1
tur-ran gal :em 3:1. »lu , v f rije
i ir
tan-
[>re-
tan-
tra-
3:1.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /	_n
Abb. postale I gruppo	* (iCDtl TU I1T
Leto XXVI. Št. 139 (7633)
TRST, četrtek, 25. junija 1970
ZARADI VLADNIH ZAVLAČEVANJ REFORM
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL
so napovedale splošno stavko za 7. julij
Ogorčeni protesti šolnikov zaradi vladnih dekretov - Danes zasedanja vodstev večine šolskih sindikatov - Nadaljevanje seje CK KPI
RIM, 24. — Danes so se sestala tajništva CGIL, CISL in UIL, ki •o negativno ocenila državno zadržanje glede zahtev po reformah, fcradi česar so proglasili vsedržavno splošno stavko, ki bo po vsej "•liji 7. julija za vse kategorije.
u
(V),
:esei
n-
’eta-
(k),
ludi-
Bot-
iiero
ija).
>nce-
esn?
sani'
itero Bre-roril* , k«
esn«
•J
0,	k* ovito pol-jnje-lep«
, na-elom
sku-
1,	k>
Mice-
Zon-
ecko
>1 m
issa-
!°..v
ktiC'
v 8*
epiH
tora-
jetrd
i poli i" ram' i «*' zliko
u bi' rbno
), k'
riva-
rs
BaS'
ra-
iM
rlcev
da
gr«
■5
ja«
led«’
zeta'
U«r«
Urno
im*
OP0
h m leflM vi«6
■jO«0
jega
ver°
ča>’
upaj ti di’ dr*
nv«t
IN*
inaf i 400
V	skupnem poročilu so tri sindikalne organizacije ugotovile, da lo v odnosih z vlado prišli do 'traza poskusi, da se zadeve zavlačuje in da se na tak način izigrava Pričakovanja delavcev in se ne spoštujejo roki, ki jih je napovedala riada sama. Po drugi strani pa se vodi široka kampanja o ekonomikah nevarnostih in se skuša delavcem vsilili izbira med reforma-hli in gospodarsko politiko, s čimer
utrjujejo stari gospodarski od-
nosi.
V	poročilu se nadalje negativno Ocenjujejo zadnji sklepi, ki jih je sprejela vlada, češ da gre za sklepe, ki so dokaj oddaljeni od zahtev delavcev. Predvsem se predvidevajo davčne olajšave, ki so nezadovoljiv ve in se istočasno uvaja dopolnilni davek na dohodke iznad dveh mi-djonov Mr, tako da se uvaja ločitev med delavci. Predvsem pa dr-iavni ukrepi ne govore o resni borbi Proti davčnim utajam, s čimer bi Ptorali kriti manjše dohodke držaje. Končno se v izjavi omenja grožnja z omejevanjem pravice do
stavke.
Na šolskem področju pa ni prišlo do bistvenih novosti, ker se bodo jutri sestali centralni komiteji sindikatov, ki so včlanjeni v «kitezi» *n bodo sklepali o možnosti, da se PnefcMče zapora redovanj in izpi-*ov. Včeraj in danes pa se vrši po institutih splošna stavka, ki 10 jo proglasile sindikalne organi-tacije v znak protesta proti vladnemu zakonskemu dekretu, ki je Predal šolskim skrbnikom široka polastila, da lahko izvedejo redo-Jnoja in izpite tudi brez prizade-šolnikov.
V	tej zvezi se je položaj dokaj taostril, saj so na številnih skupščinah po vsej državi šolniki ostro protestirali zaradi vladnega stali-dna. Prišlo je v najrazMčnejših kra ™ do zasedb šolskih poslopij in danes je v številnih primerih intervenirala poMcija in odstranila profesorje iz poslopij, ki so jih zasedli. |" nobenem primeru ni prišlo do in-Ndentov.
Minister za šolstvo Misasi je danes tovoril na komisiji za šolstvo sena-' in kasneje poslanske zbornice. V !enatu je minister pristal na reso-"teijo večine, ki zahteva od vlade, d® do 10. juMja predloži zakonski podlog o novem pravnem položaju ^niko v.
V	poslanski zbornici se je pričela ?®nes razprava o davčnih olajšavah, jh jih je obrazložil minister za finance Preti. Minister je dejal, da
sedaj ni mogoči napraviti ničesar več kot je predlagala vlada ’n bi višanje od 600.000 na 1.200.000 Jr oproščene kvote predstavljajo za Jržavo zmanjšanje dohodkov za Jkrog 600 milijard Mr. Zavrnil je Ni predloge, da se zviša oprosti-Jv plačanja davkov za vsakega 1 .družinskega člana od 50 na 100.000 dr.
j Vendar pa je prišlo med Predovniki levo sredinske večine do Igličnih mnenj in so se šele popolne dogovorih, tako da so glede IJkaterih vprašanj bistveno spremnih vladni zakonski predlog.
.Ohranili so kvoto oprostitve 600 poč lir za dopolnilni davek za de-*®Vce in uradnike, ki so v službe-Join razmerju (od sedanjih 240.000 p); za svobodne poklice pa so kvo-zvišali od 300.000 Mr, kot je to predlagala vlada, na 360.000 lir. i počasno so tudi sklenili da se zvi-8 od 50.000 na 100.000 Mr kvota ^ vsakega družinskega člana in i d se zvišajo globe za tiste, ki ne ,edlože prijave o dohodkih. Te ®°be so do sedaj znašale od 30.000 90 300.000 Mr in jih bodo zvišali
od 100.000 na en mihjon Mr. Novi zakon bo veljaven od 1. januarja 1971 in to eno leto, ker bo s 1. januarjem 1972 stopila v veljavo globalna davčna reforma.
Danes so odobriM prvi člen zako* na in je vlada za prvi popravek zahtevala glasovanje o zaupnici. Za vladni predlog je glasovalo 285, proti pa 210 poslancev. Ostale člene in popravke bodo proučili jutri popoldne.
Danes se je nadaljevala seja centralnega komiteja KPI, med katero so govorili med drugimi člani vodstva Pajetta, Ingrao, Galuzzi in Scheda. Pajetta je dejal, da so zavrnili poskuse splošnih volitev, ker so se hoteli izogniti plebiscitu, ki bi še bolj zaostril položaj. Hoteli pa so deželne voUtve ki pospešujejo procese enotnosti in demokracije in se z deželami ustvarjajo novi osnosd s socialisti, ki so pozitivni rezultat borbe za preosnovo. Pajetta je tudi govoril o socialnih bojih m o sindikalni enotnosti.
Ingrao je dejal, da se skuša z napadom velikih gospodarjev, demo-kristjanskih in socialdemokratskih skupin prizadeti rezultate, ki jih je dosegel delavski razred v zadnjih sindikalnih bojih. Delavski dosežki se bodo lahko okrepili samo, če bodo pričetek preosnove celotne družbe. S tem se torej odpirajo pomembna vprašanja italijanske in mednarodne perspektive.
Galuzzi je dejal, da se vključuje boj za preokret na levo v Italiji v iskanje ustreznih povezav v okviru zapadne Evrope. Gre torej za izraz avtonomnega mednarodnega stališča KPI, da se ustvari v Evropi sila za premostitev blokov in za obnovitev politike raznih komponent zahodne levice.
Centralni komite KPI bo jutri nadaljeval z delom.
V četrtek, 2. julija bo na mini-
strstvu za proračun sestanek med vlado in sindikati o vprašanjih reforme socialnega varstva.
Nove aretacije v Ekvadorju
QUITO (Ekvador), 24. — Po uvedbi diktature predsednika Velasca Ibarre se v Ekvadorju nadaljujejo
aretacije najrazličnejših «osumlje-nih» osebnosti. Danes so aretirali kar 52 Velascovih nasprotnikov, med katerimi naj bi bil tudi bivši predsednik Carlos Julio Arosena.
Približno 130 kilometrov daleč od Quita je bila danes množična manifestacija, med katero je prišlo do spopadov med študenti in policijo. Ranjenih je bilo 6 študentov.
ATENE, 24. — Uradno sporočilo grških oblasti javlja, da je bilo da-
nes izpuščenih iz jetništva »triinsedemdeset komunističnih deportirancev*.
Zaradi včerajšnje delne stavke tiskarskih delavcev časopi sov smo danes prisiljeni iziti samo na štirih straneh. Cenjenim bralcem se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje.
ZA UTRDITEV JUGOSLOVANSKO-SOVJETSKIH ODNOSOV
Predsednik US Mitja Ribičič dospel v Sovjetsko zvezo na uradni obisk
V Beogradu se je začelo 5. zasedanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje - Delegacija ACLI obiskala SFRJ - Zunanji minister Tepavac na Nizozemskem
(Od našega dopisnika)
MOSKVA, 24. — Predsednika zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičiča, ki je danes popoldne prispel s soprogo z letalom na uradni obisk v Sovjetsko zvezo, so na moskovskem letališču pozdravili predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosi-gin, prvd namestnik ministrskega predsednika Kiril Mazurov, zunanji minister Andrej Gromiko in druge visoke sovjetske osebnosti. Skupno z Ribičičem so v Sovjetsko zvezo
ŽIVAHNA DIPLOMATSKA DEJAVNOST NA BLIŽNJEM VZHODU
Novi načrt ZDA predvideva umik Izraelcev iz zasedenih področij?
Načrt je bil že predložen arabskim državam in Izraelu - Danes tiskovna konferenca Rogersa - Prvi komentarji o novem ameriškem predlogu
BEJRUT, 24. — Včeraj je veleposlanik ZDA v Libanonu obiskal libanonskega zunanjega ministra in mu obrazložil nove predloge ZDA za rešitev spora na Bližnjem vzhodu. Veleposlanik je tudi sporočil, da so bili predlogi ZDA v soboto sporočeni Egiptu, Jordaniji in Izraelu.
V Libanonskih vladnih krogih so danes izjavili, da načrt o miru na Bližnjem vzhodu, ki ga sedaj predlagajo ZDA in o katerem je danes razpravljala tudi vlada, predvideva ustavitev ognja ou Sueškem prekopu za tri mesece (od 1. julija do 1. oktobra) in
ustanovitev demilitariziranega pod--------------------
ročja v globini 20 kilometrov na obeh straneh prekopa. Poleg tega, pravijo v Bejrutu, načrt ZDA predvideva tudi umik izraelskih čet iz vseh zasedenih arabskih področij,
razen iz gričevja Golan. To pa zaradi tega, ker je Sirija edina arabska država, ki meji z Izraelom, ki je zavrnila resolucijo OZN iz leta 1967.
Načrt ZDA predvideva tudi obnovitev posredovanja predstavnika G. Jarringa. Ta naj bi začel posredna pogajanja med Izraelom in Arabci, na katerih naj bi razpravljali o
IlUimiiillliliiiiimillllllllllimmilMlillilliiiiiliiiiimiiiniiiiliiilllllllitilllillimiiimmiiiiiiiiiiimiiimmiii
PRVE TEŽAVE ZA NOVO BRITANSKO VLADO
Sindikati proti vmešavanju vlade v njihove zadeve
Laburisti opominjajo Heatha naj ne prodaja orožja Južni Afriki
LONDON, 24. — Predsednik vlade Heath je danes izpopolnil svojo vlado z imenovanjem ministra za pošto in telekomunikacije ter še nekaterih ministrskih podtajnikov in parlamentarnih tajnikov.
Danes se je sestal izvršni odbor laburistične stranke, ki je izglasoval resolucijo, v kateri opominja konservativce na nevarne posledice morebitnega sklepa o prodaji orožja Južni Afriki. Resolucija je bila objavljena potem ko je bilo uradno sporočeno, da se bo novi zunanji minister Home prihodnji teden sestal z južnoafriškim zunanjim ministrom Mullerjem.
Glavni tajnik laburistične stranke je izjavil, da bi prodaja orožja Južni Afriki postavila Veliko Britanijo na stran belih rasistov v Južni Afriki in bi spravila v nevarnost obstoj Commonvvealtha.
Medtem so tudi najmočnejše sindikalne organizacije opozorile vlado, naj ne sprejema protidelavskih ukrepov. Tako je glavni svet sindikalne organizacije «Tuc» razpravljal o napovedanem sindikalnem zakonu. Predstavnik sindikata je izjavil, da se bodo odločno uprli vsa-
kemu vladnemu poskusu vmešavanja z zakonskimi ukrepi v pogajanja za obnovitev kolektivnih delovnih pogodb. Podobno stališče so danes zavzeli tudi na letnem kongresu konfederacije kovinarskih sindikatov in delavcev ladjedelske industrije v Douglasu. Izjavili so, da se bo konfederacija, ki predstavlja tri miMjone in pol članov, odločno uprla vsakemu vmešavanju v notranje sindikalne zadeve.
Atentat v Ottawi
OTTAWA (Kanada). 24. - Močna eksplozija je nastala danes zjutraj v poslopju kanadske narodne obrambe. Zaradi eksplozije, ki jo je verjetno povzročila primitivno izdelana bomba, je izgubila življenje ena oseba, ena je pa bila huje ranjena. Zdi se, da je bomba eksplodirala v uradu tajne varnostne službe pri obrambnem ministrstvu. Neka radijska postaja je nekaj minut pred eksplozijo obvestila, da je prejela telefonsko obvestilo, da bo v kratkem času nastala v mestu eksplozija.
položaju Jeruzalema. Hkrati pa naj bi po načrtu ZDA opazovalci OZN nadzorovali demilitarizirano področje vzdolž Sueškega prekopa. Glede palestinskih beguncev pa naj bi se ti vrnili v svoje domove v Izrael, v nasprotnem primeru pa bi dobiM zadevno odškodnino.
Libanonska vlada je danes vzela na znanje ameriški načrt. Predsednik vlade Karame pa je pozval ministre naj ne dajejo preranih ocen o načrtu ZDA. Izjavil je, da Libanon ne sme zavzeti nobenega stališča do tega načrta, ker ostaja zvest sporazumu o premirju. Glede resolucije varnostnega sveta OZN pa bo Libanon podprl vse, kar bodo prizadete arabske države o njej sklenile.
Glasnik zunanjega ministrstva ZDA je danes sporočil, da bo imel Rogers jutri ob 15.30 tiskovno konferenco. V vvashdngtonskih dobro obveščenih krogih poudarjajo, da bo Rogers oblazložil politiko ZDA do Bližnjega vzhoda, zlasti pa novi Ndxonov načrt o miru ter vprašanje prodaje letal Izraelu.
V	zvezi z novim načrtom ZDA bejrutski listi danes pišejo, da a-rabski voditelji pričakujejo, da bodo ZDA ponudile Izraelu določeno število letal pod pogojem, da se izraelska vlada obvezuje, da bo strogo spoštovala resolucijo varnostnega sveta OZN od novembra 1967. Politični opazovalci v Bejrutu poudarjajo, da «strogo spoštovanje* resolucije OZN pomeni za arabske voditelje umik izraelskih čet iz zasedenih arabskih področij leta 1967. List «L’Orient*, ki izhaja v Bejrutu v francoščini, piše, da je prišla sedanja sprememba staMšča ZDA do Arabcev morda prepozno. List poudarja, da bo ta načrt naletel na ovire, katere bi bile gotovo pre-mostene, če bi ga ZDA predložile pred dvema letoma. Politični opazovalci poudarjajo, da bo načrt ZDA naletel predvsem na odpor v Jordaniji, «kjer palestinski gverilci še vedno odklanjajo mimo rešitev*.
