Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in s era te) vsprejema upravništvo ln tkspedieija t .,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon - štev. 74. Štev. V Ljubljani, v petek 15. aprila 1898. Letnili XXVI tlisijoni v Trstu. i. Kakor je bilo pričakovati po raznih pojavih, ki so sledili drug drugemu koj po napovedi misijonskih propovedij v Trstu, tako je tudi prišlo. Ti pojavi so se dvigali deloma iz židovsko - ire-dentovskega in deloma iz socijastiškega tabora, imeli pa so svoj skupni cilj: boj proti krščanski veri, proti božji besedi, in boj proti slovenski narodnosti. Da so ti pojavi izvora židovsko-prusijaškega, o tem ni treba več dvomiti, to je dokazano in sicer po dvojem. Prvo je nastop nemštva roko v roki z židovstvom, a z orodjem iredente, drugo pak je socijalizem, pandur germanofilske ideje, liktor velenemštva mej slovanskimi narodi v Avstriji. Kot tacega se je pokazal židovski socijalizem. oduren kakor vedno in grd, mej misijonsko pro povedjo pri sv. Antonu novem v večerni uri dne 13. t. m. Obseg te propovedi, katero je imel učeni pater iz reda Jezuitov, Pavičič, v italijanskem jeziku, je bil socijalizem. Pater Pavičič je odobraval v svojem lepem govoru ideje krščanskega socijalizma in moral grajati pogubne tendence židovskega socijalizma. Mej občinstvo se je pridrvila v cerkev tolpa socijalistov, ki so besedam govornika glasno prigovarjali, demonstrativno kašljali in izrekali grde laške kletve itd. Pred cerkvijo se je nabralo ne-broj socijalistov, ki so razgrajali in kričali »Ven ž njim! Proč z Jezuiti! Abbasso!« Ni trajalo dolgo, da je prišlo krdelo policistov, ki so hoteli razgnati razgrajače, pravcate smeti človeške družbe, toda ni se jim posrečilo, takoj je nastopilo vojaštvo v dveh kompanijah, katerim se jo posrečilo izgnati potepuhe izpred cerkve in napraviti kordon. Vse ulice do cerkve sv. Antona so bile zaprte do polu desete ure, dokler je trajal misijon. Potem se je pričelo razgrajanje z novega in izvršilo se je mnogo aretovanj. To je bil toraj uvod. Treznemu človeku se mora studiti komedija socijalistov, ki po svojem najetem in plačanem receptu divjajo proti vzvišeni krščanski stvari, pri tem pa ometavajo z najgrjim blatom sami svojo idejo. Tako se pač ne pomaga na noge svoji stvari! Toda tem bolje, svet jih tako izpoznava in jih ve — »ceniti«. Za bodoče propovedi so obljubili »rudečepraporci« še večjih škandalov. Prav store, naj se le izločijo do zadnje v 8 e črne ovce od belih! (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. aprila. Grof Badeni, bivši ministerski predsednik, se neki prav marljivo poteguje za izprazneni državnozborski mandat po umrlem gališkem poslancu Horodyskem. »Nova Riforma« se kaže posebno prijazno tej ideji in naglaša, da ga poljski klub v slučaju, ako bi bil izvoljen, izvoli .svojim načelnikom. Za isti mandat se pa poteguje tudi bivši rusinski poslanec Romanczuk, katerega kandidaturo bodo neki z vso silo podpirali Stojalov-ščeki. Ako pojde tako nadalje, imeli bodemo pri ti dopolnilni volitvi več kandidatov, kakor pa je strank v Galiciji. Prodrl bo najbrže oni, katerega bo vsestransko priporočal osrednji poljski volilni odbor. Vojni proračun, kateri predloži skupni vojni minister delegacijama, izkazuje v ordinariju nekoliko večjo potrebščino, kakor prejšnje leto, ker se namerava preskrbeti vojakom tretjo večerjo v tednu. Vojna uprava je zahtevala nadalje tudi neko višjo svoto v svrho povišanja plač častnikom in vojaškim uradnikom, toda temu povišanju sta nasprotovali obe vladi in konečno tudi res zmagali. Finančni minister se je pri tej priliki naj brže spomnil težkoč, ki jih ima že samo pri nameravanem zvišanju plač civilnih uradnikov. Pač pa najbrže prodre vojna uprava s zahtevo, da se povišajo pokojnine častnikov in njih vdov in sicer tako, da se poviša najnižja pokojnina od 300 na 400 gld. Svota, ki jo zahteva vojna uprava, najbrž ne bode majhna. Večna kriza na Reki. Poročali smo pred nekaj dnevi, da se je vršila nova volitev občin skega zastopa za reško mesto in da je zmagala po veliki večini zopet avtonomna stranka. Več nego gotovo je, da izvoli ta stranka zopet dr. Mayliinderja reškim županom. Ako hoče biti dosleden sam sebi. oddati mora po izvolitvi jednako izjavo glede zakonov, ki so se uvedli tudi v Reki proti volji velike večine prebivalstva, kakor jo je oddal pri zadnjih dveh izvolitvah. Ako pa to stori, je vsa zadeva tam, kjer je bila v začetku. Vlada ga ne bode potrdila za župana ter bo znova razpustila mestni zbor. Vladal bode seveda zopet reški guverner in premišljeval, kaj mu je storiti nadalje. Toda iz zadrege mu bo že pomagal baron BanlTy, ki se neki tega celo veseli, ker mu bo potem lahko izvesti tajne načrte in oropati Reko vse avtonomije. Toda nekoliko strahu bode pa pri tem le imel, ker hrvatska vladajoča stranka, akoravno v veliki meri popustljiva, bo vendar dvignila svoj glas in se vsaj formalno potegnila za reške pravice. Prusku vlada in nenemške narodnosti. Že večkrat smo imeli priliko opozarjati na velike krivice, ki se gode nenemškim narodnostim v Prusiji. Sedaj je