SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št'15 v Trstii 17. julija 1897. Letnik I O Kresi. © Eresi, o Kresi j- . O Ijtjbém čašiv- . ko^vöirja senožet,:J , -, .Ki&.muren se glasi, - -- -hladneöi - vfečeri Po vrooem dnevi •: ' Jlvenijo iia vasi.', Mladeniče/ spevi. ' ¦ ' i ' Prav .'daleč |)d ijudstva, Od ceste, od, praha' Na inehki blazini Iz'gostega maha- Počivam. — Nadimano Bršljan se ppjpenja — — .Ka,j dotrega neki' Iniam^d življenja,!' .} Na.syetu .bi, vč'asih , ( . Izginil.'najraijée; --. ;, .Na tleh, premišljujem, \ Razburjen ? Ne, kaj še.!. S'fcé ' nii bije Pravilno v telesi — • O dólce far niente Ó kresi, 6 Kresi ! ¦ • * Ant. Medved.. Prva sreča Slike,po naravi — Ruski, spisala. M. Krestovska po izvirniku po,- ; ' slov:'Adolf P ah'Vr.. '- :f .'i In Zina je. Ugibala kdo _ SO oni ljudje, odkod so in kaj delajo-stalil? .¦. In kaj-delajo zdaj do'ma, v Petrb- gradu Gotovo sede v obfedni .sobi in 'govoi:é.o njej,' zini .'. J)avno:'Se ji že zdi, kar je-bila., tudi. pri. njih, videla njih lica,' goVfvrila z-, njimi . .. ¦. I«..glej;, -zdaj;.j« že daleč, daleč od njih, in Bog ve,-kedaj; vidi zopet vse.'..; ¦ Spomnila se je lica. svoje staréje : sestre,; katera jo jo je vzgojila v svoji obitelji, po smrti starišev, in ta obraz se ji ni zdel tak, kaior.je bil navadno, spokojea in ravriodušeni ampak takov, kakoršen je bil o onem zadnjem trenotji,- ko jo je ona tako goreče objpla pred tretjim zvonénjem in zajokala ... . - ; ¦ . Vide to milo, razburjeno, plakajoče lice,.je,Zina, he oziraje se na vso radost tega dne, mahoma glasno za-r ' plakala, čuteča neko bolest bolest na srci, hotela je skoraj ostati ... No ;nekdo jo je dvignil in ni zapazila, da je štala že na ozki stopnici vagona in vlak je odhajal.'. . In vse, kar je-bilo potem, vsi, ki so jo doslej v 'življenji obkrožali, jeli so se odmikati, dokler niso izginuli povsem^ in pri njej.je ostal edini Aljoša.....In njej je priha- jalo radostno in' strašno: radostno zaradi tega, ker je t)Stala zdaj na vselej, za vse .življenje pri svojem ne- naglednem Aljoši, in strašno zaradi tega, ker so vsi drugi sorodniki iiakrat nekamo izginili od. nje . . . in morebiti, tudi za vselej;.'. ! . ; No'Aljošaje nekako razumel njene misli. Objel jo je, krepko, krepko- pritisnil k sebi, kakor bi ji hotel jneiolČe,- z edino silo svoje ljubezni povedati, naj se ni- iogar ne boji, o ničem ne vznemirja, da je on zdaj nje» varuh, njen prijatelj, njen mož in da ji sam nadomesti vse, katere je radi njega ostavila. In njen strah je iz- ginil, tudi otožna ni bila. več, dasi se je ravnokar po- slovila z vsemi, katere je ljubila doslej, s katerimi je preživela svoje kratko življenje. . . . Bilo jo je samo-ne- •koliko sram,.da ni otožna ... . no tudi to je skoro ¦prošlo, in ostala je edino radost, katera seji je kazala ar' teh dneh v vsem, kar je videla, mislila, čutila . . A bilo je še drugo,, nekoliko plaho in smešno, ciivstvo od zavesti svojega novega položaja Idt ,žena"»'Kadar se je •spomnila, da je .žena',, da ima »moža', prihajal ji je smeh in bojazen, in nekako strašno čudno. Vse se ji je Priloga-88. Št'„ED INOSTI" ; ........ . Str. 2 .SLOVENKA' St. 15 zdelo, da ni res, da je nekaka šala, katera skoro neha, in tedaj se ji bodo vsi smejali, da je verjela v to ialo In vsako jutro, ko je odkrivala oči, se je takoj spomnila te smešne, čudne novosti v svojem položaji, in vsako jutro se je divila in vpraševala, sama sebi ne veruje : — Ali je to res istina? Saj še ni dolgo, kar sta se bala, da jima ne do- volé ženiti se ! Ko sta pred dvema letoma prvikrat jela govoriti o tem, so se jima vsi smejali in nikdo ni hotel v§rjeti, da bi njuna ljubezen mogla b.ti resna. — Vidva sta še otroka! — govorili so jima, kakor bi ju hoteli uveriti, da je to otroško domišljevanje, katero samo iz- gine, prej ko jima dovole ženiti se. Aljošo je tedaj strašno razžalila ta splošna neza- upnost in žaljivi smeh, s katerim so „stareji" vsprejeli njegovo snubitev, katero je imel sam za najvažnejšo stvar svojega življenja. Pregovoril je Zinu, naj nikogar ne prosi yeč in naj mej tem povsem molči o tej zadevi. No črez eno leto so stareji sami nehote jeli uvidé- vati, da to „otroško domišljevanje" mladih ljudij ne gine, a narobe postaja vedno krepkeje in silneje, tako, da ko je po dveh letih Aljoša. svojo snubitev ponovil so- rodnikom Zine, — se mu ti niso smejali več ift ne do- kazovali jima, da sta še „otroka". In res, razen rane mladosti ženina in neveste, ni bilo nobenih pomislekov v nasprotovanje. Najneprijetneje je bilo to, da sta mlada sklenila odpotovati na deželo, da Aljoša, ne oziraje se na vse prigovarjanje, ni hotel sliiati ničesa o službi v Petrogradu, a Zina, ki je bila docela pod njegovim uplivom, soglašala je ž njim. Zina je bila kakor čist, nepopisan list, na katerega življenje še ni napisalo ničesar svojega, in na kateri je zaradi tega tem ložje pisal mož vse, kar je hotel. Ona je bila dosihdob še docela otrok, ne oziraje se na svojih 18 let, in to je nehote vznemirjalo njene sorodnike, da so se bali odpustiti jo, ki ni poznala ne življenja, ne ljudij, tako daleč v tujo, novo obitelj. No Zina sama se ničesar ni bala, ničešar.ni premišljevala; vedela je, da bode z Aljošo povsod dobro. Zato pa je Aljoša v teh dveh letih nehal biti oni plahi, golobradi fant, kakoršen je bil tedaj, ko je v prvo snubil Zino. On je nekako zrasel, okrepel, omožel in v njega mladem, nežnem licu, aa katerem je že poganjala kodrova, zlatorumena bradica, kazal se je tako zamišljen, resen izraz, kateri je nehote vzbujal zaupanje do njega. Pogosto je Jelena Nikolajevna, stareja sestra Zine in njena vzgojiteljica, govorila, da ko bi ne bil Aljoša tak, kakoršen je, bi ji bilo veliko straš- neje odpustiti tako daleč svojo mlajšo sestrico, za katero je čutila neko odgovornost. Vse Zinine prijateljice so se tudi čudile, zakaj ho- četa, živeti na vasi, ko njuna imovina vendar tudi za Pe- trograd zadostuje. -- Veš, ti se naveličaš! — govorile so jej, in jo že naprej obžalovale, n— ni družbe, ni gledišča, ničesar! Sami kmetje in babiy! Od samega dolzega časa umreš! No Zina se je samo smejala in nehote ponavljala Aljošine besede : — To je neumnost ! Kako pa drugi žive ! Aljoša celo trdi, da j€ pavo, razumao üvlj«nje edino aa Vt^l 4 -ae 4u T ai^tOi-kjer mislijo samo na vizite m uživđj^I Tedaj pa so jo jeli-sti-aäti z obiteljo. ^- ' - > ^ Femisli : oče, Ma, dve sestri, brat ! Ali je raoži}(> z 4»9iBI i^uijaü ? fiotnvo