teto II. Poštnina plačana u gotovini. Ljubljana, sobota 22. maja 1920. Štev.' 116. (sne po pošti: za celo leta . H 81— za pol leta . R H*— za četrt leta. H Z!*— zal BtBsec. . H Z*— Za Ljubljano mesečno 7 H Za iooiemstM mesečno H12'—J Uredništvo in uprava: Hopitapjeva ulica št. S llredn. telefon štev. 50 osamezna številka 60 vin, NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 60 vin. Odkritje Krekovega nagrobnega spomenika. Dne 30. maja t. 1. bo tretja, obletnica majniške deklaracije. S°Vest Se VS* spominjamo, s kolikim navdušenjem je sprejel ves narod bla- sVobod' •Se ^°^emo Srbi, Hrvati in Slovenci združiti, da hočemo postati en narod, eu m samostojen, svobodnim narodom enakopraven brat. Zaveti aS?° določno je bil izrekel veliki državnik dr. Janez Ev. Krek, kar je ne-kkrat' ° .lve*° v vsel1 srcih; zato je tudi kakor v dokaz, da je najidealnejša politika pfgv nairealnejša, na mah potegnil ves narod za seboj; zato je tudi s toliko silo sebj^ a nie&ova misel srca vseh Slovencev, da jih nobena trma, nobena spletka ® Politike ni mogla več zavesti s pravega pota. ljene yeliki meri je zasluga Krekovega dela, da nas je našel veliki čas pripravno se dogodek. In kakšno zmago je slavila takrat, njegova ideja! Več, kot fi svor . upati, smo dosegli Slovenci: svobodni in samostojni živimo, združeni brati v svobodni državi, ko sm ®P°min tistih lepih časov, ki se poslavljajo kakor temneča zarja tistih časov, «• a« J Ev- Krek, uk! ,lrne^ velik cilj pred očmi in velike ideje v srcih, se bo 30. 1 a°Pold: a. maja t. 1. ob De na pokopališču Sv. Križa slovesno odkril nagrobni spomenik Jan. Prcdstavi0rQCn^’ ^el° ^oma2cga kiparja Lojzeta Dolinarja iz domačega marmorja, smrtjo v "n ^va oriaka, ki povešata ob grobu glave od bridkosti nad prezgodnjo p e **ve&a moža, od bridkosti nad ničemumo malenkostjo sedanjih časov. ^Pisan Gabila k temu odkritju se ne bodo razpošiljala; tem potom vabi ‘»ena. 2 S01'. vsa kulturna društva širne domovine, vse častilce Krekovega fainetnu ^ ^r?zriai0 s svojo udeležitvijo pri slavnosti dne 30. t. m. dolg hvaležnosti lepih V0(:^to'ju in organizatorju Jan. Ev. Kreku in ožive v svojih srcih spomin 1 mlade svobode. • Odbor za Krekov spomenik. V Ljubljani, dne 23. maja 1920. »»Naprej« se brani N resnice. dalj časa10^ ^anek v »Napreju« mi je čez članL-jP0^6111 »Naprej« odgovarjal v Ogovor k1. ^a to sem mu poslal sledeči *\?^a Pa ni hotel objaviti. Zato ga vasi: * e^eraemu listu«. Odgovor se llj ^°ste še vedno tako prijazni *lo. ]tQ ^Prejeli tale moj odgovor in pojas-^ravitpl i?16 sami pozvali »Ovrzite ali j^e laž 1 S*e resnicoljubni in sovra- žene ’ ^ Vam je gotovo za to, da se »rali vrafniCa’ zato resnici ne boste za-trj. Mojega Usta. Saj če kaj napač-°čete . > me lahko zavrnete, kakor me ^raviČQ0| U<^ ostro, samo — prosim — G, y ^avi, ''Praši*11- ^e.narjem, to je: če tudi njego-l akaj DdUja ^enujem naivna. Vprašuje; • tak& I~u^;ovniki in njih časopisi tako in tako grdo napadajo so-^jv h,.?11' delavske organizacije? Kaj ^sUinavj.a.0vtii od tega? Zakaj ti duhovni žolte zv. krščansko socijalne delavskim socijalno-de- sa^°V°^ na io vprašanje mora g. Ve-jVe . '■ Zato, ker socialnodemo-užabniLlS^ Žovomiki napadajo vero in ^vljaj0 h ,^ere> duhovnike. Zakaj usta-ker socialne organizacije? v eri so ra^ delavstvu ohranili vero, o eka u.a. Prepričani, da edina more člo-. GoX°,.0sreeiti. e r s It q ie socialisti, opustite to L*0 ^ Z", farško gonj°, pa ^ a, ° dobri! Vsaj pobijati rskih 0. • ?* Dam ne bo treba- V gospodi1110 takn ^ se sporazumeli. Si ni- w^°vOilf ? narazen. Nevem, da bi kak ? sp.j ,*el zagovarjati kapitalizem ali . e£a p02an)1 družabni red. Če kakega ta- ^rni Povejite nam ga, ga bomo ^ Se ne Vsi čutimo nujno potrebo, Ako t razmere spremene. dmok°r<^- duhovniki odklanjajo soci-*°Vražnert rac^?> le ^o samo radi njenega > si eJ-a .tališča nasproti cerkvi, V tem Sftus.0ni *?1. Z' Vašim somišljenikom g. Ab-i ’ 1910. lc,e P^sa-1 v »Novih zapiskih« L udi n ;>^°cialistični nauk ne zahteva si ga ^^?