PR.--.JHSKI DHEVNIK FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ___________GLASILO OSVOBODILNE ifto. x. ■ Stev. 193 (2812) »Delo« se upravičeno razburja, da se list vedno manj čita: njegovi čitatelji so pač že zdavnaj spregledali vse njegove laii in hlapčevanje njegovih urednikov podrepnikom italijanskega imperializma, urednikov, ki so se za vedno osramotili, ko so se prostovoljno prijavljali za borbo proti slavni Jugoslovanski ljudski armadi in se solidarizirali s fašisti ter tako dokončno izgubili sleherno pravico govoriti v imenn tržaškega slovenskega ljudstva! Poštnina plačana v gotovini Spediztone ln abbon. post. 1. gr. TRST. nedelja 15. avgusta 1954 Cena 25 lir »BORBA" DOLŽI ITALIJO žaradi zavlačevanja pogajanj Pyojna Scelbova mera glede jamstev za Slovence v coni A Italijane v coni B - Objava sporazuma se ne predvideva v r*Hcem času, čeprav je glede glavnih vprašanj že dosežen BEOGEad, m. obiavlia čl*nek °bj,avlia ze'° važen llrih p0Pafe ^ fazi l°ndon-5a doseS° kom-nju j is, trzaskem vpraša- izjavo wV*ja. med dru' l,,vnik rti-- 30 3e dal pred' >=1 iunan,p/aVn jga talništva Jaškov," n, Brank0 'kovni w syo:11 redni ti- Vl, da^ ,trenCI 16‘ julija * spora, du§oslavija, držeč Cr°sprejetih °b- bodo niJ® Prepričana, da ** isti Partnerji ravnali *°delovatinnr!n’ ,pnPravljena ^aktičnis r*sevanju vseh 0Stala odn«?1*-*8113’ ki so še kovala ,ln. ne bo za-kppcetii v ' aiala novih ^kah n t !lStlh temeljnih ^ sp,o^n ie s stali- te iZZT sPrejemljivosti S tem sP°™zum. kan: v tvezi piše »Bor- flSft"* Vlada svoje-“lni» spren»enila. Ona Jutrišnja l stavnikov štirih iredentistih- “uj nam« ia. i ? WcP05tavlJati n°- ,"* Obstala' nove za' Se strani pn.hajaj° z kbek nnnrt' ,S ani Italije«. h"1* “tgOVoVn dalje’ da b0 ?Ju®a ne hi • te d0 SP°' h “ilijo zaradi5'0’ izkljužno ; 0|>» noo. , prePrek, ki k °etešenih za »reditev boj. enih Podrobnih vpra- ^Horban Jamf.f0 °®enja reci-?a' A ter a,za Slovence v 8. prj a Italijane v co- M^lbika ,navaja iziavo srn!* Sceih. !lmske vlade "tispreu’ k! deJal ob letna tržaških pred- kovanci ^ in 0,5 din Hov, t Efij h« j ~ Narodna t. j ,^vance v la v Promet ko ‘b pol a- Vrednosti pc Sm* ? Iz aliim; ..kovanci sc it ej?J dinarji is't3eVe le8ure-•sta« *' bodo dn »rednosti ** y®dnov nadaliniega Prometu. 1 nih vladnih strank, da Je žele zaskrbljen zaradi posebnega statuta, ki ga jugoslovanska vlada predlaga za Slovence v Italiji in v coni A. Po Scelbovem mnenju, bi mogla Jugoslavija v primeru, da bi Italija na njene zahteve pristala, tako zelo okrepiti svoje pozicije, da bi se lahko vmešavala v notranje zadeve Italije. S tem v zvezi postavlja »Borba« naslednje ironično vprašanje: »Ali je morda Italija pripravljena žrtvovati svojo manjšino v coni B, za katero kaže sicer tako veliko zaskrbljenost, da bi nato lahko imela svobodne roke v pogledu Slovencev v Italiji in v Trstu?« V Beogradu takole ocenjujejo sedanjo fazo pogajanj: a) jugoslovanska vlada ne bo v nobenem primeru izkoriščala podpis balkanske vojaške zveze v cilju izsiljevanja od Italije novih koncesij pri pogajanjih: b) osnovna vprašanja so bila že rešena, tako da ostajajo sedaj nerešena samo še vprašanja glede podrobnosti, ki so po krivdi Italije še vedno nerešena, zaradi česar je že doseženi sporazum kompromitiran in položaj glede samih pogajanj težji; c) jugoslovanska vlada ni postavila novih zahtev, v kolikor pa nove zahteve obstajajo, jih je postavila Italija, ki pa še vedno ni točno obrazložila v čem so; zaradi teh komplikacij vlada v Beogradu precejšnje nezadovoljstvo, kljub temu pa ni dvoma, da bo sporazum dosežen. Poleg tega .ie v Beogradu naletel na veliko ogorčenje znani zakonski osnutek za sprejem v italijansko upravo sedanjih nestalnih— državnih nameščencev, katerega čl. 4 predvideva represalije proti vsem nameščencem, ki so karkoli storili proti povratku Italije v Trst. Dobro obveščeni krogi poudarjajo, da je Jugoslavija zadovoljila vse italijanske zahteve glede zaščite Italijanov v coni B, kar pa se o jugoslovanski zahtevi glede Slovencev v coni A in v Italiji ne more reči. Italija sicer ni odklonila statuta za Slovence, ki ga je predložila Jugoslavija, temveč je začela delati težave in postavljati zapreke, ki se ne morejo drugače imenovati kot pravo dlakocepstvo. Poleg tega je Italija hotela vnesti v pogajanja vprašanje ribolova v srednjem in severnem Jadranu, ki nima nobene zveze s pogajanji o Trstu. Tudi na ta način je hotela pogajanja zavleči. Končno se y Beogradu poudarja, da so razne vesti v inozemskem, zlasti angleškem in italijanskem tisku, o neka- terih podrobnostih glede pogajanj, popolnoma netočne. Ta tisk je namreč pisal, da so se pogajanja zataknila na vprašanju sprememb na demarkacijski črti, na vprašanju zaščite Italijanov v coni B, prometa med obema conama itd. Poudarjajoč netočnost teh vesti, izražajo v Beogradu mnenje, da omenjeni inozemski tisk objavlja te vesti z določenim ciljem; naprtiti Jugoslaviji odgovornost za morebitni zastoj ali pa celo za polom pogajanj. Zaradi vsega tega se nadvse upravičeno predpostavlja, da do dosege sporazuma in do njegove objave ne bo tako kmalu prišlo kot so še nedavno predvidevale nekatere novinarske agencije v inozemstvu. Danes se začne v FLRJ „izseljeniški tedeu“ Ivan Regent, predsednik Izseljeniške Matice, o vzrokih izseljevanja iz Slovenije in iz Slovenskega Primorja UUBUANA, 14. — Jutri se bo začel v vsej Jugoslaviji izseljeniški teden. V tem tednu bodo družbene organizacije priredile številne slavnosti in organizirale predavanja o življenju jugoslovanskih izseljencev in o njihovi materialni in moralni pomoči novi Jugoslaviji. Proslave izseljeniškega tedna, ki ga bodo organizirale vsako leto. bodo zaključene z velikim festivalom v Zagrebu. Predsednik Izseljeniške Matice Slovenije Ivan Regent je v zvezi s temi proslavami izjavil, da bo izseljeniški teden razširil in poglobil stike izseljencev z domovino. Na vprašanje, o vlogi izseljencev v naporih za napredek Jugoslavije, je Regent izjavil, da so izseljenci predvsem, popularizirali novo Jugoslavijo, da so se in se še danes odločno borijo proti reakciji. Slovenskem Primorju in v Trstu pove nekaj o vzrokih, ki so prisilili slovensko prebivalstvo Trsta in Slovenskega Primorja, da je zapustilo svojo domovino, je Ivan Regent odgovoril: «Zgodovina izseljencev iz Trsta in Slovenskega Primorja je enaka zgodovini izseljencev iz drugih krajev Slovenije. Eni in drugi so zapustili svoje kraje, ker jim stara Jugoslavija ni mogla nuditi niti kamna, na katerega bi položili trudno glavo. Drugi del našega življa, je nadaljeval tov. Regent, se je začel izseljevati po prihodu fašistične Italije na oblast Prvenstveno je to. da tudi te izseljence smatrajo za izseljence, ki so se izselili v tujino, da bi našli zaposlitev. Pa vendar pravi vzrok, ki je prisilil primorsko prebivalstvo, da gre v tujino, ni bil gospodarskega, temveč političnega značaja. Zaradi preganjanja in fašističnega terorja Slovenci niso mogli dobiti dela». Za slovenske izseljence, ki živijo v raznih krajih Argentine. pa je tov. Ivan Regent poudaril, da ti Slovenci danes nimajo nobenih pravic, medtem ko uživajo razni belogardisti in reakcionarji največjo podporo reakcionarnih argentinskih oblasti. podajanja mesecih Londonska po sedmih Domenico Bartoli, londonski dopisnik , Corriere della Sera" trdi, da še vedno ni direktnih stikov med Italijo in Jugoslavijo, ter izraža želje italijanske diplomacije glede teritorialnih sprememb in jamstev Slovencem Sklicanje konference in Cuenlaieve grožnie z o SUITO Indokino \ glavnih mestih osmih držav so včeraj objavili izjave o sklicanju konference v Raguja Previdna angleška formulacija izjave in pakistanske rezerve - Kitajski zunauji minister ouenlaj zatrjuje, da bi sklenitev SEATU «moti!a izvajanje premirja v lndokini» LONDON, 14. — Danej so v glavnih mestih osmih držav objavili izjavo, ki potrjuje namen podpisanih vlad, da se bodo udeležile konference o jugovzhodnoazijskem obrambnem paktu. Države-udeležen-ke bodo ZDA. Anglija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Pakistan, Siam in Filipini konferenca pa se bo začela 6. septembra v filipinski poletni prestolnici Baguio. Po mnenju londonskih političnih krogov bo konferenca trajala teden dni, Anglijo pa bo zelo verjetno zastopal zunanji minister Eden,- ki je trenutno Francija sporočila zaveznikom 5°le nove predloge o BOS ,n° tro 'MiZ> nco$kega tiska obžaluje, da se je enotnost vlade nakrhala trenutku, ko čaka Mendes-trancea nelahka naloga, da prodre noČrti v Bruslju • Previden komentar «I\eu York limesa> H. _ Francoska v P°slala a„ Nhi °stalim „ ? pred' o ,vSnicam patlm vladam »ti ,r°Pski pogodbe /ambpi skupno- er ki lo je vče- Mendes- narodna 5%» °dobr‘la n Hi§ Urad°nejaSku dali no* > ‘ega nL?0r0ČUa 0 ..S da - konven- »o V!? včertj l”^ormaciie, ki NiNk: li5tf,ayUi neka-S A zl"sti ge’ ° E°varjajo ^ 2JK.“> ■>" Povedi t6m danes tem Ce v « . sam Men- f*VSo>nem nTm °Eičaj-^4 >des.Fraang°VOru PO Lda mora Fr 3e p°-fOh>rati nc,Ja da' !rjfov4 ki tj . ob°rožitvijo fožitw m-d ahko nad->0 ki bi nJmak° °bo- Pariških kro- Ca* «te' 3® to 'zmikala kontroli, sicer ta Hi . ' 3® «da» u V ne* *ne* i. 3e Eo, pr®dsedn;i. *msiji plenit ^enkrat Zahodni i* rekel ir« ®os;;^s«d«>ik. je _ - ’ Začelo dkar se je L?- *' *tr\j Ml^tsir^bje yabcoskn° Zastruoi)e p°3avi. t"di :k0 not^Pijati v„ ‘ločiti. s Voj Po eiela vladi nj ,Prej J?°‘ran. t*Ea tU avofE'Frabce j SPrejeia ki)e "ato vse Zlvljenje. Je treba stenju ^hdatva ''■»L.Er-s«;''«- Posveča a. De^i ]* vč°eT aj tU.so;"JU vlade^tt. da b^ *adtia ‘--skegr °gtoc rane, *es :°ske; mu Pa razumljivo svoje današnje uvodnike in komentarje kompromisni rešitvi, ki jo je izdelal Mendes-France. Ob tem stopa v ozadje tudi odstop treh golističnih ministrov; pri tem pa številni listi ne skrivajo svojega nezadovoljstva, ker se je vlada nakrhala prav v trenutku, ko se Mendes-France loteva nelahke naloge, da prepriča ostalih pet držav EOS, naj pristanejo na njegove predloge. Socialistični «Franc Tireur« odobrava Mendes-Franceovo politiko glede EOS in zatrjuje. da bo francoski parlament ratificiral pariško pogodbo, če bo pet francoskih partnerjev v Bruslju pristalo na Mendes-Franceove predloge. List izraža tudi mnenje, da bo v tem primeru več upanja za uspeh pogajanj z ZSSR. Tudi desni demokristjanski «Aurore» odobrava sklep francoske vlade in pravi, da bo parlament končno lahko sklepal o točno določeni francoski politiki v evropskih vprašanjih. Neodvisni socialistični «Com-hats pa izraža predvsem zaskrbljenost za usodo Mendes-Franceove vlade in pravi nato, da bodo demokristjani, ki so toliko napadali Mendes-Francea, morali ugotoviti, da Je spravil pred parlament vprašanje EOS, ki so ga oni dve leti zaman poskušali dati na dnevni red narodne skupščine, da pa bodo tisti, ki so si najbolj želeli, da bi Mendes-France postal predsednik vlade, ker bi se s tem začela nova gospodarska in socialna politika in ker bi jo spremljala «zunanja politika, ki bj bila manj podvržena željam atlantskih zaveznikov«, gotovo bridko razočarani. List izraža obžalovanje, da peti Mendes-Franceu zaradi tega izguba najbolj iskrene podpore. Londonski »Times« pa zatr-3uje, da še manjkajo podrobnosti, po katerih bi bilo mogoče oceniti Mendes-Franceo-ve načrte, da pa to, kar je že znano, «povzroča določeno vznemirjenost v tujih krogih, ki so zainteresirani na EOS». Vendar je to šele začetek pogajanj in ne njihov konec, nadaljuje «Times», in Mendes-France bo lahko v Bruslju iz igral karto, da je edini človek, ki ima kaj upanja, da pripravi francoski parlament do ratifikacije EOS, pa čeprav v spremenjeni obliki. «New York Times« pa objavlja previden uvodnik, v katerem se ne spušča v obravnavanje informacij Mendes - Franceovih načrtih temveč samo priznava francoskemu ministrskemu predsed niku spretnost in energijo m mu izraža svoje zaupanje. Medtem ugibajo v Franciji, kako se bo razvilo vprašanje treh golističnih članov vlade, ki so po včerajšnjem odstopu svojih treh kolegov in po odobritvi njihovega stališča golistični parlamentarni skupini vendarle ostali v vladi. Gre za ministra za severnoafriške zadeve Foucheta in za podtajnika Catrouxa (letalsko ministrstvo) in Ulvera (ministrstvo za državni proračun). na počitnicah na Koroškem. Izjava, ki jo je o tem izdal Foreign Office, zatrjuje, da je namen pogodbe o SEATO o-krepitev miru «na splošnem področju jugovzhodne Azije in jugozahodnega Pacifika«. K tej formulaciji pripominjajo opazovalci, da sta angleško-ameriško in francosko-ameri* ško poročilo, objavljeni 13. in 14. aprila med obiskom ameriškega državnega tajnika Johna Fostera Dullesa v Londonu in Parizu, govorili o »jugovzhodni Aziji in zahodnem Pacifiku«. S to različno formulacijo, zatrjujejo londonski opazoval-je angleška vlada hotela jasno določiti meje področja SEATO, tako da sta s tega področja izključeni Formoza in Japonska, Predstavnik Foreign Officea je po prečitanju izjave angleške vlade izjavil novinarjem, da še ni mogoče z vso gotovostjo napovedati, alj se bo Eden osebno udeležil konference v Baguju, ker je še vedno na dopustu. Dodal pa je, da je Edenova navzočnost v Baguju »verjetna«. Nato je predstavnik Foreign Officea opozoril, da je bilo besedilo izjav sestavljeno v vsaki prestolnici posebej in da se torej posamezna besedila popolnoma ujemajo. Tudi v Parizu je zunanje ministrstvo izdalo izjavo, ki sporoča, da je Francija pristala na sodelovanje na konferenci v Baguju. V francoskih političnih krogih pa poudarjajo, da se Mendes-France, ki je francoski zunanji minister, zaradi zaposlenosti z evropskim; političnimi vprašanji in s francoskimi notranjimi problemi zelo verjetno ne bo mogel osebno udeležiti filipinske konference. Na drugi strani pa vse kaže, da je prisotnost ameriškega državnega tajnika Dullesa v Baguju gotova. Danes so namreč v Washingtonu uradno sporočili, da bo Dulles v začetku septembra odpotoval na Filipine in da se bo do 4. septembra v Manili sestal s filipinskim zunanjim ministrom Garcio. Najbolj omejuje pomen ude- ležbe na filipinski konferenci izjava, ki jo je objavilo pakistansko zunanje ministrstvo. Izjava pravi, da pakistanska vlada ni vnaprej pristala na nobeno obveznost, ki bi utegnila izhajati iz pogajanj v Baguju. Vendar pravi izjava, da se pakistanska izjava strinja z mnenjem ostalih sedmih vlad, da je treba položaj v jugovzhodni Aziji proučiti z namenom, da se okrepi mir, in da je treba, če bi bilo potrebno, skleniti tud; pogodbo o kolektivni varnosti v skladu s cilji in z načeli listine OEN. Medtem je danes agencija »Nova Kitajska« objavila besedilo poročila, ki ga je imel kitajski ministrski predsednik zunanji minister Cuenlaj zasedanju sveta narodov, val od Edena pojasnila, ki mu jih je Eden dal in mu obenem zagotovil, da bo imela jugo-vzhodnoazijska regionalna organizacija popolnoma obramben značaj in da bi bila v nekem smislu protiutež h kitaj-sko-sovjetskemu paktu iz leta 1950. (Od našega dopisnika) RIM. 14. — Današnji »Corriere della Sera« nadaljuje s svojim vsakodnevnim obveščanjem čitateljev o vsebini in obliki sedanjih pogajanj v Londonu glede Trsta. Za razliko od dosedanjega poročanja, ki je vedno le zadevalo ugibanja glede vsebine pogajanj se dopisnik milanskega dnevnika danes bavi obširneje z obliko pogajanj in vzroki sedanjega zastoja. Zaradi poučnosti in zanimivosti tega današnjega poročila, objavljamo njegovo vsebino v celoti. Londonski dopisnik D. Bartoli ugotavlja najprej, da so zavezniki pred nekaj dnevi obnovili pogajanja z jugoslovanskimi predstavniki. Sedaj se odbovor Beograda pričakuje z velikim zanimanjem «ne samo zaradi vpliva, ki bo ta odgovor imel na potek pogajanj, temveč tudi, ker bo po niem mogoče presoditi orientacijo jugoslovanske zunanje politike po blejskem podpisu, t. j. po pristopu — čeprav posrednem Grčiji po in Turčiji — k zapadnemu sistemu«. «Po tem. kar je mogoče uga. niti, se zdi, da so londonska pogajanja razdrobljena. Vršijo se v Foreign Officeu na dveh konferencah, ki sta včasih skoraj istočasni, včasih pa si sledita ena drugi z večdnevnimi prekinitvami in zastoju Ena konferenca se vrsi med posredovalci in Italijani: druga med istimi posredovalci in Jugoslovani. Na ta način prehajajo načrti, pripombe z ene konference na drugo, ne da bi pri tem prišlo do najmanjšega neposrednega stika med nami in našimi jadranskimi sosedi«, piše londonski dopisnik milanskega, vedno dobro obveščenega časopisa v zadevah italijanske zunanje politike. Dopisnik nadaljuje; «In ne gre več za popolne r.ačrte, ki vsebujejo ozemeljske določbe, pravice manjšin in vse ostalo, temveč za spe- cifične točke, ki dobivajo polagoma konkretne oblike s piljenjem in glajenjem, ki je večkrat mnogo težje kot pa določanje splošnih črt.« «Toda sistem dveh vzporednih konferenc, ki no ga obdržali. da bi imeli prednost držati nasprotne si stranke ločene. in da bi se mogli pogajati z večjo svobodo v objektivnem duhu, je kompliciran zaradi prirodnega vmešavanja obeh zainteresiranih prestolnic. V Rimu in v Beogradu je stik med veleposlaniki obeh držav, ki posredujeta in obeh vlad. precej pogost, medlem ko so direktni odnosi med Italijo in Jugoslavijo majhne važnosti. Končno tudi državno tajništvo v Washingtonu večkrat posreduje pri veleposlaništvih obeh držav, ki si nasprotujeta«. «Toda vse. ali vsaj praktični rezultati, da katerih je prišlo na drugem mestu, mora ponovno priti v London. kjer je že okrog sedem mesecev sedež pogajanj. Sem pridejo pogostokrat italijanski strokovnjaki, da bj sodelovali s funkcionarji italijanskega veleposlaništva pri proučevanju tehničnih podrobnosti, ki so čestokrat zamotane in Incidenti v Palestini JERUZALEM. 34. — Arabska legija je sporočila, da so včeraj trije jordanski vojaki padli v zasedo, ko so patruljirali na lastnem ozemlju vzdolž demarkacijske črte z Izraelom pri vasi Surif v pokrajini Hebron. Enemu jordanskemu vojaku se je posrečilo uiti, drugi je bil ubit, tretji pa ujet. Opazovalci komisije OZN v Palestini so odšli na kraj incidenta in uvedli preiskavo. Z izraelske strani pa zatrjujejo. da so jordanski vojaki prvi začeli streljati na izraelske naseljence, ki so obdelovali zemljo na izraelski strani demarkacijske črte. in na najvišje kitajske izvršne oblasti, v Pekingu. Cueniaj je govoril o ženevski konferenci in poudaril, da je bil kljub ameriškemu nasprotovanju sklenjen sporazum o premirju, ki «v nekaterih točkah« sicer ni popolnoma zadovoljiv, ki pa vendarle pomeni uspeh konference. Nato je kitajski zunanji minister hvalil spravljivo stališče Anglije in Francije in napore «colombskih držav«, zlasti Indije, da se doseže premirje. Nato je Cuenlaj nadaljeval, da »ameriški napadalni krogi prav gotovo ne bodo dopustili popolnega in neoviranega izvajanja« ženevskih sporazumov, in potem govoril o ameriških načrtih za sklenitev ju-govzhodnoazijskega obrambnega pakta, »(napadalnega bloka, ki je naperjen v prvi vrsti pioti Kitajski in ki naj sabotira kolektivno sodelovanje držav, ki so se udeležile ženevske konference, v indokitaj-skem vprašanju«. Ce bi bil ta pakt sklenjen, je dejal Cueniaj, bi bila »skupna stvar obnovitve miru v Indokini ogrožena, izvedba sporazuma o premirju pa bi utegnila biti motena«. V londonskih političnih krogih so te izjave naredile precejšen vtis. Tu pravijo, da sta bila v Ženevi tako Molotov kot Cuenlaj obveščena o načrtih za ustanovitev SEATO in da je Cuenlaj še posebej zahte- Angleška laburistična delegacija si ogleduje sovjetsko kmetijsko razstavo v Moskvi. laburistična delegacija v Pekingu Sivečan sprejem na pekinškem letališču in prve družabne prireditve - „Cbristian Science Monitor** pravi« da bi morali laburiste povabiti tudi v ZDA PEKING, 14. — Kot poroča pekinški radio, je danes prispela v Peking angleška laburistična delegacija pod vodstvom Clementa Attleeja. Laburisti so odpotovali iz Moskve z letalom v četrtek. Laburistično delegacijo so na pekinškem letališču sprejele številne osebnosti, med njimi kitajski pesnik Kuomojo, pod- predsednik kitajske vlade, namestnik zunanjega ministra Cangčanfu in predsednik pekinškega mestnega odbora Pengčen. Nadalje poroča pekinški radio, da so se predstavniki angleške laburistične stranke, ki so danes prispeli v Peking, udeležili zakuske, ki jim 3° je priredil predsednik «kitaj- Podli nasveti „Dela" italijanskim imperialistom Neverjetna Je podlost izdajalskih duš v redakciji Vida-lijevega »Dela«. Ves Trst ve, da so predlanskim v marcu zagovarjali fašistične golobradce; da so se po osmo-oktobrskem diktatu Javljali za prostovoljce za borbo proti divizijam Jugoslovanske ljudske armade, da so nato potegnili s krvavimi fašističnimi plačanimi provokatorji v lanskem novembru, da še pred petimi dnevi niso našli niti besedice obsodhe ponovnega organiziranega poskusa fašistične provokacije. Itd. Ves Trst ve, da so zadnjih šest let italijanskim imperialistom pomagali vsak dan in vsako uro vključevati Trst v Italijo, niti s prstom niso mignili, ko se je vse demo- kratično prebivalstvo naše cone borilo proti finančnim in gospodarskim sporazumom, ki so vpregli Trst v falimen-tarno gospodarstvo Italije; vse so storili, kar so mogli, da pred dvema letoma naše ljudstvo ne bi izrazilo svojega mogočnega protesta na veličastnem zborovanju pri Bazovici proti mešetarskim londonskim dogovorom; preprečiti so hoteli oktobrsko protestno zborovanje na Trgu Garibaldi proti diktatu. In danes? Danes ne nehajo zmerjati najdoslednejših borcev, ki so Trst osvobodili izpod fašističnega in nacističnega Jarma (kar Vidali naziva danes sramotna preteklost), ne nehajo pljuvati te dejanske in edine osvobodi- telje Trsta in jib zmerjati, da so oni storili tisto, kar so dejansko počenjali kominfor-movski slovenski janičarji in bersaijerji. Toda, kar so začeli pisariti v včerajšnji številki »Dela«, presega v tem okviru vse njihove dosedanje izdajalske podvige. Včeraj so začeli enostavno z nasveti imperialistični Italiji, kako naj s Slovenci ravna po eventualnem prevzemu uprave nad našo cono! Poglejte, kaj Ji svetujejo: še doslednejše izvajanje italijanskih fašističnih zakonov; edini uradni jezik naj bo samo italijanski, fašistom namigujejo, naj s terorjem dosežejo, da se ne bi niti na cesti smelo govoriti slovenski; napisi vseh uradov naj ostanejo samo italijanski, imena vseh krajev naj bodo izključno ona poitalijančena; zloglasni člen 4. zakonskega načrta o prevzemu nestalno nameščenih uradnikov naj stopi v veljavo; itd. Vse to je v »Delu« seveda Izneseno v obliki primerjave z določbami mirovne pogodbe. Toda, kdaj je »Delo« protestiralo — vsaj formalno — proti temu, da se ne izvajajo oni členi mirovne pogodbe, ki nam jamčijo enakopravnost? Nikoli. Toda ne samo to! »Delo« se v svoji zadnji številki celo zgraža nad vestjo koprskega radia, ki izraža domnevo, da bo jugoslovanska vojska zasedla Lazzaretto pri Tenkem rtiču na Miijskem polotoku, potem ko so ga angleške čete v teh dneh izpraznile. Ni jim prav torej — kot ni prav nobenemu italijanskemu imperialistu — da bi Jugoslavija dobila kakršen koli košček svojega nacionalnega o-zemlja kljub temu, da je morala že toliko žrtvovati. Mislimo, da je čas, da »aim čitatelji »Dela« njegove ured nike naučijo pameti! In še nekaj: vprašajo naj Jih — kot smo jih nedavno zaman vprašali mi — zakaj ni doslej še noben ruski časopis napisal niti ene vrstice, s katero bi podprl vidalijev, sko tezo in linijo kominfor-movskem časopisju v Trstu in v Italiji? skega diplomatskega združenja« Canghsijo. Zakuske so se udeležili tudi ministrski predsednik in zunanji minister Cuenlaj s številnimi člani vlade, angleški odpravnik poslov Trevelyan, člani diplomatskega zbora in številni predstavniki kulturnih, gospodarskih in sindikalnih krogov in tiska Današnji bostonski «Chri stian Science Monitor« pa zatrjuje, da bi morali biti Clement Attlee, Aneurin Be van in drugi člani laburistične delegacije, ki so zdaj na obisku v Pekingu, povabljeni v ZDA. List poudarja, da ta obisk bil koristen, ker bi se angleški politiki lahko prepričali, da 50 «Amerikanci ljudstvo, ki sovraži vojno, ljubi mir in razume svebodo«. komplicirane. Jezikovni labirinti in topografske podrobnosti skrbno proučujejo, kajti jasno je le, da bodo sporazumi, ko bodo doseženi, morali biti povsem popolni in ne bodo vsebovali samo ene same splošne načelne izjave«. Nato londonski dopisnik poroča o vprašanjih, ki še niso rešena; «Prav gotovo sta viseči točki še dve; morda je še kakšna druga, toda vsaj za sedaj manj važna. Ti dve točki sta: vprašanje teritorialnih popravkov in zaščita Italijanov v coni B ter Slovanov v coni A. Prvo vprašanje je težje in mislimo, da bi o njem morali ponovno razpravljati zavezniki z Jugoslovani. O drugem vprašanju pa so y preteklih dneh razpravljali naši funkcionarji s posredovalci. ki bodo ponovno o njem razpravljali z Jugoslovani. Zdi se. da so druga vprašanja rešena in postavljena na stran v pričakovanju, da bi jih vključili v zaključne dokumente.« »Med drugim manjka pravna definicija «statusa» državljanov, katerim morajo biti jamčene kulturne in jezikovne pravice.