se vname qerazumljeuje i|) prepir ! No Zina se tudi obitelji ni bala in je bila uverjep^, da se vseh navadi. S4J sq gotovo vsi tako dobri kal^qr Aljoša. Očeta in teto že pozna. Ta dva sta se nalašč pripeljala pred pol letom, da bi njo spoznala, in oaa^ se ju je v nekaterih dneh tako navadila, kakor bi bila vedno njena sorodnika in bi ju že poznala od mladih nog. Kakor bi bilo sedaj, spominja se onega dne, ko jo je Aljoša v prvo pripeljal k njim. (Pride še.) Obleka. Po dr. Ivanu Dežmanu. Dalje. Poglejmo sedaj s čim se najčešče pokrivamo in v kakem razmerji je obleka ( odevna stvar) se zdravjem. Odevala delamo iz volne, pavole, lanu, svile, kože, krzna, gumi in gutaperča. Bil je prej običaj devati si na golo telo le laneno ali bombaževo srajco, kar je služilo bolj snagi nego li toplini. V novejšem času po nagovoru zdravoslovcev in po izgledu naprednejših narodov so začeli ljudje iz zdrav- stvenih ozirov devati na samo kožo volnena odevala in to za to, da bi volna usrkavala izparo kože ter jo varo- vala od prehlada in od vsakega slabega vremena, ki prihaja včasi od nagle zračne izpremembe temperature. Nekateri se še silno vpirajo temu ter drže Angleže, Nemce, Italijane in nas Primorce za mehkužne ljudi Močnemu in utrjenemu telesu je to morda brezpotrebno, ali ljudem srednjega zdravja in takovih je večina kulturnih ljudi, ne samo, da ta navada koristi, ampak jih tudi obvaruje od mnogih bolezni. Volna spada med one tvarine, koje slabo prepuščajo telesno toploto, zato varuje, da se te- lesu toplota ne odvzame kakor tudi brani, da se zunanja vročina ne primakne telesu naglo. Tako varuje volna telo od vsake skrajnosti in drži površino kože vedno v jednakej srednej toploti. Zato so ljudje v vročem podnebji, n. pr. v Afriki, vsi oviti z volno. Vsi ljudje, koji žive mnogo v sobi, vsi nervozni, reumatični, hemoroidalci, vsi, ki so bolni na prsih, vsi bolehni in vsi potniki morali bi nositi na nagem telesu volno. Seveda, da kdor nosi volno na telesu, mora jo često menjati. Favola ni tako mehka kakor volna, a tudi ona bolje ohranjuje toploto nego li l?in, kateri prerad izpušča to- ploto in s t^ pospešuje izhlapevanje. L^n ž^li platno se napije se znojem, zmoči se naglo, hlapi in zato mrzi člo- veJS^t^ l^pi.k telesu. št. 15. ,S L o v E N K A" Str. 3 Kakor se je saiatral v XV. stoletja bogatinom, kdor je imel platneno srajco — n. pr. soproga kralja Karla VII., ki je bila najbogatejša na FrancozkeoL, ker je' imdk dve platneni srajci — tako se sedaj ostavlja noštoja platnenih srajc, ker vsakdo, ki se drži zdravoslovnih zakonov, noši raje pavolnate srajce, kakor n. pr. vsi Angleži. Platno ima to jedino izvrstno lastnost, da se v pktßtt ne 'drže kužila tako lahko. . ' ' " ' ' i Svila je bolj ža razkošje nego žai potrebo, seveda, da svila krasi in najbolje pristoja ženskej polti. Krzna nam je treba po zimi, ali ono je kakor pod- stava ali tesBo^ odevalo prav škodljivo; ker brani hla- penje in človeška koža postaja vlažna, čutljiva, a kakor se odgrne odevalo, prehladi se prar lahko vsled hlajenja zaostale ' telesne vlage. : ; Iz tega uzroka so škodljiva" otlevala iz gumija in guttaperče-; vrhu tega. postane gumirano odevalo'prav hitro električno pa zmeša električnost kože in provzročuje često reumatič.