^re^uie kulturnega boja, ka-} sPrejet- »Svobodna misel«, in ga tu- ^iPosaieznj“0re' -Bedf m,as® “ kakor Sa Hastali ,ezn'k;a — in eksistenčni boji ni-Tere' cerkve ali celo Bo-s^j®a in d„x ^ samo vsled gospodar-at^^josti Sp'ne^a razvitka preteklosti in ijr^ein roPaganda za brezverstvo, 6111 delav u ° n‘nla z gospodarskim klavskega sloia nič skupnega.« Ali ste slišali? Prav to trdimo mi. Ali menite, da je dr. Krek, če je glasoval za to, da se razpusti železničarska organizacija, io storil res zato, ker ni privoščil železničarjem gmotnega zboljšanja? .Tega Vi, ki ste Kreka ob njegovi smrti sami slavili kot prijatelja delavstva, gotovo ne boste trdili. Vzrok nasprotovanja je bil torej čisto drug. G, Verus, ali sedaj razumete moja naivna vprašanja? Kar se tiče »lažnivosti« katoliških listov in duhovnov, imam pa jaz te-le misli: »Vi pravite, da sem jaz prepričan, da naši listi lažejo. Oprostite, jaz o tem nisem prepričan. Ko bi bil prepričan, bi že davno bil nastopil zoper to lažnjivost. Jaz seveda ne utegnem vsake posamezne trditve preiskavati, vkoliko je resnična, vko-liko ne. A da bi naši listi in naši’ljudje ve-doma in namenoma pisali neresnico, tega si ne morem misliti. Nekaj drugega je namreč laž in nekaj drugega je zmota, Motijo se tudi krščanski ljudje lahko; da bi pa s premislekom lagali, to bi bila sramota. Če mi kako laž naših ljudi dokažete, jih bom jaz sam prijel in zahteval, da naj nikar ne delajo sramote krščanskemu ime-jnu. Ko bi naši listi in naši ljudje tako lagali, kakor so lagali vaši o meni, da lahko prisežejo, da so me videli streljati, bi jaz našo stranko proglasil za stranko lažnivcev. Zdi se mi torej, da z »lažmi« malo preveč mečete okoli sebe. Med dostojnimi ljudmi bi se laž ne smela očitati nikomur, komur se to tudi ne dokaže. To so moje misli o našem medsebojnem bevskanju in praskanju. Ponavljam; ko bi se socialna demokracija odrekla cerkvi sovražnemu stališču, mislim, bi se lahko pobotali. Ali menite da ne? Moj odgovor do tukaj je bil spisan in odposlan takoj na Vaš prvi članek. V na-daljnih dveh člankih mi deloma že odgovarjate na tukajšnji moj odgovor. V drugem članku mi zatrjujete: Socialna demokracija ni bila nikdar proti katoliški duhovščini, istotako ni bila proti veri,« Oprostite, če nekoliko dvomim in še močno dvomim nad resničnostjo te trditve. Socialne demokrate poznamo od nekdaj kot izrazite nasprotnike cerkve in duhovščine, in ne samo duhovščine kot »zagovornikov kapitalizma«, ampak same na sebi, Ako v tretjem članku pravi »priprost delavec« F. Š.: Tudi v Vaši stranki je globoko vkoreninjeno sovraštvo proti nam«, moram odgovoriti na to: Ako mi nasprotujemo socialni demokraciji, je vzrok temu ravno ta, ker vidimo v njej najhujšo nasprotnico vere, ki široko naše ljudstvo odtujuje cerkvi, — ne pa zaradi njenega socialnega programa, o katerem bi se bilo mogoče sporazumeti. Potolaži me pa zadnji stavek drugega članka, kjer pravite: »Kadar bodo nehali biti duhovniki vodje politične stranke, ki bo pobijala delavsko gibanje, potem bo na-ziranje o veri in duhovnikih čisto drugačno in celo za vas zadovoljivo.« — Dobro! To vašo izjavo vzamem za zadovoljstvom na znanje. Zato Vam tudi jaz rečem: Kadar boste socialni demokratje zavzeli drugo stališče nasproti veri in cerkvi, in da še bolj določno govorim: kadar boste začeli pridno v cerkve in k spovedi hoditi, takrat bo tudi naziranje duhovnikov o socialni demokraciji či®to drugačno in za Vas zadovoljivo. Rečem Vam: Roko v roki bomo hodili in s skupinimi močmi bomo delali na to, da vržemo kapitalizem in ustanovimo nov družabni red, v katerem naj bi bilo dovolj kruha za vse. Gospodje socialni demokratje, kar začnite, pa boste videli, če bo res ali ne! , To moj odgovor. Vprašam: Kaj tu ni resničnega? In če bi kaj ne bilo, saj bi me v svojem listu lahko zavrnili, kakor bi me hoteli. Zakaj se torej branijo odgovora? Boje se, da bi njih bralci ne slišali resnice. Boje se resnice, ki jo je zapisal njih lastni pristaš Abditus. Boje, da bi ljudje ne videli, v kakem nasprotju s temi besedami je njih ravnanje. — Pišejo, da še nikdar niso bili proti duhovščini in proti veri (!)