellischa nahaja se sedaj samo na Dunaji. Wieden, Hauptstrasse 11, gegen. dera Naschmarkte, (popreje Keller & Alt) in priporoCa najelegantneje obleke za gospode in deCke; na dalje za pomladansko dobo: Grave-lotte —- sukuje po 12 gl.8 jednobarrne cele obleke po 18 gld., po nizkib in atalnih cenah. MAILQiQ Y Gorici.