storila vlada nov korak, L I STE K. Victoria. (Slika iz časa preganjanja kristjanov v treh dejanjih.) (Po dr. A. Waal-u, — Jan-Jak.) (Dalje.) Trebonij: Morebiti veš, kje je spravljeno cerkveno premoženj« ? Renat: Včeraj so ga prinesli sem, da se denar po božji službi razdeli. Trebonij: Torej bodemo videli to delitev. (Tiho in veselo proti Marku): Si slišal ? (Glasno): Dobri starček, tudi jaz bi dal rad velikemu dija-konu nekaj denarja za uboge; saj stanuje . . . . ? Ej, včasih me popusti spomin — kje že stanuje? Renat: Bog obilno povrni vsem dobrotnikom! Ali nečeš takoj govoriti z velikim dijako-nom ? Pogovori se rajši zdaj z njim! Pojdimo! (Odide). Trebonij (zase): Ah, da prav tega nisem mogel izvleči iz njega! (Glasno): Pojdi Marko! Marko: Le pojdi sam za to staro krevljo! Mene ne premakne deset konj z mesta! Trebonij: Pomni, kaj sem ti obljubil! Marko: Le tako naprej, gaj pravim. Povedal bom tvoji soprogi, da te je nek kruljev malopridnež pridobil za kristjanstvo, da si pozabil na odhod proti domu. Trebonij (nekaj časa neodločen): Počakaj me tukaj! (Hiti za Renatom). Šesti nastop. Marko sam, pozneje fosor Klemen. Marko : Če ta starec ni jeden največjih malopridnežev, potem ne vem, kdo je malopridnež. Pri vseh bogovih, jaz menim, da je bil gotovo kak čarovnik in potem — adijo Trebonij! Prokleta ura, ko sem šel s pretektom. Pri teh kristjanih sem se dobro opekel. Pa kako naj vendar pridem iz te temnice, kjer me straši lastni glas? Klemen (vstopi): Ptujec, gotovo si se zmotil, da si prišel sem noter, hočem te na prosto peljati. Marko: To bi mi bilo pa res prav po godu. Le tako naprej, saj pravim. Prefektu pa naznani, da je njegov voz že na varnem, ker sem se jaz odpeljal ž njim domov. (Odideta). Sedmi nastop. Renat (v svoji navadni oblaki): Odvedel sem ga na kraj, kjer ga samo stena loči od ver- nikov. Sedaj se bode poučil o kristjanih, kajti ravno je bral lektor: »Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kateri vas sovražijo, in molite za nje, kateri vas preganjajo«. Potem pa sem mu ušel v temo ter mu mesto sebe pridružil fosorja. Res, predaleč si upam, bridko ee bo čutil prevaljenega. A Bog ve, da ne delam tega v svojo veselje. Nesreča in sila mi je izpremenila golobjo preprostost v kačjo zvitost. Nikdar bi mi ne bilo prišlo na misel pri mašniškem posvečevanju, da bodem moral svoje ovčice kdaj na tako čuden način reševati. O blaženi Vi, kateri ste zamenjali pastirsko palico s palmovo vejo! A jaz sem ostal tu. Toda bodi, sila je velika, noč temna in grozna, ne smem zapustiti svojih ovčic, nikakor ne! (Nekaj časa molči in posluša). Sveto opravilo je končano, bratje odhajajo po skrivnih potih. Po hodniku, po katerem sem ga peljal, se mora vrniti tudi on. Tu naj me najde. Slišijo se koraki, da, on je! (Stopi nekoliko nazaj). Osmi nastop. Trebonij, Renat s Klemenom in Marcelom. Trebonij: Kar znorel bi. Nič nisem videl, prav nič! Vsi ptički so mi ušli, in zdaj sem Bam v tej temi (gleda okrog sebe). Tu sem že bil. ki znova potrjuje, kako »dobrohotno« skrbi za nenemške narodnosti. Prusko državno ministerstvo je namreč doposlalo vsem pokrajinskim predsednikom ukaz, v katerem se jim zabičava, naj krepe nemško narodnost in pruski državni čut v prebivalstvu. Tudi občinski uradniki in učitelji imajo jednako dolžnost v tem oziru, kakor državni uradniki, in se jim še posebej polaga na srce, naj tudi izven službe ne zamudo nobene prilike in skrbe za prospeh nemške olike in nemške kulture. Ustanavljajo naj v to svrho različna društva, pa tudi pri gospodarskih in drugih društvih naj imajo vedno pred očmi jedini smoter pruske državne ideje. Ob jednem se jim pa nekako hinavsko naroča, naj se izogibajo vsakega agresivnega postopanja nasproti drugim narodnostim in naj spravljivim duhom skušajo pridobiti na svojo stran uporne elemente. S tem je dala vlada novo orožje nasprotnikom Slovanov, posebno Poljakov, ki bodo sedaj še bolj divje postopali proti vsem nenemškim narodom. Vojne priprave v Španiji. Akoravno vlada m zmerneji krogi z vsemi silami delajo na to, da se preporno vprašanje glede Kube in ladije »Maine« mogoče vendar le poravna mirnim potom, je vendar navdušenje za vojsko mej prebivalstvom od dne do dne večje in vlada bo res morala poseči po izvanrednih sredstvih, ako bo hotela udušiti, oziroma le nekoliko ukrotiti bojaželj-nega duha. Da bi pa vsaj deloma ustregla želji prebivalstva, posebno pa armade, v kateri vlada največje navdušenje, je odredila nekaj izrednih vojaških vaj na suhem in na morju ter ustanovila poseben odbor za nabiranje doneskov v svrho po-množitve mornarice. Seveda vročekrvni elementi niso zadovoljni samo s takimi malenkostmi. Le vojak more še rešiti pereče vprašanje, ko se žrtvuje za čast Španije. Dovolj se je že menjavalo raznih not. Topovi naj govore. Tako pišejo vsi vojaški listi in navdušujejo vse, kar leze in gre, za vojsko z Ameriko. V očigled temu bode Sagasta res kaj težko rešil se drugače iz sedanje zagate, kakor da napove vojsko Zveznim državam, ako Mac Kinley poprej ne stori odločilnega koraka. Slovstvo. Voditelj v bogoslovnih vedah. Izdajejo profesorji kn.