• Ko jih pa poživljam: pustite farško gonjo in živite krščansko, pa bomo prijatelji in bomo skupaj delali zoper kapitalizem, — pa nočejo nič slišati, S tem potrjujejo samo to, kar smo že davno vedeli! Ne toliko boj zoper kapitalizem, ampak boj zoper »klerikalizem«, to je zoper krščanstvo ,ta jim je prvi. Vse drugo je daleč zadaj. Jan, Kalan, Sirita „Merni list“! Proti krvosesom ljudstva. Smotreni boj proti navijalcem cen, ve« rižnikom in tihotapcem v Sloveniji je zelo ovirala okolnost, ker se ni v drugih pokra« jinah naže države SHS nastopalo s tisto odločnostjo proti krvosesom, kakor se to dela pri nas. Mi imamo že potom osred« njega verižniškega urada izvedeno dobro poslujočo organizacijo proti temu najve& j emu zlu naših dni; proti verižništvu in odiranju s cenami, katei-e oiarekuje pohlep po denai’ju in lahkemu zaslužku. Ko se je ustanovil v Ljubljani osred* nji verižniški urad za Slovenijo, se je vr« šila v Zagrebu prve dni februarja konferenca z banom, na kateri se je sklenilo V navzočnosti vladnih odposlancev iz Slovenije, Hrvatske in Bosne, da se tudi tam ustanove po slovenskem zgledu uradi proti verižništvu. Kar se 'je takrat sklonilo, jfer zdaj izvedel lirvatski ban dr. Lahinja. 14. maja 1920 je potrdil ban nairedbo, a katero se ustanovi urad proti navijanju cen, verižništvu in tihotapstvu za pod« ročje Hrvatske, Slavonije in Medjiinurja. Hrvatski osrednji urad je urejen popolnoma po vzoru osrednjega mrada za Slo« venijo in je ustanovljen kot samostojen oddelek redarstvenega poverjeništva v Za« grebu s samostojnimi ekspoziturami in 7-eksponiranimi organi. Banska naredba o načinu postopanja naredbe je posneta pp določilih naše naredbe, toda f inn<3glh točkah je strožja in natančneje, ktukoi naša. Ako se bodo držale hrvatske oblasti strogo nove naredbe, je upati, da se bo tu« di v Hrvatski draginja omejila. Oba urada, hrvatski in slovenski, ostaneta v najožjih stikih in ae bosta vzajemno podpirala. Dobili so se tudi stiki z oblastvenimi organi v Bosni, tako da je pričakovati velikopoteznega boja s krvosesi ljudskega blagovja v Sloveniji, Hrvatski in Bosni. Pričakujejo se tudi odločni tozadevni koraki v Srbiji. ^ Liberalni kapitalisti za drag živež. \ Ljubljana, 22. maja. Sinočnji »Slovenski Narod«, Id se zadnje čase s tako vnemo zavzema za milijonarje, da bi še dalje smeli zastonj bivati v tuiih hišah, je prinesel iz Belgrada naslednje poročilo: »Beograd, 20, maja. Poslanec Svetozar Grigorjevič (demokrat) je naslovil v včerajšnji seji parlamenta na ministra za trgovino in industrijo interpelacijo radi ustanovitve zadruge za izvoz in zabrane izvoza poljedelskih pridelkov, vsled česar so padle cene živilskim potrebščinam pri proizvajalcih na polovico in je s tem zlasči oškodovan kmet, ki mora svoje izdelke prodajati za polovično ceno, medtem ko mora kupovati svoje potrebščine po visokih polnih cenah, ki se od dne do dne še dvigajo. Obenem so vsled tega padanja cen prizadeti tu-ddi trgovci z malim (!) kapitalom, ki so si nabavili kako (!) zalogo no visoki ceni in morajo sedaj vsled padca cen prodajati svoje blago za polovično ceno. Vsled tega je nastala velika nezadovoljnost tako pri kmetih, kakor tudi ->ri malih (!) trgovcih in poslanec vprašuje ministra za trgovino in industrijo, kaj^na-merava storiti, da se ta nevolja odstrani.