^e boli. •" ' Koža nam rabi za obutev, treba je, da je mehka io da ne pušča vlage. Naj si bode odevalo iž katere koli tvarine, treba je vedno paziti, da nekatera mtota na tdesu greje, a druga pušča hladne. Razven tega ne sme se telesa, pretesna zapenjati in ustavljati krvnega toka. V obče se Dftora gornje telo držati hladneje, to je, riianj oblačiti nego spodnje telo in noge gorko pokrivati.- Glava, katero že lasje nekaj čuvajo, naj bode vedno lahko pokrita in branimo si jo samo pred solčDo vročino, pred hudo zimo in pred vetrom. Stari Grki niso nikdar pokrivali glave razvéh tia potu in. v- bolezni. Osobito treba pt^ziti, da je deca v ranej m'ajdosti prav malo pokrita po glavi, ker še s po- krivanjem brani tudi lasem, da, hitro rastejo. Vrat, za kateri bi bilo najbolje, da bi ga nikdar ni v detinstv.i ne zavijali, iie sme biti nikdar.zapet s top- limi, tesnimi in visokimi ovratniki in robci. Ostajati bi moralo vedj«) med ovratnikom in vratom, prostora za dva prsta, da se tok. krvi ni malo ne ovira. Niti v sta- rosti ne nosite ni pretopSib, ni pretesnih, ni previsokih ovratnikov, ampak ovratniki naj bodo vedno iz mehke popustljive tvarine, da ne grejejo preveč Zato je po letu ^ bolje nositi za vratom pavolnate robce nego svilene. Na pršili bi morala biti vedno taka odevala,'pod katerimi lehko globoko dihamo. V ženskih često ovira glojöoko dihanje tesna; öblfeka in steznik, a v možkih tesni telovniki in neelastične pot-amenice. Dol-nje telo oso- bito nad jetri, nad želodcem ne sme nikdar ; biti zapeto, a ohranjati se morajo ti deli vendar vedno topli, na nogah je najbolj ždra:vo nositi pavolnate nogavice, a kdor se lahko poti, naj'nosi volnene. Za one, ki mnogo ¦ ho- -dijoi, je najbolj zdrav«, ako noge zavijajo v platno, ker je mehkeje in so v njem noge hladneje, ker platno raje ¦Jfelapi-'' Bazven rane mladosti in najpozneje starosti je naj- bolje nositi: i lahko, ne pretopio obleko. Prelahko zopet'ne sme-biti, kakor se to, žal, opaža v naših obrtnikih in J *) Najbrže m bila sloVMtaka. navada klepetati'ob kavi (op. ur.) kmetib, v katerih je prelahko odevalo tem škodljiveje, ker se oni ne hranijo z jelom, ki bi bilo dovolj hranilno in zdravo. O menjanju odeval v raznih letnih časih treba po- stopati vedno oprezno. Osobito je treba paziti, da ne menjamo prenaglo tople odeje, s hladno, n. pr. v po- mladi, ker se s tem človek prehladi najraje. Oblačilo in perilo novorojenca mora biti dovolj toplo, da ga mor^ greti, a razven tega mehko, popustljivo in čisto. .i-'..-;- Koliko dece umira samo zato, ker se ne pazi dovolj na njih; odevalo in toploto ! Kasneje, v 5. letu treba na- vaditi otroke na lahko oblačilo, samo noge morajo biti vedno tople; mokra odevala treba je hitro sneti z otrok ter je zamenjati se suhimi, fetari ljudje naj se drže toplih oblačil, ker cim lažje jini pada lastna toplota, tem lažje se morejo pokvariti. " MaHca. (Pride še.) ' - ; ¦¦ ' Sreča v nesreči. Slika iz življenja. Spisai M. G. ¦. . ¦ (Daij<). /¦ Caffee-Klatsch 1 (v sramoto svojo povemo, da ne -pezBamo primernega slovenskega izraza*) — Kdo je ne pozna staro —slavne te institucije ? Kar je mozu društvo, klub, kavarna, gostilna, in kar le vec