V	Kadru pa je list «A1 Abram* objavil članek, ki pravi med drugim, da bo novi ameriški načrt baje predložen v obravnavo predstavnikom štiirilh velesil, di se bodo danes sestali v New Yorfcu. «A1 A-
...............................i...........................
PRED ZASEDANJEM PLENUMA CK KPČ
Dubček odstranjen z mesta poslanika ČSSR v Turčiji
v	_
Temeljita «čistka» v CSSR je zajela partijo, državne organe in tudi delavce
.PRAGA, 24. — Tiskovna agencija ,*-TEKA je sporočila, da so Alek-
je sporočila, ua su m-Ndra Dubčka odpoklicali z mesta ijfeposlanika v Turčiji, da mu bo predsednik Svoboda «podelil POb nalogo*. Gre za zadnji akt , odstranjevanju nosilca januar-politike češkoslovaške partije, j J® sedaj odstranjujejo Dubčka od i "uojih dolžnosti.
.fo zadnjih vesteh bi se moral centralni komite KPČ v če-ko bo Dubček ponovno na vr-jn ko bodo sporočili, da so ga j?*djučili tudi iz partije zaradi nje-~?yega ravnanja prtd in po sovjet-?* zasedbi ČSSR. Vendar pa so se ®snoje razširile vesti, da bo zase-"ufe CK KPČ morda šele prihod-
nji teden. Na vsak način pa se je celo glede datuma sklicanja CK prešlo na stare čase, ko se vse vrši v največji tajnosti. Znano pa je, da se je o položaju Dubčka zelo dolgo razpravljalo v vrhovnih organih partije in da je končno prevladala skrajna skupina, ki je zahtevala njegovo izključitev in odstranitev z mesta veleposlanika v Turčiji.
Na Danskem je češkoslovaški veleposlanik Anton Vasek zaprosil za politični azil .Vasek je bil Imenovan za veleposlanika v Dubčkovem političnem razdobju in je bil menda z njim povezan.
Zasedanje centralnega komiteja KPČ in izključitev Dubčka pred
stavlja samo zaključek daljšega razdobja «čistke» v češkoslovaškem vodstvu. V zadnjih štirinajstih mesecih se ni namreč izpremenila samo vodeča struktura partije, temveč so po uradnih vesteh razpustili štiri tisoč partijskih organizacij, v katerih je bilo 120.000 članov. Po nekaterih skromnih ocenah je bilo izključeno okrog 300.000 članov.
Tudi centralni komite je bistveno izpremenjen. Avgusta leta 1968 je imel ta organ 193 članov, kasneje so kooptirali 29 članov, izključili pa 69. Najostreje je izpremenjeno predsedstvo, v katerem je ostal samo en star član Vasili Bilak.
Spremembe v državni upravi se še izvajajo. V zadnjih 22 mesecih
so zamenjaM 118 ministrov zvezne in obeh federativnih držav. Istočasno je prišlo tudi do bistvenih iz-prememb v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v združenju umetnikov, akademiji znanosti, na univerzi, v redakcijah časopisov, v radiu in TV.
Čistka je zajela tudi delavce, saj so pričeli odstranjevati z vodilnih mest delavce, ki so se preveč kompromitirali z aktivno podporo Dubčkov: politiki. Glasilo KP ČSSR »Rude pravo* v tej zvezi piše, da je iz vodilnih in odgovornih položajev treba odstraniti vse tiste delavce, ki »niso imeM toliko poguma, da bi se opredeliM za sedanjo politiko partije*.
bram» dodajta: "Opazovalci OZN i so razpravljali tudi na današnjem
francosko-sovjetstkeim sestanku v Parizu. Tu sta se srečala namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vladimir Vinogradov in glavni tajnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve Herve Alphard. Jutri bo sovjetskega diplomata sprejel zunanji minister Schumann.
V Parizu poudarjajo, da bodo sedanji francosko-sovjetski razgovori omogočili Franciji, da nadaljuje z vlogo posredovalca med stališčem Sovjetske zveze in ZDA glede položaja na Bližnjem vzhodu. Poleg tega poudarjajo, da je prav včeraj zunanji minister Schumann Izjavil, o sedaj ZDA po zaslugi Francije bližje stališču pariške vlade o umiku izraelskih čet iz zasedenih področij. Prav tako, je dejal Schumann, se tudi sovjetsko stališče približuje francoskemu glede vprašanja jamstev, ki j.ih je treba dati Izraelu.
menijo, da bo ta teden odločujoč za razvoj krize na Bližnjem vzhodu*.
Iz Tel Avdva poročajo, da so današnji komentarji v izraelskem tisku o ameriškem načrtu skoraj vsi negativni. Dnevnik «Maariv* piše, da bo načrt spodletel predvsem zato, «ker Egipt nima nobenega interesa, da se doseže mir ali politična rešitev spora na Bližnjem vzhodu. Egipt hoče na vsak način maščevati poraz, ki ga je doživel leta 1967». Drugi listi pišejo, do je ameriški načrt "izredno nevaren za Izrael in hvalijo predsednico vlade Goldo Meyrovo, ki je poudarila, «da se Izrael ne bo nikoli predal*. Samo en Ust kritizira prerano izjavo predsednice vlade in poudarja, da bi bilo primemo, da bi Izrael vsaj načelno sprejel predlog.
O položaju na Bližnjem vzhodu
prispeli član zveznega izvršnega sveta Dragiša Djokovič, zvezni tajnik za zunanjo trgovino Mohamed Hadžič, zvezni tajnik za informacije Dragoljub Budimovski, podtajnik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Milorad Pešič in druge osebnosti.
Uradni jugosloavnsko - sovjetski razgovori se bodo pričeli danes popoldne ob 17. uri po moskovskem času. Pričakuje se, da bosta pred sednika Ribičič in Kosigin, skupno s sodelavci, proučila aktualna med narodna vprašanja in vprašanja s področja dvostranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
BEOGRAD, 24. — V Beogradu se je danes pričelo 5. zasedanje jugoslovansko - italijanskega mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Jugoslovansko delegacijo vodi član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil, italijansko minister za zunanjo trgovino Mario Zagari.
člani mešanega odbora so se na prvi seji dogovorili, da najprej proučijo nekatera vprašanja industrijske kooperacije, zatem gibanje blagovne izmenjave in druga vprašanja s področja gospodarskega sodelovanja.
V uvodnem poročilu na začetku današnje prve seje je član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil izrazil mišljenje, da je industrijska kooperacija najbolj perspektivno področje gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo ter predložil glede na to, da obe državi pripravljata načrt razvoja v pri hodnjih letih, sestanek planskih organov obeh držav in zastopnikov tistih industrijskih vej, kjer obstajajo najyečje možnosti sodelovanja. Granfil je nadalje izrazil mišljenje, da bi se neposredno proizvodno sodelovanje med obema državama moglo vzpostaviti na področju gradnje in modernizacije cest, železniških. prog, poštno - telegrafsko - telefonskega omrežja in drugih sistemov komunikacij. Kar se industrije tiče, so po njegovem mišljenju najboljše perspektive za kooperacijo v petrokemični, črni in barvni metalurgiji, elektroindustriji, elektroniki in nekaterih drugih industrijskih
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiimiiiiiiiniiii
Zaostritev vojaškega položaja v Kambodži šest dni pred umikom Američanov iz države
Intenzivna dejavnost ameriških bombnikov - Partizani vedno bliže Phnom Penhu
PHNOM PENH, 24. - Čez šest dni zapade rok, ki ga je predsednik Nixon določil za umik vseh ameriških čet iz Kambodže, v tej državi pa se vojaški položaj iz dneva v dan zaostruje. Na eni strani se krepi ofenziva osvobodilnih sil proti najvažnejšim kamboškim mestom in proti samemu Phnom Penhu, na drugi strani pa beležimo v zadnjih urah izredno intenzivno delovanje ameriškega letalstva, ki je bombardiralo obširne predele Kambodže, kjer naj bi bili položaji «komunistov».
Iz raznih vojaških poročil je pravzaprav težko razbrati, kakšen je dejanski položaj v Kambodži, na splošno pa prevladuje vtis, da se partizanski obroč okrog prestolnice vedno bolj stiska ter da bi utegnil biti Phnom Penh vsak čas napaden. Po nekaterih drugih virih pa naj bi partizani zbirali čete okrog prestolnice za napad, ki naj bi ga izvedli šele 30. junija, se pravi na dan, ko bi moral zadnji Američan zapustiti Kambodžo.
O hudih bojih poročajo iz številnih krajev: okrog Prey Venga, kakih 40 kilometrov od prestolnice, kjer pričakujejo v kratkem frontalni napad osvobodilnih sil in kamor pošiljajo iz Phnom Penha zveže sajgonske vojake: v Kompong Speuu, prav tako 40 kilometrov ud Phnom Penha, kjer kontrolirajo partizani periferijo mesta. Kot je znano, so to mesto osvobodilne sile zasedle 13. junija, tri dni pozneje pa so se umaknile. Kompong Speu je važno strateško središče ob državni cesti številka 4, ki povezuje Phnom Penh z najvažnejšim kamboškim pristaniščem Kompong Somom, kjer je tudi edina čistilnica nafte v državi. Mesto je bilo danes prizorišče štiriumega silovitega partizanskega napada, ki je povzročil branilcem močne zgube
Boji so v teku tudi v Prek Ta-meaku na reki Mekongu, samo 18 kilometrov od Phnom Penha, po neuradnih poročilih pa naj bi se osvobodilne sile ponekod utaborile tudi v razdaljah od osem do dvanajst kilometrov od prestolnice.
Vlado v Phnom Penhu skrbi tudi položaj okrog znamenitih templjev v Angkor Vatu, kjer naj bi partizani ustvarili močne postojanke. Zaradi zgodovinske in turistične važnosti teh krajev niso ameriška in sajgonska letala še bombardirala teh krajev, ker bi to
vrstno početje naletelo pri svetovnem janem mnenju na splošen odpor. To pa seveda izkoriščajo partizani, ki so tu našM važno zatočišče pred bombami in napalmom.
Ameriške bombe pa ne prizanašajo drugim krajem, kjer se bojujejo Sihanukovi partizani. Posebno je bilo prizadeto v zadnjih urah mesto Kompong Thom, 120 km severno od Phnom Penha, ki so ga danes istočasno obstreljevaM ameriški «phantomi», južnovietnamski «skyraiders» in kamboški vladni »T-28*. Današnja letalska akcija pa dokazuje, da je mesto v rokah partizanov, saj bi ga sicer ne bombar-diraM. Kamboški režim pa vztraja pri trditvi, da je mesto trdno pod nadzorstvom njenih sil.
Kot smo omeniM, je bilo delovanje ameriškega letalstva nad Kambodžo v zadnjih 24 urah posebno intenzivno. Tako «phantomi» kot «)eteče trdnjave* so se podale tudi do 160 km v notranjost Kambodže, torej mnogo dlje od meje 35 kilometrov, ki je bila prvotno določena za delovanje ameriških sil v Kambodži. V 775 zaporednih misijah
so ameriška letala obstreljevala predvsem "koridor Mekonga*, ki gre od pokrajine Kompong Cham mimo Stung Trenga do Attopeua v Laous. Tudi v slednji državi je letalstvo ZDA izstrelilo na stotine ton bomb na «Hošiminhovo pot*. V Saj-gonu je glasnik ameriškega poveljstva izjavil, da je namen tega o-krepljenega delovanja letalstva »šči titi umik ameriških čet iz Kambodže*.
Pri uničevanju kamboških mest in vasi sodeluje tudi tajsko letalstvo: tako je danes uradno potrdil glasnik ameriškega državnega departmaja, ki je dejal, da trajajo tajske letalske akcije proti Kambodži že nekaj tednov ter s pristankom vvashingtonske vlade. Glasnik je dal nato razumeti, da proučujejo v Washingtonu možnost o-krepitve ameriške pomoči vladi v Bangkoku v zameno za sodelovanje Tajske v vojni v Kambodži. Sporazum v tej zvezi bi utegnili podpisati konec meseca v Manili, kjer se bo ameriški državni sekretar Rogers srečal s tajskim zunanjim ministrom.
panogah. Toma Granfil prav tako sodi , da je čas, da se razmisli tudi o ustanovitvi skupnih industrijskih podjetij, ki bi zaposMla presežke delovne sile v Jugoslaviji oziroma v Italiji in ki bi proizvajale za svetovni trg. Toma Granfil je pozitivno ocenil gibanje blagovne izmenjave v prvih mesecih letošnjega leta, v katerih je prišlo do povečanja jugoslovanskega izvoza v Italijo in zmanjšanja uvoza, to je zmanjšanja negativnega jugoslovanskega salda.
Minister Zagari je s svoje strani izrazil željo, da bi jugoslovansko italijanski sporazum o industrijski kooperaciji povzel tiste oblike, ki prevladujejo v odnosih ItaMje na pr. s Francijo in Zahodno Nemčijo. Napravil bom vse, da se to doseže, je izjavil Zagari, kajti itaMjao-ska vlada daje največjo važnost industrijski kooperaciji z Jugoslavijo. Poudaril je potrebo, da se v okviru teh kooperacij organizira proizvodnja blaga, ki bi se plasirala na tretjih trgih.
Komisija zvezne skupščine za revizijo predpisov deviznega in carinskega sistema se je izrekla danes za uvedbo trgovine z devizami v Jugoslaviji, toda z omejitvami. Po predlogu, ki ga je sprejela komisija, bi bila še vedno kot doslej v veljavi uradna pariteta dinarja. Z devizami bi med seboj lahko trgovale samo banke. Pri teh bančnih transakcijah bi pariteta domače valute v omejenih mejah lahko odstopala od uradne paritete. Po predlogu Narodne banke bi se lahko dovolil odstop od uradnega tečaja za okrog 1 odst. navzgor ali navzdol. Drugi pa so mišljenja, da bi to odstopanje lahko znašalo do 5 odst.
Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel več zakonskih predpisov s področja gospodarstva in proučil nekatera vprašanja tekoče gospodarske poMtike. Zvezni izvršni svet bo med drugim predložil zvezni skupščini spremembo zakona o deviznem poslovanju, po katerem bo dovoljena kupoprodaja zlata po svobodno formiranih cenah, ne več kot doslej po uradno utrjeni ceni. Glede na to, da bo Jugoslavija kandidirala, da bi bil sedež mednarodne unije uradnih turističnih organizacij (IUOTO) v Jugoslaviji, je zvezni izvršni svet sklenil, da se v dogovoru z repubMškimi sveti določi mesto, ki bo predloženo za sedež te svetovne organizacije.
Zvezni izvršni svet je sprejel informacije zveznega tajništva za gospodarstvo o načrtih za gradnjo cest in sklenil, da se mednarodna banka uradno obvesti, da se za peto posojilo za gradnjo cest prijavljajo naslednji cestni odseki: Hoče-Levec, Postojna-Razdrto, Skopje-Te-tovo, Kičevo-Ohrid in Priština-Koso-vo polje.