« Ta gospod Grigorjevič, ki ga sam »Ka-rod proglaša za svo>'#>rfa pristaša, gotov® ne trpi vsled draginje. Drugače bi ne stavil take interpelacij«, »Narod« očividno meni, da bo slovenske kmete pobunil radi tega, ker je prejšnja vlada banaškim, hr-vatskim in srbskim judom omogočila navi* janje cen. Banatski veleposestniki niso kmetje, marveč kapdtalisti najhujše vrate. In ti nedolžni »mali trgovci«, ki so si rta-bavili »kako (!) zalogo«, niso drugega^ ko judovski kapitalistični veleverižniki,\ Če je ta gospoda nevoljna, more delovno ljudstvo biti veselo. Da se »nevolja odstrani«, — to lahko povemo mi —, je treba le, da se kapitalistom zopet dovoli neomejeno odiranje ljudstva. To želi interpelacija, ki jo »Narod« s takim veseljem ponatiskuje. Nobene nesreče ne bo, če bodo judov« ski in nejudovski vecižniki in navijalci cen res kaj izgubili. Dovolj dolgo so obirali ljudstvol KONEC STAVKE NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 21. maja. (DunKU — Ha-vas.) Narodni odsek občne delavske zveze je s 96 glasovi proti 11 glasovom sklenil, vrniti se na delo. 15 članov ni glasovalo. KOMUNISTIČNA ZAROTA V FRANCIJI. LDU Pariz, 21, maja, (DunKU. Agefi-ce Havas.) Preiskava pri nekem odpuščenem železničarju je odkrila celo vrsto načrtov za ustanovitev sovjetske vlade na Francoskem. Hišne preiskave pri več železničarjih so dognale, da so pri sedanjem stavkarskern gibanju vodilni elementi ruski boljševiki. KDO DAJE POLJAKOM STRELJIVO. LDU Pariz, 21, maja. (DunKU.) Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice je bilo vladi stavljenih več vprašanj glede vometfo med Poljaki in boljševiki. Državni podtajnik za zunanje stvari Harms-worth je izjavil, da ni res, da bi bila Avstrija velike množine municije dobavila dunajski ententni komisiji in da bi bila ta m uniči ja pod varstvom zaveznikov poslana na Poljsko- Na drugo vprašanje je odgovoril Harmsworth, da so bile 13, maja vložene interpelacije radi prodaje vojnega materijala, do katerega so imeli po mirovni pogodbi edino zavezniki pravico, Ta materijal se ne namerava poslati na Poljsko. KOLERA v KIJEVU. LDU Varšava, 21. maja. (DunKU — Brezžično.) Po poročilih poljskega Rdeče-ga križa iz Kijeva je v mestu kolera. Ker ni zdrave pitne vode, pije prebivalstvo vodo iz Dnjepra. Zdravil ni, vsakovrstne bolezni se širijo. »Večerni list«’ dne 22. maja 1920; Žtev. 116.______ (ti stfiifoitov kron usnfa zapletenega. verižniškega urada, gospod svet-i -v utrocvan, je s svojimi organi in s sode L. v ^njesn okrajnega glavarstva v Kranju odkril v Tržiču velikanske zaloge skritega usnja. Medtem, ko niso dobili čevljarji v l ržiču doma nobenega usnja in so ga morali za drag denar kupovati v Ljubljani, je pa tvrdka inž. K. Polak v Tržiču, katera se ne sme zamenjati s tvrdko K. Polak v Ljubljani-, imela skrite velikanske zaloge usnja, katere izhajajo deloma še iz predvojnih časov sem. Tvrdka je prodajala usnje po zelo pretiranih cenah. Oblasti so žaplenile omenjeni tvrdki usnje, ki je vredno več milijonov kron. Prebivalstvo ječi pod neznosnimi cenami usnja; bosi smo hodili, koliko ljudi je umrlo vsled prehlajenj, ker niso imeli dobrih čevljev; gospod Karel Polak v Tržiču je pa skrival usnje z namenom, da ga draži. Pričakuje- mo, da bodo oblasti g. Polaka v Tržiču kaznovale tako kakor zasluži. Iz Tržiča nam o tem še poročajo: Tovarnarju usnja inženirju Karlu Polak je oblast zaplenila velike zaloge usnja. Tovarnar Polak ni hotel prodajati domačim čevljarjem potrebnega usnja. Na vse strani so ga hodili kupovat, da so mogli nadaljevati čevljarsko obrt. Da so se s to hojo in iskanjem usnja čevljarski izdelki podraževali, je umevno. Inženir Polak na je imel velikanske shrambe in tu skrito usnje. Komisija ga je našla celo pod streho v postelji. Vsa vrednost nakoničenega usnja presega nizko cenjeno nad 7 milijonov kron vrednosti. Pozivamo pristojno oblast, da se razpfoda odkrita zaloga čevljarski zadrugi, ki že dalj časa trpi na pomanjkanju surovin. ZVIŠANE DOKLADE VPOKOJENCEM. LDU Belgrad, 21. maja, Finačni minister je povišal vsem umirovljencem doklade za mesec junij t. 1. Odslej se ne bo več gledalo na to, ali imajo umirovljenci tudi postranski zaslužek ali ne. URADNIŠKE PLAČE. LDU Belgrad, 