« Pri tem izraža dopisnik Bartoli (»nomen est omen«, op. ur.) svoje mnenje, ki so mu ga prav gotovo sugerirali na italijanskem veleposlaništvu v Londonu in po katerem je prebivalstvo v obeh conah še vedno italijanskega državljanstva, češ da je — kakor pravi Cammarata — italijanska suverenost še vedno ostala ter da STO ni bilo ustanovljeno. Končno poudarja dopisnik skrajno kompliciranost pogajanj. ki se prepleta s skrajno zaupno metodo, ki se jo držijo že več kot en mesec, kar predstavlja primer, ki je brez primere v povojni diplomaciji Ta kompliciranost je vzrok, da se širijo zmedeni glasovi, ki jih mečejo v javnost naivne _,.alj zainteresirane osebe. Toda potek pogajanj ne nudi resnega vzroka za tolikšen hrup, Ta potek je počasen in lenoben, zelo previden z napredkom od časa do časa in včasih tudi s kakšnim nazadovanjem. Zelo je mogoče, da se bo ta potek končal na pozitiven in zadovoljiv način, toda to ni še gotovo«, zaključuje svoje poročilo londonski dopisnik milanskega dnevnika Pripominjamo, da je tudi to poročilo napisano z določeno tendenco, saj je precej gotovo, da je bilo omenjenemu dopisniku v italijanski ambasadi v Londonu rečeno, kaj naj piše. Iz njega se vidijo italijanske želje, da bi vprašanje spremembe demarkacijske črte Angloameričani ponovno razpravljali z Jugoslovani, kar pomeni z drugimi besedami; italijanska želja je, da bi Angloameričani izvršili ponovni pritisk na Jugoslavijo, naj svoje zahteve umakne .To je bila pred tremi dnevi tudi svrha pisanja Saragatovega dnevnika, da je Jugoslavija te zahteve pogledu Lazareta na Miijskem polotoku že umaknila, kar so morali nato v Rimu zanikati. Nadalje se vidi iz dopisa, da je prav takšna tudi italijanska želja, naj bi nekaj podobnega storili Angloameričani glede pravic Slovencev v coni A. Končno je iz dopisa razvidno namigovanje — ki se v italijanskem tisku ne pojavlja prvič *— da bo Jugoslavija po podpisu balkanske zveze eventualno spremenila svoje dosedanje stališče do pogajanj. Slednjič se nam zdi važno poudariti, da doslej še vedno ni prišlo do direktnega stika med Italijani in Jugoslovani, čeprav pogajanja trajajo že sedem mesecev. A. P. (Opozarjamo čitatelje, naj pisanje milanskega lista primerjajo s člankom beograjske «Borbe», katerega vsebino objavljamo na drugem mestu. — Op. ur.). Bsn Amar In Masmudi v Pariz PARIZ, 14. — Francosko zunanje ministrstvo sporoča, da bosta tunizijski ministrski predsednik Tahar Ben Amar in minister brez listnice Masmudi 17. in 18. avgusta uradna gosta francoske vlade. Med njunim obiskom v Parizu se bodo dogovorili o pogojih, v katerih se bodo začela pogajanja za nove francosko-tuni-zijske konvencije. Laurov županski stolček v nevarnosti NEAPELJ, 14. — Občinski svetovalci PNM v neapeljskem občinskem svetu so predložili občinskemu tajništvu resolucijo o nezaupnici sedanjemu županu Achillu Lauru in občinskemu odboru. Resolucija opozarja, da se je fronta, ki so ji volivci dali večino na upravnih volitvah leta 1952, razbila (zaradi izstopa Laura in njegove skupine iz PNM), in obtožuje ob. činsko upravo, da je zlorabila svojo oblast in slabo uporabljala javni denar, tako da je povečala občinske dolgove in povišala letni primanjkljaj v občinskem proračunu od štirih na enajst milijard lir. Končno poziva resolucija župana Laura in občinski odbor, naj odstopita. O resoluciji bodo razpravljali verjetno na seji občinskega sveta 18. avgusta. Usoda Laurove občinske uprave, ki je zaradi razkola med monarhisti izgubila deset od svojih nekdanjih 39 svetovalcev, je odvisna od stališča 11 de-mokristjanskih in 13 neofašističnih svetovalcev. KPOttISMKI »MRVI Na današnji dan je bil leta 1940 umorjen v jeti mladi borec za pravice delovnega ljudstva Slavko Škamperle. DANES, nedelja 15. av<*‘> Vnebovzetje M. D. Sonce v/ide ob 5.03 ini zs*on 19.15. Dolžina dneva 14.14. “T, vzide ob 19.26 m zatone ob w JUTRI ponedeljek 16. avgu#* Rok, NeSgi% j| r i lMIIUICII.il IIIIBIIKVIH I IMtllF. CUMBATA 0 (ISBB.lt! TRŽAŠKE OBČINE Kako naj se reši vprašanje prevelikega števila občinskih uslužbencev Vprašanji; naj bi se rešilo na strogo upravni podlagi ali pa z ugotovitvijo, da je njegova rešitev iz raznih razlogov nemogoča Na vsaki razpravi o letnem proračunu tržaške občine je prišlo na dan vprašanje števila zaposlenega osebja in izdatkov, ki jih ima občina za osebje. Znano je, da redni dohodki tržaške občine ne kri. jejo niti stroškov za osebje. In prav to dejstvo je v občinskem svetu sprožilo dolge diskusije in ugotovitve, da je v občinskih uradih zaposlenih preveč uslužbencev. Toda to vprašanje ni tako preprosto. Res je, da je ves birokratski aparat, tako občinski, kot tudi drugih javnih ustanov, ogromen in zapleten, da se sam sebe duši in zavira redno delovanje ustanov samih. Preprost opazovalec bi na kratko zaključil to razpravo. Dejal bi; če je preveč osebja, naj se odvečno zaposlene osebe odpustijo iz službe. Od. pustiti ljudi iz službe pa ni tako preprosta stvar. Vprašati ge je treba tudi, kje bodo te osebe dobile službo? Danes, ko je v Trstu na 100 zaposlenih 20 brezposelnih, je takšna rešitev nemogoča. Toda kaj storiti? Nekateri svetovalci so predlagali občinskemu odboru, naj bi občinska uprava zaposlila določeno število od- j večpega osebja v raznih uradih v tako imenovana proizvajalna podjetja. Teh podjetij pa tržaška občina dejansko [ nima. Zato so nekateri pred-1 lagali, kar je predlagal tudi občinski svetovalec dr. Dekle- ] va, da se ustanovi na primer j občinsko podjetje za predelavo smeti. V tem podjetju, ki bi bilo brez dvoma koristno tudi za občinske finance, bi lahko zaposlili del odvečnega osebja. Do sedaj pa so ti predlogi ostali le zabeleženi v sejnih zapisnikih. Ker pa to vprašanje postaja vedno bolj pereče, se je odbornik za osebje prof. Cum-bat na eni od zadnjih sej pomladanskega in poletnega zasedanja odločil podati obširno poročilo o številu zaposlenih uslužbencev v občinski upravi. Za danes bomo objavili obširen izvleček njegovega poročila, o katerem bodo razpravljali na jesenskem zasedanju. Prof. Cumbat je dejal, da se je občinski odbor odločil predočiti javnosti in višjim oblastvenim organom vse stra. ni tega vprašanja, ki je večkrat predstavljal gradivo razprav občinskih svetovalcev in raznih organov državne oblasti in ki do sedaj ni bilo še nikoli podrobno proučeno. K poročilu je prof. Cumbat priložil razne tabele, iz katerih je razvidno, kje in koliko uslužbencev je zaposlenih v raznih občinskih ustanovah, oddelkih in uradih. V poročilu ugotavlja, da je iz prve tabele razvidno pomanjkanje in odvečnost osebja ter zaključuje, da je na osnovj te tabele odveč 52 uradnikov in 38 pomožnih oseb (5 odstotkov odnosno 9 odstotkov). To pa seveda, pravi prof. Cumbat, v primerjavi z dejanskim številčnim stanjem in s stanjem. ki ga predvideva spisek stalno zaposlenega osebja na osnovi normalnega, delovnega urnika, 7 ur dnevno za uradnike in 8 ur dnevno za pomožno osebje. V tabeli 1 bis pa prof. Cumbat ugotavlja, da se odvečnost osebja spremeni v pomanjkanje. če se upošteva, da se zaposleni uradniki in pomožno osebje ne držijo gornjega delovnega urnika, ampak delajo samo 6 ur dnevno, to je eno odnosno dve uri manj na dan kot predvideva delovni urnik. To pa zahteva delovnega urnika v občinskih ustanovah primanjkujejo, pridemo do zaključka, da doseže število odvečnega osebja 265 enot. To seveda na osnovi stanja 1. marca 1954. Na osnovi gornjih ugotovitev prof. Cumbat med drugim zaključuje: Takšno je torej stanje osebja. Brez dvoma je to stanje zelo resno, ker se še vedno močno občuti dediščina preteklosti, vsa zmešnjava, ki je nastala v takojšnji povojni dobi in resno gospodarsko stanje uslužbencev javnih ustanov in mesta sploh. To vprašanje je treba nujno načeti in ga je treba rešiti ali na strogo upravni podlagi ali pa ugotoviti, da je rešitev iz političnih, socialnih in sindikalnih vzrokov nemogoča. V tem drugem primeru pa ne bo več mogoče dolžiti občinsko upravo, da ima preveč uslužbencev, ki dejansko obstajajo samo na papirju, in tudi ne velikega bremena, ki ga mora občinski proračun prenašati z osebjem. Rešitvi, ki se lahko predla- ali ne, sta samo dve; 1. vzpostavitev obveznega urnika 42 ur tedensko za uradnike in 48 ur tedensko za pomožno osebje. Na ta način bi dejansko pomanjkanje osebja takoj izginilo in bi se avtomatično in v celoti črtalo breme plačevanja nadur. Poleg tega bi se v nekaterih oddelkih, kjer je stanje zelo resno, položaj normaliziral. Navajam na primer šolske sluge, ki jih je na osnovi 6-urnega dnevnega dela res premalo, s prihodnjim letom — če bomo hoteli proučiti absurden in neizvedljiv ukrep, da zapremo nekatere šole — bo treba zvišati število šolskih slug. kljub temu, b) odpust uslužbencev, ki niso stalno zaposleni in ki spadajo v isto družinsko skupino s stalno zaposlenimi uslužbenci; c) upokojitev osebja v 65 letu starosti ali pa tistega, ki ima že 40 let stalne službe. Ta upokojitev bo lahko izvedena takoj ko bo sprejet predlog občinskega odbora od preteklega aprila o dopolnitvi pokojnin. Drugi nujni ukrepi so naslednji; Preureditev službe mestne čistoče, da odgovarja večjim potrebam, ki jih zahteva razširitev mesta in s tem razširitev okoliša za pometače in za pobiranje smeti; reorganizacija službe čiščenja občinskih uradov in še posebno povečanje potreb na šolah; izboljšanje, kot je bilo to že omenjeno, informativne in stražarske službe itd. Vsi ti predlogi, ki jih nakazuje to poročilo, so med seboj povezani. Na njih moramo gledati enotno. Prof. Cumbat zaključuje svoje poročilo z opozorilom, da je treba paziti, da se ne bo stanje še poslabšalo. O vsem tem pa bo občinski svet še razpravljal. Razprava pa bo JATE TUNOV OB OBALI PRI SV. KRIŽU da 8-urni delovni urnik za takšno delo, kakršno za oprav-! morala nujno prinesti dolo- ljajo sluge, ni naporen. Pri | čene sklepe, da se to vpra- tem omenja tudi nekatere re-j šanje enkrat za vselej reši darje in uslužbence, ki so do-l in zaključi. deljeni službam izven občin skih ustanov. 2. V cilju razbremenitve proračuna glede stroškov za osebje: a) zahtevati povračilo stro- gata, vedno na osnovi stroge- škov za osebje, ki je zaposle-ga upravnega značaja, ki ju j no v ustanovah izven občin bo občinski svet lahko sprejel ske uprave; Mi za sedaj še ne bomo komentirali tega. kar pravi prof. Cumbat. Objavljamo njegovo poročilo z namenom, da ob- Kriški ribiči včeraj dvakrat zaprli mreže Zjutraj so potegnili na suho okoli 280 tunov, dopoldne pa še 1.090 • Tuni so težki od 8 do 10 kg Plačan praznik Združenje industrijcev sporoča, da bodo vsem industrijskim delavcem plačali praznik 15. avgusta, čeprav pade na nedeljo. To velja samo za delavce in ne za uradnike. Prste mu je odrezalo Tudi včeraj so kriški ribiči imeli uspešen lov. Po dveh letih so se ob obali pri Sv. Križu zopet pojavile jate tunov in predvčerajšnjim so prvič zaprli mreže. Medtem ko je bil v petek lov najuspešnejši zvečer, so jih včeraj polovili že zjutraj in dopoldne, pri čemer so potegnili na suho okoli 1.370 tun, težkih od 8 do 10 kg. Včeraj so mreže zaprli prvič zjutraj ob 7. uri, ko so posamezne «tunere» ulovile po 70, 90 m 120 tunov. Drugi lov okoli 10. ure pa je bil mnogo obilnejši, saj so iz mrež potegnili 500, 320 in 270 tunov. Polovico ulovljenih tunov dobi lastnik «tunere», ostalo polovico pa si razdelijo ribiči: 6 mož v «tuneri» in trije opazovalci na «vedetah», ki obveščajo ribiče o premikanju tunov. Ribiči so z lovom nadvse zadovoljni, saj si bodo z izkupičkom za prodane ribe lahko precej opomogli Skoda le, da nimajo boljše ribiške opreme, vestimo javnost o tem pere-' . rnnl . čem vprašanju in da jo se- ; ()e 6VCI CRDA D8 OODUSlU znanimo s tem, kako mislijo | ■ in vidijo to vprašanje današ- Ravnateljstvo Združenih ja-nji upravitelji. I dranskih ladjedelnic je skleni- OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH STARSEV IN OTROK NOVO OTROŠKO IGRIŠČE izročeno svojemu namenu IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA Neprimerna šala mladeniča ki bi se lahko slabo končala Svečanost v vili Revoltella bi bila mnogo prisrčnej-ša, če ne bi bilo ustvarjeno iredentistično vzdušje Včeraj zvečer ob 6. uri so svečano otvorili novo otroško igrišče v vili Revoltella. Pri otvoritvi je bilo prisotnih kakih tisoč mater, očetov in otrok, ki so si tako prvikrat ogledali novo, res lepo igri- jo dobro poznamo v občinskem svetu, in na tem enem primeru poveličeval svoje vladanje v tržaški občini. Ena lastovka pa še ne prinese pomladi! Poleg tega pa so sredstva za to otroško igrišče šla šče. Prisotni pa so bili seve- iz conskega in ne iz tržaškega da tudi predstavniki oblasti, občinskega proračuna in ima med njimi tržaški župan, šef občina pri gradnji zelo malo oddelka za javna dela ZVU, zaslug, dr. Caffarelli, direktor SELAD Mayer in drugi. Po kratki otvoritveni svečanosti so otroci napolnili novo igrišče in se je razvila pristna otroška živahna zabava. Igrišče je zgradil SELAD in porabil za to gradnjo okrog Živahen promet pred praznikom Pred prazniki se vedno polno ljudi odpravlja iz Trsta v 20 milijonov lir. Skupno ob- okoiico številke o potnikih. sega igrišče 3200 kvadratnih ki SQ ju skoz. tržaške bloke, metrov in ima tri terase. Na SQ zat0 postale v zadnjih dnen prvi terasi je rožni nasad s 2ejQ y soboto je tano toplimi gredami in vsem po- odpotovalo čez blok proti Jugo-trebnim. na drugi terasi pa sjavjjj 349 oseb (samo cestni V neki gostilni je pograbit radijski aparat in z njim zbežal - Obtožili so ga tatvine, a so ga končno le oprostili Nevarno šalo si je izmislil 30-letni Cunja Egidij iz Škofij štev. 207, ki bi ga kmalu spravila v zapor. Ce je človek v »rožicah«, se mu zdi, da je vsaka šala •'dovoljena, tudi če drugi niso enakega mnenja. K sreči pa se je vse končalo dobra, čeprav je Cunja, imel za nekaj časa opravka s sodnijo, odvetniki, paragrafi in policaji. Bilo je v petek 30. julija zvečer. Cunja je bil v veseli družbi v gostilni Hrevatin v Jelerjih. Ril je dobre volje, saj imajo v Miljskih hribih prav dobro kapljico. Ni manjkalo smeha in zabave. Ob kozarcu dobrega vina je Cunja poslušal skupno s svojimi pri-jetelji nekega harmonikarja. Vesela družba je povabila E-gidija. naj zapleše sredi lokala, da bo več smeha in zabave. Fanta ni bilo treba dosti nagovarjati. Pustil je kozarec in vstal izza mize, da bi se zavrtel. «Pazi, da mi ne zvrneš vse na tla! Ne pleši, da