V Beogradu so se danes pričeli razgovori med delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom predsednika Dušana Petroviča in delegacijo Združenja krščanskih delavcev ItaMje ACLI, ki jo vodi Emi-Mo GabagMo. Zastopniki zveze sindikatov Jugoslavije so seznaniM svoje goste iz ItaMje z razvojem družbeno gospodarskega sistema v Jugoslaviji in vlogo sindikata. Delegaciji sta prav tako izmenjaM misU o sodobnem dogajanju v mednarodnem sindikalnem gibanju in o medsebojnem sodelovanju. Delegacija ACLI bo jutri obiskala Niš, kjer se bo seznanila s sistemom samoupravljanja v krajevnih skupnostih in v podjetjih.
Na vabilo nizozemskega zunanjega ministra Lunsa je odpotoval danes na uradni obisk na Nizozemsko državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac s soprogo. V spremstvu Tepavca so pomočnik državnega tajnika Ante Drndič, načelnik poMtične uprave v državnem tajništvu za zunanje zadeve Nikola Mandič in druge osebnosti.
B. BOŽIČ
Civilno prebivalstvo beži iz kamboškega mesta Kompong Speu, ki je med Lon Nolovo vojsko In osvobodilnimi
popovim prizorišče ostrih bojev silami
TRŽAŠKI DNEVNIK
V PRVIH DNEH PRIHODNJEGA TEDNA
Dr. Berzanti na uradni obisk k predsedniku hrvaške vlade
Delegacija Furlanije - Julijske krajine bo obiskala Za. greb in Reko ter se pogovarjala s predstavniki hrvaškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja
V	okviru politike dobrega sosedstva in prijateljskih odnosov z obmejnimi deželami bo v ponedeljek dopotovala na uradni obisk v Zagreb delegacija deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine na povabilo predsednika izvršnega sveta hrvaške republike Dragutina Hara-mije. V delegaciji naše dežele bodo predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, podpredsednik in odbornik za turizem Moro ter odbornik za industrijo Dulci. To bo prvo uradno srečanje med predstavniki obeh področij.
V	Zagrebu bo imela deželna delegacija vrsto razgovorov s hrvaškimi predstavniki na čelu s predsednikom izvršnega sveta Hrvaške Dragutinom Haramijo, ter s podpredsednikom Vjekoslavom Prpičem, z odbornikoma za infrastrukture’ in promet Nomveilerjem in za kulturo Veseljkom Velčičem ter sekretarjema za informacije in go spodarstvo. Razgovorov se bosta udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu inz. Marjan Tepina in generalni konzul Italije v Zagrebu dr. Beltrami.
Med obiskom v Zagrebu si bodo gostje iz Furlanije - Julijske krajine ogledali nekaj industrijskih obratov in kulturnih ustanov, v sredo pa bodo zaključili obisk na Reki, kier te bodo srečali s krajevnimi predstavniki oblasti ter ponovno s predstavniki izvršnega sveta Hrvaške.
Dežela Furlanija - Julijska krajina je v okviru svoje politike dobrega sosedstva doslej navezala stike zlasti s Koroško in Slovenijo, t. j. s pokrajinama, ki mejita na našo deželo. Vendar pa obstajajo mnoga skupna vprašanja tudi med našo deželo im Hrvaško, ki obsega dober del Istre, mesto in pri stanišče Reko. kakor tudi vse turistično področje Kvamerja in Dalmacije. Hrvaške oblasti so že večkrat izrazile željo po razširitvi odnosov z našo deželo. Doslej so predstavniki Hrvaške skupno s predstavniki Slovenije in Koroške prisostvo-rali srečanju o medsebojnih vplivih turizma, ki je bilo v Vidmu in t Trstu lanskega oktobra, tržaški fupao Spaecini in dr. Haramija, ki Je bil tedaj predsednik reške občin ske skupščine, pa sta si v prvih mesecih leta 1969 izmenjala vljudnostne obiske.
mo trditi o naših vladnih oblasteh glede ustanovitve slovenske strokovne šole v Trstu. Zaradi tega poslanec škerk naproša dr. D’Arcon-teja, naj se zanima, da se prepreči velika krivica na škodo slovenskega prebivalstva, saj bi se to vprašanj? lahko uredilo z drobcem dobre volje s strani pristojnih organov.
Kakor smo že poročali je na zadevno vprašanje delegacije slovenskih šolnikov — med protestno manifestacijo v Rimu — dr. Fazio, visoki funkcionar na prosvetnem ministrstvu, odgovoril, da ni predvidena ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu za prihodnje šolsko leto, da pa bi se lahko še popravilo. («Si potebbe ancora ri-mediare«!). Naj se torej popravi, čimprej!
VAŽNA SPECIALIZACIJA TRŽAŠKEGA SEJMA
Danes začetek dvodnevnega zasedanja o problemih kave
Včeraj je bila na vrsti razprava o varstvu narave v naši deželi - Človek se čedalje rajši vrača k prirodi
Prof. Luigi Sobrero s tržaške u-ndverze je bil imenovan za predsednika organizacijske komisije za pripravo svetovnega kongresa združenja za eksperimentalno mehaniko, ki bo leta 1947 v Vidmu.
Na kongresu v furlanski prestolnici se bo zbralo okrog 1000 znanstvenikov iz vsega sveta. Trajal bo dober teden.
Na 22 tržaškem velesejmu je bilo včeraj zanimivo zasedanje o varstvu narave v deželi Furlaniji -Julijski krajini, ki so se ga udeležili številni izvedenci, naravoslovci in urbanisti, med njimi deželni odbornik za industrijo Comelli. Zasedanje je vodil prof. A. Pignatti s tržaške univerze, glavni poročili o varstvu narave v naši deželi pa sta podala prof. Costa in dr. Querini.
Prvi govornik se je lotil zahtevne tematike s teoretičnega vidika in je prikazal možnost različnega pojmovanja odnosov med človekom in naravo. Opisal je prvotno kmetijsko poseganje človeka v naravni red ter naglasil, da takšno poseganje ni povzročalo posebnih konfliktov, medtem ko so se ti konflikti začeli pojavljati, kakor hitro je človek posegel v naravo v zvezi z razvojem industrijskih dejavnosti. Prof. Costa je opozoril na nevarnost, ki preti naravi in zato tudi človeštvu od postopnega prehajanja na miselnost, da je treba vsako na-
dih trgovinskim zakonom ter je izrazil prepričanje, da bo le humanitarni čut sčasoma prevladal nad gospodarskim, tako da bo naravi in človeštvu prizaneseno.
Sledil je nastop videmskega predstavnika organizacije «Italia Nostra» dr. Commessahja, ki je omenil tri povsem otipljive primere, kako se narava brutalno načenja tudi v naši deželi, in sicer pod pretvezo turističnega oziroma socialno - gospodarskega razvoja. Med drugim je navedel primer naravnega parka, ki ga pravkar organizirajo pri Belo-peških jezerih, kamor je asfaltni trak že pripeljal toliko neprirodnih primesi, da je celotno področje že občutno spremenilo svoj nekdanji naravni videz.
Po krajši razpravi in skupnem o-gledu razstave o varstvu narave, ki jo je deželna uprava namestila v Lesnem paviljonu, je spregovoril drugi predavatelj dr. Quermi, ki je prikazal sedanje splošno razširjeno težnjo sodobnega človeka, da se v čedalje večjem obsegu «vrača k
ravno bogastvo na Zemlji podre-
RAZPRAVA NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
Rešiti vsaj najbolj pereča vprašanja jusarskih pravic!
Utemeljen poseg svetovalca Lovrihe (KPI) in zahteva svetovalca dr. Stoke (SS) Izglasovan zakon, ki ureja dnevnice «jusarskili komisarjev»
naravi*. Nato se je govornik dalj časa zadržal ob osnovnih karakteristikah gozdnatih površin in morske obale Furlanije - Julijske krajine. V razpravo, ki je sledila nastopu dr. Querinija, je posegel tudi odbornik Comelli ki je med drugim navedel nadavni sklep deželne vlade, da nameni razvoju turizma nribo-vitih področij Furlanije - Julijske krajine vsoto 3,5 milijarde hr, da bi tako olajšala tudi deželnemu prebivalstvu dostop v kraje, kjer je narava še skoraj nedotaknjena. Dr. Querini je na koncu povabil deželne ustanove in prebivalstvo, naj bi skupno ustanovili odbor, ki naj bi se ukvarjal s problemi, povezanimi z varstvom narave v Furlaniji -Julijski krajini.
Danes se bo na sejmu začel 6. mednarodni dan kave, ki bo trajal še jutri. Zasedanje se bo pričelo ob 9.30 v dvorani za konference, in sicer pod vodstvom predsednika I-talijanskega odbora za kavo dr. Pa-schija in predsednika Evropskega združenja pražilcev dr. Ill.vja. Danes so na vrsti razprave o pridelovanju kave, jutri pa bodo strokovnjaki obravnavali potrošnjo tega poživila. Danes popoldne je na sporedu tudi srečanje strokovnjakov s področja kave s predstavniki arfi-ških dežel iz skupine EAMA-EGS, ki so pritcsne na sejmu. Kakor znano gre za Kamerun, Kongo Brazzaville, Slonokoščeno obalo, Rwando in Niger.
Za danes je najavljen tudi obisk ravnatelja na ministrstvu za zunanjo trgovino dr. M. Polverisija, ki ima nalogo, da pregleda prošnje za porazdelitev kontingentov za uvoz blaga, razstavljenega na sejmu.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «2iga Zoisi v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71.
Do 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku. se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankari, Ul. Frausin 12, sporoča, da zapade 10. julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi in tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku. se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure.
TRST
TEL.: 817-222
ŠPORTNO IGRIŠČE V UL. FLAVIA
Circo sul ghiaccio
- Cirkus na ledu -
MOIRE ORFEI
Vpisovanje v I. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu
je do 10. julija. Do tega dne morajo vpisati dijaki ostalih razredov, ki bodo izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli popravne izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od S. do 12. ure v tajništvu zavoda.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v I„ II. in III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Jutri začetek male mature
Slovenski dijaki morajo pisati slovensko nalogo
Kakor ie sklenila vlada na svo.it Izredni seji v ponedeljek, zaradi izjemnega stanja na šolah, se začnejo jutri, v petek 26. junija, zaključni izpiti na srednjih šolah (mala matura) s posebnimi predpisi. Med drugim bodo imeli dijaki samo pismeno nalogo, ustni izpit pa bo v obliki razgovora o učni osnovi iz zadnjega šolskega leta.
Glede zrelostnih izpitov na višjih srednjih šolah (velika matura) veljajo tudi izredni predpisi. Maturanti bodo imeli eno samo pismeno nalogo, ustni izpit pa se bo omejil na razgovor o dveh izmed štirih predlaganih predmetov in na razgovor namesto druge pismene naloge. Materini jezik slovenskih dijakov .je slovenščina, ki .je tudi učni jezik na slovenskih šolah v Italiji, kot ie nemščina na nemških šolah v Južnem Tirolu. Zaradi tega ne sme biti nobenega dvoma da bodo pisali slovenski dijaki nalogo v slovenščini.
Jusarske pravice in vprašanje, ali naj se uredijo na sodobnejši način ali pa sploh ukinejo, so bile na dnevnem redu včerajšnje seje deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine. Povod za razpravo je dal povsem nepomemben zakon o povišanju dnevnic komisarjem in uradnikom «Komisariata za odpravo jusarskih pravic*, ki obstaja že predolgih 43 let in očitno še ni opravil svojega dela.
K razpravi'se je prijavil, poleg svetovalec Bettolija, Di Caporiacca, dr. Štoke in Boschija, tudi Lovriha (KPI), ki je v daljšem posegu orisal osnovna vprašanja v zvezi s sedanjim položajem «jusa» in koristnikov teh pravne.
Po mnenju Lovrihe je predložen deželni zakon bil nesmiseln, saj samo ureja denarni položaj nekaj funkcionarjev, v bistvu pa ne spreminja sedanjega položaja, medtem ko je po ustanovitvi bila dana avtonomni deželi vsa pristojnost na tem področju, česar pa dežela Furlanija - Julijska krajina ni upoštevala v nobenem svojem aktu.
Res je skupina izvedencev pripravila po nalogu deželnega odbornika za kmetijstvo Comellija zakonski osnutek za ureditev «jusa», toda rezultat dela komisije še ni bil objavljen. Predvsem pa je tudi formulacija tega predloga bila izdelana brez sodelovanja neposredno zainteresiranih, se pravi koristnikov.
občin in strokovnih predstavništev.
Zakon o odpravi «jusa» je star že 43 let, je omenil Lovriha, gaj je bil izglasovan 16. julija 1927, sloni na podlagi avtoritarizma in komisarjev, ki so bili fašizmu tako pri srcu, toda skrajni čas bi bil, da se nekatere stvari spremenijo in s prvimi, nepopolnimi koraki, rešijo vsaj najbolj pereča vprašanja.
V Trstu in Gorici, kjer je veliko jusarskih skupnosti, sploh še ni bilo rešeno niti eno vprašanje, tudi na osebni ravni ne. Primerov o nevzdržnosti položaja je nešteto: jusarski gozdovi segajo danes že na dvorišča novih hiš v vaseh, zaradi razlaščanja in urbanizacije je vrednost teh zemljišč prešla v milijarde. Kako se ta vrednost upravlja? V katere namere se troši dobiček od jusa? Zakon določa, da se mora porabiti za izboljšanje a-gramih struktur v vasi, kot so na pajališča, poljske poti, toda vaške skupnosti imajo tudi širše potrebe, ki presegajo sfero kmetijske dejavnosti in prehajajo v širše področje družabnosti in kulture. Koliko denarja, pridobljenega po jusu, leži sedaj v bankah, kjer njegova vrednost pada zaradi trajne inflacije in draginje?
Omejitve v tem smislu so privedle do odstopa ali razpusta večine odborov jusarskih koristnikov, skrb zanje pa je morala sprejeti v vsakem primeru občinska uprava ali
komisarji. Prav bi bilo, je zaključil Lovriha, da bi se ti odpravili in na njihovo mesto imenovali samo upravni odbori, katerih pristojnosti '■' morale biti manj omejene.
Dežela bi torej morala pripraviti enoten zakon, ki naj enkrat za vselej reši vprašanje jusarskih pravic, ki so marsikdaj že anahronistične in samo omejujejo dejavnost koristnikov; do tedaj pa bi morala spodbujati čimprejšnjo rešitev vsaj naj bolj perečih vprašanj.
Dr. Stoka, ki je posegel za njim, se je izrekel za dokončno odpravo jusarskih pravic s svojim zakonom.
Po zaključnih posegih poročevalca Martinisa (KD) in odbornika za kmetijstvo Comellija (KD), je zakon o povišku dnevnic Komisarjem za jusarske zadeve bil odobren z glasovi KD, MSI, PLI, PSU; proti so glasovali svetovalci KPI in PSIUP, medtem ko so se vzdržali svetovalci furlanskega gibanja. Svetovalcev SS in PSI ni bilo v dvorani med glasovanjem.
....................................................................