21, maja. Včeraj, dne 20. t. m,, je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od, 10 30 do 13-30. Na tej seji so se razpravljala mnoga važna vprašanja, med katerimi je bilo tudi vprašanje 25% poviška uradniškim dokladam za mesec junij. LDU Beljjrad, 21. maja. Finančni minister je povišal vsem uradnikom in ne-ukaznim nameščencem njihove dosedanje dohodke ( za 25%, tako da bodo imeli se: daj višji uradniki 25 dinarjev dnevno, nižji 20 in naukazni nameščenci 12% dinarjev dnevnic. To velja za mesec junij. Kasneje namerava finančni minister urediti uradniške pliače končnoveljavno s poviškom za 25%. Vse to velja le za uradnike in na. meščence v državi. Polltlin« novice. -: iifj Boljševizem kapitalistov. Že včeraj smo prijeli kapitalistično gospodo, ki si lasti pravico, da revoltira proti vladnim naredbam, ki ji niso po godu. K temu moramo pribiti vnovič to-le: Kapitalistična gospoda je vedno jako energična zoper vse, ki kritizirajo način vlade, dokler ta način odgovarja njihovim interesom. Ko je njihov eksponent dr. Žerjav sedel na vladi, je za vsakim voglom iskal »boljševikov« ter pridno zapiral vse, ki so si drznili grajati način njegove vlade. Naš Ust je ta eksponent kapitalistov neštetokrat zaplenil. Ko pa je, sedanja deželna vlada stopila kapitalistom na prste, si ti gospodje laste pravico, da z vsemi sredstvi nastopajo proti vladni stanovanjski naredbi, jo proglašajo za blazno in celo izjavljajo, da se ji nihče ne bo pokopaval. Sedaj gospodje kapitalisti uganjajo »boljševizem«, Ta »boljševizem« proglaša za zakon in postavo vse, kar je kapitalistom v profit, ter tepta vse, kar bi utegnilo koristiti splošnosti. Vlada naj se pokaže odločno ter naj proti temu »boljševizmu« nastopi z vso strogostjo^ Poboljšal se jel Socialdemokratu;-no glasilo »Naprej« smo zadnje čase morali ostro prijemati radi njegovega nasprotovanja stanovanjski naredbi. Greben je kapitalistom vsled pomoči od te strani zelo vzrasteL Zato pa moramo danes z zadoščenjem ugotoviti, da so se v socialnodemokratski stranki našli pametni možje, ki so spoznali velik socialni greh svojega glasila, in skušajo sedaj stvar popraviti, včerajšnji »Naprej« piše o stanovanjski naredbi: »Priznavamo pa lojalno naredbi dober namen, in če ta ostane, se bi nared-bo dalo prilagoditi razmeram, ki bi vsaj y malem ublažile neznosne razmere. Liberalno časopisje, Id je zopet enkrat dobilo priliko, pokazati svojo ljubezen do posestnikov in oštirjev (volitve na vidiku) trga to naredtbo v dolgih člankih. Najbolj nehvaležno se nam zdi pobijati naredbo s stališča svete privatne lastnine. Prepričani smo, ako bi morali revnejši sloji apelirati na človečanski čut hišnih posestnikov tbi lahko vsi v Zeleni jami spali. Že prve odredbe o zadevi tega vprašanja, izdane od sodruga Prepeluha, so bile trgane z argumenti, da jih izdajajo mladi ljudje itd., pa vendar se je izkazalo ,da je takratna akcija prihranila županu marsikatero razburjenje, Gotovo nismo za vmešavanje nepoklicanih v avtonomijo občine, ali časi so jteiki in samo nujno delo nas reši krize, ki je v letošnji zimi lahko katastrofalna.« To je tisto, kar smo mi vedno trdili, a smo doslej tudi pri socialdemokratih našli le gluha ušesa. Zato pozdravljamo ta pre-okrat v interesu stanovanjske naredbe! Ljudstvu stanovanj! Ven iz vagonov! -j- Komunistična kolobocija ali članek gospoda komunista M. Ristoviča iz Bel-grada v »Delavcu«! G. Ristovič je komunist. kot tak je mož krepkih in najkrep- kejših izrazov. Če bi bili ti krepki izrazi osoljeni še s trohico pameti in razumnosti, bi bilo boljše. Tako pa je za komuniste same težava, spoznati se v tej kolobociji, v kateri gospod Ristovič grmi proti »Večernemu listu« (z dre 12, maja) sledeče: »Laže člankar, ko pravi, da ugovora niso sestavili komunisti, ampak oni od krščanskega Saveza.