-šk. bogoslovja v Mariboru. Urejuje Frančišek Kovačič, profesor bogoslovja Leto I. zvezek 1. Te dni je izšel v Mariboru novi znanstveni bogoslovni list, ki smo ga bili že naznanili. Zelo nas je oveselil s svojim programom in svojo vsebino. Program novemu listu je, da hoče biti glasilo za bogoslovno vedo. Saj je, kakor po pravici pravi francoski prostomiselni pisatelj Brunetiero, plitvosti in površnosti mnogih današnjih učenjakov krivo pomanjkanje bogoslovne vede in zadnji čas je, da svetna veda že jedenkrat sklene mir s sveto vedo. Kakor pa je bogoslovna veda vzvišena, važna in potrebna, tako je tudi resnično, da se moramo Slovenci, če hočemo veljati kot narod, tudi v znanstvu, in zatorej tudi v znanstvenem bogo- Ima li res Marko prav? Kje je neki ostal? Joj, ko bi moral tukaj umreti! Renat (stopi nekoliko naprej z obema fo-Sorjema): Prefekt, naša slavnost je končana, in jaz sem izpolnil dano besedo. Trebonij (z od jeze tresočim glasom): Tedaj ti ni zadosti, da si me osleparil, ampak me moraš še zasmehovati. In jaz naj vse to prenašam ! Ni danes zadnjikat solnce zašlo! Renat: Saj to je ravno, kar tudi mi upamo-Poslušaj me Trebonij. Vi hočete razrušiti s človeško močjo skalo, ki jo je sam Bog postavil. A vprašam te, ali je bil Neron manj krvoželjen, ali je bil Trajan in Mark Avrelij manj mogočen kakor oni, ki hočejo sedaj vse kristjane pokončati ? Vi neznatniki hočete podreti mogočno drevo, in vendar mu odkrušite lo del skorje, dočim stoji ono trdno, opiraje se na močne korenine, pognavši jih že globoko v zemljo. Le dvigajte še naprej v svojem srdu, a vedite, da ste vendar otroci jednega dne in predno se zaveste, pride večer in . .. toda zadostuj! Na svidenje! (Da znamenje z roko, naj spremita prefekta iz jame). Trebonij: In jaz želim, da se zopet vidiva (Odidejo na obe strani; zagrinjalo pade). slovju kolikor toliho postaviti na svoje noge. In »razžaljenje bi bilo,« pravi urednik v uvodu, »ko bi kdo trdil, da slovenska duhovščina 110'bi mogla vzdržavati kakega znanstvenega podjetja svoje stroke, recimo znanstveno-bogoslovnega lista.« — Zatorej se je pod okriljem prevzvišenega, za vse dobro vnetega in gorečega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnika ustanovil ta list, ki bo »namenjen izključno bogoslovnim vedam« in se »ne bo pečal ne s hrupno politiko, tudi ne z drugimi vprašanji, ki spadajo v obseg drugih ved in niso v tesni zvezi z bogoslovjem ali dušnim pa-stirstvom, sicer bo pa po možnosti obdeloval vse panoge bogoslovne vede.« »Voditelj« bo imel tri reči pred očmi: 1. »Skrbel bo, da bodo njegovi sestavki vstre-zali zahtevam današnje vede.« 2. Oziral se bo zlasti na domače kraje in razmere, prav posebej na domačo cerkveno zgodovino. 3. Oziral se bo poleg znanstvenega dela tudi na dejanjske razmere, v katerih živi večina slovenskih duhovnikov, in bo torej obdeloval tudi praktično bogoslovje in skušal spojiti v lep sklad teorijo in prakso. Ne bo pa prinašal čisto homiletičnih in nabožnih spisov, ker je zato že drugih dobrih listov. Posebno pozornost bo obračal tudi na slovansko bogoslovno slovstvo, zakaj, kakor povdarja po pravici urednik, »če hočemo Slovani povzdigniti slovansko vedo, moramo najprej vedeti, kaj imamo.« Na podlagi tega programa je zasnovana že vsebina 1. zvezka. V prvem članku pod naslovom: »V znamenju sv. k r i ž a « je pričel daljšo razpravo dr. I. Mlakar. Doslej je napisal »o namenu človeka v obče in pa o naravnem namenu človekovem.« V slovenskem bogoslovnem znanstvu, kar ga sploh že imamo, vrlo znani dr. Fr. Sedej piše »o nekaterih znova najdenih spomenikih, t i č o č i h se sv. pisma«, namreč o odlomku Sirahove knjige v hebrejskem izvirniku, ter dokazuje, kako važna in pomenljiva je ta najdba za svetopisemsko vedo. (Konec sledi) Iz mestnega zbora l^bljanskega. Ljubljana, dne 14. aprila. V današnji izredni seji se je nadaljevala razprava o točkah, ki niso bile rešene v včerajšnji seji, in o nekaterih novih zadevah. O nasadbi drevoreda na Ižanski cesti poroča odbornik Šubic in predlaga, naj se to delo, za katero je proračunjenih 75 gld., izvrši. — Sprejeto. — Isti odbornik poroča o podaljšanju vodovodnih cevij do kolodvora dolenjskih železnic. Državna železnica prispeva s 500 gld. Predlog odsekov se vsprejme in sklene podaljšati cevi. O zadevi izbrisa brezobrestnega posojila iz hiš, kupljenih v regulačne namene, poroča odbornik G o gol a. Finančna prokuratura je v dveh slučajih odklonila prošnje za tak izbris. Vsled tega se pooblašča župan in načelnik regulačnega odseka, oziroma njegov namestnik, da smeta podpisovati potrebne pogodbe, ki jih je določila deželna vlada. Vsled razpisa prodaje stavbišča Milana in Marije Kozak na sv. Petra cesti sta se oglasila ponudnika Turk in pa Uršula Stupica, ki sta pa stavila pogoje, pod katerimi se stavbišče ni moglo prepustiti. Poročevalec odbornik G o gol a predlaga, naj se določi kupna svota za to zemljišče 2400 gld., ali pa za slučaj, ako sc razdeli na dva dela, po 5 gld. m2, in o tem obvesti ponudnico Stujiico. Ako se pa tudi tem potom ne doseže nikak vspeh, naj se prodaja z nova