mj ne pokvariš aparatov«. Tako ga je resno opomnil Et-tore Hrevatin, ki se je ravno takrat pogajal z lastnikom gostilne, da bi mu prodal nov radio aparat. Hrevatin namreč trguje z radio aparati in je tisti večer prinesel v Hrovatinovo gostilno (v Miljskih hribih se skoraj vsak piše Hrevatin) dva aparata, ki ju je postavil na neko mizo v lokalu. Cunji seveda ni bilo po volji, da so mu prepovedali plesati. Pa si je izmislil nekaj drugega. Ko sta trgovec in gostilničar opazovala en radio-aparat, je Cunja zagrabil drugega in zbežel z njim iz gostilne. Takrat pa so se pognali za njim kot pes za zajcem. Ni mogel zbežati daleč. Planili so nanj, da bi mu vzeli aparat. Pri prerivanju pa je apa- «To niso vendar šale«. «Samo pošaliti sem se hotel, saj je bilo vendar tam dosti ljudi, kako bi si sploh mogel misliti, da bi lahko ukradel aparat«. Tako se je. približno razvijala razprava in pogovor med obtožencem in sodnikom. Zaslišali so tudi nekaj prič, ki pa niso mogle trditi, da je Cunja prav nameraval ukrasti radio aparat. Tehtnih dokazov ni bilo, zato je sodišče oprostilo Cunjo zaradi pomanjkanja dokazov. Prav gotovo si ne bo privoščil več take šale. delovni urnik. To pa zahteva je drsalnica in štirje bazeni j u,“ k; me'dt;_ u0 . č.z blok , a r.,J, *2S' K; K5S: .JS53«r ; s« ■ ‘JS &»*“ Š^JSE izvedbo potrebnega dela in j “"gradove. "Tretja terasa je | ™ po 5 293[ škode). Seveda so takoj oh številom zaposlenih oseb v | razdeljena na dva dela: nai I vestili polfcijo, ki je odnelja- prizadetih službah. Jasno je, | levi strani }e betoniran pro- Seveda se vozijo cez ob-, la ji šaljivca« ^na varno, da koliko več ur dnevno so i 5tor za odbojko odnosno za! mejne bloke povečini le oni. j 22. avgusta dopoldne splovitev (lAquileie lo zapreti vse obrate in poslati vse delavce in uradnike hkrati na dopust. Hkrati pa bodo »teli, da so v tem času na dopustu tudi vsi tisti delavci, ki so bili aprila suspendirani iz obratov in ki prejemajo samo osnovno plačo. Ti delavci, ki so na prisilnem počitku, so smatrali, da je ta ukrep krivičen in da bi jih morali poslati na dopust potem, ko bi bili vključeni v proizvodnjo. Ravnateljstvo, opirajoč se na zakonske predpise. je to zahtevo zavrnilo. Zato so suspendirani delavci na zadnji skupščini sestavili delegacijo, ki bo šla na ravnateljstvo CRDA zahtevat, da jim priznajo poleg osnovne plače tudi 10 odstotkov na ure akordnega dela. ki jih dela vsak delavec zaposlen v obratih CRDA. Pevski koncert v v Sempolaju Kot vsako leto tako bo tudi letos, v nedeljo 22. avgusta priredilo prosvetno društvo aZarja v svobodi» v Sempolaju svoj pevski koncert. To je po vojni, odkar prosvetno društvo obstaja, že deveti po vrsti, tako da ga res po pravici lahko imenujemo tradicionalni pevski koncert v Sempolaju. Vsako leto vabimo pevske zbore iz naše bližnje tržaške in goriške okolice. Pevci z veseljem prihitijo na ta nastop, ki je nekaka revija naše lepe slovenske pesmi. Obširno dvorišče pri Kosminovih se napolni zvestih mladih in starih poslušalcev, ki poslušajo in uživajo prelepo slovensko pesem. Se dolgo po nastopu se spominjajo tega ali onega pevskega zbora in krasnih izvajanj pesmi. V živem spominu nam je petje pevskega zbora aSlavko $kamperle», katerega je vodil na žalost sedaj že pokojni pevovodja Venturini. Kako zelo je ugajala tista «Pohojena travcar>. ki so jo poslušalci zahtevali še in še. Po končanem pevskem sporedu se razvije prosta zabava, pevci in poslušalci posedejo k mizam, prireditelji pa jim postrežejo z dobrimi tkranj• skimi» klobasami in odlično vinsko kapljico. Z. P. SPDT sporoča, da sc nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije rsa sed-ežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491, Avlo se je obrnil Ze pred tednom bi morali v ladjedelnici Sv. Marka splovit; motorno ladjo »Aquileio«, katero grade za Tržaški Lloyd. Splovitev pa so iz neznanih razlogov odpovedali in javljajo sedaj, da bo splovitev v nedeljo 22. avgusta ob 10. uri. Nič se ne ve. kaj je napotilo direkcijo CRDA, da je odpovedala splovitev omenjene ladje in lahko zabeležimo samo govorice, ki se razširjajo med delavci, da so pri direkciji čakali prihod Italije in so zato premaknili dan splovitve. «Aquileia» je že teden dni pripravljena za splovitev in ima 6440 bruttp registrskih ton, dolga je 121 metrov in visoka do glavnega mostu 7,95 metrov Ladja bo opremljena z Diesel motorjem, ki bo razvijal 5.400 konjskih sil na osi in bo omogočal brzino 15,3 milj na uro. uslužbenci zaposleni, toliko | košarko, na desni pa je prav mani osebja se potrebuje in obratno. Zato imamo danes na osnovi sedanjega delovnega urnika v občinskih uradih 103 uradnikov in 98 pomožnih uslužbencev manj. kot bi jih potrebovali. Glede zaposlitve delavcev pa ugotavlja, da čeprav delajo delavci 8 ur dnevno, je kljub temu 100 oseb odveč. Ta odvečnost zaposlenih delavcev pa je popolnoma upravičena. pravi prof. Cumbat. ker je treba upoštevati velike potrebe za mestno čistočo. Hkrati pa je treba upoštevati večje število zaposlenih kuhane in postrežnic v šolah, ker se je povečalo tudi število razredov in šolskih kuhinj. Isto velja za i sebje zaposleno v otroških vrtcih Potem ko opo. zarja na število zaposlenega osebja, ki ne spada v seznam stalno zaposlenih uslužbencev, ugotavlja: 1. na področju službenih mest, ki jih določa seznam stalno zaposlenega osebja imamo -amo namišljeno število 190 odvečnih uslužbencev, ki se dejansko spremeni v pomanjkanje 101 uslužbencev, če upoštevamo, da stalno zaposleni uradniki in pomožno osebje delajo samo 6 ur dnevno: 2 na področju zaposlenega osebja na osnovi izrednega pravilnika imamo 63 usluž- bencev več, kar pa popolnoma upravičuje potrebe in značaj zaposlitve (otroški vrtci) 3. dejansko odvečno število predstavlja samo 366 usluž- bencev, ki so zaposleni v službah izven ožje občinske uprave. Ce pa od tega števila odštejemo še tistih 101 usluž- bencev, ki zaradi skrajšanega tako betonska ploščad za kotalkarje. Poleg teh treh teras je na skrajnem levem robu še poseben privzdignjen prostor, na katerem je vrtiljak in posebna terasa, od koder je lep razgled na mesto. z otvoritvijo tega igrišča se je povečalo število otroških igrišč v Trstu in bodo lahko obiskovali to igrišče vsi otroci, ki drugače ne morejo iz mesta. Ugodna avtobusna zve. za namreč omogoča, da se v poletni vročini starši in otroci umaknejo v to bližnjo okolico. ki je lepo urejena za sprejem otrok. Poleg tega pa bodo na prostoru za prireditve lahko mladi umetniki tudi nastopali in pokazali svoje znanje pred občinstvom, sestavljenim iz svojih vrstnikov Ko pa se bo pričel pouk, bo igrišče na razpolago vsem tržaškim šolam Igrišče ni še popolnoma dokončano, ker je v spomladan- Zaradi te šale se je moral ki imajo »Vespa«, če že ne zdaj Cunja zagovarjati pred avto. zato bo danes posebno živahno po vseh okoliških vaseh. Zlasti pa bo živahno na Repentabru. kjer je danes tradicionalni praznik. sodiščem. «Zakaj ste vzeli aparat in zbežali?« «Bil sem v »rožicah«, pa sem se hotel malo pošaliti«. Povratek otrok Iz počitniških kolonij Podporno društvo za Tržaško ozemlje obvešča, da se vrnejo o-lroci iz počitniške kolonije Iz Škofje Lo. ke, v ponedeljek tl. t. m. z vlakom ob 19.30 v Trst. Starši so naprošeni, da pridejo pravočasno na kolodvor, da sprejmejo svoje otroke. Če psu stopiš na rep« zacvili V zadnji nedeljski itevilki i cih kaj polemizirati. Gre le smo objavili skoraj v celoti j za dve, tri besede, ki je še skih mesecih gradnjo zaviralo labo vreme. Tako bo treba še dokončati prostor za pri- jlft navaja Komjanec. smo o-reditve in istočasno urediti me„m da odkrite besede po- poročilo duhovnika Marijana Komjanca. tajnika Skofijske-pa odbora za potnoi beguncem v Gorici. Povedali srn o, da so nam ugotovitve, do katerih je prišel g. Komjanec, že davno znane, da pa pona-liskujemo njegovo poročilo, ker se je pač nekdo pri svojem delu sam dokopal do spoznanj, ki mu jih gotovo ni sugerirala *titovska propaganda». Pri vzrokih begunstva, ki park rož. ki je bil do otvoritve le začasno urejen menili, da odurne oeseae poročevalca niso moflle naleteti na odobravanje sDemokrac i Ko opisujemo lepo urejeno i je«, ki je le takoj v uvodu k otroško igrišče, pa žal ne mo-i ponatisu poročila pripomnila, remo izpustiti onega dela vče- da se ne strinja z nekaterimi rajšnje svečanosti, ki je bil Komjančevtmi opožouunji, po-do skrajnosti neumesten. Vse • srb no glede vzrokov begun-igrišče je bilo namreč okra-1 st na. Seno z velikimi italijanskimi • Demokracija« je čutila po-trobojnicami in v treh zna- Irebo. da je v svoji zadnji čilnih barvah je bil tudi tr»k, | itevilki iz te zadene napravi-ki je ob otvoritveni svečano- j !n dolg članek z naslovom sti zapiral vhod na igrišče ePolemika o slovenskih be-— kot da bi šlo za iredentič- puncih«. Človek se pri tem no politično manifestacijo, takoj spomni na pregovor: če Najbolj neumesten pa je bil psu stopiš na rep, zacvili. To-govor župana, ki je tudi to- da naj bo takoj jasno: z »De-krat pričel s polemiko, kot mokracijo« nimamo o begun- teh skoraj škoda, kadar ima človek opravka s potvarjald in zavijalci pisanih besed Clankar v »Demokaciji« ie svoj veliki »elaborat» razdelil kar na pet točk, toda nimamo niti časa niti prostora, da bi mu z enako »vnemo« odgovorili, ker lahko to opravimo mnogo bolj na hitro in enostavno Glede »Novega lista« bi lahko sam ugotovil, kar je ugotovil glede «Katoliškega glasa«: zaradi «diplomatske« pripombe, da fe ni proučil vprašanja begunstva, nas res še ni mogel posebno izzvati Ko pa pravi «Demokracija», da smatramo mnenje g. Komjanca ze s tem, ker je duhovnik, za neovrgljivo, je to potvarjanje našega pisanja in našega mnenja. Mi smo v začetku in na koncu svojega komentarja, kot ga imenuje »Demokracija«, dovolj jasno povedali, da ne jemljemo vse za zlato, kar pravi Komjanec. Izrecno smo rekli, da bi imeli še marsikak pomislek. Zato je tako pisanje «Demokracije» le umazano sredstvo za dosego še bolj u- maznega namena, ustvariti pri svojih čitateljih sliko nečesa. česar v resnici ni. 'S.a vse ostalo razglabljanje «Demokracij«» jt naj odgovor zelo kratek,- vztrajamo name reč pri trditvi, da gre razen pri nekaj izjemah oseb, ki so bile prevarane, v velikem številu za nepremišljene mlade ljudi, za pustolovce in za kriminalce vsake vrste. Besedo kriminal lahko razširimo tudi na take primere, kot je bil nedavni, ko je nekdo pobegnil, ker se je hotel znebiti svoje zakonite žene in si je drugo žensko že tudi privedel s seboj. Kg Jo mu rekli, da to ni zadosten razlog za begunstvo in bi ga morali črniti. tedaj se je zatekel — po nasvetu — k »politiki« in postal »politični« begunec.) Lahko dostavimo še tudi to, da v Jugoslaviji po takih begun-c L, p[ai) nH ne jočejo, n f vseaa ostalega kur »DemokracLa« pjše „ zt,ezi.s bantmom t„ nekimi obiski pn njem, bi morali najprej ponoviti vse, kur smo o dič-nem škofu v našem listu ie napisali, nakar bj še samo dostavili; gliha vkup stri ha. Okrog polnoči se je na Ul. Fabio Severo prevrnil osebni avto tipa »Lancia Aurelia«. Avto je vozil iz mesta in zavozil s precejšnjo brzino v ovinek pri novem nebotičniku. Po izjavah vozača je takrat privozilo naproti neko drugo vozilo, ki ga je zaslepilo z močnimi lučmi, zaradi cesar je on močno zavrl. Šofer se ne spomni ničesar več. ker se je vozilo prvo podrsalo po cesti, nato zaletelo v zid, ki je ob cesti in končno prevrnilo narobe, tako da je osta. lo s treho na tleh. Kljub tej precejšnji akrobaciji vozila pa sta ostala oba potnika popolnoma nepoškodovana, če ne upoštevamo precejšnjega strahu in živčnega pretresa. V avtomobilu sta se vozila 23-letni Stelli Luciano, stanujoč na Šalita di Gretta 39, in 23-letni Aldo Benevol, stanujoč v Ul. Bellini 13. Oba sta se rešila iz avtomobila skozi okenca. Promrftna nesreča Tarcsio Prignoli, 29 let star stanujoč v Uh Belpoggio ’9, je okrog 15. ure vozil motorni tovornik tipa «Mechless» po obalni cesti iz Barkovelj proti Grljanu in hotel na križišču zaviti na levo, pri čemer pa se je v njegov motor zaletela #lambreta», ki jo vozila za njim. Incident pa se je k sreči končal brez hujših posledic; čeprav sta oba potnika z «lambrete« padla po tleh Na lambreti sta se vozila Um-berto Ferluga, 22 let star, stanujoč na Kolonkovcu 5U1 m Lucian Sabatin, 22 let star stanujoč isto tam, ki sta dobila le lažje poškodbe. Oba ponesrečenca so z avtom RK odpeljali v bolnico, kjer so jima obvezali več prask. Po tej zdiavniški pomoči sta lahko odšla domov in bosta zdrava v 4-6 dneh. Vozač motornega tovornika se ni poškodoval. Suknjič so mu ukradli V teh vročih dnevih zaha- jajo radi ,1'ržačani v okoliške vasi, posebno na Opčine, Re- pentabor in na Farnttiče. kjtr se hladijo in si privoščijo bro kapljico in kraškega pršuta. Tako je šel tudi Antonio Beccan iz Ul- Segantini 16 na Fernetiče in se je uttavil v gostilni pn Maksu, kjer imajo tudi igrišče za balincanje. Beceafi je verjetno vnet ba-llncar iq si je po nekaj kozarcih kratkega vina slekel jopič, zavihal rokave in s svojimi prijatelji začel igrati. Zelo je bil zatopljen v igro in ni zapazil, da mu je medtem nekdo odnesel jopič. Ko je to opazil, je bilo seveda konec balincanja in Bčefcari je L l na pblteifo prijavit tatvino. Vlom v čevljarno Med opoldanskim odmorom so neznanci vdrli v delavnico čevljarja Battlste Petrigpe v Ulic) Cnspi 20 in od tam od- nčsll dve rjuhi In 5 parov čevlji v v skupni vrednosti 15.000 lir. Tatvino je Pctrigna opazil, ko »e je popoldne vrnil na delo v svojo delavnico. Na delu v ladjedelnici Fel-szegy v Miljah se je včeraj dopoldne ponesrečil mizar Fulvio Fontanot iz Ciampor štev. 127. Ko je nadzoroval neko električno žago je nerodno vtaknil desno roko v stroj, ki mu je odrezal tri prste. Odpeljali so ga v glavne bolnico in bo ozdravel v 20 dnevih. Nesreča pri delu Z rešilnim avtom so včeraj pripeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na III. kirurški oddelek. Maria Giacco iz Ulice Scala Santa štev. 147. ki se je ponesrečil med delom pri gradnji neke stavbe pri ladjedelnici Lloyda. Ko je s svojimi tovariši prenašal velik kos betona, mu je del tega padel na levo nogo in mu je ranil. Ozdravel bo v dobrem tednu. Motorist povozil žensko V zgodnji jutranjih urah je včeraj 32-letni Peter Cerkve-nič od Spodnje M. Magdalene 825 povozil s svojim motorjem na stari Istrski cesti Giu-stino Bordon vd. Marussi, ki stanuje tam blizu. Zenska je šla ob kraju ceste v isti smeri kot motorist, ei jo je povozil. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v glavno bolnico, -kjer so jo sprejeli na kirurški oddelek, ker se je pri padcu pobila po čelu. si zvila desno nogo in dobila pretres možganov. Ozdravela bo v dobrih dveh tednih. Teden tržaške mladine Moderno. 16.00: »Se in vedno«, J. \V.vman. Savona. 14.00: «Kut>y. divji cvet« J. Jooes. Mladini izpod 16 let prepovedano. S. Marco. Zaradi počitnic zaprto Vittorio Veneto. Zaradi počitnic zaprto. Azzurro, 14.00: »Izdajalec trdnjave Alamo«, G. Ford. J. Adams. Belvedere. 16 00: «Jekleni živci«, A. Sheridan. Marconi. 15.30: «Napravite pro- stor za mušketirje«, Y. Šanson. Novo cine. 16.00: »Alahovi konjeniki«, K. Grayaon. Odeon. 15 30: »Pravica brez procesa« P. Meurisse Mladoletnim prepovedano. Radio. 14.30: «Sangaree». F, J,a-mas. Venezia. 14.00: »JeCf, uporniški šejk«, J. Chandler POLETNI KINO: Ariston. 20.30 in 22.15: »Kooiss, indijanski junak«, J. Chandler. Arena dei flori, 20.15: «Krila v vetru«, E. WU!iams, Rojan. 19.45 in 22.00: »David in Betsabea«, G. Pec k. Paradiso. 1945 in 22.00: »Parada zvezdnic«, G. Kelly. Ponziana. 20.00: «Scaramouche», S. Granger Garibaldi. 20.15: »Onečaščena«, M. Vitale. Secolo. 20.00 »Oprosti irri«, R. Vallone. Grad Sv. Just. 20.30: «Pesmi, pesmi, pesmi«, M. Vlady, R A D i O NEDELJA, 15. avgusta 1954. J L !■ OS LOVA % NILA CONA T It IS 1 A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, V zvezi s pripravami na »Teden tržaške mladine« bodo mla-dinaki sestanki prihodnji torek pri Domju, v sredo na Opčinah, v petek v Lonjerju, Barkovljah ter sestanek slovenskih srednješolcev v Trstu na sedežu v Ul. Roma 15. Vsi sestanki se začnejo ob 20. uri. Izlet v Ljubljano in na Bled. OF IV. okraja Skedenj organizira 29. t. m. izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje do torka 17. t. m. od 19. do 20. ure. Hossetti. Zaradi počitnic zaprto. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 15.15: »Pekel na Yum«», V. Mayo, D. Robertson. Nazionale. 15.00: »Marijuana«, N. Olson. Filodrammatico, Zaradi počitnic zaprto. Arcobaleno. 16.00: «Ulica Padova 46», P. De Filippo, G. Mašina. Auditorium. 15.30: «Maščevalna roka«, A. Murphy, S. Cabot Astra Rojan. 15.00: »Ntvvvoršld gigant«, V Mature, L. Bali. irlstallo. (Trg Perugino) 14.30: »Saharska legija«. A. Ladd, A. 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 7.15, 12.45, 19.30 in 23.00. 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Za mladinsko jutro; 9.15 Mladinski ted-nrk; 10.00 Zena in dom; 10.30 Jutranja glasba: 11.00 Kamnik; 11.30 Glasba za vas; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Ostrožno pri Celju se pripravlja na velike dni; 16.00 Zborovske pesmi pojeta zbora «Igor Gruden« iz Nabrežine in iz Barkovelj: 16.30 Promenadni koncert; 17.30 Spored narodnih pesmi; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.30 Iz ritma v ritem: 19.20 Šport; 20.00 Iz opernega sveta; 21.15 Iz naše diskoteke: 22.30 Za ples; 23.40 Glasba za lahko noč. TK8T II. 306.1 m ali 980 kc-aek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Slovenski motivi; 11.10 Priljubljene lahke melodije: 11.30 Beethoven: Koncert za klavir in orkester: 12.00 Pestra operna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov: 15.00 Melodije iz revij: 15.30 Glasbeno potovanje: 16.00 Dramatizirana zgodba; 16.30 Stavki iz znanih koncertov; 17.00 Slovenski zbori; 17.30 Plesna glas. ba; 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester; 18.30 Slavni pevci; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Iz operetnega sveta; 20.25 Vesela glasba: 20.50 Verdi: Othello, opera v 4 dejanjih; 23.00 Tarngi in valčki. P K^Hri M ,<’Vo,rM| virja in orkester; 18.14 Harrisom Koncert Minuet rt »Faustovega r-l.ienja»: 18.40 Brahms:^-No« l:.» bavrti pesmi: 19.00 poveduje: 19.15 Pedr5 "jjjlj- 20.00 Športni komentar. g, Nesmrtne melcdjje:_ --d 1 \ col I 1 I me .lltl^LI-J -• , CVf, L bavna glasba; 21.00 Okno 21.15 Dva operna npomibt ^ Književnost in uioetnost. Koncert baritonista . A—tg Štruklja; 22.37 Lahki orKB 23.00 Nokturni. T K S T * • It 11.30 Simfonična j Orkester Angelini. 21.(0 ..rft operne glasbe, ,! Santarelli, sodeluia sopiI1 o)ttl9: Irene Fratiza Gasperoni tonist Air o Poli Dahi. Grattacielo. 16.30: «Pavla», L. Youug, K. Smith Alabarda. 15.00: «Moj greh je, da te ljubim«, J. Sernas. L. Rossi. Ariston. 17.00, 18.45. 20.30 in 22.00: »Kociss, indijanski junak«, J. Chandler. Armonia. 14.00: «Vzhodtio od Sumatre«. J. Chandler. A.. Quinn. Aurora. 15.00: »Dve noči 5 Kleopatro«. A. Sordi, S. Loren. Garibaldi. 14.00: »Onečaščena«, M. Vitale A Farnese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 14 30: «Kra!jevi diamant« F. Lamas, Dahi. Italia. 15.00: »Calč Chantant«, E. Giusti, U. Tegnazzi. Viale. 14.30: »Tam, kjer reka pada«. J. Steivari Kino ob morju. 15.30: «Ljudstvo mrmra«, C. Grant, J. Crain. Mummo. 15.00: »Singapur«, A. Gardner. T K (4 T I. 8.45 Godba na pihala; 15.00 Operna glasba; 17 30 Simfonični konečrt, dirigira Ferruccio Sca-glia; 19.15 Plesna glasba; 19.45 Šport: 21.05 Music-Hall, glasbeni vartebč. 4 LO X K N I .1 A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 6.00, 7.00 13 00 15.00 19.30 m 22.00. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava: Friedrich Feld: Odmev na P^dvaoju; 9.30 Lepe melodi-je, 10.00 Felix Mendelssohn-Bar-tholdy: Simfonija št 1 v c-mo-lu, Modest Petrovič Musorgski-Slike z razstave; 12.30 Pol ure za našo vas; 13 30 Želeli ste poslušajte; 15.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 15.45 Po naši lepi deželi - Vasja Ocvirk: Po poteh roške ofenzive; 16.15 Glasbena medigra: 16.30 Javno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov v velikem studiu radia Ljubljana; 17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska Igra _ I. Miller: Smrt trgovskega ootnika (ponovitev): 20.00 Francoski šansoni; 20.30 Športna poročila; 20.40 Pester spored opernih melodij. PONEDELJEK, I«. avgusta 1954 Danes se poročita tov, MARIJA TERCIC in tov SILVIJ KOBAL, član SNG. Mladima zakoncema čestitajo prijatelji, kolegi in znanci. Čestitkam se pridružuje tudi sPrimor-ski dnevnik«. .Il iillNLIII AMiKA CONA T II s I- A 254,6 m alt 1178 kc Poročila v slov. 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30. Poročila v ital. 6.15, 12.45. 19.30 In 23.00. 6.45 Jutranja glasba; 7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 13.45 Zabavna glasba: 14.15 Beležke o filmu: 14.45 Obzornik: 15.00 Pojeta tenorist Miro Braj- nik in mezzosopranistka Sonja ------------------- 1; • ‘- ‘ i Draksler pri klavirju Marjam Vodopivec; 17.00 V plesnem ritmu; 17.30 Clanl radia Beograd in radia Skoplje izvajajo narodno glasbo; 18.00 Poročila v hrvaščini: 18.15 Glasbeni mozaik; 18.30 Šport doma in po svetu; 19.20 Šport; 23.40 Glasba za lahko noč. I HM • II. 306.1 in a 11 980 kc-sek 11.30 Zabavna glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pestra o-perna glasba; 13.30 Stari in modemi plesi; 14,15 Kulturni obzornik: 14.25 Slovenski motivi; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Roy OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. avgusta se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo Je 7 oseb, porok je bilo 6. POROČILI SO ŠE: livar Livio Felluga in Šivilja Sergia Scoro-vich; mesar Mario Bordon in Šivilja Ida lurada; zdravnik Ric- eardo dr. Partot in gospodinja Laura Orli; prodajalec Sllvjater Somč ' in gospodinja Cecilija Ogrin: kovač Emil stor in fri zerka Nerina Guštin; barist To, maž Točič in gospodinja Augu-sta Peric. UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Chiasalotli; 55-letnt Giusto Ma-raspin; 84-letna Arvna Panos por. Tozzi; 59-letn« Marija landrič por. Pertot; 75-letna Ines Causa vd. Ageno; 5 ur stara Chlara Forza; 59-letrvl Mario Gregorat. PRIHODI IN ODHODI LADIJ V petek so priplule v Trst sledeče ladje; z Reke grška ladia »Blessas« z 10 t usnja in 3 potniki; ' iz Gradcža it. ladja «Gra-ladja »Maria M.» prazna; Iz Tri-do» z 90 potniki; iz Ravenne it, polisa It. ladta »Maria CrlstJna« s 18.453 t olja, iz Antvvenpena nemška ladja »Lachnetk« s 1000 t raznega blaga in 6 potniki. Odplule ‘o- proti Bariju it. ladja »Anesa«, prazna, proti Reki jug. ladja »Bakar« z 42 potniki, proti Gradetu K. ladja »Grade« z 32 potniki, proti Ravenni it. ladja »Maria M.» z 240 t ben- cina, proti Costanzi it. ladja «Aida Lauro«, prazna, proti Reki angl. ladja »AnglIon« s 25 t raznega blaga in 1 potnikom, proti lsnn.ru turika ladja »Arda-han« s 1050 t raznega blaga in 3 potniki, proti Pireju grSka ladja »Arlstodimos« s 1400 kub. m lesa in 6 potniki, proti Pireju it. ladja «Wtldren» z 920 t bencina, proti Benetkam it. ladja »Trevi-so» s 587 t raznega blaga. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28,8, naj-nlžja 20,1, ob 17. uri 26,7. Zračni tlak 1010,2 pada. Veter severozs-padnlk 8 km/h, vlaga 56 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje mirno. temperatura morja 24,4 stopinje. LOTERIJA BARI 82 27 87 32 70 CAGLIARl 56 48 3 40 27 FIRBNZE 14 23 71 32 49 GKNOVA 21 30 47 19 28 MILANO 57 22 41 73 33 NAPOU 89 45 52 1 87 PALERMO 43 35 24 6 4 ROMA 24 52 22 12 4;; TORINO 15 17 28 57 2 VENEZIA 80 50 69 11 70 NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Ai Cedro, Trg Oberdan, 2; Plcclola, Ul. Orianl, 2; Alla Salute, Ul. Giulla, 1; Serravalto, Trg Cavana, 1; Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju. SIOTKUJ* k, 327,1 m. 202,1 f. 212J JJJ, Poročila ob 5.00, ^ 13.00. 15.00, 17.00, i9'^!V»T. 12.00 Slovenske naro** ,1 »■( 12,00 siovensKr n«.™-- p v priredbi Zorka Prelo 6,, Marcel Ostaševski; D-" (-■ ski nasveti: 12 30 Opold M(*< , kestralni spored, 13.30 » ^ ski nasveti: 12 30 kestralni spored; 13.3“ " y . za razvedrilo; 14.30 N 9 eje 14.40 Narodne pesal ffr venski oktet: Ij.30 itj poslušajte!:’ 16.00 Utrilrw terature - Borrsav . ,-fi Stanoja; 16.15 rert; 17.10 V P'es,]e?. 10 P, --------- - dom. 1^1, A 1» » Vi l, I I • IV J # 18.00 Nasveti za dom, rovske skladbe Matije samospevi Rišta Operetna in lahka J ^ Dr V ital Manohin: A» atomske eksplozije na 20.45 Simfonične. končen stra radia Ljubljaha- Naročnina ,, PRIMOR s.K„EA D N E V N I * za o,' 1 jutoslovansko con o posamezna štev. **iD ^ mesečna naročn. * . uročila sprejemaj knjigarna »Ll-rA«. 1 Tel. U2. «UNION* Svetovno znana zavarovalnica od J«3 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO » tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNI* Z>£/AJ ADEX 28. in 29. avgU*!* izlet na BLED v LJUBLJANO KANAL MOST NA S°C TOLMIN KOBARID BOVEC icTn,cO ILIRSKO BISTR KNEŽAK PIVKO enoin II. in 25. | OTATOO”««*® ■ IR 70. avgusta v JStj, enodnevni 'zle 1% SEŽANO v,j( i TOM AJ - DUTOV o l/ herpelje-ko% ts MATERIJO 13 j(|jt j 7 Od 27. avgusta 1 Ule* rVT ji IN J P L U -i# tir, “ Vpisovanje d° 19 K* 4., 5. in 6. .ep«* tridnevni i*le Je zagheb »inj 4. inl^jlj’ dvodnevni 11 AJDOVSClNO- STANJEL BRANIK DORNBERG 4. in 5. enoinpoldnevnt lo OPATIJO - ° o „ t> I? h ra F 5. septem^ » enodnevni 'zle KOMEN ,.C0 kr,.' KOSTANJBv n Vpisovanje * pri »AdriB-E^P . 3! F. Severo 5-b bili i - 'z,eU' kl 22 dam za U- dani za 22- "“trli«! ;«•*' KKVv*0 TOMAJ DUTOVLJE-ŠTANJEL VIPAVO AJDOVŠČINO Vpisovanjedo^_ ^ 23 b KOZlNO-HEB L' LOKEV (tK! SKOC1JAN 2p. * u Vpisovanje , iA" "'T^'' Esi 3. do 6-,„l£0tti {‘tv, Od izlet z ’ f.0 ifOv na zagrebški ^ ^ »»HO Z'' h Vpisovanje*^' /iorj, — *- r'« ]MjjLETmci SMRTI DR. KLEMENTA JUGA V TRIGLAVSKI S EU ERNI STEM letnik slovenskega alpinizma || neutruden znanstveni delavec SSpo sebe^ V°Uan,a v 9orah mu je bil v premagovanju nevarnosti, v premagovanju sa-n# log je *em’ ^a bo osvojitev slovenskih gora delo Slovencev - Hot znanstvenik psi- ^nii/e jjQ na,tez,imi podvigi nepretrgano opazoval samega sebe in svoje tovariše f| ' 0 lo poskušal ukrotiti dotlej nepremagani zahodni del severne triglavske stene ., «ŽKSrUtranji 6as°Pis> s 9C£ 15- >£*■ J ,3Ska “Edinost), Tretja ,edeco vest. SBECa m»ETOSNjA * TRIGLAVU i S.Vef‘eraI te dni »o- r 1 111 im ^spretnejših, *■' „"?duomno * udi £ K ih naših ■ *Ii plezalcev, . h le’nem ien turist dr-J, fJe!)elt na j,1'9 Se 3e v siF°iesr0i;, lr,Slavu smrt- nesreči še sedaj tudi še nJegovega trupla. lobi. '■■/■•'■■■v ■: x::;" ■' $ ga _ 'K:, FffiHSt?