« Ker ne vemo, ali je to Srbsko ali slovensko, naj nam kdo drugi od pametnejših komunistov to raztolmači. — Gre za besedo »u g o v o r«. Ugovor je slovenski ugovor ali srbska pogodba. »Večerni list« pa je 12. t, m, u g o v a r j a 1 proti temu, da so komunisti sklenili pogodbo z upravo monopolov v imenu krščanskega delavstva. Ugovarjala je tudi Jugoslovanska Strokovna Zveza« in Zveza krščanskega tobačnega delavstva. Pogodba je sedaj razveljavljena. Pogajanja za nova povišanja doklad se vrše z obema organizacijama. To smo napovedali že 12, t. m, in to se je 2godilo, Zato nas silno zabava g. M. Ristovič v vlogi kraljeviča Marka, ko pravi: »In jaz, kot delegat Saveza roor.opolskih delavcev oozivam gospodo iz krščanske organizacije javno, da sprejmejo mojo izjavo na znanje.« — In mi ter z nami slovensko delavstvo kot pametni ljudje izjavljamo javno, da je srbsko delavstvo gotovo bolj modro ko njihov domišljavi delegat gospod Ristovič! i-j- Položaj zopet teman, Demokrati se v koncentracijskem kabinetu ne počutijo dobro; njih nameni so pač drugi, nego jih mora imeti poštena koncentracijska vlada. Zato njihove želje niso ravne te, da bi koncentracijska vlada ostala dalj časa in izvršila velike naloge, ki čakajo nujne rešitve. Radi bi nekaj drugega .., Zato so njihova glasila jako črncu'eda glede sedanje vlade in pravijo, da se bo v njej takoj pokazal razdor, kakor hitro pridejo na vrsto aktualna vprašanja. S tem pripravljajo demokrati javnost na dogodke, ki jih tajno snujejo. Toda topot jim njihovo kovarstvo pač ne bo uspelo. Občinske volitve v Srbiji so razpisane za 22. avgusta t. 1., Zato bodo volitve v konstituanto najbrže šele v olcto: bru. Občinske volitve se izvedejo tudi v Bosni, kjer se bodo občine preje preos-novale. -j- Protič v Zagrebu, Minister za konstituanto Stojan Protič je v spremstvu ministra za pošto in brzojav dr. Drinkoviča in ministra za šume in rude Kovačeviča, poverjenika ia notranje stvari dr. Potočnjaka in vseučiliških profesorjev dr. Jankoviča, dr. Markoviča, dr. Vošnjaka in dr. Omanudija dospel v Zagreb, Nastanil se je v banski palači kot gost dr. Laginje. Dnevne novice. — Na orovski tabor v Mariboru pridejo ameriški Slovenci s posebnim par: 1-kom. Na tabor pride tudi odposlanstvo angleških »skautov« — kulturno-vzgojne organizacije katoliške mladine. — Prošnje za naknadno kolkovanje bankovcev. Ministrstvo za finance objavlja, da bode reševala te prošnje posebna komisija treh oseb pri generalnem inšpektoratu tega ministrstva pa samo, v kolikor so bile prošnje vložene pravočasno, to je do vštevši 10. marca t. 1, Prošnje, ki so bile vložene šele pozneje, se ne bodo jemale v pretres. — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: Za poštnega svetnika višji poštni komisar dr, Anton Vagaja in za gradbenega svetnika višji gradbeni komisar inž. Marij Osana pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. (štev, p, m, 14.888 od 12. maja 1920.) — Za poštne oficiale: poštni asislentje Karel Mlakar, Franc Jurman, Leopold Markelj, Franc Mezek, Janko Tavzes, Peter March, Robert Olirčič, Pavel Krulej, Karel Beno, Ivan Lenarčič, Alojzij Kra-ker, Ivo Šajina, Milan Stamcer, Valerijan Mayer, Gabrijel Weber, Franjo Rechbcr-ger, Franc Šalehar, Hubert Jurkovič in Franc Volavšek. (Štev. p, m, 7736 od 30. aprila 1920.) — V upravni svet južne Železnice sla voljena gg, dvorni svetnik in indu- slrijec Drag. Hribar, —• Draženje slamnikov. Organi veriž-niškega urada so v več krajih dognali, da imajo trgovci, kateri prodajajo slamnike, še velike zaloge slamnikov v zalogi, za katere so plačevali lani 40 do 50 kron, prodajali so jih pa po poštenih verižniških cenah, katere so bile seveda zelo pretirane. Oblasti so že zaplenile veliko slamnikov, ker so se prodajali po verižniško visokih cenah . — Verižen je in tihotapljenje s tobakom. Organi verižniškega, urada so v Sp. Šiški odkrili pri neki Vogričevi brlog, v katerem so se zbirali tihotapci s tobakom. Skupno z detektivi ljubljanske kolodvorske ekspoziture so prijeli tam 15 mlhdih