razpiše. Odbornik Pavlin pripomni, da je določena cena vsekako previsoka, in predlaga, naj se zniža na 2200 gld. Predlogu se pritrdi. Odbornik dr. Maj aro 11 poroča o prošnji Mar. Riharjeve v llradeckega vasi za preklic zaznambe javnega pota na Golovcu in predlaga z ozirom na razne preiskavo o tej zadevi, ki so pa pokazale, da mestna občina v tem oziru nima odločilne besede, da se vlagateljico prošnje v tem smislu obvesti in vzame na znanje tozadevno poročilo. Prošnji V. Zeschkovih dedičev radi izbrisa neke servitute, mejnega zidu na J. Jermanovem posestvu v Dolgih ulicah, kateri zid bodo pa prej ali slej morali podreti sami, se ne ugodi. Poročevalec odb. dr. Požar. O računskem zaključku mestne hranilnice za osmo poslovno leto 1897 poroča v ime finančnega odseka odbornik Svet e k. Vjema se zaključek z vsemi poslovnimi zapiski, vsled česar se vsprejme predlog odsi-kov, naj se odobri. Denarni promet je narastel na 12,791.000 gld. Čistega dobička je imela hranilnica v letu 1897 15.776 gld. Odbornik dr. Požar govori o veliki važnosti hranilnice za mesto in mestno občino. Zaupanje, ki ga stavijo vanj varčevalci, popolno zasluži. Največ zaslug za tako vzorno napredovanje imata ravnateljstvo in upravni odbor, katerima se na njegov predlog izreče zahvala in priznanje za nju neumorno delovanje. Odbornik dr. Stare poroča o prošnji J. Dovča za spremembo regulačnega načrta glede podaljšanih Komenskega ulic. Prošnji se ugodi in se prosilcu naznani, naj glede poprave hiše stori potrebne korake. Želji glede odkupa in prestave njegovih poslopij se ne ugodi. O nakupu nekaterih strokovnih knjig, katere želi prepustiti mestni občini policijski komisar za mestni arhiv, poroča odbornik dr. Majaron ter se sklene z ozirom na to, da se take knjige in strokovni časopisi dajo vspešno rabiti v magistrat-nih poslih in imajo vedno svojo veljavo, da se vsprejme ponudba in izplača za-nje znesek 84 gld. 78 kr. Konečno poroča odbornik Šubic o prevredbi »Zvezde«. Pokazalo se je, da bi se vredba, kakor se je prvotno sklenila, ne pokazala popolno umestno, in je toraj potreba, da se več prostora zaseje s travo, kakor je bilo s prva določeno. Vsled tega bi se tudi nekoliko zvišali stroški in bi znašali za vsa dela približno 1000 gld. Odobre se vsi tozadevni nasveti olepševalnega odseka. Poročila stavbnega odseka se odlože na pri hodnjo sejo, vse ostale točke se pa obravnavajo v tajni seji. Sklepom seje naznani župan, da se prihodnja seja ne vrši več v telovadnici v Komenskega ulicah, marveč že v prenovljeni mestni dvorani. Dnevne novice. V'Ljubljani, 15. aprila. (Tretja obletnica potresa.) Nocoj pred tremi leti iznenadil je Ljubljano in druge kraje po naši deželi silovit, do tedaj v naših krajih nepoznan potres, ki je provzročil neizmerno gorje in vzlasti neizmerno mnogo materijalne škode. Zato se s strahom ob vsaki obletnici spominjamo grozepolne noči, proseč Boga, naj nas v prihodnje milostno varuje te strašne nesreče. Ob osmih danes je bila v stolnici v ta namen zaobljubljena sv. maša. (Zaprisega goriškega knezonadškofa iu ljubljanskega knezo.škofa.) Kakor poroča dunajski »Vaterland«, dospela prihodnjo nedeljo knezonad-škof goriški, dr. Jakob Missia in novoimenovani knezoškof dr. Anton Jeglič na Dunaj. V ponedeljek dopoludne pred splošnimi avdijencijami ju sprejme cesar v zasebni avdijenci in položita prisego v njegove roke (Jubilejni odsek občin, sveta ljubljanskega,) ki je bil izvoljen v redni seji mestnega zbora dne 13. aprila in ki se bo bavil z nasveti glede praznovanja cesarske jubilejske slavnosti, je izvolil načelnikom dr. viteza Bleivveisa, njega namestnikom pa ravnatelja Š u b i c a. (Iz mestnega šolskega sveta.) Prošnje dveh učiteljev in jedne učiteljske vdove za novčno podporo se priporočilno predlože visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Mestnemu nadučitelju Janko Likarju se prizna druga starostna do-klada v znesku letnih 40 gld. — od 1. oktobra 1897. Prošnja vodstev mestnih deških ljudskih šol za uvrstitev mestnega učiteljstva v I. in II. plačilno vrsto se predloži s primernimi nasveti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Neki mestni učiteljici se iz zdravstvenih ozirov dovoli do konca tekočega šolskega leta dopust in jo bo v tej dobi nadomeščala kot pomožna učiteljica-dobrovol|ka Franja pl. P o k a. — Reši se več prošenj za izpust iz vsakdanje šole. Neki jdobrovoliki se dovoli za poskus prostnp iz mestne nemške dekliške ljudske šole na mestno dekliško osemraz-rednico. (Slovenska Matica.) Na dnevnem redu te dni objavljenega občnega zbora so, kakor običajno vsako leto, tudi dopolnilne volitve v odbor. Zaradi složne volitve priporočajo nekateri Matičarji gospodom društvenikom v izvolitev sledeče gospode, ki so: 1. dr. H in k o Dolenec, c. kr. dež. sod. tajnik v Ljubljani; 2. Anton K ob 1 ar, kurat v dež. pris. delavnici in muz. arhivar v Ljubljani; 3 dr. Lampe Frančišek, sem. profesor, konz. svetnik, ravnatelj »MarijanisČa« v Ljubljani; 4. Leveč Frančišek, c. kr. realni prof in okr. šol. nadzornik v Ljubljani; 5. Orožen F ranči še k, c. kr. učit. prol. v Ljubljani; 