teh prekoristnih naprav, to je ženski, prištevajjtie se k intehgenci, Catf©- Klatsch. Pa motil bi se-, kdor bi mislil,,da le Bavdušenjoza priljubljeno pijaco zvabi toliko in toliko žensk skupaj. Ne, ne, kava je prav za prav postranska stvar, sredstvo v dosego namena. Namen je ves drug in zalo bi mi ta Caffee-Klatsch imenovali »zavod za obiranje ljudi"*. Kar se tam godi okoli branjevke, to in isto se godi tudi tukaj, les tem razločkom, da so tu zbrane ženske iz tako imenovanih »boljših hišv Vsaka pride kar oprtana z raznimi — resničnimi in izmišljenimi — novi- cami, katere novice se tukaj na drobno prerešetavajo in predno se razide častitljiva ta družba, naraste kaka ma- leojfe&stna dogodba enako lavini do gorostasne, škanda- lozne afere. In da se vest o ti aferi raznese bliskoma na vse štiri vetrove sveta, za to so nam porok slavne družabnice teh shodov. Cast marsikatere, spoštovanja vredne osebe se tu do dobrega ogloda. In mislite, da jedna drugi prizanašajo? Kaj še! Danes jci na pr. pri gospej X tak shod. Slabosti vseh tržanov, katerih dru- žine niso tu zastopane, morajo defilovati pred to družbo. Vse družine so polne madežev, samo družina gospe X sveti se v nekaljenem blesku. Če pa je jutri kje drugej tak shod, pri katereta pa slučajno gospe X ni, no potem pa to poslednjo prav tako obdelajo-, kakor so včeraj ž njo druge rodbine. Najljubša žrtev so pa mlade deklice odličnih dru- žin, ako se odlikujejo po svoji skromnosti in nko jim to ^ opravljanje ljudi ne ugaja. Kakor pajk na muho, tako str. 4 ,S L O V E NK A» Št. U prežijo na tacega dekleta, če ne bi se dalo, če že dru- zega ne, vsaj malo. sumničiti. Mej temi proskribiranimi bila je tudi : Ogorelčeva Ljudmila, a do sedaj ji to slavno sodišče ni moglo.nič kaj do živega. K večemu- so se čule opazke : - ,Kako glavo po konci nosi", kaj pa misli da je, ta neumna goska, če je bogata naj .bo, lepa pa ni prav čisto nič, pa pusta je, kakor drva- itd. itd., a to so malenkosti, ki ne bole. <¦"• Zdaj- pa je bil halo, Ico'so'cale' (io vico*,' katero je pekovka zvedela od branjevke in takoj 'prenesla v one ženske kroge,-o katerih'je tu govorjenje." (Pekovka je ijamteč bila nekaka posredovalka 'mej'„dolenjo zbornico* pri branjevkl in .gorenjo zbornico''ókolr kave}'.' • - ' ' To ' Vam je bilo žiiborehje in kihanjei' kakor' že dolgo ne'. ,Ali ste že čule" oglasi se prva in pove še jeden- krat vso dogodbo in jo garnira z raznimi pikantnostmi, ki so pa bile seveda le plod njene domišljije. ,Kdo bi bil mislil kaj tacega o tem — dekletu — pridene druga." ,Tihe vodB naj globije derejo, pravi že star pre- govor' reče tretja. -, .Vsa njena, resiioba, ni druzega neg^.; 'Kaj : so: mi ¦ vsa druga dreveša,'< '. , ¦ Le k:.telfi.želiMi':si:nazaj.! . - -..39 .Pq(J senco šem. tvojo ž'e'spaltf ' [ • = Nekdaj kot neskrbhi'oti*dk/ • ' Ift s cvetkami tam si igrala, ' . •'¦¦'Lovila metulje okrog: ' —'•¦:''^J^ Pod senco sem Tvojo čutila . ' Najprvič ljubezni sladkost, ¦ ' ' Ves svet sem in njega ljubila. Ki bil mi edina, radost. Na mojih tam prsih slonel je, V njegove sem žria oči, Jaz njega, on mene umel je, ' Saj srce za vse govori.! • Pod lipo tam prvič čutila ¦ - Slovesa sem tugo bridko, ¦ In grenke sem solze točila' Ko dal mi