fantov iz zasedenega ozemlja, kateri so iz-tihotapljali tobak. Dalje so prijeli v Novi vasi neko veleverižnico s tobakom. Da se korenito zabrani veriženje s tobakom, se veriženje z njim ne bo več kaznovalo samo po finančnih oblastih kot dohodarstve-ni prestopek, marveč ga bo kaznoval tudi verižnišlci urad, nedovoljeni promet in tihotapstvo tobaka bodo pa kaznovale tudi še dohodarstvene oblasti. Prvi je bil po osrednjem verižniškem uradu v Ljubljani kaznovan neki Hrvat na 8 dni zapora in na 1000 kron globe, ker je prišel v Ljubljano in kupil v glavni trafiki veliko tobaka z namenom, da na Hrvatskem ž njim veriži. — Materinsko varstvo v Avstriji Avstrijska vlada pripravlja načrt zakona o babicah. Po vsej državi se nastavijo okrajne babice in tudi okrajne strežnice, — Kaznovano prikrivanje najdenih reci. Ivan Jelšovar in Franca Ninis sta prikrivala dve konjski odeji, kateri je našel Jelšovar. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo zaradi prikrivanja najdenih reči Jel-šovarja na 6 in Nimisovo na 2 dni navadnega zapora. — Uvedenjs selsk« službe. Z dnem 1, junija 1920 se uvede pri kr, poštnem uradu Radomlje dostavljanje poštnih poši-ljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Rova, Volčji potok, Homec. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razim nedelje, — Vlom. Dne 15. maja je bilo v št. Lambertu vlomljeno v hišo kočarja Valentina Pavliča v Vovšah; vlomilci so odnesli obleke v vrednosti 3000 K. — Ukradeno perilo. Mariji Bezlaj v Dobrunjah je bilo ukradeno kakih 100 komadov različnega mokrega perila. Orožnikoma Francu Trčku in Francu Golobu iz Stepanje vasi se je posrečilo, da sta najdla pokradeno perilo v bližnjem gozdu. Po sledeh se je dognalo, da je perilo ukradla kaka ženska. — Visoki šoli za mlinarsko in pekovsko obrt žele ustanoviti v Avstriji. Akademiji naj bi bili tesno zvezani; njun sedež naj bi bil Dunaj — V »špasih« sem rekla, pravi Terezija Knific iz Leš, ki je ozmerjala orožniško patruljo, ker je izvedla hišno preiskavo islcajoč orožje in sedi zato na zatožni klopi ljubljanske deželne sodnije. Dvorni svetnik prvi državni pravdnih Bežek poudarja v svojem predlogu, naj se obtoženka ne kaznuje preostro, Sodba: 1 dan strogega zapora. — Cena masti v Belgradu. Belgrajska občina je znižala cene masti v svojih pro-dajalnicah od 13 na 12 dinarjev za kilogram. — Valute dne 21. maja na zagrebški borzi: 100 dolarjev 11.000 K: 100 avstrijskih kron 59 K; 100 mark 275 K; 100 lejev 238 K; 100 lir 675 K. ljubljanske novice. lj Krščansko-socialne organizacije v Ljubljani prirede o priliki 701etnice kne-zoškofa dr. Jegliča jubilejno slavnost s sledečim sporedom: V petek, 28. maja t. L, ob pol 9. uri zvečer podoknica društva katoliških rokodelskih pomočnikov in salezijanske godbe z Rakovnika. Zbirališče v Rokodelskem domu. — V soboto, 29. maja t, 1., ob 9. uri zvečer slavnostni koncert pevske zveze »Ljubljana« v veliki dvorani Uniona. — V nedeljo, 30. maja t. 1., ob 10. uri slovesna sv. maša v stolni cerkvi. Po sv, maši poklon društvenih deputacij. Popoldne ob 2. uri v Ljudskem domu izredni občni zbor Orlovske zveze, na katerem se izvoli presv. g. knezoškof za častnega člana. Ob 5. uri popoldne slavnostna akademija v veliki dvorani Uniona, pri kateri nastopijo vzorne telovadne vrste orlovske organizacije. — Vstopnina: Sedeži po 20, 15 in 10 K. Stojišče 5 K. — Predprodaja vstopnic v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Čisti dohodek akademije je namenjen za Prosvetni dom v Ljubljani. — Pridite, da skupno proslavimo 701etnico našega cerkvenega vladike. — Prireditveni odbor. lj Birmovanje v ljubljanski stolnici v blnkoštnfli praznikih. Binkoštna nedelja: 1. Predpoldan: Ob poldesetih (%10) slovesna škofova sv. maša. Po končani sveti maši, krog polenajstih (Vili), se prične delitev sv. birme. Zadnji blagoslov svete birme se bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič krog poldvanajstih (V2I2), drugič k sklepu. 