Sestanek jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov
Vprašanje posl. Škerka o strokovni šoli
Poslanec Albin škerk ie te dni poslal generalnemu direktorju za strokovno šolstvo pri prosvetnem ministrstvu dr. D'Arcomte|u pismo, v katerem ga opozarja na vprašanje ustanovitve slovenske strokovne srednje šole v Trstu. Poslanec Škerk predvsem pripominja, da na podlagi informacij, ki jih je dobil, ni v programu ministrstva predvidena ustanovitev omenjene šole niti za prihodnje šolsko leto. O tej šoli, ki jo slovenska narodna skupnost na Tržaškem nujno potrebuje, se govori že nekaj let in o tej zadevi je razpravljala tudi mešana italdiansko-jUgoslovanska komisija. 2e lansko leto. pravi poslanec Škerk v svojem pismu, je bilo sklenjeno, da se omenjena šola u-stanovi. Na jugoslovanski strani so držali besedo in je bil objavljen odlok o ustanovitvi italijanskega šolskega zavoda v Bulah, ki bo začel delovati v začetku prihodnjega šolskega leta. Enako pa ne more-
Urnik trgovin za praznike
Slovensko gospodarsko združenje sporoča umik trgovin za 27., 28. in 29. iunita:
Zasedanje o plovbi supertankerjev in o problemih turistične plovbe
Sestanek, ki bo trajal dva dni, bo v prostorih Lloydove palače
V Lloydovi palači na Trgu UnM bo v soboto in nedeljo dvodnevno zasedanje italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov s področja pomorstva. Razpravljali bodo o skup rvh problemih povezanih s plovbo supertankerjev po Jadranskem morju in o turistični plovbi vzdolž jadranskih obal. Zasedanje organizirata italijansko in jugoslovansko združenje za pomorsko pravo. V soboto bodo nastopili prof. France-sco Mosetti, načelnik tržaške geo-f/zične opazovalnice in član »odbora za reševanje Benetk* prof. Franco Florio, izvedenec s področja mednarodnega 'prava, ki bo obravnaval juridične probleme v zvezi s plovbo'velikih petrolejskih ladij in dr. Francesco Rigo, ki bo pregledal predvsem tehnične značilnost'
buse na progi 8 na postajališču v Ul. Obtaviano Augusto (pred zelenjavnim tržiščem) in se bodo lahko peljali do kopališč, če bodo imeli vozovnice prog št. 9 in 15.
Na povratku bodo lahko vstopili v avtobuse na progi št. 8 pri zavoju za kopališča in se bodo lahko peljati do Čampo Marzio, vedno z Isto vozovnico, ki jo bodo prejeli na prvi vožnji na omenjenih progah.
tega vprašanja. V nedeljo bo na vrsti razprava o turistični plovbi,
V soboto, 27. junija bodo trgovine lahko zaprle zvečer ob 21 uri; trgovine s tehničnim, strojnim m gradbenim materialom. kakor tudi trgovine motornih koles in nadomestnih delov za motoma vozila in pritikline, bodo odprte, čeprav bi zanje veljal urnik kratkega tedna.
V nedeljo, 28. junija bodo
vse trgovine zaprte z izjemo slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
! ponedeljek. 2». junija na tzrnk sv. Petra lin Pavia,, bo-trgovine zaprte; izjema so atome, krt bodo odprte od do 12. ure, cvetličarne od 8. 13. ure in slaščičarne od 8 21.30.
o čemer bodo spregovorili^ dr. Aleksandra Xerry, ki bo načela nekatera juridična vprašanja, kap. Aleksander Gajič, ki bo načel vprašanje onesnaženja morja in dr. Radojca BarbaLč z Reke. Strokovnjake bo pred začetkom zasedanja sprejel podpredsednik Tržaškega Lloyda dr. Saraval, pozneje pa še župan mg. Spaecini.	______
SPOROČILO ACEGAT
Poletne zveze s kopališči
Ravnateljstvo filotramvajske službe sporoča, da je od danes, 25. t.m ob lepem vremenu obnovljena sezonska zveza s kopališči na Nabrežju Traiana. Zvezo bodo vzdrževala samo vozila na progi št. 8 po naslednjem voznem redu;
Od Rojana proti Nabrežju Traiana: ob delavnikih od 8.04 do 20. ure; ob praznikih od 8. do 20. ure Od Nabrežja Traiana do Rojana (prehodi)
ob delavnikih od 8.22 do 20.15 ob praznikih od 8.15 do 20.15 Avtobusov za zvezo s kopališči se bodo lahko posluževali tudi potniki prog št. 9 in 15. Potniki na teh progah bodo lahko vstopili v avto-
Jutri popoldne stavka šoferjev zasebnih avtobusov
Na sindikalnem področju se na daljuje stavkovno gibanje šoferjev in uslužbencev zasebnih avtobusnih družb. Sindikalne organizacije so sklenile še zaostriti boj in napove dale niz novih razčlenjenih prekinitev dela.
Tako ne bodo vozili avtobusi jutri popoldne, od 15. do 18.30. Sledila bo prekinitev dela v nedeljo, nato v torek 30. junija (od 9. do Vi ure), nato še 5. julija, naslednjo nedeljo 9. julija, v torek 14. julija (od 11. do' 15.) in petek 17. julija (od 8. do 11.).
Seja deželnega odbora
podpore krajevnim ustanovam za Javne gradnje in druga dela so bale predmet razprave na zadnji seji deželnega odbora Furlanitje-Julijske krajine, krt Irt je predsedoval dr Berzanti.
Sprejeti so bdld nekateri zakonski
Pesnik Miroslav Košuta je predaval v Križu
Sinoči je kriško prosvetno društvo rVesna* priredilo v društveni dvorani zAlbert Sirk» srečanje s pesnikom in domačim rojakom Miroslavom Košuto.
Pesnik Košuta, ki se je rodil v Križu in iz te domačije ob morju iskal svoje prve pesniške navdihe in motive, je najprej v strnjenih besedah prikazoval razvoj slovenske poezije od prvih časov pa do današnjih in pri tem poudaril, da pomeni odklanjati sodobno poezijo, ker jo recimo ne razumeno, nesmi-lelno, saj le ta išče in prinaša vedno nekaj novega.
Po tem krajšem pomenku in razvoju našega pesništva je pesnik Košuta najprej predstavil samega sebe, nato pa prebral nekaj svojih najznačilnejših pesmi različne vsebine iz prve zbirke tMorje brez obale» in iz najnovejše iPesmi in zapiskh.
Za prijeten večer se je pesniku Košuti ‘v imenu društva in številnega občinstva zahvalil društveni predsednik Vojko Devetak, domačinka Ithca Sedmak pa je kriškemu pesniku poklonila lep šop rož.
Seja pokrajinskega komiteja tržaške PSI
Zborovanje KPI
Na srednji šoli Srečko Kosovci na Opčinah je razstava šolskih risb in izdelkov dijakov. Razstava bo odprta še danes od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole.
Nižja srednja šola »Fran Levstik*, oddeljeni razredi Sv. Križ in državna osnovna šola »Albert Sirk* piiredita v nedeljo, 28. tju. ob 16. uri v Div-ši kino dvorani jubilejno prireditev, posvečeno 25-letnici obnovitve slovenskih šol na Tržaškem. Na spore-du bo: slavnostni govor, nastop pevskega zbora osnovne šole, tridejari-ka s petjem in baletom «V kriškem portiču« v kateri nastopajo učenci obeh šol ter Beličičeva «Svetokri-ška» v dvoglasni izvedbi obeh šolskih zborov ob spremljavi harmoni-ke. Vljudno vabljeni starši, vaščani in prijatelji naše mladine.
Danes ob 12. uri bo za delavce Arzenala zborovanje KPI o političnem položaju in o nalogah komunistov po volitvah. Govoril bo vodja občinske svetovalske skupine Giorgio Rossetti. Ob 20. uri bo zborovanje članov KPI pri Sv. A-lojzu. O istih problemih bo govoril deželni podtajnik Mario Colli. Danes bodo še naslednja zborovanja: ob 20. v Ul. Patrizio - vogal z Ul. Campanedle, ob 20.30 v Gabrovcu (dr. Jan Godnič in Josip Guštin, ob 21. v Sama tarči (Godnič in Guštin) in ob 21.30 v Sale-žu (Godnič in Guštin).
SPDT obvešča izletnike potovanja po Avstriji 28. in 29. t.m., da je od-hod avtobusa ob 7. uri s Trga Ober-dan (Harry’s bar). Pojasnila dobite v Ulici Geppa 9, tel. 31-119.
Darovi in prispevki
V	počastitev sppmina Radivoja Bavčarja daruje Albina Bavčar 1000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerk-nem.
V	spomin pokojnih Nardinovih da ruje družina Nardin 2000 lir za P.d. »Skedenj«.
SESTANEK ODBORA ZA SLOVENSKO ŠOLO
Danes ob 19. uri se sestane na sedežu sindikata slovenske šole odbor za slovensko šolo.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V petek ob 17. uri se sestane odbor sindikata slovenske šole.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 25. junija
HINKO
Sonce vzide' ob 4.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 00.41 in zatone ob 20.58
Jutri, PETEK, 26. junija
GRUDA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 28,5, najnižja 21,3, ob 19. uri 23,3 stop., zračni tlak 1018,2 stanoviten veter severozahodnik 13 km/h, vlaga 60 odst., nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temper, morja 23,8 stop
Razstave ročnih del in risb na o-snovnih šolah didaktičnega ravnateljstva Sv. Jakob:
na osnovni šoli v Ulici Donadoni v soboto, 27. junija, od 17. do 20.
ure in v nedeljo, 28. junija, od 9. do 12. in od 17. do 20. ure.
Osnovna šola v Gropadi priredi 28. trn. razstavo in šolsko prireditev ob 17. uri. Vljudno vabljeni.
Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu sporoča, da je vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimna zije in klasičnega liceja' vsak dan od 10 do 12. ure do vključno 10. julija ' 1970.
Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
KINO «|RIS» PROSEK
danes ob 19.30 dramatičen Mosfilm — ruski film: L’ARMATO A CAVALLO Igraijo:	Tatiana Konvoukova,
Mikhail Kozakov, Sergej Ni-honemko. — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.______
IZREDEN USPEH
Vsak večer ob 21.15 ob četrtkih, sobotah ter v prazničnih dneh ob 16. in ob 21.15
MIRAMARSKl PARK
Predstave «Lučt in zvoki«: ob 21.30 in ob 22.45 «Massimiliano e Carlot. ta« v Italijanščini. Avtobus «M» t* Barkovelj (postajališče avtobusa 6) do miramarskega parka in obratno pred vsako predstavo in po njej.
Prosvetno društvo «IVAN CANKAR« Trst — Sv. Jakob
priredi
v soboto, 27. t.m. ob 21. uri v društveni dvorani
KOMEMORACIJO PADLIH V NOB, PEVCEV in AKTIVISTOV ŠENTJAKOBSKEGA DRUŠTVA
Na sporedu: nastop pevskega zbora, komemorativni govor ter nastop mladih recitatorjev. Vabljeni vsi člani in simpatizerji društva posebno pa sorodniki padlih za svobodo!
Prosvetno društvo v Skednju
vabi k nastopu
OTROŠKEGA ODSEKA
ki bo v torek, 30. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Otroci bodo uprizorili mladinsko igrico
PISANE LUTKE
in prizor KUHINJA SE JEZI.
Sorodniki in prijatelji naj s polno udeležbo izrečejo mladini svoje priznanje.
Vstop prost!
KINO NA OPČINAH
Circo sul ghiaccio — Cirkus na ledu — Športno igrišče v Ul. Flavia, telefon 817-222. Predstave ob 21.15; ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. in 21,30.
• # *
Nazionale 16.00 «Meglio morto che vivo«. Clint VValcher, Vincent Pri*
Eden 16.30 «Les femmes«. Brigitte Bardot in Maure Ronet. Technico-lor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Corruption». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Temps des loups, tempo di violenza«. Robert Hos-sein, Virna Lisi, Charles Aznavour. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Ultimo domicilio co-nosciuto«. Lino Ventura, Marlene Jobert.
Ritz 16,30 «Billy Kid, il leggendario mancino del West». Paul Newman.
Filodraramatico 16.30 «11 porcile«. Re* žija P. P. Pasolinija. Ugo Tognaz-zi, Pierre elementi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «La peccatrice adolescente«. Helga Anders, Anthony Steel. Technicolor. — prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Un agente chiamato Dager«. Prepovedano mladini P°“ 14. letom.
Cristallo 16.30 «Paranoia». Technicolor. Prepovedano mladini pod 1»* letom.
Capitol 16.00 »Metello«. Massimo Kameri, Ottavia Piccolo, Lucia Bose. Tina Aumont. Technicolor.
Moderno 16.30 «Vip mio fratello SU-peruomo«. Slikanice.
Impero 16.30 «11 capitano di lungo sorso«. David Niven, Fay Dunaway.
Vittorio Veneto 15.30 «11 gattopar-do». Claudia Cardinale, Burt Lan-caster. Technicolor.
Ideale 16.00 «Per un dollaro d’ono-re». Dean Martin. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Les biches« (Le cer-
biatte). J. Sassard, S. Audran,
L. Trintignant. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «Helga e Michael«. Te' chnicolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Razstave
danes ob 18. uri barvni zabavni film:
NIPOTE DI ZORRO
Franchi
Igrajo:	Franko
Cicoio Ingrassla.
Razna obvestila
KASTA sporoča, da odpade sej? odbora, ki bi morala biti danes, 25. t.m.
Občinska umetnostna galerija, Tf*
Uniti	dTtalia: od	30.	junija	do »■
julija bo razstavljal slikar Michel Piva, po rodu z Reke, živi v Vidmu-Občinska umetnostna galerija, Trg Unita	dTtalia: od	30.	junija	do ?•
julija	bo razstavljal	slikar	Mari
Palmieri, po rodu	iz Rietija,	sta1"/'
joč v Trstu. Otvoritev obeh razst* bo 30. t.m ob 18.30.
Galerija Tergeste: Od 30. junija 16. julija bo razstavljal svoje ie0' kanice slikar Giorgio Ferletti. Križanke - Ljubljana. Razstava kovnih del tržaškega slikarja J žeta Cesarja.
ODPRT
i*.

JE NOV
«•1
. --
KASINO V LJUBLJANI
Kazino na evropski ravni * tugo-slovanskem »Milanu* s sedežem v modernem izbranem in središčnem
HOTELU SLON
Dve restavraciji, od katerlb ena tipična, nočni klub. dva bara, dve kavarni, slaščičarna sladoledarna
kavarni, slaščičarna snack hai
ROULETTE, BAGCARA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK
KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE vabi 27., 28. in 29. j'unija v Sv. Križ na
PRAZNIK VINA IN RIB
SPORED
SOBOTA, 27. junija ob 18. uri otvoritev IV. RAZSTAVE IN POKUŠNJE DOMAČIH nastopom mladih domačih godbenikov in pevskega zbora «Vesna».
VIN
NEDELJA, 28. junija ob 9. uri otvoritev razstave, ob 18. uri na nogometnem Igrišču začetek finalnih tekem za trofejo Krasa, prireditelj ŠD «Vesna». od 20. ure dalje koncert godbe na pihala.
PONEDELJEK, 29. junija ob 9. un otvoritev razstave ob 16. uri koncert domače godbe
od 20. ure dalje PLES z nastopom Tržaškega narodnega ansambla.