6. Perušek Kaj k o, c. kr. gimn. prolesor v Ljubljani; 7. dr. Sernec Jožef, odvetnik, dež. poslanec in posestnik v Celju; 8. Šuklje Fran čišek, c. kr. dvorni svetnik in drž. poslanec na Dunaju; 9. dr. Ivan Tavčar, odvetnik, dež. poslanec in odbornik, obč. svetnik in posestnik v Ljubljani in 10. Žumer Andrej, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju. (Rodeči križ) Občni zbor deželnega pomoč-nega društva rudečega križa za Kranjsko ni bil dne 14. t. m. sklepčen, ker se ni zbralo zadostno število udov. Novi občni zbor se bode vršil dne 16. aprila ob 6. uri zvečer v pisarni trgovske in obrtniške zbornice (Turjaški trg štev. 4) ne oziraje se na število navzočih udov. (Cistercijani v Stični.) Kakor se nam poroča, je kupna pogodba med Cistercijani iz Mehrerau in državo ravnokar sklenjena, in se bode vršila predaja 25. t. m. (Ogenj.) Veliki petek zvečer krog 9. ure uničil j e ogenj Antonu Dolar ju, posestniku v Reki vse imet|e. Zgorela mu je hiša, kašča, vsi hlevi in pod do tal. Goved je komaj rešil, prašičev pa ne več. Ako povemo, da mu je zgorel celo denar, je jasno, da je rešil le golo življenje. Diu-žina je bila z doma in to priložnost je porabila zlobna roka, da je unetila pri hlevnih vratih naloženo slamo. Siromak, ki je zavarovan za borih 400 gld., mora iskati s svojo družino v ptuji hiši zavetja. Vreden in potreben je usmiljenja in pomoči. — Dober streljaj proč je pogorel tudi sosedov hlev, last Fr. Lajovea vulgo Štuc. Ta si bo že zgradil novega, ker je zavarovan pri banki »Slaviji«. Pri tej priložnosti naj še opomnim neljube pomote. Pošljatve naše po pošti redno zahajajo na pošto Kresnice, mesto Vače. To radi tega, ker je tako tiskano v »catal. cleri«. Kdo je zakrivil to sitno napako? (Efektno tombolo) priredi letos z dovoljenjem finančnega ministerstva prostovoljno gasilno društvo v Begunjah na Gorenjskem. Cisti dohodek je namenjen v društvene namene. (Razpisano) je na tukajšnji pripravnici mesto vadniškega učitelja. Prošnje, naslovljene na naučilo ministerstvo, je vložiti pri tukajšnjem dežel.-šolsk. svetu do 15. maja. (Dr. Lueger v Trstu.) Velikonočne praznike se je mudil dunajski župan v Trstu in je več časa bil na obisku pri vitezu Nabergoju na Proseku. Dr. Lueger paznim očesom motri zlasti socijalno življenje ob Adriji in krivično nastopanje židov-stva nasproti krščanskemu, oziroma slovenskemu prebivalstvu na tržaških tleh Naj bi obrodila dober sad njegova motrenja v socijalno-politic-nem pogledu v Trstu! (Socijalisti v Istri.) V Rovinju so hoteli prirediti na Veliko noč tržaški socijalni demokratje shod. mi katerem si je »Napoleon« mokračev, tržaški Učekar, hotel sam posaditi na glavo krono predsednika. Pa je bridko naletel. Takoj pri po-četku shoda je navstal mej ljudstvom in mokrači nastop, ki ni bil prehladen. Učekar je pogorel z svojo prusko zastavo in predsednikom je bil izvoljen podpredsednik krščanskih socijalistov. Na shod je (lošel tudi rovinjski župnik Maluša, s katerim je »bojeviti« Učekar takoj začel prepir. Konec pesmi je bil ta, da so morali mokrači bežati pred ljudstvom in se skriti za hrbte žandarjev. — Za pruske ideje, kakor se vidi, le ni še zrel ves ve-solni svet. (Iz Rranice) 13. aprila. [Izv. dop.] — (Veselo obhajanje cesarjeve 50 letnice v Branici. — Kip barona A. Čehovina. — Drugo primorsko vojaško-veteransko društvo za Gorico in Gradiško pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj, apostolskega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. in pod vrlim vodstvom predsednika g. Antona Ja-cobia, c. kr. stotnika deželne brambe i. E., je razposlalo izkaz darov za spomenik, ki se ravnokar kleše v Gorici na čast c. kr. topniškemu stotniku Andreju baronu Čehovinu, vitezu reda Marije Terezije, imejitelju velike zlate svetinje hrabrosti, sreberne svetinjo hrabrosti I reda, papeževe svetinje, nadvojvodsko-toskanskega vojaškega reda za zasluge III. reda in častniškega zaslužnega križa. Ta slovesnost so bode obhajala v veseli spomin 50 letnega vladanja Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja in kralja Franc Jožefa I. v junakovem rojstnem kraju v Gorenji Branici okrajnem glavarstvu Gorica tik kranjske meje na Vipavskem. Spomenik, ki je na nesebičen način načrtan in risan po diplomiranem arhitektu in docentu na c. kr. tehniki na Dunaju g. Maksu Fabijanu iz odtod jedno uro oddaljenega Kobdilja, se bo postavil pred junakovo rojstno hišo v Gorenji Branici. Kip je 2 metra, visok iz kararskega, gornji del podstave svinčeno - rudečkastega marmorja, srednji in spodnji del podstave sta iz rujavega kraškega kamna. Kipar Anton Bitežnik in njegov oče, umetnik kamnosek v Gorici, sta delo prevzela ter bosta v mesecu juliju t. 1. 