-' "*• SPD Ddi OsreS®.;e bil te T °d-r^ta 0n»OoCeanPo »*■ hlelje?9,i"« n„ t0Uari' - Pred na T,i ,mera«al Sil, Je,V ,.l°lav. Kot Sil, to- CeZjte se je „,en !UTin, tef‘0d^ ie n? severno Pio. /J.e šel J **u kot je vakrat ,'ne, U’ 'n šet renil 0 el«* na<^in |[.H' BJe! s S«Oj ' |; {j?1* ^e™ ■ U>o» “'P^ninskih h uS Pie®' d°P°I- L,% j® e2^nia Kiv?s ✓k m na0 1,1 « Sren- Je elo- rt 1e’ zem' i >, X l ' }° velja 1 i i ’ ^5 2nacai v-i 1 lo . lo : * 6.:, J Kle-> dot Je . riroien„ .. na verne Tri- «T°ieno svojo na- naza- 'iSjvišt st°pnjevai ‘s j e Je 1 v e. il Mogoče 4ivoj0 *2, i,f_ eselii na “-jer * na o dei^^ost 1- pre-ije^^vp,05!. Solkan fcS ien nezadostno obdelana. Planine so postale Klementu Jugu že h koncu prvega leta ha ljubljanski univerzi tori- sce ne le za odmor, počitek Po neutrudno študiju, marveč predvsem primerno pod-ročje za krepitev volje ter za. Proučevanje duševnosti ter etičnih problemov. Postale so rou dopolnilo k študiju škofu nekaka delavnica izku-senJ k teoretičnim razmotri-vanjem ter preizkuševalnica za uresničenje znanstvenih in et:čnih dognanj na sebi in hd svojih tovariših in svojih dragih. Veličina njegovega značaja in dela je bila ravno v Popolni harmoniji teoretič-h>b dognanj in dejanskim nje. Sovim življenjem. Kar je spoznal za resnično in dobro, 0 je tudi hotel uresničiti v svojem življenju, pa četudi za ceno najtršega dela, pie-'hagovanja naporov, nevarno-? ’• Ravno v planinstvu je' na-se najidealnejše področje za vzgojo volje s premagova-nIey vseh ovir zunanje divje skalnate narave ter človeške duševnosti v dotiku z njo in v človečanskih odnosih do so-človeka. Po prvih letih planinarenja Po nadelanih in naznamova-j1 gorskih poteh, ga to kma-u ni moglo več zadostiti ter zaposlevat; njegove k inten-zivnemu študiju usmerjene duševnosti. Lotil se je pleza-„!?■. To mu je postalo najza-nmuvejša prilika za prouče-nje ne le smeri, oprimkov, mov°V tehničnih Problema Pri prcrnag°vanju sten, .,JVež Predvsem pri študiju taU6^ SEbe Ce so mu očl‘ nize 96 nje«ov strmi alpi-je T samom°rilno početje, na to odgovarjal v Središče očitka je tedaj v pojmovanju nevarnosti. O tej je Kiement napisal ob raznih prilikah tole; «Vir nevarnosti ni pravzaprav v stenah in prepadih, rr.arveč v človeškem subjektivnem razpoloženju samem. Le redkokdaj doseže objektivna nevarnost 50 odst. verjetnosti, n. pr, če se vržeš navzgor z edine opore, ki ti je še dana, in tvegaš, boš li megel doseči previsoko naslednjo oporo, ali ne. V splošnem pa je v stenah, kjer vidijo navadni ljudje 99 odst. nevarnosti, v resnici jako majhen odstotek verjetnosti za ponesrečenje, nič večji, nego je odstotek plezalcev, ki se ponesrečijo. Zmage torej, ki jih doseže plezalec, so zrna. ge nad stenami le z ozirom na zmožnosti; v moralnem oziru pa so zmage nad samim seboj! Obvladaj svojo lastno notranjost in hodi, pa boš obvladal tudi .obiskoval J w.vsolo j ^oma * druge ki srednj0 g82' ’ atil-*r sn *ol, i o Nli otrokl^tohii ^ 50 n* SveS biu o slo- Tradicionalna «Jugoslovan• ska alpska vožnja», ki je pred dvema letoma všla v koledar mednarodnih športnih prireditev, bo letos na dan 5. septembra. Pravico tekmovanja imajo vsi člani AMS Jugoslavije, kakor tudi člani vseh klubov, ki so včlanjeni v FIA in FIM. Proga, ki je dolga okrog 240 km, je razdeljena na 5 etap, pri čemer J/, etapa predstavlja 15 km dolgo gorsko progo s hitrostno preizkušnjo. Potek te ocenjevalne alpske vožnje je naslednji: V prvi etapi vožnje od Bleda skozi Bohinjsko Belo — Sotesko — Nomenj — Srednjo vas ter mimo jezera do Bohinjske Bistrice mora sleherni tekmovalec glede na kategorijo svojega vozila imeti predpisano povprečno brzino, tako da dospe v Bohinjsko Bistrico točno ob določenem času, sicer se mu za vsako minuto razlike odbije po Pe* ka“ zenskih točk. Po obveznem počitku starta za hitrostno tekmovanje po gorski progi do 15 km oddaljene Rovtarice. Na tej etapi se že delno odloči zmaga ocenjevalne vožnje, Jcajti zmagovalec v sleherni kategoriji lahko na tej progi doseže po 100 točk, vsem ostalim pa sc za vsako sekundo razlike odbije po ena točka. Po izvedem hitrostni vožnji na Rovtarico tekmovalci nadaljujejo vožnjo po zelo slabi cesti iz Rovtarice v Češnjico. Ta cesta je dolga okrog g km, a je prava hudourniška cesta. Tu se mora vozač zelo izogibati slehernih prask in okvar na vozilu, sicer se mu za sleherno poškodbo na vozilu odbije po 3—10 točk. Izgube na brzini na tem delu proge se lahko nadoknadijo v Podbrdu ter z manjšimi zakasnitvami v Tolminu, kjer je druga kontrolna postaja. Iz Tolmina vodi vozače jako lepa asfaltirana cesta v Bovec ter dalje po romantični Trenti, mimo izvira Soče in potem na vrh Vršiča (1661 m), od tu pa mimo Erjavčeve koče v Kranjsko goro, kjer je pri hotelu Erika naslednja kontrola. Iz Kranjske gore vodi zadnja etapa po romantični Gornjesavski dolini skozi Gozd, Jesenice, mimo Vrbe do Lesc, od tu pa do Park hotela na Bledu, kjer je končni cilj. Vozače, ki bodo startali na Bledu dne 5. septembra ob 8. uri zjutraj, bo množica gledalcev pričakovala že od 13. ure dalje. Na dosedanjih prireditvah je bilo opaziti, da je bila konkurenca med posameznimi tekmovalci izredno močna, pri čemer pa so mnogi dobri vozači izpadli prav zato, ker so razpolagali s starimi vozili. Zategadelj je prireditelj poskrbel, da bodo ni letošnji prireditvi vsa vozila poleg običajnih predpisov razdeljena še na stara vozila do leta 1945 ter na nova vozila. Za obe kategoriji bodo seveda predvidene nagrade. Prav to bo omogočilo, da bo letošnja prireditev mnogo masovnejša od dosedanjih, obenem pa bo nudila gledalcem mnogo več zanimivosti, MILOŠ MACAROL jo. Divna jutranja vožnja! Skoraj prekipevajoče občutke nam je krbtila le trpka zavest, da vozimo smrtonosni tovor, ki bi ob najmanjši nepazljivosti nas same lahko spravil v nesrečo. Kakšne so bile jeklene zverine, ki niti mi sami nismo bili varni pred njimi? Sto o-semdeset kilogramov težak stožčast valj, iz čigar trupa je v krogu molelo pet konic iz čiste medi. Pod jeklenim plaščem je ždelo sto kilogramov rastreliva in še trikilo-gramski «začetni« naboj. Cim je kak predmet zadel ob medeno konico, se je v notranjosti zavrtelo kolesce in sprostilo pero, da je vžigalnik udaril na vžigalko. Vžigalke so tičale v začetni patroni, ki je bila nabita s suhim strelnim bombažem; začetna patrona pa je tičala v pravem naboju iz mokrega strelnega bombaža. Tak je bil naš tovor. Tri sto grozečih jeklenih pošasti. Seveda tedaj še nismo imeli pravega pojma o njihovi grozoviti moči, ki smo jo poznali le teoretično. V zlatem sončnem jutru se nam pač ni sanjalo, da nam bo še tisto dopoldne kruta praksa več kot potrdila papirnato teorijo, da bomo priče strašne žaloigre na morju, žaloigre, ki jo bo povzročila ena teh rogljatih jeklenih pošasti, ki se na «Ba-siliskov« krmi zdaj še tako živo spogledujejo s sončnimi žarki Rtič Kompare in valolom, ki varuje vhod v vojno luko, sta bila že daleč za nami. Oddaljili smo se od njiju za štiri morske milje. Tudi Brione smo pustili celo miljo za seboj. Pred nami se je razgrnilo neskončno odprto moi^ je. Dospeli smo na mesto, po načrtu določeno, da na njem položimo prvo mino. Švigala so povelja. Obrnili smo ladjo, držeč smer točno na označeni drog, ki nam je mežikal s svojo medeno glavico iz golega čerovja južno od vhoda v luko. Take stalne točke ob obali niso važne le za plovbo, temveč tudi za polaganje min. Mine polagajo v več smereh, v žarkovju. Deset pramenov tvori navadno minsko polje. Vozili smo po prvem pramenu proti kopnemu, ko je zadonelo povelje: ((Pripravite mine!« Bil sem tedaj c. in kr. vodnik miner v avstroogrski vojni mornarici. Ponovil sem povelje. Stal sem čisto zadaj ob je mehova vrv dobro zvezana s salmiakovim zamaškom ter pravilno navita in zavarovana z vrvico. Vse je bilo v redu. Tudi moji ljudje so bili vsak na svojem mestu. Vzel sem v roko uro. Tudi poveljnik gori na mostu je zrl na svojo uro. Gledal sem ga. Dvignil je trobilo: «Mino spusti!« iMino«, sem ponovil, in dva moža sta porinila prvo mino prav na rob zadnjega dela ladje, »spusti!« Kratek sunek in zletela je v morje. To se je ponavljalo po vsem pramenu. Vsakikrat smo videli, kako je vrh vode poskakoval z zrakom napolnjeni meh, saj prav on drži plavajočo mino, dokler sidro ne doseže dna. Drži jo 2,5 m pod gladino, kolikor je mehova vrv pač dolga. V trenutku, ko sidro leže na morsko dno, se jeklena žica avtomatično neha odvijati. Cez nekaj minut se salmiakov zamašek, ki drži mehovo vrv, v morski vodi razkroji, meh postane nepotreben in ga odnesejo valovi — mina pa ostane nevidno pritrjena pod morsko gladino. Nekako do polovice prvega pramena smo prišli z našimi minami, ko se je na južnem obzorju pokazal gost črn dim. Vedeli smo že iz navade, da prihaja ob tem času na svoji poti iz Kotora v Trst bodisi aPrinz Hohenlohe« ali robu desnega ladijskega bo- ! <(Raron Gautsch« in zavije v ka. Na vsaki mini je viselo ‘ Pulisko P™tanišče. Bila sta sto metrov dolga dvanajstmi- to 2100-tonska brzoparnika Av- limetrska jeklena žica, ki je bilo nanjo pritrjeno sidro. Poleg tega je imela na zgornjem koncu 2,5 m dolgo vrv. na kateri je visel meh, napolnjen z zraklom. Pregledal sem prvo mino, ali je dobro in zanesljivo pripeta na sidro, ali je udarno kolo napeto, ali strijskega Lloyda na pogon z nafto. Vtem sta se že pokazala dva dimnika vrh belega ladijskega trupa. «Zaboga», se je obrnil poveljnik k meni, «menda vendar ne bo zavozil v naš pramen!« Zazrli smo se skozi daljno- glede. Natančno smo razločili podrobnosti lepe ladje in videli smo tudi, da je bila natrpana s potniki. Vse se je rinilo k ograji, da bi čim bolj lahko opazovali delo naših edinic, raztresenih po morju. 2e tedaj je vzbudilo našo pozornost veliko število žena in otrok. Kasneje smo izvedeli, da so bile rodbine uradni- Po opisu očividca JOSEFA STEINDLA Priredil V. P. kov in nameščencev iz obalnih mest, ki so jih evakuir;\ li. Mnogi so ob izbruhu vojne* tudi prekinili svoj dopust ob morju. Z nezmanjšano brzino je parnik hitel točno v smeri na naš prvi minski pramen, ki smo ga bili pravkar položili. Vse naše ladje so opazile njegov Usodni kurz in storili smo, kar je bilo mogoče, da bi ga odvrnili s smeri. Oglasile so se vse naše parne piščali in neprestano smo svarili z vihtenjem zastav. Radia tedaj žal še ni bilo. Toda parnik svoje smeri ni spremenil niti ni zmanjšal br-zine. Kot da se ga vse to ne tiče, je s polno paro drve} naprej. Bilo je nepojmljivo. Vedno bolj se je bližal našemu pramenu — in prav mi na »Basilisku« smo lahko na sekundo izračunali, kdaj bi ga utegnil doseči. Pravkar smo položili zadnjo mino. O-brnili smo se, da pričnemo z drugim pramenom. Venomer pa smo še upali, da beli parnik uide poginu. Oddaljen je bil od nas še kake tri morske milje. Piski z vseh minonoscev so bičali ozračje, nepretrgoma so uhajali beli oblački pare iz piščali. (Nadaljevanje sledi) rri v v i • 1 rzaski razstavlja ART-klub v Lju ani Danes bo v Jakopičevem paviljonu otvoritev prve skupne razstave tržaških slovenskih slikarjev, združenih v lani ustanovljenem ART-klubu Tržaški slikarji, združeni v ART-klubu, razstavljajo v Ljubljani. S tem hočejo simbolizirati svoj prvi nastop. ART-klub je nastal pred letom dni iz notranje potrebe predvsem z namenom, da zbira in ohrani slovenske likovne sile na Tržaškem, hkrati pa, da ohranijo njeni člani svojo narodno samobitnost in da se ne izgubijo v tujem okolju. Ne sme se več dogoditi, da bo naš narod v Trstu rastel ir se razvijal, ne da bi imel v svojih vrstah tudi predstavnike vseh oblik umetniškega udejstvovanja, ali da se ne bo dogodilo tako kot v preteklem stoletju, da je imel Trst vidne, samonikle in velike slovenske umetnike, pa so se jih iz znanih A. ČERNIGOJ: - - f“h?«-', * t i . . .