• RIBE
DOMAČE KLOBASE - PRŠUT - ČEVAPČIČI
Na sedežu federacije v Ul. Mazzini se je sinoči sestal pokrajinski komite socialistične stranke, kateremu je tajnik Giamni Giuricin poročal o političnem položaju in perspektivah za sestavo novih krajevnih uprav. Giuricin se je zavzel za ostvaritev naprednih upravnih koalicij in predložil v odobritev resolucijo, o kateri bomo poročali v naši jutrišnji številki. Zaradi stavk tiskarskih delavcev smo namreč urejanje dnevnika zaključili opolnoči, ko je seja komiteja še trajala.
Podtajnik Mamini
se sestane s trgovci
Danes bo v Trstu podtajnik v mi nistrstvu za industrijo in trgovino
Oscar Mammi, ki se bo popoldne sestal s člani vodilnega odbora
Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine s predsednikom dr. Haus-brandtom na čelu. Podtajniku bodo zastopniki združenja prikazali nekatera pereča vprašanja s področja
predlogi, krt urejalo podpore na po- iokalne in deželne trgovine. Podtaj-
Ha ne nik bo nocoj prisostvoval tudi obč-
bor je tokrat sprejel stališče, da ne bodo upoštevane omejitve, po katerih so smele občine najemati nova posodila samo če niso presegala, za obresti, četrtine proračunskih dohodkov.
Na predlo« pristojnih odbornikov .le deželna uprava sprejela tudi nekaj ukrepov v prid industrijskim objektom na področjih, ki so jih prizadele naravne nepriUke.
nemu zboru odseka za trgovino na drobno, ki bo na sedežu združenja trgovcev ob 20.30. Na občnem zboru bodo pregledali lani opravljeno delo, obnovili nekatere vodilne organe in razpravljali o obračunu lanskega poslovanja. Podtajnik Mammi se bo udeležil tudi mednarodnega zasedanja o kavi na velesejmu,
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 24. junija 1970 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO:	73-letna Antonietta
Dallanoce por. Orsini, 83-letni Vitto-rio Franceschini, 38-letna Luciana Brezovsek, 83-letni Marino Scopinic, 82-letni Ernesto Cossutta, 58-letni Centauro Centis, 32-letni Emilio Pri-bac, 81-letni Vittorio Riva.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14. Man-zoni, Largo Sonnino 4. 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemelll, Ulica Zorutti 19/c.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 193» do 1.30)
AlFAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Al Due Luc-ci, Ul. Ginnastica 44. Mlani, Drev Miramare 117 (Barkovlje).
V nedeljo od 8.30 do 19.30 Imata odprto oba turnusa skupaj.
RIR
BANCA Dl CREOITO Dl TR1ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST
Ulica F. Filzi št. 10 Tel. 38101/38045
opravlja vse bančne posle
kupuje tujo'valuto
Včerajšnji odkupni devizni tečaji	
Ameriški dolar	625,—
Kanadski dolar	590,—
Brit. šterling	1500,—
Švic. frank	145,—
Franc, frank	112,—
Belg. frank	12,—
Hol. florint	172,—
Nemška marka	172,—
AVst. šiling	24,—
Jug dinar(vel-)	46,—
Jug. dinar (mali)	4«,-
ma
ASSICURAZIONI GENERALI
60CIETA PER AZI0NI/SEDE LEGALE IN ROMA/D1REZI0NE CENTRALE IN TRIE STE
POVEČANJE GLAVNICE
od 15.972.000.000 lir na 22.360.800.000 lir
Kakor je bilo že javljeno v «Uradnem listu* in sporočeno preko tiska, se s 25. junijem začnejo operacije za povečanje glavnice.
Te, kakor je znano, predvidevajo emisijo 1.597.000 novih delnic (po 3 na vsakih 10) po ceni 6.000 lir vsaka (3.000 lir nominalne vrednosti in 3.000 lir povišane cene), ki bodo dane v nakup delničarjem, ter brezplačno emisijo 532.400 novih delnic (po 1 na vsakih 10) po nominalni vrednosti 3.000 lir. Nove vrednotnice se obrestujejo s 1. januarjem 1970.
Roki emisije delnic, ki bodo dane v nakup so: 17. julij za Izvajanje pravice opcije, 31. julij za razvrstitev frakcionarnih bonov ter 20. avgust za izvajanje pravice opcije s strani delničarjev, ki živijo v tujini.
Hkrati se bo izvedla tudi emisija brezplačnih delnic.
Operacije se bodo izvršile pri centralni direkciji v Trstu, pri direkcijah v Benetkah in Milanu, pri delegiranem uradu v Rimu ter pri običajnih poverjenih blagajnah.
d
ti
t
V
Zi
Si
d
k
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
H. M. Enzensberger:
Zagovor volkov
DELO HIGIENSKEGA URADA V MAJU
Se posebno poleti previdnost ni odveč
Hans Magnus Enzensberger je j sodobni nemški pesnik, ki po aktualnosti in prodornosti svoje iz-I Povedi sodi v sam vrh današnje j nemške poezije. Knjiga ZAGOVOR : VOLKOV, ki nam jo predstavlja v slovenščini DZ Slovenije, je torej Pesniška zbirka sodobnega nemškega pesnika, ki jo je v slovenščino prelil Niko Grafenauer, lz-š'a je v zbirki Pesniki 1970 in bo za slovenskega bralca precej t&nimiva. Zlasti za ljubitelja poe-tšje. V času, ko pri nas izhaja dokaj pesniških zbirk domačih avtorjev, ko si pravzaprav nismo na j jasnem, kaj je poezija, kaj je , umetnost in kaj ni, bo prikaz sodobne poezije tujega pesnika za Vsakega prijatelja pesništva za-■ nimiv. Zbirka Enzensbergerjevih Pesmi je torej zanimiva predvsem kot prikaz sodobnih prizadevanj današnje nemške poezije. Je pa, seveda, tudi kot pesniška zbirka sama po sebi zanimiva, ker kaže pesnikov odnos do problemov so-1 dobnega sveta in posebno še nemškega problema.
Hanz Magnus Enzensberger, ki se je rodil leta 1929, je po poklicu
Biografski roman o Cezannu
Paul Cezanne (1839—1906) je eden izmed utemeljiteljev francoskega in svetovnega impresioniz-tna, mojster plenerizma, velik u-uietnik, katerega dela dosegajo danes blazno visoke cene. Njegovo • življenje v času romantike druge Polovice preteklega stoletja je bilo seveda pestro in zanimivo, pre-cej podobno živ'jen ju drugih nepriznanih umetnikov. Le s to razliko, da se Cezanne ni toliko boril z materialnimi težavami, ker ie izšel iz bogate družine provan-j falskega bančnika v Aixu. Sicer Pa se je vse življenje boril za I uveljavitev, za priznanje in je to : dosegel v Parizu komaj nekaj let P/ed smrtjo, v rodnem mestu pa i šele po smrti.
Seveda je njegovo življenje, sa-tuo po sebi pestro in razgibano,
| zanimivo tudi, ker se je Cezanne ! družil z velikimi duhovi Francije druge polovice preteklega stoletja, z Zolajem, Pissarrojem, van Goghom, Renoirom. Ne sicer to-' Uko življenje pač pa že sama u-rnetniška ustvarjalnost je dala pobudo pisatelju biografskih romanov Henriju Peruchotu, da se je lotil Cezannovega življenja in o ! niem napisal knjigo. Pod prepro-: s{im naslovom Cezanne nam jo je P prevodu Mira Poča zdaj to delo Posredovala Državna založba Slo-' venije. ki je knjigo izdala v zbirki Biografije.
I Knjiga je izšla v originalu pred dobrimi desetimi leti, ko je v Evropi in po svetu vladalo veliko zanimanje za biografska dela. Tudi i p tem pogledu smo nekoliko v j zaostanku. Toda slovenske založbe so v zadnjih dveh, treh letih izdale že toliko različnih biografskih romanov in biografij, da smo : p kratkem marsikaj nadoknadili. tyed ta dobra dela o velikih možeh se zdaj uvršča tudi biografija o Cezannu.
J Biografskih romanov in biografij o slavnih možeh je veliko. Lahko se tudi močno razlikujejo med j seboj. Knjiga o Cezannu, kakor jo je napisal francoski pisatelj Henri Perruchot, ni romansirana biografija, še manj je to biograf-: *fei roman. Prej bi rekli, da je to i študija o delu in življenju velikega slikarja. Najbolj točno pa jo Pendarle karakteriziramo s prepro-' sto oznako: biografija. Avtor delo je podrobno preštudiral Cezannovo življenje in delo, zbral obilo novega in dragocenega gradiva Jer napisal knjigo, ki nam dokumentarno, jasno in popolno predstavi življenje in delo velikega slikarja. Morda knjiga nima tiste-9a romantičnega prizvoka, ki naj o? ga imela romansirana biografija o slikarju 19. sto'etja. Morda je t> njej premalo senzacionalnosti. Napisana je mimo in stvarno. Zato pa učinkuje toliko bolj s konkretnimi podatki o življemu 'n delu Cezanna, o njegovi borbi za umetnost in lastno priznanje.
Pri tem ni prezreti, da je znal Pisatelj poleg značilnosti Cezan-1	umetnosti prikazati tudi du-
časa in družbeno življenje dru-9e potomce 19. stoletja, hkrati s Prikazom razvoja in prodora impresionističnega slikarstva. Ob tem družbenem in umetnostnem orisu j Časa je podoba Cezanna kot u-Pietnika in človeka kar najbolj Popolno dognana in prikazana. Morda manj literarno, manj umetniško zaneseno, pa zato toliko bolj Mvarno. Čeprav delo torej bolj spominja na razpravo, čeprav torej to ni biografski roman kot ga običajno poznamo, bo to delo o velikem slikarju kot stvarno napisna biografija vsem prijateljem Umetnosti, in prijateljem tovrstnih literarnih del. gotovo všeč. Sl. Ru.
svobodni umetnik, sicer pa je dokončal študij filozofije in jezikov. S svojimi prijatelji izdaja tudi svojo revijo, poleg literarnega, e-sejističnega in redaktorskega dela pa prireja tudi predavanja doma in v tujini. ZAGOVOR VOLKOV je njegova prva pesniška zbirka iz leta 1957. Izdal je kasneje še dvoje pesniških zbirk: leta 1960 JEZIK DEŽELE, in leta 1964 zbirko z naslovom PISAVA ZA SLEPCE. Izdal je tudi knjigo esejev POSAMEZNOSTI.
V zbirki Zagovor volkov, ki jo imamo pred seboj, je Enzensberger predvsem predstavnik «jeznih pesnikom. Njegove pesmi so usmerjene v to, da z lastnim ogorčenjem vzbujajo ogorčenje tudi pri bralcu. Gre torej za izrazito moralično poantirano angažirano poezijo, katere pripoved je zaradi aktualistične note na moč jasna in neposredna.
Enzesbergerja nam ne približuje samo zbirka njegovih pesmi. Prevajalec, mladi slovenski pesnik Niko Grafenauer, je napisal daljši uvodni esej o tem nemškem pesniku ter ga tako predstavil slovenskemu bralcu, obenem pa skušal približati tudi njegovo poezijo, ko nam razlaga njen značaj, njeno vsebino, formo in osnovne ideje njih avtorja. Zanimiv pa je posebej še pesnikov, v obliki predavanja napisan predgovor o tem, kako nastane pesem. Uvodna beseda slovenskega prevajalca, zlasti pa še pesnikovo v prozi napisano sporočilo bralcem, o njegovi poeziji in ciljih, ki jih z njo zasleduje, pa o njih samem nastajanju, nam torej daje tehten uvod v umevanje sodobne poezije, ki jo prijatelj poezije potem lahko spoznava v celi vrsti pesmi.
Do sodobne poezije je vsekakor treba imeti določen odnos. Treba jo je tudi vztrajno zasledovati, štuSrati. se vanjo poglab’jati. Sicer je drugače težko soditi o njej. Težko je tudi reči kakršnokoH sodbo o tej pesniški zbirki sodobnega nemškega pesnika: je to u-metnost? Vsekakor pozdravljamo napredek našega založništva in možnost, da začenjamo izdajati tudi taka dela. Ne samo zaradi stika s tujino, stika s tokovi sodobnega sveta, temveč tudi zaradi sa-zbirki tuje poezije Sl. Ru.
Z vročimi dnevi je nujnost nadzorovanja hrane in vode vedno večja, prav tako so potrebne večkratne kontrole bazenov in vodovodnih napeljav. Že večkrat je tisk, žal, moral poročati o ponarejevanju hrane in drugih izdelkov vsakodnevne porabe, ki niso odgovarjali higienskim normam.
Tržaški higienski laboratorij je s tem v zvezi v maju izvršil 410 analiz, od katerih so bile 403 kemičnega značaja, 7 pa mikroskopskih. V glavnem so vsi pregledani primerki ustrezali normam, higienski urad pa je ugotovil tudi manjše ponaredbe.
Dnevna kontrola vode v nabre-žinski Brojniei je pokazala minimalno vsebino 5,5 in maksimalno vsebino 6,2 mg kloridov na liter ter organskih snovi v vrednosti kalijevega hipermangana od 2,15 do 2,47 mg na liter. V vodi ni nitritov, opazili pa so le sledove nitratov. Pri klorifikaciji vode so vzdrževali plinasti klor na maksimalni vrednosti 0,40 g na kubični meter vode. Kot koagulin pri filtriranju so uporabili do 4 g galuna na kubični meter vode.
V maju je znašala dnevna poraba vode 144.707 kubičnih me-
Največji radioteleskop na svetu
Medtem ko imajo Američani na Mount Palomaru največji teleskop z lečo s premerom 5 metrov, bodo največji radioteleskop imeli na Nizozemskem in sicer v Weater-borku, kjer sestavljajo 12 parabo-ličnih anten s premerom 25 metrov. Vsekakor bo to ogromna znanstvena naprava, s katero bodo znanstveniki mogli « pogledati* v globoko vesolje, v «globino» 8 milijard let. Ne bomo govorili, kako daleč je to, saj si preprost človek tega ne more niti predstavljati. Ker pa znanstveniki računajo, da je naš svet nastal pred približno 10 milijardami let, bodo znanstveniki s tem aparatom pogledali, kako je svet nastajal.
ČETRTEK, 25. JUNIJA 1970
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Pianist Ta-tum; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Karlo Rupel; 19.10 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Dolina meseca — Jack London; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.15 Plošče; 15.00 Tretja stran;
15.10	Juke box.
KOPER
7.30,	7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30,
17.00,	18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 10.00 Pod senčni-Kom; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Plošče Saar; 11.30 Orkester Salmon;
11.45	Plošče P.D.U.; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.05 Nove plošče; 14.30 Male mojstrovine; 17.20 Ciganski ansambel;
18.30	Radijska priredba; 19.00 Dvoržakovi slovanski plesi; 20.00 Orkester Justis; 20.30 Prenos RL;
23.10	Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.25 Beethovnove skladbe; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Program za mladino;
18.00	Nabožna oddaja; 18.45 Sindikalna tribuna; 20.20 Odlomki iz glasbenih komedij; 21.40 Koncert;
22.45	Francoske znane pesmi.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
8.40	Protagonisti: tenorist G. Mar-tinelli; 9.00 in 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Monico Vitti; 14.05 Juke box; 15.15 Plošče; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program z Rossanom Brazzijem; 20.10 Večerni program; 22.10 M. Mussorg-ski: Slike z razstave; 22.43 Radijska priredba.