5 m visok spomenik izgotovljen izročila. Visoko c. in kr. drž. vojaško ministerstvo jo glede domoljubnega dela vslišalo prošnjo veteranskega predsedništva ter jc že odposlalo brezplačno za spomenik jedno topovsko cev, iz katere se bodo primerna vojaška pomembna znamenja vlila, katera se bodo vdelala v podstavo kipa. Nabranih je dozdaj skoro iz cele armade in drugih domoljubov 3.225 gld. 48 kr. — Med darovi je tudi 50 gld., katere je podaril visoki deželni zbor kranjski. Prav tako ! Saj bo spomenik stal komaj 5 minut oddaljen od kranjske mejne rečice Gršak, v vasi Dolanei. Radi visokega praznika vnebohoda Marije Device, ko je velika božja pot in shod pri Materi Božji v Logu (pri Vipavi), bi bilo boljše, da bi se spomenik slovesno odkril 14. avgusta, mesto 15., tako slišim splošno željo ljudstva, ki se bi rado obeh sloves-nostij udeležilo, kar naj blagovoli slav. predsedniško uvaževati, saj udeležnikov bo itak toliko, da jih bo polna braniška dolina ! M. Mihaeljev. (Zola jeva adresa), katero so poslale dunajske deklice v Pariz, se je kaj čudno sestavila, kakor pripoveduje »St. Angela Blatt«. Med podpisanimi gospodičnami je bilo tudi precej krščenih, ki so sicer poštene in nravno nepokvarjene. Njih imena so prišla pa po njih nevednosti v adreso. Jedna izmed takih piše: »Tudi jaz sem jedna izmed onih 500 deklic, vendar hočem biti krščanska in ne nravno pokvarjena. Obiskujem višjo šolo in tu sem prišla popolnoma nevede k tej stvari Neka učenka iz imenitne plemenitaške rodovine je prišla k nam in zahtevala naš podpis pod polo, ki jo je seboj prinesla. Največ nas ni nič vedelo, zakaj se gre. Ona je seveda vedela, da veljajo podpisi glasovitemu pisatelju. Mi nismo tega nič vedele in smo popolnoma nedolžne«. — To precej jasno svedoči, kako se pri takih ad resah usiljuje poštene ljudi, da se potom lahko reče, da so tudi nedolžni in nepokvarjeni zraven. Društva. (Slovensko bralno društvo vŠkofji Loki) vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 17. aprila t. 1. Na zahtevanje slavnega občinstva: »Čevljar baron«. Šaljiva igra v treh dejanjih s petjem. — Začetek točno ob polu osmi uri zvečer. — Vstopnina: udom 20 kr., neudom 30 kr. za osebo. — K tej veselici vabi najuljud- neje o d b o r. j ..jt. (Katoliško-politično in gospodarsko društvo za S 1 o v e n c e 11 a Koroškem) napravi na belo nedeljo dne 17. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne shod pri Šteklu v Farni Vasi ob Prevaljah s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. O državnem zboru, poroča g. drž. posl. Lambert Einspieler. 2. Govor o kmetskih potrebah. 4. Raznoterosti. 5. Prosta zabava. Slovenci, zlasti volilci iz prevaljske in bližnjih občin, pridite v obilnem številu na važni shod! odbor. (Va b i 1 o) na koncert pevskega društva v Cel ji, kateri bode v nedeljo, dne 17. mal. travna t. 1. v \eliki dvorani »Narodnega doma«. — Pri koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti gospica Bronislava Wolska, koncertna- pevka z Dunaja, ter slavni tamburaški klub Celjskega Sokola pod vodstvom gospoda dr. Hinko Šuklje-ja. Gospico Wolsko spremlja na glasovirju iz posebne naklonjenosti do društva gospa Debelakova. — Vspo-red: 1. a) M. llubad: »Ljubca povej, povej«, narodna pesem; b) »Jo pa davi slanca pala«, narodna pesem, proizvaja mešani zbor. 2 a) War-lamov : »Krasny Sarafan«, rusko: b) Uvofak: »Ach nenl tu, neni«, češko; c) Gerbič: »Želel bi«, besede dr. Krekove, slovensko, poje gdč. \Volska. 3. F. Juvanec: »Pastir«, poje moški zbor. 4. a) Bolgarske in slovaške narodne pesmi; b) Zaje: »Lastavicam«, hrvatsko; c) Moniuszko: »Polna rožvezka«. poljsko, poje gosoiea Wolska. 5. a) Dr. lpavic Schvvab : »Tam za goro«; b) »Mrak«, udarja tamburaški zbor celjskega Sokola 6. a^l lpavic: a) »Pomladanska«, slovensko; h. Malo-ruska narodna pesem; ci Gerbič: »Pri zibeli«, slovensko; d)Alabie\v: »Solovej«, rusko, poje gospica \Volska. 7. a) M Hubad: »Bratci veseli vsi«; b| »Luna sije«, proizvaja mešani zbor. — Začetek točno ob polu osmih zvečer. — Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 1 gld. 50 kr., III. do VI. vrste 1 gld, VII. do XII. vrste 80 kr., XIII. do XIX. vrste 60 kr. Sedeži prve vrsto na balkonu 1 gld. Stojišče 30 kr, dijaške in garnizijske vstopnice 20 kr. — Vstopnice prodaja tvrdka Dragotin Hribar in se dobo iste na dan koncerta od 7. ure zvečer naprej tudi pri blagajni. — Upati je, da bode ta koncert dobro obiskan, že radi tega, ker se nam bode predstavila koncertna pevka Bronislava \Volska /. Dunaja, saj v Celji itak nimamo priložnosti, večkrat umetno petje čuti. Omeniti nam je tudi, da je znam slovenski skladatelj gospod lpavic prav temu večeru svojo jirelepo skladbo »Pomladanska« posvetil, prednašala nam jo bode pospica \VoIska. Nastopil bodo prvič društven mešani zbor. in sicer v krasnih llubadovih slovenskih narodnih pesmih, s katerimi jo Glasbena Matica v Ljubljani razvajene Dunajčane očarala. Opozarjamo pa tudi vse p. 11. rodol]ube, da se bode natančen vspored dobival tudi na večer koncerta pri blagajni. Telefonična in brzojavna poročila. Trst, 15. aprila. Demonstracije v Trstu zaradi pridig jezuita Pavisiea so se tudi včeraj nadaljevale. — Množice so se zopet zbrale na trgu pred cerkvijo sv. Antona novega. razgrajale so otidi in ko jih je policija razganjala, peli so socijal-demokratično pesem o delu. Kričali so : Proč s klerikalci! Proč s krščansko-socijalno zvezo ! Proč s slovenskim škofom ! — Ko so vojaki množice razgnali, zbrali so se razgrajači pred škofovo