šmH Industrijska luka (olje). razlogov prisvajali tudi tuji narodi. Razstava v Ljubljani bo prikazala hotenje, napredek in zrelost omenjene skupine slikarjev in sicer: Jožeta Cesarja, Avgusta Černigoja, Avrelija Lukežiča, Bogdana Groma in Rudolfa Sakside. T umetniki zastopajo po slogu najrazličnejše smeri od postimpresionizma do abstraktnosti. Večina so samouki, kajti Trst ni imel še nikdar umetnostne akademije in slovenski umetniški naraščaj iz Trsta nima v večini primerov niti danes sredstev, da bi iskal svoje formalno oblikovanje drugod. Toda prav ta okolnost jim je dala svojstveno elementarno silo, tako da v njihovih delih ne zasledimo nobenega akademizma, da se jih ni oprijela rutina in da so ohranili v sebi prvobitno revolucionarnost ustvarj a-nja. Morda je pripomoglo prav to, da zadnja razstava tržaških slikarjev v Ljubljani dosegla izreden uspeh. Al današnjih razstavljavcih je živa volja, da ustvarjajo tudi v bodočnosti v duhu slovenske individualnosti in dajo v svojih delih odtis trdega boja našega življenja na Tržaškem, A. C. go prej, Tudi v Laosu in Kambodži so z ženevskimi sporazumi francoske pozicije precej omajane. Toda čeprav z indokitaj-skim premirjem jugovzhodni rob Azije še ni pomirjen in čeprav zavzema še vedno vidno mesto v mednarodnem dogajanju — vzemimo na primer ameriške načrte z ju-govzhodno-azijskim obrambnim paktom — se je vendarle težišče ponovno pomaknilo v Evropo, kjer se ves politični boj vrti dejansko okrog oborožitve Nemčije, Poleg dveh sovjetskih not, glede katerih se zahodne velesile ne morejo tako lahko sporazumeti o skupnem odgovoru, je zdaj predvsem v ospredju vprašanje francoskega stališča do načrtov za oborožitev Zahodne Nemčije s formulo evropske o-brambne skupnosti. To vprašanje se navezuje na problem obstoja francoske vlade. Mendes France, ki se je z občudovanja vrednim pogumom — toliko bolj opaznim po slabokrvnosti dosedanjih francoskih povojnih vlad, ki so se poskušale obdržati pri življenju od ene začasne «re-šitce« do druge— lotil najtežjih francoskih problemov, je srečno presekal indokitaj-ski vozel in dobil za to pohvalo in podporo skupščine — z pečino, s kakršno se ni mogla že dolgo ne pohvaliti nobena pariška vlada. Nato se je lotil vprašanja Tunizije in ji ne glede na nasprotovanja zakoreninjene kolonialistične mentalitete v Franciji obljubil notranjo avtonomijo; s tem je, kot mu skoraj soglasno priznava sve. tovni tisk, pol ure pred dvanajsto prihranil Franciji novo lndokino. Toda zadeva ni rešena; narodna skupščina tega Mendes Franceovega koraka še ni odobrila, temveč je samo odložila gotovo dokaj kočljivo debato o Tuniziji in Maroku. Tretji Mendčs Fraceov korak je veljal francoskemu gospodarstvu, ki se je zdaj znebilo teže vojne v Indokini jn tako postalo laže dostopno za smele reforme, Jci jih je sedanji ministrski predsednik napovedoval že, ko mu je narodna skupščina pred slabim letom dni za las odklonila investituro. Zdaj je Mendes France dobil izr redna pooblastila — kot jih še zlepa ni imel predsednik francoske vlade, v tretji in četrti republiki pa sploh ne — in to vse do 31. III. 1955, kar bi skoraj pomenilo, da parlament verjame, da se bo mož toliko časa držal na krmilu. Potem je prišel na vrsto najtežji problem. Najtežji pravzaprav za sedanji francoski in mednarodni politični položaj, kajti nedvomno je ozdravitev francoskega gospodarstva dosti težavnejša naloga. Gre za vprašanje evropske obrambne skupnosti, okoli katere se že nekaj francoskih vlad suče kot mačka okrog vrele kaše. Mendes Franceu je treba priznati, da je zgrabil bika za roge in se dela lotil resno in s točno določenim rokom (postavljanje — in spoštovanje — točnih rokov je, kot kaže, sploh navado novega ministrskega predsednika, kar je javnemu mnenju očitno všeč). Čeprav ni znan kot prijatelj EOS, je glede na sedanji mednarodni položaj Francije, zlasti glede na ameriški pritisk (novi gospodarski program pa prav tako računa z določeno ameriško pomočjo) postal zagovornik ratifikacije pariške pogodbe. Pravzaprav gre pri Mendes Fraceovem načrtu (koliko se da sklepati iz neuradnih informacij — ki pa so v podobnih primerih običajno točne, kajti takt ne dovoljuje uradne objave, dokler dokumenta ne proučijo partnerji, njegov avtor pa ima kljub temu interes, da ga «pod roko» spravi v javnost), za nekako pogojno ratifikacijo, ki naj pusti volka sitega in kozo celo. Glavna značilnost je menda ta, da bi se Nemčija, Zahodna namreč, lahko oborožila, toda Francija bi imela v prvih petih letih pravico veta na vse sklepe sveta šestih držav o-brambne skupnosti, torej tudi pravico veta glede načina in oblike nemške oborožitve. Poleg tega predvideva načrt še nekaj: francoska skupščina bi pogodbo o EOS ratificirala v prvem či-tanju, nato pa bi Zahod s skupnimi napori poskušal doseči pobotanje z Rusijo in šele če bi se to ponesrečilo, bi Palais Bourbon ratificiral pogodbo tudi v drugem in zadnjem čitanju. Zdi se, da gre tudi tu za enega izmed Mendes Franceovih rokov — menda leto dni. Položaj bi bil torej tali; pogodba o EOS bi bila do polovice ratificirana, kar naj bi Rusom pokazalo, naj ne računajo več s francoskim obotavljanjem, če ne , (Nadaljevanje na 6. strani), IVAN POTRČ NA KMETIH -Odlomek iz romana Roman «Na kmetih« je dosedanji največji književni tekst Ivana Potrča. Potrčevi pripovedni začetki segajo v leto 1933, ko se je začel oglašati v uLjubLjanskem Z vonun. L. 1937 je izdal prvo večjo povest «Sin», l, 1946 so izšli <(Kočarji in druge povestin, l. 1948 pa «Svet na Kajžarju». V dramatiki je opozoril nase z znano trilogijo o Kreflih (Kreflova kmetija, Lacko in Krefli, Krefli, 1947-1952). Spisal je tudi scenarij «Gorice», po katerem je bil izdelan film. Roman «Na kmetih.« je spisan v obliki izpovedi kmečkega fanta, ki je bil zaredi umora obsojen na ječo. Tu pripoveduje mladi Held tragedijo svojega življenja- kako ga je slepa strast, ki jo je amela vzbuditi v neizkušenem mladeniču zrela kmetica, pognala v hude zapletljaje in kako se je moralo zgoditi, da se je po izčrpani ljubezni do matere zapletel v ljubezen s hčerjo. Naposled je zadavil mater, ki je iz obupa zastrupljala sebe in njunega otroka z alkoholom. Razen ljubezenskih odnosov z materjo in hčerjo je mladega Hedla vrtinčila tudi želja, da bi si pridobil grunt, ki ga je doma izgubil. Roman se odigrava v povojnem času na Štajerskem in nam hkrati prikazuje značilne pretrese, ki so jih doživljali v tradicionalnem kmečkem okolju zlasti ljudje, ko so jele v kmečko življenje posegati nove družbene sile. Potrčev roman je spisan z močnimi pripovednimi prijemi. S svojo razgibano vsebino sili bralca, da ga z nezmanjšano napetostjo prebere do konca. Jezik je živ in pobarvan zlasti (v dialogu) s štajerskimi lokalizmi. «Na kmetih» se uvršča med noše najboljše realistične romane tz kmečkega življenja. Težave grejo črez moje srce.... tak’ kak’ črez sonce temne megle... (Po stari arestantski pesmi) Takoj skraja moram povedati nepoznanemu bralcu, ki bo kdaj prebiral te liste, da jih ne bi nikdar popisoval, če ne bi v kajhi, kjer sem tudi sam sedel, naletel na nekega kmečkega poba, doma iz Štajerske, in če me ne bi ta pob ali Hedl, kakor se je pisal in kakor smo ga klicali, stisnil nekje za golšo, se pravi, da se mi je zasmi-lil. Tudi ne bi nikdar popisoval teh listov, če ne bi imel v kartotečni pisarni, v katero so me prignali zjutraj in z katere so me odgnali zvečer, zlatega časa za vatle... in nazadnje, če mi ne bi bil tak strašen dolgčas; jaz pa sem imel že od nekdaj to r.evoljo, da sem mora! zmeraj kaj škrabati po papirju. Skraja je ta Hedl komaj katero zinil in bi mu skoraj da verjeli, da so mu ženske zavdale; kajti vse, kar smo zvedeli o njem, je bilo to,' da je neko žensko stisnil. Ah dolgi nedeljski popoldnevi so ga omehčali; nekaj nedelj je presedel na pogradu, vedno sam zase, ter gledal nezaupljivo po kajhi, kakor kak lisjak, ki so ga ujeli in ga spravili v kajbo, oči pod črmljeiiimi obrvmi so se mu kar vidoma udirale... Nekaj nedelj je pretulil; hoteli smo Sta pretepsti; razbijali smo po vratih in klicali paznike — a potem se je neko nedeljsko popoldne začel z nami vred spenjati po križih. Ali medtem, ko se je kateri od nas drugih vzpel na križe, pomignil dekletom za okni na nasprotnem traktu in zi-n'l kakšno, da se je cela kajha zahahljala, ie Hedl obvisel na križih, ko da bi ga kdo na klin obesil. Suhi Kajč, nemiren kakor vidra in stegnjen ko trska, je poskočil, da bi videl, kam fant zija; zagledal je na oni strani prsato in v lica zabuhlo jetnico — ne, ni se motil! — in povedal: «Dora ga martra«. Kaznjenci so se zasmejali, fant pa se je spustil s križev, zlezel nazaj na pograd in čez dolgo časa zaklel. «Prekiete babe!« Tako si je dal duška, kar se je zgodilo potem še večkrat, a tulil ni več. To je bila prava sreča za nas, pa tudi zanj; kajti še malo bi naj vpil, pa bi ga premlatili, da ne bj samega sebe več prepoznal. Vendar pa je soba po teh njegovih prekletih babah še bolj za gotovo vedela, da so bile ženske tiste, ki so se mu zadrle v srce; nekaj dni nas je spravljalo to V dobro voljo, potem pa smo se tudi tega preobjedli. Hedl m bil za sobo sčasoma aikak eksemplar več. Prišlo je še eno nedeljsko popoldne, dolgo in enolično ko vigilije na kvatrni petek, in Hedl je na vsem lepem znova zatulil. Nismo čakali, polili smo ga z vodo in ga na mrtve viže pretepli. Obležal je in nas gledal ko preplašeno živinče, a tulil ni več. Ponoči pa, ko sem se prebudil in ga zagledal, kako leži vznak in z očmi, odprtimi na široko — ležala sva vštric — sem ga začel pregovarjati, naj neha s takšnimi komedijami. Zasmilil se mi je, ne da bi vedel zapisati zakaj, in rekel sem mu, da ga bo tuljenje in večno tuhtanje čisto zdelalo in tudi uničilo... — pokopalo ga bo in nikdar več ne bo z nobeno plesal... Poslušal me je, precej časa, in zatem počasi bolj iz-golčal ko povedal, misel za mislijo: «Kaj bi plesal? Ne imejte me za norca! One, ženske, so zaplesale! Po menj so zaplesale...« Zbal sem se že, da bo znova zatulil, da bo zahlipal, na dolgo in nepotolažljivo, kakor je vedel jadikovati samo on, a je začel preklinjati — a v taki noči brez sna, ko ni in ni hotelo biti spanca od nikoder, je pričel potem, ko se je izklel, tudi govoriti. Preklel je vse. Prekleti breg, ki mu je nakopal nesrečo; prekleto hišo in prekleto uro. ko je prestopil prag tistega hrama; preklete ženske, neke preklete To-plečke. zaradi katerih je sedel. Zadnje, te ženske, te Toplečke, so ga, kakor je kazalo, do kraja pokopale — te je najhuje preklinjal. Kazalo pa je tudi, da je vseeno pustil svoje srce tam nekje, alj na tistem bregu ali v hiši ali pri ženskah; vse ga je mučilo. Sedel je, potisnil gla-go med dlani in zagrebel prste v pristrižene, skuštrane lase... — vedno je končal s Toplečkami, vedno mu je pri njih vzelo kletev in besedo. Potem si slišal na koncu samo še njegovo počasno in globoko dihanje, da je bilo, ko da bi vzdihoval. Skraja nisi mogel iz vsega tega preklinjenja kdo ve kaj razbrati, vedno bolj pa je bilo videti, da hodita nesrečnemu mladeniču po glavi dve hiši ali dve kmetiji — to je Toplekova, kjer so živele tiste preklete Toplečke, in njihova, to je Hedlova ali njegova domačija. Hiši ali kmetiji sta mogli bit; precej iz mesta, a tudi precej na samem. Ena je bila na enem bregu, druga na drugem, da sta se hrama, kolikor ju ni zakrivalo sadno drevje, skoraj gledala; mejo med kmetijama so delale jelše ali jarek, ki je tekel med samim koreninjem. Vse to, ta samotna soseščina in dekleta na drugem bregu, bi ne bilo za fanta še r.ikaka nesreča, čeprav bi se mladi Hedlov Južek lahko tudi zagledal v katero od To-plekovih, vseeno: v starejšo ali v mlajšo, se pravi, zagledal se ah pa se vsaj kako zapletel s katero ali pa tudi z obema, no, kar bi tudi ne bila nesreča, kakor sem že zapisal. Toda prišla je vojna, prišli so Nemci, Lacko je začel s partizani, skratka kmečkega človeka niso več pustili pri miru ne Nemci in ne Lackovi. Tako se je potem zgodilo, da se je naj-prvo za Topleka, nazadnje pa tudi za mladega Hedla vse na narobnejšo plat in v nesrečo obrnilo. leni zaimimsii i Hi unlierzi WBBW I—II , MUH ■■■ IHII Univerza je čisto italijanska in prepojena z iredentističnim duhom Težave, ki jih imajo revni študentje, ki ne dobe skoro nobene pomoči Večkrat se piše m govori o študentih na univerzah, ki so razkropljene po širnem svetu, o slični ustanovi, ki vedri na gričku lastnega mesta pa se mnogokrat pozabi. O tržaški univerzi, ki je postavljena na griču Sv. Ci-Una, ob cesti, ki pelje na Opčine in v Bazovico, je bilo doslej v slovenskem časopisju malo povedanega. Skušajmo s tem člankom nadoknaditi zamujeno. Ze pred prvo svetovno vojno je obstajala v Trstu višja gospodarska (ekonomska) šola «Revoltella», ki je pripravljala na trgovski poklic v lastnem mestu števil-ne tržaške mladeniče. Med vojno je bila šola zaprta, leta 1920 pa je bila zopet otvorjena, a s spremenjenim naslovom: imenovala se je «rižji zavod za gospodarske in trgovske vedeš. Ta zavod pa se je z leti tako razširil, da mu je že leta 1924 priznana akademska vrednost, ko je zopet spremenil svoj naslov v euniver-zo ekonomskih in trgovskih študijev». Takratna univerza, ki je torej imela samo ekonomsko fakulteto pa se je širila in izpopolnjevala. Diplomirani doktorji gospodarskih ved so se razkropili po ceh Evropi, velika večina pa jih je ostala v Trstu. Na šoli so poučevali in še poučujejo tudi nekateri mednarodno priznani profesorji, in zaradi tega je bila univerza cenjena tudi v tujini, zlasti v Nemčiji in Avstriji. Leta 1938 pa se je univerza razširila. Ustanovljena je bila juridična fakulteta in prejšnja ekonomska fakulteta je dobila naslov | rIA UbnUI\L j Teie[0n; trgovina 21-15® ^ TRST, UL. C. B A T T Tel. 44-208 Telecr. -------------------------- ir UVAŽA: Vsakovrstni le*, drva za kurjavo, gradbeni material tek**1 . i" no no bl0^0 F 1 pjč SPECIALIZIRANO P°^pl ZA VSAKOVRSTNE KO*1 r k NASI KMAJ2 IN LJUDJE ''N SKRB ZA VINOGRADNIŠTVO V ISTRI DOBRO GROZD] 32 in dobra kapljica Novi vinogradi in nasadi - Nove kleti pod It^V 0 V Istri Je v v.i 5 Propadalo in bilo eiiki nevarnosti zaradi hu-in J. ? nce italijanskih vin n malomarnosti oblasti, ki ni. kmet Jjf f-’- da bi si ’strski , 2b?1Sil sv°i Položaj in kateri f-rSk° dvignl1 Le ne- ki v a 'janski veleposestni- zboljšab^ "1 P3SU 50 lahko napravi • i vlnograde in *i radi t Pe sadovnjake. Za- moeU *,* 1SUSka vina domačih izven ozkih ^UŽiU Č6praV bi t0 bro ceniti j o3"1- Znajo d0" jajo tllj. lStrska vina, ki uga- )ih poskisiVSakemu tujcu' ki dcbr° kapljico. 