III.	PROGRAM
9.30	Simf. glasba; 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Haydnovi kvarteti; 11.55 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Med-
igra; 14.30 Resna glasba; 16.25 Sodobna ital. glasba; 18.45 Radijska priredba 20.10 Vivaldijeve skladbe; 21.30 The Fairy Queen — opera.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.30 Arhiv plošč; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe;
11.00	Medigra; 12.20 Bach; 15.30 Lahka glasba — stereo.
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 in
23.00	Poročila; 8.45 Inform. oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.25 Pihalna godba; 10.4." Orkester Franck Pourcel; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Jurij Gregorc: Sim-fonietta; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 «Pesem iz mladih grl»; 15.25 Orkester An-dre Kostelanetz; 16.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev ;
17.00	Vsak dan za vas; 18.10 O-pemi koncert; 19.15 «Rad imam glasbo*; 19.45 Zbor Norman Lu-boff; 20.15 Ansambel The Sha dows; 21.00 Četrtkov večer; 22.00 Večer z Leopoldom Suhadolčanom;
22.40	Glasbeni nokturno; 23.15 Glasbeni večer; 24.05 Literarni nokturno; 24.15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja o poklicih; 13.30 Dnevnik;
17.00	Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Nabožna oddaja; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I compagnd di Baal; 22.00 Agrarne bitke v Padski nižini; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Rischiatut-to; 22.15 Boomerang.
JUG. TELEVIZIJA
21.00,	23.50 Poročila; 18.45 Znač-karji v kotljah; 19.15 Obzornik;
19.30	Risanke in še kaj; 20.00 Mozaik; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Melodije iz Brašova; 20.50 Cikcak; 21.35 A. Marodič: Prstan; 21.20 Druga konferenca ZK Slovenije;
23.00	Mannix — film.
.........................mm.......n................................................................................................................uiiiiiimiiiiii|iinniiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub zamotanosti nekega položaja, ga i boste rešili. Čaka vas zadoščenje v čustvenem pogledu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Trenutek je primeren za umetniško 'h ustvarjalno dejavnost. Pri iz-taganju svojih idej, bodite previdni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) lian je primeren, da vam organizirana dejavnost zagotovi lep dobiček. Utrdilo se bo neko prijateljstvo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Izpostavljeni boste težkim kritikam. Postavite se po robu ljubosumnosti in opravljivosti.
HOROSKOP
LEV (od 23.7. do 22.8.) če želite obvladati položaj, ne nalagajte si novega dela. Prebili boste prijeten večer.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaš načrt bo naletel na težkoče. Dogodki, ki pridejo, bodo na vas vplivali pomirjevalno.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Reševati boste morali nesimpatično zadevo. Pazite se pred napačnimi koraki.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.)
Zdaj je najprimernejši čas za o-sebne pobude. Omogočite prosto pot svojim idejam.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zapravljajte energij, če vidite, da se zapreke množe. Spor z drago osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za poslovne ljudi, katerih delo zahteva odločnost. Odlična zamisel se bo uresničila.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes boste primorani uporabiti vse svoje umske sposobnosti. Sreča vam bo naklonjena.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojo dejavnostjo si boste zagotovili dobre uspehe. Spoprimite se s svojimi problemi.
trov, od katerih je prišlo v mesto 124.491 kubičnih metrov iz Brojni-ce in 20.126 kubičnih metrov iz nabrežinskega vodovoda.
Kontrolirali so nove vodovode v ulicah Rossetti, Vergerio, Montor-sino, Ermacora in v drevoredu XX. septembra. V maju so pregledali tudi številne vodovodne napeljave v novih stavbah.
Tudi občinski bazen so stalno kontrolirali. Pregledali so 12 primerkov vode iz bazena, da bi u-gotovili količino klorovih sesed-kov.
Kar se tiče mleka, je povsem ustrezalo higienskim predpisom. Prav tako ni bilo negativnih izsledkov za kruh in testenine;' medtem ko je neki primerek neprečiščene moke pokazal prevelik odstotek pepela in celuloze in primanjkljaj glutina. Vzorec moke so izročili higienskemu uradu v nadaljnji postopek.
Za konzervirano hrano so obvestili odgovorne oblasti o primerku mesa, ki je vseboval nedovoljeno želatinozno snov, polifosfat, Id ga zakon ne dovoljuje, kot je tudi napisano na škatlicah s konzerviranim mesom. Spektrofoto-metrične in druge raziskave na primerkih maščob so pokazale, da je neko olje, ki so ga prodajali za čisto oljčno olje, vsebovalo regenerirano olje.
Kemiki so pregledali v higienskem laboratoriju številne vzorce vina in posebnih vin, od katerih so dve vrsti vina prijavili, ker je bila na zalepki napisana večja gradacija alkohola, kot jo je vino v resnici vsebovalo in muškatno peneče vino, ki je vsebovalo manj pepela kot predpisuje zakon. Tudi neki vzorec kisa ni ustrezal zakonu, ker je vseboval premajhno stopnjo kisline. Ta je bila pod minimalno stopnjo, ki jo zakcn dovoljuje.
V	laboratorijih higienskega urada so poleg tega pregledali številne vzorce dekafeinizirane kave, da bi ugotovili, če vsebuje ostanke organskih topil, katerih se pri dekafeiniziranju morajo poslužiti, kot predpisuje odlok ministrstva za zdravstvo.
Med raznimi drugimi analizami so v zvezi z gojenjem klapavic in drugih školjk pregledovali vzorce morske vode iz Tržaškega zaliva.
Na prošnjo finančnih stražnikov so v zvezd z akcijo proti mamilom v provinci ugotovili pri pregledu neke organske snovi, da gre za opij v kockah, ki je bil. precej prečiščen. Za zasebnike so pregledali vzorce preparatov za sladice, vzorce moke, olja in drugega.
Tudi v maju so nadaljevali s kontroliranjem ščitne žleze pri za-klanih teletih, da bi ugotovili, ali vsebuje tireostatične snovi, ki jih nezakonito uporabljajo za naglo rejo živine. Rezultat analiz je bil pozitiven.
Na zahtevo raznih ustanov so pregledali vzorce masla, kave, riža, mleka, olja, testenin, vina, tkiva, mila, voska in aluminijevega sulfata za vodovod.
Tudi v maju je carina prosila higienski urad za pregled uvoženih jestvin, med temi konzerviranih in suhih gob, vina ter proizvodov, ki jih uporabljajo v prehrambeni industriji in predvsem glede na prisotnost strupenih snovi na semenih arašid in njihovih derivatov.
.............................
1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Mara Morgan pri Russu
V	galeriji Russo se je s tridesetimi olji nepričakovano predstavila s krstno razstavo do sedaj neznana Mara Morgan. Običajno se nova imena pojavljajo spočetka na skupinskih razstavah. Morganovi pa se mudi. Ker je šele predlanskim pričela slikati v olju, so prikazane slike na različni višini izvedbe. In ker se v tako kratkem času ne doseže slikarska popolnost, slikarka pametno označuje svoje ustvarjanje kot NAJF, kar pa ni povsem točno. Res je, da se preproščina mgivnih slikarjev tudi tu zrcali v nekaterih uspelih delih, kakor na primer, v prizoru iz zelene džungle z majhnim slonom in o-gromnim črnim panterjem, v sliki spečega leva in v odlični sončno topli romantičnosti plahe srne v gozdu ter še v nedeljskem na-strojenju družbe pred okoliško gostilno, so pa tu tudi take podobe, ki izdajajo začetniški trud in končno še nekatere, kjer se že pojavlja določena spretnost in odločnost potez, ki je znak napredovanja. A se zato povsem ločijo od ostalih, kot to vidimo v sliki kraške jame in pa nočnega morja, kar je pač dobro jamstvo za slikarkin nadaljnji razvoj.
Pod isto streho, a le v Rossoni-jevi pasaži se je pojavil redko nastopajoči samouk Claudio Picer-na z olji in risbami. Je to menda njegova druga ali tretja o-sebna razstava. Se je pa predlanskim na lastni razstavi v bivši kavarni Fabris odlično predstavil. Kdor je videl tisto razstavo bo sedaj mnenja, da je Picer-na nepripravljen izkoristil slučajno razpoložljivost razstavišča, ker dajejo slike neenoten vtis, kakor da so to starejša dela. Je pa novost razstave v čmobelih kontrastnih risbah. In med temi je najboljši list, ki podaja Kristusovo smrt.
MILKO BAMBIČ
FINANČNA
SILA V SLUŽBI SKUPNOSTI
..	~	-	*t» t'
V 57 letih svoje zavarovalne dejavnosti Je INA nabrala velike rezerve — Imenovane «matematične rezerve« — in to z namenom, da more v trenutkih, ko pride do dogodkov, ki jih predvidevajo police, zadostiti obveznostim, ki so dozorele do zavarovancev. Obseg teh rezerv^ ugotovljen ob koncu leta, stalno narašča in to v zvezi z neprestanim večanjem podjetja.
Ta velika količina denarja, vložena na način, kot to predvideva zakon, ter v skladu s socialnimi smotri zavoda, je pripomogla in še pripomore k temu, da je INA prvorazredna finančna ustanova za ekonomski in socialni razvoj države.
Številke povedo več kot besede:
84 milijard
investicij samo v letu 1969
662 milijard
premoženjske aktive in sicer celotne naložbe izvršene v jamstvo zavarovancev, obstoječih ob koncu leta 1969, in sicer takole razdeljene: ■ 226 milijard: nepremičnine (34%) ■ 229 milijard: posojila krajevnim ustanovam in razna posojila (35%) ■ 142 milijard: vrednotnice in zemljiške zadolžnice (22%) ■ 55 milijard: soudeležbe pri delniških družbah (8%) ■ 10 milijard: bančne vloge (10%)
183 milijard
Je bilo v zadnjih sedmih letih dodeljenih pokrajinam, občinam in raznim ustanovam za finansiranje javnih del ali del javnega interesa (ceste, stanovanjske hiše, šole, bolnišnice, vodovodi, športna igrišča, bonifikacijska dela itd)
9,4 milijarde
Je bilo v letih od 1959 do 1969 izplačanih državi. Je to polovica dobička, kar ga Je bilo v teh poslovnih letih doseženega. (Ostala polovica dobička je šla v prid zavaro vancem).



GORIŠKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
STATISTIČNI PODATKI 0 NESREČAH
Največ cestnih nesreč v Gorici se pripeti na križišču pri Madonnini
V poletnih mesecih se število nesreč veča • V šestih mesecih v Gorici nad 200 nesreč - Največ nesreč v mestu na raznih križiščih
Skoro vsak dan beleži kronika vrsto cestnih nesreč, med katerimi terjajo nekatere tudi precej smrtnih žrtev. K sreči so smrtne nesreče v naših krajih redkost, vendarle se od časa do časa pripetijo in to v glavnem, kot kažejo statistike v nočnih urah, ko se voznikom zdi, da lahko hitreje šofirajo po skoro praznih cestah. Vendarle v večernih in nočnih urah vozijo tudi precej vinjeni šoferji in zaradi tega se v teh urah pripetijo tudi najhujše cestne nesreče.
V	poletnih mesecih se število cestnih nesreč poveča v primerjavi z onim, ki ga statistike beležijo v zimskih mesecih. To je tudi razumljivo, saj je poleti' na cestah dosti več vozil kot običajno, po naših cestah hitijo kolone tujih avtomobilov, številni meščani iščejo zvečer hlad v gostilnah na podeželju, ljudje, ki so na počitnicah izkoriščajo svoj prosta čas v glavnem s tekanjem po cestah s svojimi vozili.
Kaj pravijo statistike? Na mizi pred nami leži mesečni bilten goričke občine, v katerem imamo tovrstne podatke za prvo polovico lanskega leta. Vseh cestnih nesreč na področju goriške občine je bilo v tem času 206, od katerih se jih je 153 pripetilo v dnevnih urah, ostalih 53 pa v nočnih urah. Nesreče, ki so se pripetile v nočnih urah so zahtevale edine tri smrtne žrtve, ki smo jih zabeležili v našem mestu v tem šestmesečnem času.
V	vseh teh nesrečah je bilo zapletenih 442 oseb. 141 jih je bilo ranjenih, ostale pa so ostale nepoškodovane. Najmanj nesreč (29) je bilo v februarju, največ (47) pa v maju. V cestne nesreče je bilo zapletenih 160 avtomobilov in 14 mo-tociidov. Ostala vozila značijo malenkostne številke.
Največ cestnih nesreč na področju goriške občine se pripeti na križišču pri Madonnini.
statistike nam povedo, da se vrsta kraje Goriške z obmorskimi kraji, nesreč pripeti tudi na križišču pred cerkvijo sv. Justa, na križišču med ulicama Duca d’Aosta in Tržaško, na križišču Travnika z ulicama Roma in Oberdan, na križišču pred bolnišnicami v Ulici Vittorio Venete, na križišču pred kavarno Garibaldi, na onem pred sodnijo in na križišču pred kavarno Teatro. To so torej najnevarnejša prometna mesta v Gorici. To seveda ne izključuje, da se nesreče pripetijo tudi v drugih krajih naše občine.
Precej nesreč se pripeti tudi v predmestju in sicer največ na cesti, ki veže pevmski most z Oslav-jem. Veliko nesreč se pripeti tudi v Štandrežu in v Podgori.
Za zaključek naj povemo še, da pripisujejo uradne statistike glavno krivdo za cestne nesreče vozačem, ki so premalo previdni.
Smrtna nesreča na vojaških vajah pri Doberdobu
Na Krasu, v bližini Doberdoba, so bile včeraj zjutraj običajne vojaške vaje. Pri teh vajah se .je smrtno ponesrečil 22-letni podoficir Antonio Delprete, uslužben pri 183. polku Nembo v Gradiški. V rokah je držal dolgo železno palico s katero se je dotaknil električne žice z visoko napetostjo. Delprete je bil na licu mesta mrtev. Prepeljali so ga takoj v tržiško bolnišnico kjer je službujoči zdravnik ugotovil vzrok smrti.
Vozni red avtobusov v obmorske kraje
Avtopodjetje Rllbd javlja, da bodo v nedeljo, 28. junija otvordll poletne Občinske I avtobusne proge, ki vežejo razne
MiMiiiiiiJiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiitiiiiimi
Ob smrti Litija Kobala
Prejšnji teden je v tržiški bolnišnici preminil Livio Kobal iz Ja-melj. Star je bil komaj 35 let. Zapustil je ženo Adelmo Rebula in dva sinčka. Ta žalostna vest je poleg družine in sorodnikov hudo prizadela vse prebivalstvo dober-dobske občine, med katerim je bil Livio zelo priljubljen zaradi vedrega značaja, skromnosti in poštenosti. Prav tako je bil priljubljen tudi med tovariši štivanske papirnice, kjer je pred dvema letoma moral zapustiti delovno mesto za radi bolezni.
Letošnjo zimo je v bolnišnici v Padovi dobro prestal operacijo na srcu in vsi smo bili prepričani, da bo še dolgo let ostal med nami. Kruta usoda, ki nam navadno jemlje najboljše ljudi, je sklenila drugače. Zaradi hudega prehlada je v nedeljo moral spet v bolnišnico. V
Te proge so:
Gorica - Sesljan pristanišče: odhodi iz Gorice ob delavnikih ob
7.45	in ob 13.30, ob praznikih ob 8.,
13.30	in ob 17.15.