palačo ter z raznimi psovkami proti škofu demonstrirali. Tudi od tukaj jih je straža razgrnila s sabljami. Mestni svet se je sinoči zbral v posvet ter je protestoval. da se za cerkvene govore rabijo politični predmeti, kar pa ni res. ker je govornik Pavisič znanstveno razpravljal socijalno vprašanje s stališča krščanstva. Mestni očetje so naročili županu potrebno vkreniti proti škofu, da v prihodnje zabrani take govore v cerkvi. Ako bi tega ne storil, tedaj mestni magistrat ne prevzame nobene odgovornosti za posledice demonstracij. Tako umevajo fratnasonski laški iredentovci svobodo verskega prepričanja. Ta sklep magistratov bo le potrdil razgrajalce, da bodo nadaljevali demonstracije. Dunaj, 15. aprila. Cesar je vsprejel včeraj predsedstvo jubilejne razstave ter odgovoril na predloženo prošnjo, da rad prevzame otvoritev te razstave dne 7. maja. Dunaj, 15. aprila. Iz Ne\v-Vorka se poroča. da senat danes dokonča razpravo glede predloga o Kubi. Večina senatorjev je zato, da se vsprejme predlog: Zvezne države priznavajo neodvisnost republike Kuba. Člani manjšine in prijatelji Mac Kin-ley-jevi se trudijo pregovoriti člane večine, da bi odnehali od svojega predloga, ker je s sprejetjem takega predloga vojska napovedana Španiji, ki mirno ne sme gledati, kako se ji s parlamentarnim sklepom tuje države odvzame najlepša kolonija, ki se razglasi za neodvisno republiko. Ako se ne posreči za-prečiti tega sklepa, tedaj si pridrži predsednik pravico ugovarjati ter hoče zahtevati, da mu glede izvršitve tega sklepa senat prepusti proste roke, ker še vedno upa, da je vendar še mogoče, mirnim potom dognati vso razporno zadevo s Španijo. Praga. 15. aprila. Finančni minister dr. K a i z 1 naznanja v posebnem pismu svojim državnozborskim volilcem, da odloži svoj mandat, ker tako zahteva ustavna navada, da pa z veseljem zopet vsprejme mandat, ako ga um volilci poverijo ter s tem pokažejo. da vživa tudi sedaj kot minister zaupanje svojih volilcev. Rim, 15. aprila. Pismo, katero jc poslal cesar Franc Jožef I. papežu Leonu XIII. po-sredujočemu mej Španijo in Ameriko, se glasi: ,,S posebno zadovoljnostjo sem zvedel po svojem zastopnika pri Vaši Svetosti, da je španska vlada dovolila premirje. Dovoli mi Vaša Svetost iskreno čestitati na srečnem vspeha posredovanja, kateri bode, tako upamo, pripomogel vzlasti vsled jedinosti vseh velesil k temu, da se varujejo koristi človekoljubja in miru. Madrid, 15. aprila. Vsi listi pišejo, da je v sedanjih razmerah vojska neizogibna. Najnoveja poročila iz Washingtona so v obilni meri razburila prebivalstvo. Madrid, 15. aprila. Po včerajšnjem mi-nisterskem svetu je izjavil jeden ministrov zastopniku „Agence Fabra", da se rešitev prepornega vprašanja mej Španijo in Zveznimi državami bliža svojemu konou. Španija je mirna, ker je vse storila, opiraje se na svoje pravice, kar je bilo mogoče, da se odvrne vojna nevarnost. Odločila se je. do skrajnosti braniti svoje pravice in svojo čast. Madrid, 15. aprila. V včerajšnjem mi-nisterskem svetu, ki se je vršil pod predsedstvom kraljice-vladarice, se je z ozirom na skrajno resen položaj sklenilo, da se skliče parlament že prihodnjo sredo, 20. t. m., ker želi vlada, da ljudstvo samo po svojih zastopnikih ukrene, kaj naj se stori v zamotanih razmerah. Ob jednem je kraljica podpisala dekret, s katerim se prične nabirati doneske za pomnoženje mornarice. Ti sklepi se naznanijo velesilam. Washingtqn, 15. aprila. Govori se, da je zastopnik Španije že zapustil mesto ter se to smatra kot znamenje, da se vojska kmalu napove. Meteorologi6no porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. iT 15 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Teinpera! tura 1 Vetrovi po Cel/ij«: Neb« 9. zveierTT3T9" 80 sr. jzah. j jasno 7. zjutraj I 740-7 I 3 2 I sr. svzh. | jasno 2. popol. I 738 4 | 1H-4 Ipr.ra. jzah.Iskoro jasno Srednja včerajšnja tempera ura 9 6 za 01° nad Dorm&lom. I i Ul 0-2 Umrli bo: V bolnišnici: 12. aprila. Jera Kristan, delavka, 18 let, earies verte-braris Myelitis. — Jožef Krapež, dninar, 60 let, peritonitis. ^/sega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni Uk6r 272 4 „%šriglav" J. Klauer-ja v Ijjubljani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjlna vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta lilcčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Ploooll in Ubald pl. Trnk6ozy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalcih dellkatea in v apeoerljah 99 25—19 Otvoritev gostilne. Zahvaljujoči se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim 46. gostom in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila na Turjaški trg št. 1 v novo hišo .Katoliške družbe*. Točiva izvrstna ter pristna dolenjaka, itajaraka in lstrljamka vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsakčas postreževa z okusnimi, gorsimi in mrzlimi jediii. Na razpolago imava tudi snaino uravnane a6be prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava » 784 24-22 Andrej in Ana Zalar. J ; Mautiiners Samen. \ /uissattzeit: Mars. Sd8tweite cler Reihen, Sodejjbcschaffenheit: ebruar umL 4 cm. Abstand in der Relhe. TieflockerJ I r*:cht nahrhaft und mcht frisch SedUngt Mauthner-jevih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen i, otslrao zmmat s sodnijsko vpisano varstveno znamko »medved" se nahajajo komisi jska skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. M" V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke. Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (BudimpeSta, Andr&ssystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Manthner. Pred ponarejanji se svari. Čas setve: Koncem februvarija in marca. Prostor asa. posejatev: 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Kakovost zemlje: Globoko zrahljana, redllna in ne na novo pognojena. Zahvala. Globoko ginjenega srca izrekam tem potom v svojem in vseh sorodnikov imenu najiskrenejSo zahvalo za maogobrojne izraze tolažilnega in presrčnega sočltja povodom smrti nepozabnega strijca, gospoda cesarskega svetnika dr. Jerneja Zupanca. Posebna zahvala bodi izrečena slavnemu druStvu »Sokol« in njega starosti g. dr. Tavčarju ter vsem onim, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast, zlasti Nj. prevzviSenosti gospodu deželnemu predsedniku V. baronu H e i n u , gospodu deželne sodnije predsedniku A. L e v i č n i k u, gosp. deželoemu glavarju O. De teli, gospodu županu Iv. Hribarju , slavni notarski komori in nje predsedniku gospodu I. G o goli, slavni odvetniški zbornici in nje predsedniku gospodu dr. I. Pfeffererju, slavni trgovinski zbornici in nje predsedniku gospodu I. Perdanu, dalje slavni »Slovenski Matici« in nje predsedniku gosp. Fran Levcu, slavni »Kranjski hranilnici« in nje predsedniku gospodu Josipu Luekmannu, slavni »Narodni Čitalnici« in nje predsedniku gospodu podžupanu dr. Karolu vit. Blei weis-Trs teni S kemu, slavni županiji Selce, vsem pokojnikovim starim prijateljem, sosebno rodbinam Fran Kb. S o u v a n, Ferdinand Souvan in M. Treun ter sploh vsem dostojanstvenikom in prijateljem, vsem darovalcem premnogih krasnih vencev ter vsem gospodom in damam, kateri so preljubega pokojnika spremili k poslednjemu večnemu počitku. V Ljubljani, dne 14. aprila 1898. 285 1-1 Urban Zupaneo. jZ< iX< >X< >Xa jZ< >Xi ^^Ea Ju JEa ^MMA Jil 1X1 iXa >Xa a^Ea ^^Ea ^^Ea ^^^a ^^^m^^^m JJL JL ^fr ^fr ^fr ^fr TIt ^fr ^tr vfr ^fr vfr vfr vf^ vtr vfr vir fl^ Natečaj. Podpisano predstojništvo razpisuje tem potom natečaj za napravo nove strehe pri stolpu cerkve Novaštifta. Oddajala se bodo: Zidarska dela, proračunena . . Tesarska dela » . . Kleparska dela » . . Ključavničarska dela, proračunena 286 3—1 Raznoterosti 30 gld. - kr. 334 » 13 » 1506 » — » 77 »» 50 » 39 » 29 » Načrt leži na ogled v župnišču pri Novištifti. — Ustne ponudbe se vrše dne 25. aprila ob dveh popoldne na lici mesta. Podjetnik, ki prevzame skupno ali posamezna dela, položi 10°/# vadija. Predstojništvo cerkve Novaštifta pri Ribnici. I > i t li a j s k a borza. Dni 15. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ Avstrijska kronska renta 4*/0, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......121 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , 921 „ Kreditne delnice, 160 gld..............353 „ London rista...........120 „ Nemški drž. bankovci za 100m- nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 90 kr. 80 . 40 , 50 „ 30 " 7B "n 90 „ 90 . 77 „ 55 „ 75 „ 66 „ Dni 14. aprila. 4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5<7„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zem.-kre<5. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/„ . » » južne železnice 5°/„ . » » dolenjskih železnici0/. 164 gld. — kr. 160 „ — n 196 „ 50 n 99 „ 65 n 140 „ — n 130 „ 25 n 109 „ — n 112 „ 50 „ 99 n — n 99 „ — n 221 „ 10 n 183 B 25 n 126 „ 40 n 99 „ 50 n ■"SBHIHI Kreditne srečke, 100 gld..............205 gld. - kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 „ 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ -- „ Salmove srečke, 40 gld................83 . 25 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......79 „ 75 „ Waldsteinove srečke, W gld......59 „ — „ Ljubljanske srečke.........22 „ 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . 157 „ 50 „ Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. 3455 „ 50 „ Akcije triaškega Lloyda, 500 gld. . . . 423 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 72 „ 75 „ Splošna avstrijska stavbinska družba . . 116 „ 50 „ Montanska družba avstr. plan.....157 „ 15 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 „ — „ Papirnih rubljev 100 ........ 127 „ 12 „ S Avtentično oznan^° *retjanJa m inozemskih loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. t.l. je za Avstro - Ogerako gld. 2-—. 1. aprilom se prične novo celoletno U MERCUR XXXVI. leto. naročevanje! S 1. aprilom na novo vatoplvil naročniki dobijo, dokler Je še kaj zaloge, kot hr07nlQrni nrivrfot >.rin««*eiitB Jahrbuoh", ki UlvLpldvlll pilil£Vm obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s postnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnin uradih in pri admlniatraoUl „Merour", DnnaJ, I., Woil«elle 10.