je zadnji poljub. Skrivnostno je listje šumelo, Ko dal mi je zadnji poljub, Oj žalost je mojo umelo, Tj' Umelo moj bedni obup. In tamkaj me zopet objel je. Po dolgem me stisnil na se ! In kakor nekdaj nii slonel je '¦-•Na prsih, mi gladil lase. A pesen, ki listje, šumelo. Jo tvoje je, lipa tedaj. To pesem je srce sprejelo, «v'Pa tamkaj doni še sedaj ! Zato. me pa k lipici:vleč^j7j-. Ki listje jej tajno šumi, >; Ki priča mi blažene sreče —', In priča mi sladkih je dni!' • . • ¦ . Ro žica. ¦ ' - Dr. Dežmanovi medicinski spisu Dr. Dežman je zaslužen pjsatelj poljudnih spisov iz medicinične stroke Namenjeno v prvi ' vrsti hrvatskemu ženstvu, uvažujoči njegov velik pomen in upliv na zdrav- stveno stanje v družini, podajejo v prijetni obliki le taka poglavja, ki so obče zanimiva, a kljub temu zlasti v hi- gijeničnem oziru velike važnosti. Tvarina je vsakdanja in priprosta,.a vendar uprav pri nji se greši tolikrat in vča- sih s toliko nepremišljenostjo — kar se cesto kaznuje e mnogimi zlimi nasledki. V hrvatskem leposlovnem listtt : , ,Vienac" je priob- Str. io ¦ SLOVENKA. St. I7j iil celo vrsto razprav. Uže njih naslovi nam razodevajo smer, v kateri se giblje vse Dežmanovo medicinsko pi- sateljevanje. ,0 vinu" — ,0 pivu" — „0 kavi" — „o sadju", — „0 čaju in čokoladi" — „o jedi in pijači" — poučuje nas o naših običnih jedilih in pijiačah; saj jfe znanje o njih pridobivanji, o njih učinkih na zdravega in bolnega človeka v ljudstvu vse premalo razširjeno. „0 plesu" — „0 pripravnem času za kopanje" — ,^0 drsanju na ledu" — „o očeh", „o koži" in „o laseh" — vsi ti in še nekateri drugi članki so higijenične važ- nosti. — „0 obleki in modi" — „o razmerju šole k — zdravju" — obravnavajo prašanja velikega pomena. Glavno delo njegovo pa je knjiga, „Človek v svojem raz- merju k lepoti in zdravju" katero je izdal 1871. s pod- poro „Matice hrvatske". Tako marljiv in neumoren si je stekel s svojimi spisi gotovo mnogo zaslug za narodno presveto. Ako si je pridobil le nekaj zvestih čitateljev, ki njegovih naukov niso zabili ali zanemarjab^ temveč izpolnjevali v življe- nju, koristil je s tem v veliki meri svojemu narodu. „Matica hrvatska" je letos izdala „izbrana dela Dežma- nova, v katere je sprejela le nekatere odstavke in spiske njegovih mediciničnih razprav. Slovencem se doslej še ni rodil mož, ki bi v jed- nakem smotru deloval jednako neutrudno, kakor je to Dežman v Hrvatih. A bi h ne kazalo, da se to, kar je napisal bratskemu narodu, poda tudi slovenskemu ? Da se njegovi medicinični spiski, zbrani v nekako celoto, pri- rede za naš narod? Pregledati, deloma okrajšati in do- polniti, ter prevesti jih na naš jezik, temu bi bil kos marsikak zdravnik ali medicinec, ki sicer ne bi hotel aM mogel sam slovstveno delovali v isti smeri- Seveda, stro- kovnjak, a ne lajik moral bi jirefvzeti tako prireditev, da bi bila uspešna. In „S1. Mat." ali pa „Mob. družba" menda ne bodeta ugovarjali preveč založništvu take knjige. F. G—1. Usmilite se tičev! Neka pariška modna tvrdka je naročila'za prihod- njo zimsko sezono 20.000 ščegljičev in drugih lepo pi- sanih tičkov naših gozdov. 