Gorica - Krmin - Gradež: odhodi iz Gorice ob delavnikih ob 7.30, ob praznikih ob 7.45.
Gorica - Doberdob - Tržič - Sesljan pristanišče: odhodi iz Gorice
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Ul. Seminajrio 7. sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišetlo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni.
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randac-cio. sporoča da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 10. julija In sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni.
V prostorih Slovenskega otroškega vrtca v Ulici Randaccio bodo danes ob 10.30 otvorill razstavo del otrok, ki so v tem šolskem letu obiskovali slovensko osnovno šolo in slovenski vrtec v tej ulici. Razstava bo odprta jutri od 9. do 19.
— ---------- - -----— — --------- .ure in v soboto od 9. do 12. ure.
samo ob praznikih ob 13.30 in ob Razstavo ročnih del otrok Slo-18.45.
Gorica - Gradiška
Tržič'- Marina Julia: odhodi iz Gorice ob delavnikih ob 12.15 in ob 17.15, ob praznikih pa ob 12.30 in ob 19. uri.
venskega otroškega vrtca v Ulici Croce bodo odprli jutri ob 9. uri. Razstava bo ta dan odprta do 19 ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Starši so vabljeni, da si razstavo ogledajo.
•liiiiiiillllliiliiilliiiiiliiiillllilliliiiliiilliiiinuiaiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
PO PRAZNIKIH V S0V0DNJAH
torek so njegove oči za vedno u-gasnile. Izgubili smo tovariša, prijatelja in zavednega Slovenca.
Prejšnjo sredo popoldne je iz mrtvašnice tržiške bolnišnice krenila proti Jamljam dolga kolona avtomobilov. Pred cerkvijo v Jam-ljah je žalni sprevod čakala tiha množica prijateljev in znancev iz Jamelj, Doberdoba, Dola - Poljan in furlanskih vasi. Med njimi je bil doberdobski župan Andrej Jarc, odbornika Černič in Peric svetovalci 25 julija do 3; avgusta in prire_ občanskega sveta in svetovalca po-	nhI;llhliai0 vrsto zanimivih
Od sobote do ponedeljka poletno praznovanje v Eabrjah
Igral bo orkester «Galeb» iz Nove Gorice - Sagro prireja prosvetno društvo «Skala» - Prireditvi na Vrhu in v Štandrežu (Juventina)
V	Gabrijah bodo imeli v soboto, I Coroneo, Roberto Zoifctd, Elema Mar nedeljo in ponedeljek tradicionalni I rineJli, Eliana Ciach, Marta Cras-poletni praznik, ki ga prireja prosvetno društvo «Skala». Gabrski prosvetni delavci so se tokrat odločili za čisto zabavno prireditev, saj so se s prosvetnim delovanjem precej ukvarjali v zimskem času.
Praznovanje bo na običajnem prostoru poleg Pavletičeve gostilne ob državni cesti Gorica - Trst Poskrbljeno je za parkiranje avtomobilov. Za veselo zabavo bo skrbel priznani orkester Galeb iz Nove Gorice, v bifeju bodo na razpolago dobre pijače in jedače.
V	soboto zvečer bo ples od 20. ure dalje. Plesna zabava je na sporedu tudi v nedeljo in v ponedeljek, prav tako od 20. ure dalje. V ponedeljek bodo med plesom izvolili najlepšo mladenko, v nedeljo ob 17. uri pa imajo na sporedu tekmovanje v briškoli.
Gabrci vabijo na to prireditev, ki je združena z dvema zaporednimi prazniki, rojake iz vse Goriške.
Tudi druga prosvetna društva se pripravljajo na svoje poletne prireditve. Prosvetno društvo «Danicas> na Vrhu bo imelo svoj tradicionalni piknik prihodnji teden, od 4. do. ti. julija. V gosteh bodo imeli orkester iz Ljubljane.
V	Štandrežu pa pripravlja športno društvo «Juventina» svoje tradicionalno praznovanje. Prazniki bodo od
krajinskega sveta Ferletič in Jarc. Tiho in otožno je zadonela pesem Vigred. Od tu je Livija spremljala več kot tisočglava množica na j» meljsko pokopališče. Toliko ljudi se v Jamljah ni zbralo že dolgo let, kajti zelo malo je ljudi, ki bd bili tako priljubljeni kot je bil pokojni Livio.
Na pokopališču so pevci iz Ja-melj, Dola, Poljan, Doberdoba in Vrha, pri odprtem grobu, zapeli še zadnjo pesem v slovo dragemu prijatelju. Marsikomu se je utrnila solza. Marsikdo je vztrepetal ob misli, da Livija, ki je tako ljubil slovensko pesem, slovensko zemljo in slovenski narod, ne bo več med nami. Sonce se je skrilo za oblake, kot da bi poznalo bolest svojcev in vseh, ki smo se zadnjič poslavljali od nepozabnega moža, očeta, brata in prijatelja. Čas zaceli marsikatero rano, toda spomin nate, dragi Livio, nam bo ostal vedno živ. Naj ti bo lahka kraška zemlja, ki ti je bila tako draga
Prijatelji in znanci, ob bridki izgubi dragega Livija izrekajo njegovi ženi in svojcem najgloblje sočustvovanje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika.
J. J.
ditelji obljubljajo vrsto zanimivih nastopov z mednarodno udeležbo.
V dvorani Ginnastica bo nocoj ob 21. uri na sporedu dvodejanka «La barba del Conite« Itala Calvlna. Igrajo otroci goriškega malega gledališča.
• V Gradežu so zastopniki sindikatov včeraj podpisali pogodbo z zastopniki hotelirjev o sezonski delovni sili, ki je zaposlena v hotelih in restavracijah v tem letoviškem mestu. Pogodba zanima nad 1000 uslužbencev.
• V Gradežu bodo v ponedeljek, 29. t. m. ob 11.30 v dvorani občinskega sveta predstavili kompletno zbirko poezij Bdagla Marina, ki jo je založila Tržaška hranilnica, da bi počastila pesnika v njegovem rojstnem kraju. Govoril bo prof. Mario Pubteii z univerze v Piši.
Iz goriškega matičnega urada
22. in 23. junija se je v goriški občini rodilo 17 otrok, umrlo je šest oseb.
Rojstva:	Gluha Baldan, Monica
Mocchiuttd, Rodrigo Coderin, Elena
nich, Benedetto Rosati, Luca Pelle-grino, Massimo Ferfoglda, Carlo Do-nat, Ariamna Sellan, Marco Sellan, Massimo Zuccheri, Michela Bru-gnolo, Claudio Scaramella.
Smrti: 80-letna gospodinja Marija Volarič por. Lendero, 52-letna gospodinja Ana Mrakič' por. Turel, 78-letni upokojenec Leopold Komel, 56-letna gospodinja Iolanda Puz vd. Crobe, 69-letna gospodinja Gisella D’Ambrosio por. Turco, 69-letnl kmet Amedeo Bucciol.
VERDI. 17.00—22.00: «11 cavallo a doppdo petto», D. Jones in D. Baker, ameriški kinemaskopski film v barvah.
CORSO 17.00—22.00: «L’investigato-re Marlowe», G. Gamer im G. Hunnicutt; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30—22.00: «Ses-so sotto pelle», K. Embak in M. Goranzon; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA zaprto do petka.
CENTRALE 17.15—21.30:	«Pelle di
banditos, U. Carea in G. Dispera-td; italijanski čmobeli film.
Tržič
PRINCIPE 18.00—22.00: «Quel fan-tastico assalto alla banca«, Z. Mostel in K. Novak, ameriški film v barvah.
AZZURRO 17.30—22.00: «0 che bel-la guerra», barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00: «Ardalen 31», dokumentarni film v barvah.
Mavu U urica
SOČA (Nova Gorica): ((Silvija in ljubezen«, Italijanski barvni film — ob 18.15 In 20.15.
SVOBODA «Tabu», I. del; italijanski barvni film — ob 18.30 in
20.30.
DESKLE «2ivljenje, ljubezen, smrt«, francoski barvni film — ob 20.30.
RENČE prosto.
PRVAČINA prosto.
ŠEMPAS prosto.
KANAL prosto.
ODBOJKA
V SOBOTO NA OPČINAH
Po dramatični tekmi Breg na ' """ "
V pokrajinskem odbojkarskem f:-nalu promocijskega prvenstva, ki je bil v soboto na Opčinah, je Breg po napeti in skoraj dramatični tekmi strl odpor openskega Poleta in si tako pridobil pravico nastona na kvalifikacijah za prestop v D ligo.
Brežani so v glavnem izkoristili svojo izkušenost, saj že več let nastopajo v promocijskem prven stvu, tako da so morali tudi bolj tehnični Openci po petih napetih set'h položiti orožje. Tekma, ki si jo je ogledalo številno občinstvo, je bila na zadovoljivi tehnični rav ni in predvsem v zadnjih potezah je postala nadvse zanimiva in dramatična.
IZID:
BREG — POLET 3:2 (17:15, 4:15,
7:15, 15:10, 15:8)
POSTAVI:
BREG: Svetlič, V. dn B. Žerjal, Prašelj, G., V. in F. Lovriha, Gerli.
POLET: Wilhelm, Matevlič, Kapelj, Zadnik, Suhadolc, Križman, Hrovatin, B. in E. Guštin, Košuta.
Sodnik: Caputo, stranski sodnik-Milkovič.
Že prvi set je bil sila zanimiv in napet. Obe ekipi sta v glavnem pazili na obrambo in sta v bistvu skrbno pokrivali prazne prostore. Proti koncu niza pa je prišla na dan izkušenost Brežanov, ki so se zagrizeno vrgli v borbo in so take osvojili prvi set s 17:15.
Ob burnem navijanju svojega številnega občinstva so se nato Openci zbrali, skrbno organizirali igro in z lahkoto osvojili drugi set ter tako izenačili stanje.
Tudi tretji set je bil brez zgodo vine. Polet je učinkovito igral v napadu, pazil je na obrambo in tako osvojil tudi ta set. Vse je kazalo, da je za Brežane konec, posebno še, ker je v četrtem setu Polet že vodil s 7:1. Tedaj pa so gostje napeli vse sile in so z neverjetno požrtvovalnostjo popravili stanje ter nato tudi zmagali. Breg je nadaljeval svojo učinkovito igro, poletov-ci pa so se nekoliko demoralizirali (imeli so namreč že zmago v rokah). Breg je tako brez težav o-svojil peti in odločilni set.
Polet je plačal davek svoji neizkušenosti, za Breg pa je bila ta
odločilni tekmi za vstop v D ligo Poletu ni vedno uspelo blokirati napadov Brega
zmaga zasluženo plačilo za vestno in požrtvovalno delo.	b. 1.
n ms___
Na teniškem turnirju v Wimble-donu je danes do edinega presenečenja prišlo, ko je Arabec El Šafi premagal znanega avstralskega igralca Hoada. V drugih srečanjih je Pasarell (ZDA) premagal Hele-čega (ČSSR), Davidsor (Avs.) pa Holmberga (ZDA).
Ameriški črnec Arthur Ashe je po triurni zagrizeni borbi premagal jugoslovanskega profesionalnega i-gralca Nikolo Piiiča s 3:1.
KOLESARSTVO
Italijanska televizija bo ob priliki kolesarske dirke «Tour de France« oddajala vsak dan na drugem sporedu zaključne faze posameznih etap. Prenosi bodo po navadi ob
16.30.	Sporočila o izidih bodo pre našali tudi v televizijskih dnevni kih.
Od 7. do 15. julija bo v Italiji svetovno prvenstvo v ženskem nogometu. Nosilci skupin so reprezentance Češkoslovaške, Italije, Mehike in Anglije. Tekme bodo odigrali
iiiiiiimiiiitiiiiimmmiiimimitimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimNiiiiMiiHiimmmiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
V NEDELJO V TRSTU
Nov osebni rekord Cesarja v krogli
Sezonski rekord je dosegel tudi Švab na visokih ovirah
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna TAVAŠ ANI, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
V	TRŽIČU
V	Tržiču ]e danes ves dan in ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul Enrico Toti. tel 72701
V soboto in nedeljo je bilo na tržaškem občinskem stadionu Grezar . deželno atletsko prvenstvo. Na tem I tekmovanju, kr je najvažnejše v naši deželi, so nastopili vsi najboljši atleti in tudi rezultati so bili odlični.
Videmčan Pizzi je na teku 10.000 m postavil nov deželni rekord v času 30’35". V hitrih tekih sta premočno zmagala Marion (100 m -10”9) in Tassini (200 m - 22”6). Dober rezultat je dosegel tudi Bella-donna v skoku v daljino: 6,84 m. Najboljše rezultate pa so dosegli metalci: državni rekorder Vecch’at-to je poslal kladivo preko značke 62 m, v kopju je Videmčan Cocco-lo zmagal z 61,08 m. V metu diska odličen rezultat Fučke (46.88 m), v krogli pa Francescutta (13,98 m).
Torej cela vrsta dobrih rezultatov. Kaj pa naši atleti?
Cesar Vojko, ki se je vrnil na tekmovanje po resnejši poškodbi, nam je dokazal, da je popr’nrma ozdravel in je spet v odlični Runi. V metu krogle je dosegel odbčno drugo mesto, orodje je poslal blizu značke 13 m in je s tem popravil svoj osebni rekord.
Tudi naš drugi atlet, Dušan Švab, je tekel 110 m z zaprekami letos
v Bariju, Salernu, Neaplju za A skupino, v Genovi, Bologni, Milanu in Turinu za B skupino. Finale za 1. in 2. mesto bo v Turinu.
Brazilija bo povabila nekatere iz med najmočnejših nogometnih re prezentanc na turnir, ki bo v Rio de Janeiru prihodnje leto ob priliki stoletnice braz lske neodvisnosti.
Govori se, da bodo med povabljenci tudi Italijani.
V NEDELJO NA STADIONU 1. MAJ
Turnir za najmlajše
BUŽANJE
Uspeh Krasovega turnirja
Športni spored, ki ga je vodstvo Krasa prvotno mislilo uresničiti ob priliki 6. razstave domačih vin v Zgoniku, je bil zelo okrnjen. Zaraui odgoditve razstave za teden dni, m bilo mogoče organizirati tradicional nega mednarodnega moškega odbojkarskega turnirja za «Kraški pokao Šesterki Save iz Črnuč in Libertasa iz Trsta sta namreč sodelovati t;> nedeljo na drugih tekmovanjih, zato je moral organizator prenesti izvedbo turnirja na poznejši datum-V nedeljo zjutraj pa je_ bilo na sporedu tekmovanje v bližanju za četverke. Zanimanje za ta turnir je bilo precejšnje in se je prijavilo 32 tekmovalcev, ki so sestavljali skupno 8 ekip. Posamezne ekipe so bile razdeljene v dve skupini in vsaka četverka se je pomerila z ostalimi tremi iz svoje skupine. Zmagovalca obeh skup:n sta se pomerua v finalu za 1. mesto, medtem ko sta se drugouvrščeni ekipi spoprijeli za 3. mesto. Prve tri uvrščene ekipe so dobile tudi primerne nagrade. Borba na posameznih stezah odbojkarskega igrišča je bila zelo zagrizena in končna iestvica je naslednja:
1.	Boris Simoneta, Josip Simoneta-Franc Colja in Valter Kobal (Zgonik - Šamatorca).
2.	Milko Milič, Vojko Škabar, AloJz Škabar in Lojze Škabar (Repnic-Repen).
3.	Drago Pegan, Anton Kobal, Dri1' go Milič in Egid;j Milič (Zgonik' Salež).
— bs —
najboljše: zasedel je tretje mesto v času 17”9. To je zanj lep uspeh.