2, Popoldan: Ob pol treh (%3) slovesne večernice, ob treh (3) četek birrnovanja, zadnji blagoslov sv birme samo Ob sklepu in po sv. birmi vdsne litanije. — Binkoštni pone ®*J Ob desetih (10.) slovesna sveta ma a, P sv. maši, krog enajste .(11.) ure« zac birrnovanja. Zadnji blagoslov k sklepu birme. lj Popis ljubljanskega prebivalstva,- Policijsko ravnateljstvo je izdalo s• razglas: Na podlagi § 12. naredbe d vlade za Kranjsko z dne 28, tnarda dež. zak, št. 13, odrejuje policijsko * teljstvo splošni popis vsega P)'®*51 . y ljubljanskega policijskega okoliša, ° L mestni občini Ljubljanski, v oboM® Šiška, Vič in Moste, Hišni posestni poživljajo, da takoj prevzamejo .A nimi urami, to je od 8—12. ure na policijskih stražnicah ali pa v zg as ^ uradu policijskega ravnateljstva br ^ no tozadevne tiskovine, io jeyiiFne p izkaze stanovalcev in jih a' vo- stijo izpolniti po vsebini poduka m - uradu policijskega ravnateljstva ■ • • '-rliisi uka — dila teh tiskovin. Pravilno in dobro jh izpolnjene hišne pole in stanovanj . ..^ kaze je tekom 3 dni vrniti bližnji P° stražnici ali pa zglasilnemu uradu skega ravnateljstva med uradnimi , to je od S. do 12. ure, — Hišni ^ 1 njih oskrbniki, družinski poglavarji 1 gi obvezanci, ki ne bi temu razglasu zadostili, se bodo kaznovali v sraiLo ‘jfj, strske naredbe z dne 2. aprila 1 ’ oZj» zak, št. 51, z globo od 10—4000 1^ . —, roma z zaporom od 1 dneva do 1 ^ Pripominja se, da je točna izvrši e razglasa potrebna radi državnega nja in v interesu prebivalstva, _ . ij Cvetlični dan v prid knjižnici Društva jugoslovanskih m cev v Ljubljani se vrši dne 29. ^ poldne in dne 30. maja. Pričakuje Lo prebivalstvo znalo ceniti trud1 ^ ljubljanskih medicincev zn s1° n;ein knjižnico in z najizdatnejim sodel° ^ omogočilo cvetličnemu dnevu či® “P®11- . in po- lj Tatvina pri Reichu. Barvarju . sestniku Adolfu Reichu je bilo n® ^t. ukradeno blago v vrednosti 16.000^ -^j. vino je najbrže izvršil takratni s zaklepanega zavoda Tomaž Rihar, K® ^ so aretirali zaradi soudeležbe tatvr ^ Aleksandru Oblathu in so ga svojca nepoštenosti iz plinarne odpustili- . lj Tihotapec iz Ukrajine j« Ijansko deželno sodnijo. Josip Ukrajinec, zdaj je mesar na Želen«® bu, začetkom letošnjega leta se j® P.^ Vrhniki pečal s tihotapstvom, je je smolo: financerji so ga prijeli,/5 v zaporu 14 dni in 10.000 kron j® plačati kazni. Ko se je peljal iz Fju .j f na Vrhniko nazaj, je pričel m°dr® . {j. vozu, v katerem sta delala služb0 ye. nancarja: »Carinski uradi so najvP i j. ti rižniki, od 15 na 90 K so carine zV1 V p financarji lovijo vrabce, slon® puščajo; lahko bi vso pritisnili fuieTeg* jajo cene blagu, ne pa reveža, , farjl obrnejo do zadnjega vinarja. F'11‘L, ste so še slabši, kakor roparji.« — ^ pr globo plačali?« — »Vse sem so mi naložili, ker sem verižil Z v odgovori Kulišak prvomestniku. S odi ^ Ljubljani je tihotapca prisodilo 1 strogega zapora. Marodno gledišče* Opera. g, 22. maja, sobota: »Poljska kri«« /p 23. maja, nedelja: »U Trovator®*' ven abonementa. , , Jja- 24. maja, ponedeljek: »PagkaC1*' let: »Kraljica lutk«, izven abonem®11 25. maja, torek: zaprto. Drama. c„, 22. maja, sobota: »Vsiljenka«« loma«, abonement B, Ujiii 23. maja, nedelja: »Pohujšanje v Šentflorjanski«, izven abonementa. 24. maja, ponedeljek: »Vrag«« ska predstava, izven abonementa. 25. maja, torek: »Vsiljenka«; loma«, abonement C. 26. maja, sreda: zaprto. __ AprovizacUa« , Q&' a Sladkor. Člani, ki so svoječasn0^ dali kontrolne kupone ubožne aKCije' spodarski zvezi, naj nemudoma sladkorne izkaznice, da se jim bo 51 nakazal. . a Mast in loj. Člani mestne apr°'^f cg. je dobe v vojni prodajalni na Polja® sti 15, mast in loj na nakaznice m® j0j 1 magistrata. Kg masti stane K 45 K 15.________________________ Ure žejne ra? Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj'konzorcij »Večernega .liska »Jugoslovanska tiskarna« v lu