20.000 ptičicpevk na glavah omikanih dam boljših in najboljših krogov ! Kar zona nas spreletava pri tej misli ! Amerikanski in azijatski gozdovi so že izpraznjeni. V zadnjih 20—30 letih je zatrla skoro do cela ta gro- zovita modna strast nežne kolibri, paradižnike, in druge krasne tičice, ki so bile uprav kinč onih dežel.' Polovlje- nih je bilo v tem času okolo 3000 milijotion teh tičkov. Zdaj, ko jih .tam nedostaje, hočejo ti nečloveški, barba- rični modni špekulantje še naše gozdove izprazniti in opustošiti. A civilizirani, evropski svet jih bode vestno podpiral! Kolika škoda pa se prizadene našemu polje- delstvu, tega pač ne pomisli nikdo. Krogi, v kojih se no- ^•sijo tiči na klobukih, itak ne stradajo kruha, za dnige sc pa ne brigajo, samo da morejo zadoščati svoji puhli gizdavosti. ¦ , Če ne bodo posegla oblastva energično vmes, so pač šteti dnevi našim lepim in koristnim pticam pevkam: Slovenke, še jedenkrat ! ne kupujte klobukov, na kojih so tiči ! ¦ Danica. Književnost in umetnost. Zd družbo SD. Cirila in Metoda, Priporočamo kar najtopleje ravnokar izišlo knjigo O stoletnici Vodnikovih ,LiuUansJcih noeiz* spisal in izdal v prid družbi Si\ Ci- rila in Metoda Ivan Vrhovnik. Neumorni in najbolj navdušeni podpiratelj naše " - šolske družbe, veleč, župnik Ivan Vrhovnik, razpošilja ¦• imenovano kjajižico .se sledečim pozivom do rodoljubov ia rodoljubkinj.i'''. " »Prosiin, da blagoizvolite proslaviti stoletmco Vod- nikovega časnikarskega delovanja z majhnim doneskom — vsaj z jedno krono — drulbi so. Cirila in Metoda v Ljubljani, kateri preti letos znaten primanjkljaj. Ček^ glaseč se na njen naslov je priložefl. Z velespoštovanjem ¦ I. V r h o v n i k. -. : Slovomka Injižica Snopič 62-63. Marica. Forest. Spisal Ljuba Babic (Gjal-ki). Preecl Vinko Vinte. Pisa- teljevo ime že samo na sebi nam je porok, da nam ne bode žal, ako pročitamo imenovano povest, dasi ima Gjalski mnogo vrednejših del nego je njegova .Marica*'. . „Liljan*, list za omladinu i puk. Sadržaj 7. broja. " '' 1. Ljudevit Tomšič (slika). 2. Kneginja Alemkinja. Pri- obćio prof. M. Mikšić. 3. Na očevu grobu. Spjevao R. bar. Maldini. 4. Tatou. Priobčila Zlatica Belohlavek-Ko- rač. 5. U gorskom kotaru. Spjevao Slavoljub Magdič. 6. S malim se počme, s velikim se dočine. Piše Jakov Maj- narić. 7. Ljeto, Spjevao Ferdo S, Kulundić. 8. Zlatica i janješče. Napisao R, bar, Maldini. 9. Oproštaj učenika sa zavodom. Spjevao Stj. Š. 10. Kuna i tvor, od R. bar. Maldinia. 11. Svaštice ; K slikama : Ljudevit Totašić'i Kamensko kraj Karlovca. — Odgonetke i zagonetke. Znameni) knjigo ,Das Buch fiir Fr.aien' oihuvre Marholmove je preložila na češki je^ik 0. Mažakova. Razno. . Ooq)odiujska šola v Ljubljani. Pripravljavni odbor za ustanovo gospodinjske žole imel je včeraj v ,.Narod- nem domu" sejo. Sklenila «o se pravila .za društvo „Gospodirijska šola", katero društvo bi oživotvorilo in tudi vodilo šolo. V tej šoli se bodo dekleta iz malih me- ščanskih in delavskih rodbin poučevala v kuhanju, pra- nju, likanju, in šivanju najpotrebnejših stvari, čiščenje obleke ter stanovanja. Poleg tega naj bi se teoretično dajala navodila iz vžgojeslfivja, zdravoslovja in gospo- dinjskega računstva.'Ker'je pouk največ namenjen ubož- nim dekletom, bode tofej 'moral biti -praviloma brezjda- St. 15 .S L g V p; N K 4" Štr. 11