Rezultati:
100 m: 1. Marion Davide (CUS Trst) 10”9
HO m ovire: 1. Pecorari (Ginnastica Goriziana) 16”
3. Švab Dušan (Bor) 17”9 200 m: 1. Tassini Fuivio (Libertas Trst) 22"6
400 m: 1 Lippi Livio (Ginnastica Goriziana) 51”6
400 m zap.: 1. Deganutti Gaetano (Libertas Videni) 55"6 800 m: 1. Rambozzi Ilio (ACEGAT \ Trst) 1’59”9
1500 m: 1. Lenarduzzi Roberto (Libertas Videm) 4'4”1 3000 m st.: 1. Intemperante (S. Gia-cnmo Trst) 9’57”8	t
5000 m: 1. Blasig Lucio (Italcantie-ri Tržič) 16’9”8
10.000 m: 1. Pizzi Giovanni (Liber-tas Videm) 30’35”
Kladivo: 1. Vecchiatto Mario (Libertas Videm) 62,84 m Krp je: 1. Coccolo Aldo (ASU Videm) 61,08 m
Krogla: 1. Francescutto Gioacchino (ASU Videm) 13,98 m 2. Cesar Vojko (Bor) 12,96 m Disk: 1. Fučka Radovan (Libertas Trst) 46,88 m
Z. P.
Košarkarske sezene je praktično konec. Končala so se vsa prvenstva. Polet in Bor sta priredila z uspehom zaključni dan plodne športne sezone. Medtem ko je Bor priredil svoj zaključni dan že pred dobrim mesecem, je Polet šele pred tednom z veliko in nadvse uspelo manifestacijo zaključil enoletno delo. V današnjem tedenskem komentarju bomo torej obravnavali dve točki:
1.	košarko pri Poletu
2.	turnir v minibasketu, ki bo v nedeljo na stadionu «Prvi maj«.
KOŠARKA NA OPČINAH
V	vsaki vasi je navadno človek, ki se z zanosom loti te ali one športne panoge. Za košarko na Opčinah je ta oseba Sergij Tavčar, ki skrbno in požrtvovalno skuša ustvariti na Opčinah košarkarski naraščaj in košarkarsko mentaliteto.
Da je bilo njegovo delo plodno, je tehtno pokazal zaključni dan, na katerem je nastopilo četvero openskih ekip: minibasket, dečki, naraščajniki, narašča jnice.
Pravi Sergij Tavčar: «Na zaključnem dnevu smo priredili turnir za naraščajnike in vec prijateljskih tekem. Skušali smo dobiti dobre ekipe, tako da bi bile tekme napete in zanimive.«
V	čemer ste tudi uspeli. . .
((Mislim, da smo. Na turnirju so
namreč nastopile dobre ekipe naraščajnikov kot Postojna, Ricreato-ri, Selana. Žal pa ni bilo sodnikov, tako da smo morali kar sami poskrbeti za to zahtevno delo. Naj omenim še, da Polet ni mogel e-nakovredno igrati z ostalimi peterkami, ker sta zaradi bolezni manjkala dva najboljša igralca, in sicer Sosiš ter Deško «
K»k'> bi lahko	enoletno de-
lo košarke Poleta?
Tavčar: «Delo je bilo nedvomno uspešno in plodno, kajti poleg napredka prve ekipe, imamo bogato zaledje mlajših sil.«
Kaj pa z žensko ekipo?
((Zanimanje za košarko je precejšnje tudi med ženskami. Zadnje čase smo dobili nekaj novih nadobudnih igralk. Raven ženske ekipe trenutno še ni zadovoljiva, a podlaga dale upati, da bomo z vestnim delom dosegli tudd tehnično zadovoljivo višino.«
TURNIR V MINIBASKETU
ŠZ Bor bo v nedeljo, 28. junija priredilo košarkarski turnir v minibasketu, na katerem bodo nasto-
pila naslednja moštva: Mi var, Ser-volana, Polet in Bor.
Spored turnirja bo naslednji: Nedelja, 28.6. stadion «Prvi maj* * — igrišče na odprtem ob 8. uri Bor - Polet ob 9. uri Mivar - Servolana ob 10. uri finale za tretje mesto ob 11. uri finale za prvo mesto. Seldilo bo nagrajevanje.
Važnost tega turnirja za našo šairko je velika. S takimi turnirJ1 namreč društvo namerava navdušiti tudi najmlaj.še za to športno panogo in sa tako zagotoviti širok naraščaj, ki je neobhodno potreben za uspešno udejstvovanje v vsa® športni panogi.
b. I-
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Trebenci premagali borovec
' V nedeljo sta se na padriškem j' grišču [»merili v nogometu enaj' sterici Trebč in izbrane ekipe ko-ša> karjev in odbojkarjev Bora. Zmagali so po predvidevanju nogome; taši iz Trebč, ki so v tej panog1 nedvomno bolj izkušeni in priprav' ljeni od borovcev. Kljub temu Pa so se morali resno potruditi, da so premagali «plave», ki so se do konca tekme zagrizeno borili:
TREBČE - BOR 5:4 (1:2)
TREBČE: M. Kralj; B. Kralj, E' Kralj: M. Čuk, P. Kralj, Rismondo; Možina, R. Kralj, L. čuk, B. Čuk, Stranščak.
BOR: Sancin: Sirk, Pertot; Lakovič, Možina, Križmančič; Mož1' na, čuk, Race, Starc, Persinger.
STRELCI: E. Kralj (T), Star« (B) 2; v d. p.: B. čuk (T) 2, avtogol Sancin, avtogol Stranščak, Starc (B).
V	prvem polčasu so povsem pričakovano prevzeli vajeti igr®... svoje roke borovci1, ki so celo vod' z 2:1. Oba gola za «plave» je na Peter Starc.
V	drugem delu igre je prišla n* dan boljša igra domačinov, k>
z lahkoto ustavljali napade borove® ^ in so nato sprožili nevarne protin* pade. Njihova zmaga je bila vsem zaslužena in tekma je t"1 zanje odličen trening. Za borove pa je bilo to srečanje edinstven priložnost, da trenirajo tudi v »mri' vi sezoni«, čeprav ne v svoji Pa' nogi.
b. 1-
MLADEN
OLJAČAl
KOZAR A
Prevedel: Severin Šali
Ko je bosenski kralj Stjepan Tomaševič zaprosil sultana Mehmeda, naj mu ne vzame glave, mu je sultan proinjo zavrnil, ubogajoč svojega svetovalca, ki mu je rekel:
«Musliman se ne pusti prevarati, da bi ga dvakrat pičila kača iz iste luknje.» Tudi mi se ne bomo pustili prevarati. Kačje gnezdo v Beogradu je za večno uničeno. Naravna pravica hrvatskega naroda in hrvatske države je, da svoj organizem očisti strupa. Ustaško gibanje se je lotilo tega dela. Ovirati to delo, bi pomenilo najmanj to, da se ne zavedamo svojega katoliškega poslanstva. Hrvatski katoličani imajo sedaj priložnost, da se izkažejo kot božji bojevniki. Očistili bomo te kraje, zlasti Kozaro, od dojenčka do starca, kajti danes ni greh ubiti niti otroka sedmih let, če je na poti našemu ustaškemu gibanju.
Dragi sinovi,
jaz sem duhovnik, vendar mi lahko verjamete, da bom, če bo treba, vzel v roke strojnico in uničeval do
zibke vse, kar je proti ustaški državi in našemu poglav-niku, ker vem, da samo v tej državi lahko katoliška cerkev opravlja svoje nadnaravno poslanstvo. Naš prvi korak je torej obračun s Srbi na Kozari. Ni važno, ali kdo nosi puško ali nas pričaka golih rok. Vse to je sodrga, ki mora zginiti in ki jo bomo zatrli z bajoneti. V prah moramo poteptati odpadniško gnezdo. To je naloga, ki čaka tudi vas, vojake in častnike, pripadnike polka, ki nosi ime našega slavnega poglavnika.
F ra Avguštin je končal svoj govor mladeničem, ki so ga poslušali brez navdušenja in se otepali muh. Govoril je strastno, toda proti koncu pridige mu je že pohajal glas in jezik se mu je osušil. Bil je žejen in zdelo se mu je, da ima usta polna soli. Vendar je kljub vsemu vzdržal, prepričan, da so ga vojaki poslušali ponižno in krščansko kot pravi božji otroci, ki od svojega dušnega pastirja čakajo, da jih pred bojem pomiri z Najvišjim.
Zaprosil je za kozarec vode in podpolkovnik Rudolf, za dovoljen in nasmejan, ga je dobro potrepljal:
«Bravo, velečastiti! Ste za kozarec pdva?»
«Popil bi tudi strup,« je odgovoril velečastiti.
«Dve steklenici piva!« je zaklical Rudolf in vojak, ki Je čakal povelje, je stekel na levo. «Ali poznate našega poročnika, velečastiti?«
«Ne,» Je odgovoril fra Avguštin.
«Jozo Horvat,« je rekel poročnik, obraz pa mu je ostal še naprej prihuljen, brez sijaja. Še zganil se ni.
«Vi ste iz teh krajev?« je vprašal Rudolf, ko je fra Avguština postregel s pivom:
«Da,» je odgovoril fra Avguštin in zvrnil drug kozarec. «Jaz sem iz bližnje vasi, toda Kostajndco dobro poznam. Pravzaprav sta dve Kostajnld: ta tukaj in druga tam. Ta je naša, druga pa... druga pa je izdajalsko gnezdo...«
«Ali vam je znana borba, ki so jo aprila 1941 vodili oddelki bivše jugoslovanske vojske proti nemškim silam, ko so prodirale v Bosno?«
«Zelo dobro poznam to zadevo,« je rekel fra Avguštin, prepleza j oč prste. «To se je zgodilo...« in je začel pripovedovati.
Devetega aprila 1941 se je neka artilerijska skupina jugoslovanske vojske umikala pred Nemci iz Petrinje in se ustavila na hribu nad Bosansko Kostajnico. Tukaj so artilerijci vkopali svoje topove, odločeni, da sovražnika počakajo in se spuštdjo z njim v boj. S hriba so lahko videli vso Hrvatsko Kostajnico in pokrajino okrog nje z njivama in gozdiči, skozi katere se Je vil teman trak ozke ceste proti Sunji. Kmalu so se spustijo z njim v boj. S hriba so lahko videli vso Hrvatsko zovi. Artilerijci so jih pričakali ln Nemci so pomislili, da jih onkraj Une, v Bosni čaka sovražna armada: odgovorili so z ognjem, naprej se pa niso upali. Ustavili so se in tri dni čakali na pomoč in na novo povelje.
«Videl sem, od kod artilerijci obstreljujejo nemške tanke«, je rekel fra Avguštin, ko se je okrepčal s pivom, «zato sem poklical Mata Nosalico, Asima Podvomika in Mujaga Dučanlijo. Sli smo v cerkev, zvlekli v zvonik mitraljez in začeli skozi lino tolči z mitraljezom artdlerljce, oni pa nas. Povzročili smo jim precej preglavic, ker so jih svinčenke iz zvonika vznemirjale, morda tudi zadevale. Dolgo so nas iskali, potem pa so zagledali, od kod jih bijemo. Topovske oevi so obrnili proti cerkvi in nas zasuli z granatami. Iz zvonika smo ušli pet minut prej, kot so ga zadeli in presekali na dvoje kot redkev. Tako so nam porušili cerkev.«
Fra Avguštin Je globoko vzdihnil:
«Seveda,» Je nadaljeval, «ta samomorilna prismoderija ni dolgo trajala. Topničarjem je pošlo strelivo. Nemci pa so pritisnili nanje. Morali so pustiti topove in se umakniti.«
«Kdaj ste cerkev obnovili?«
«Takoj,» je odgovoril fra Avguštin. ((Obnovili, pa tudi h1®! ščevali. Osebno sem ukazal, da je treba pobita vse jetnike, ^ so jih po vstaji prignali iz Bosne. Vedel sem, s kom ima111 opraviti, zato sem ravnal odločno. V Bajičevih jamah je b1'0 pobitih čez tristo Kozarčanov, kmetov, oboroženih z vila*111 in puškami, ki so jih polovili v uporniških zatočiščih.
Po tem obračunu sem podaril blagoslov Mujagu, Asih111 in Matu: naj nikoli ne pozabijo, da so Srbi naši grobari1-Treba Jih je uničevati, kakor je treba tudi tistega, ki bi Sr*5® zagovarjal.«
((Oprostite, velečastiti,« se Je nasmehnil Rudolf in sklo*^1 glavo, kakor da stoji pred škofom, «rad bi vas nekaj vp** šal, vendar se bojim...«
«Kar vprašajte,« je rekel fra Avguštin.
((Slišal sem, velečastiti, da ste bili v zaporu, toda v naše**1’ ustaškem zaporu... Ali je to res?«
«Res», je odgovoril fra Avguštin. «Bil sem v našem z®’ poru, toda ni mi žal, ker vidim, da sem ravnal pravilno, pravi Hrvat in pravi katoličan.«
«In zakaj ste hild zaprti, če smem vprašati?«
«To je dolga zgodba,« je vzdihnil fra Avguštin kot člov®^ ki so mu prizadejali krivico. «Pred osmimi meseci, oktobri; lani, so me prijeli z obtožbo, da pretiravam v boju V*0*' Srbom. Očitali so mi, kot doktorju Gutiču, da le malo Pre več ščuvam ustaše na maščevanje in da sem osebno sodej0-val v pokolu nekega razreda srbskih otrok iz osnovne S0*®-Res je, da sva z GutiČem kmalu po vstaji likvidirala v PrijedortJ' Sanskem Mostu in okolici nad enajst tisoč Srbov, drug11^ pa sva ukazala, da morajo v petnajstih dneh zapustiti podred® Neodvisne države Hrvatske. Doktor Gutič je vpeljal dena111 nagrado, ki naj jo dobijo ustaši za vsakega zaklanega Srb ' Njega so kot stožemika v Banjaluki navidezno odpoklic*11' mene so pa celo prijeli In zaprli.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCH1 6. TELEFON 93-808 in 94 838 Poštni predal 659 PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 • UPRAVA: TRST Ul. Montecchi št. 6 Telefon 95-823 UL SV FRANČIŠKA št. 20 Telefon 37-338 NA ROčN^V mesečno 951 Ur - vnaprej Četrtletna 2 700 lir polletna 5.200 Ur, celoletna 9 600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dfjL lev) • Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 115374	Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani • n 3 270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 300, legalni''
osmrtnice 150 lir Mali oglasi 50 lir bese,la - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietd Pubblicltš Italtana«. - 'Jdgovumi urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trsi_„