56 razume na spužuje d2°ak se .zaradi tega na, ziA*. aka:l "‘so istrska vi. Veia daleaStrSki refošk’ zasl°-ie ver •„ .naokoli. Vzrokov v teh stvarehkh°,drUgi’ k‘ je kaj vea 1 podkovan, zanimiVo j"351®6’. ker ie zel° ^marnosti Pt°Y ' Poleg ma' St, . italijanskih obla- ^oramn 6 - a 8^avna ovira, k!etarstv0P[nSteti Še zaostal° P*2acije vi„ Pomanjkanje finejše n. kar je najvaž- trgu. Prodor na širšem Tudi v V drugju Pogledu, kakor s*Va in i,,Pfnogaii gospodar- ’e bilo tkp‘turnega življenja, PoPraviti i p° osvoboditvi ti ... 11 kri a Zai«udo“?n ’ nadoknadila b0 j., ln se lotiti dela, doval i„ ki človek napre- niu ^uPaciia^0vzr°čila tuja o- Vam • rp? i, * „ ~ „ zacelil rane, ki vam d; res, kljub teža- Vztrain'6bkim' naPori, to-jO se v -° m požrtvovalno ;.ala- Prvi Iotili velikega ČLboa' sa. .“'kaj let ponosna Jki*?' ^Tug nad 300 vagonov : sa nova i« ,t^;« '*ljivost Srna klet, ki ima "ba -j* zrasl& nova in se večja vina ^°sljivostV,rUmasu in Vi s- To ... 400 vagonov sPodSradništvo ein‘ za istrsko k’et vo že „ ? splošno go- S' ,Pa še takkaj- Toda vse b, vk lene h- moderne in ne ^ oere/i bd« odveč, če 2* ‘melj j yinogradih. č dob dob e odveč, če če rega grozdja Zaraa vin°-čeU jdl tega • n Pred z “u v Istri za-. °Sradov j asom z obnovo je tuj. v*na. v °Ijsa ka‘ re hi tiPizacija •' 5 tem Za iz!' dobrega ’ ,Sa] ne mo' mn„ , 0z, če Ina’ z!asti ltoVn e Vrste SC meSajo vse in Pjaki So grozdja. Stro- n! ,.viPo°lmdtOV,aniem V* 0dl!č!limzPO ™Znih ^ ffi?’ . kPbernt (bela °rg°nja, in* h ,malvazi-\ Vlna). 1 Pln°t Sj° za vi!!'1^ ne sme biti J?1 Vedno vpz I« na trži-2ei.n?mi2nem povpra5evanja to Prkor‘Stnom zf0Zdiu- k‘ je «ijo 1 obnovi “in2 je' Za‘ ’4eda bo !sai mgrad°V pa’ ?ga SrozafJ 10 0dst' na- se sporazumno umni-raznih za sledeče in O velikih • novih vinogradih in sadovnjakih pod Črnim Kalom smo že nekaj pisali. Ob tej priliki pa naj se malo pomudimo na Koprskem. Mom-jan je zelo znan po svoji odlični zlati kapljici, ki je ni treba posebej hvaliti. Nekaj kilometrov od Momjana je posestvo Brič, ki je bilo prej skupna last vasi Puče, Ko-štabona in Momjan. Leta 1952 je bilo tam le grmičevje in «gmajna», dokler niso preorali skoraj 55 ha zemljišča od 60 do 90 cm globoko. Tu imajo že 17 ha novega vinograda in 1 ha oljčnega nasada, v načrtu pa imajo, da bodo do spomladi 1955 imeli skupno 32 ha vinograda, 7 ha oljčnega nasada, 2 ha nasada breskev in 1 ha hruškovega nasada ter deteljišča in travnika, da bodo lahko gojili 15 do 20 glav živine. Blizu Kopra pripravljajo zdaj pri cesti v Šmarje zemljišče za plantažni nasad breskev (7 ha), ki jih bodo posadili že v jeseni. To zemljišče je bilo prej delno zamočvirjeno delno obdelano, a ne intenzivno izkoriščeno. Pri Urbancih nad Plavjami blizu demarkacijske črte so spomladi uredili 11 ha nasadov orehov in cepljenih lešnikov ter 3 ha nasada mandeljnov. Prej je bil tam slab pašnik. Za to delo je poskrbela Okrajna zadružna zveza v Kopru in izročila nasad v oskrbo in nadaljnje izkoriščanje Kmetijski zadrugi v De-•kani^oof.' > o-jr, . .f Za zaključek pa naj omenimo še Montinjan nad Vanganelom, Tu so domačini na lastno pobudo preorali nad 9 ha prej neobdelanega vaškega zemljišča. Prej so bili tu le revni pašniki in malo grmičevje, zdaj pa imajo že 5 ha novega vinograda. Ta pregled pa ni popoln, ker se v raznih vaseh obnavljajo vinogradi in pripravljajo novi sadovnjaki in kmetje dobivajo za ta dela posebne nagrade in pomoč. A. B. IDRIJSKI GOZDOVI i IDRIJA . -T\n h>sV-T5EŽZil. •(. TnA 4) .v„ 7 Sc^- a Bric IDUIJSn 602D0M P0$K0MvAWt 6CiW*' BC5 M{Tf0P0l0^, P^Ujf # n* w»- t T’>^ r OD STIVANA J BAZOVICA Odpusti pri Seladu Te dni so odpustili z dela več domačinov, ki so bili zaposleni pri SELAD Na delu jih je ostalo še nekaj, ki niso napravili skupno še 1250 ur, kolikor je določeno za vsakega delavca. Odpuščeni delavci, ki so pri SELAD imeli le nekaj zaslužka, so zdaj zaskrbljeni, ker ne kaže, da bi kje dobili delo. Na polju je zdaj manj dela, saj smo končali s košnjo in žetvijo. Sena imamo letos dovolj in nekateri ga nimajo niti kam spraviti. Imeli smo srečo, ker smo ga lahko posušili v lepem vremenu in nam ni dež med košnjo preveč nagajal. Kmalu bomo začeli kopati krompir, ki bi bil lep, če ne..bi bilo preveč dežja ko je delal., gomolje, tako pa nami zelo gnije. repentabor Tradicionalni praznik Danes, kakor vsako leto na veliki šmaren imamo na Re-pentabru tradicionalni praznik in romanje. Prav gotovo bo prišlo k nam, kakor vedno, veliko število izletnikov iz mesta in iz okoliških vasi. Razni kramarji so že med tednom postavili svoje šotore, vrtiljak je postavljen že več dni, kakor tudi razna druga igrišča, da bo gostom bolj prijetno in se bodo lepše zabavali. V sredo pa so z vso naglico začeli popravljati in asfaltirati kos ceste od Poklona proti cerkvi. Postavili so nov tlak in katramirali od znane gostilne pri Furlanovih mimo kapelice proti klancu nekaj čez sto metrov ceste. Omenimo naj še', da so pred časom Furlanovi razširili svoj obrat in uredili pred gostilno lep vrt za svoje goste. Sem prihajajo v poletnih večerih, posebno pa db nedeljah, številni izletniki iz Trsta na čist in hladen zrak in k dobri kapljici terana s prigrizkom, ki tu vsakemu dobro tekne. Lani nismo imeli skoraj nič vina, ker nam je uničila pridelek toča, letos pa.trte dobro obetajo in bo vina mnogo več kot lani. seveda, če ne bo toče. SV. KRIZ 7 uni m toča Naši ribiči so imeli te dni lep uspeh pri lovu na tune, ki je vsako leto ob koncu tega meseca, včasih pa tudi poprej. Vendar bi bil lov še mnogo boljši, če jim ne bi nagajali razni ezuli in jim de. lali škode na mrež^tt in drugod. Pred časom nas^jč obiskala toča in je napravila precej škode v vinogradih nad Grljanom, zdaj pa je začela nagajati suša. Drugih novic pri nas ni: morda jih bo kaj več ko bo v kratkem dokon-, čan naš kulturni dom, v katerem zdaj urejujejo notranjost, da bo dom zares pri-: vlačen in udoben. PLAVJE l/spel praznik in prde ceste Preteklo nedeljo smo ime-: li pri nas vaški praznik, ali «šagro». Prejšnja leta smo, imeli ta praznik 15. avgusta^ toda fantje od Sv. Barbare so protestirali, češ da morajo imeti oni praznik na ta; dan, zato smo preložili haš| praznik. Kljub temu niso tbj-f li pri Sv. Barbari zadovoljni in so priredili tudi oni ples; isti dan kot mi. Toda našaj prireditev ni zaradi tega nič trpela in je prišlo k nam Vrrefci Imliislrcfe * [cirilskih gezclerih Sbv^^rom0 primed 18- in velik ?ozdn Prizadela g0- "’S, K Plen: u^kih ra;‘"u' P^ebnih vre-azmer na drev zarad kovu.—' le r. na drev®snih iti t Ladovih0?!04'1 v bu' >rov ! Približno H J v ‘esneea „ ^-000 kub. 51 ‘"'n.je bilo pn. g0zdnih odrfeiL., in sicer predvsem tistih, ki so izpostavljeni proti severu ali severovzhodu v nadmorski višini 500 do 900 m. Katastrofa je prizadela skupno nekako značilnosti, ki dovoljujejo zanimive zaključke in priporočila. Sestav prizadetih gozdov in rasti kaže, da so bili gosteje zarastli bukovi sestoji huje 600 ha gozdne površine in je j poškodovani, da pa je bila ng-uničila v prizadetih gozdnih sprotno škoda v manj zarastlih sestojih manjša. Razporeditev oddelkih 10 do 80 odst. lesne zaloge. Analiza obsega in višine na-i tda(e škode je pokazala zani-oddelkov i mive podrobnosti in nekatere kov je « u se » hio*«!! in 1ukniDripoKni!!2l1? pod ledenim bremenom, tanj-52? z V& ,S0 lot: in se bo le težko zopet zravnal!. 10 vwne cel*i!a n Uda in ni' pasli svojo živino in drvarili. Tlačani so morali to uslugo od- la zemlja«, pol tega je bilo so bile kupljene gmajne še «pol zemlje« itd. To je pomenilo, da je bil «zemljakar» od skupne posečnje deležen (za primero) 12 voz drv, «pol-zemljakar« šest voz, «četrtzem-Ijakar« tri in tako dalje. Na ta način so si tudi delili druge dobrine iz kupljene »gmajne«, na primer listje v jeseni, ki so ga skupaj pograbili in potem z velikim krikom in prepirom med seboj delili. Toda tudi bremena od te, gmajne so si na isti način delili. Davek od gmajne je bil za »zemljaka« dvakrat večji kot za «polzemljaka». Prav tako delovni delež pri napravi ali popravljanju gmajnskih poti. V dolgih desetletjih so se «jusi»' v naši vasi delili in cepili v manjše dele. Marsikateri tedanji ali poznejši «ju-sar», je svoj «jus» razdelil med dva ali več sinov, marsikateri je po sili potreb tudi odprodal polovico ali četrtino od njega. V tem času plačevati bodisi z naknadnim nima v Gornjih Vremah ce delom,- bodisi z denarjem ali naturalijami — mnogokrat z vsem trojim. Ob smrtni uri fevdalizma, ko je tlaka odpadla, so veleposestva začela razpadati. Ni bilo več brezplačnih delavcev. «Grofi» so drug za drugim začeli odprodajati svpja velika in popolnoma paaivna zemljišča. Kupovale so jih vasi skupno, ker poedinec ni zmogel tolikih vsot. Toda kupljena zemljišča nišo š tem postala obča last, pač pa last vaščdnov, ki so odšteli svoj delež kupnine. Tisti vaščan, ki* ni hotel ali ni mogel plačati deleža, ni mogel biti lastnik ali uživalec kupljenega zemljišča. Rrav tako ni, mogel biti lastnik kupljene. «gmajne» pozneje priseljeni tujec. Kupci zemljišča so se imenovali «j usarji« in so bili kot brezpogojni lastniki vpisani v zemljiško knjigo. Jusar je svoj «jus» ali delež lahko prpdal komurkoli ali pa ga zapustil temu ali onemu svojih otrok. S tem je sam izgubil pravico do njega in tudi tisti 'njegovi otroci, Iti jim zemljišča ni dal. Ce je umrl brez oporoke, so njegovi otroci dedovali «jus» po njem, si ga medsebojno razdelili ali pa so ga prepustili nasledniku na domačiji za primerno odškodnino, Ta «jus» je bila takrat neka neznanka. Nihče ni vedel koliko meri in kje točno je. Užival Je pač le delež, ki ga Jo ‘ to še nerazdeljeno zemljišče letno dajalo. Cim večji sKusnih površin, kt odgov .rja-jo po legi in izpos<#'djonosti ! «Jus» je imel. tem večji delež osnovnim značilnostim priz.i. j dohodka mu je pripada). Naj-detili gozdov pri Idriji. j večji «jus« so imenovali, ((ce- lega «jusa» nihče več in le par jih je, ki imajo še do tri četrtine »zemlje«; nekaj več je »polzemljakarjev«, večina pa jih ima četrtinko ali »e manj. Od začetka niti ni bilo mej med odkupljenimi »gmajnami« bližnjih vasi. Ljudje so prosto pasli živino celo po kupljenih gmajnah drugih vasi. čeprav tam niso imeli nobenega «jusa». Tako so — po pripovedovanju mojega deda in njegovih sodobnikov — ob velikih sušah, ko je gabrske goličave požgalo sonce, pastirji iz Zabrežca in celo Divače prignali živino na pašo v dolino in zgornjevremsko gmajno, ki sta zavoljo svoje fi-šaste geološke sestave bili tudi v suši dovolj vlažni in zato porastli s travo. Naravno je, da je bilo to čestokrat povod prepirom in tudi pretepom med pastirji. Prvi problem naših dedov je bil, da vsaka vas postavi meje svoji gmajni in jo tako loči od sosednje. Ni bilo to tako enostavno, ker si je vsaka skupina jusarjev (vsaka vas torej) želela odmeriti čim največji kos v škodo sosednje. V zadevo je morala poseči država in je poslala k razmejitvam svoje izvedence, ki so na podlagi listin (kupnih pogodb itd.) in po zasliševanju obeh spornih strank končno določili zakonite meje. Navzlic temu so se dogodile večje ali manjše krivice, ki so bile povod hudim prepirom še leta potem. Meje so pa le obstale in veljajo še danes. Nekaj let po teh razmejitvah S E S L | A N vedno skupna last jusarjev Posledice te skupnosti niso bile dobre. Nihče od poedincev ni skrbel za dobro gmajne, vsak je hotel dobiti iz nje največ. Nihče ni sadil, nihče ni izboljševal, vsak je le črpal in kradel iz nje, kolikor' je mogel. Poleg skupno deljenih dobrin, si je vsak skrivoma skušal pridobiti iz nje še kaj. Gmajna jim je bila molzna krava, ki pa je niso nikoli krmili. Hirala je in propadala. Uvidevni možje so to začeli spoznavati in so rekli: »Moramo vsakemu odmeriti njegov «jus», ki naj bo samo njegov, potem pa naj dela z njim kar hoče — naj goji in čuva ali pa naj ga uniči do kraja!« Ta naloga je bila zelo težavna in so jo reševali skozi več 'et. Na skupnem zemljišču nj bilo namreč niti dveh hektarov, ki bi si bila po vrednosti povsem enaka. Vsak bi rad imel svoj jus odmerjen na najboljšem in na najbližjem kraju. Taka rešitev je na žalost bila nemogoča in zato so naši dedi delili vsak predel, ki je bil * kolikor toliko enoten, posebej. Kjer je bil tak predel, velik, so bili jusarski deleži veliki; kjer je pa bil majhen, so bili tudi deleži majhni. Na tak način so oddelili vsakemu večje število parcel, od katerih je vsaka bila na drugem predelu. Zelo nerodna delitev, toda za enkrat, edino pravična. Vsi so imeli v enaki meri dobrega in slabega, bližnjega in oddaljenega, poraslega in golega terena. Razlika je bila le v velikosti parcel (zemljakar je imel dvakrat večje od pol-zemljakarja itd.). Pa tudi poedini kraji niso bili čez in čez enake vrednosti. Naši dedi, čeprav nepismeni in neuki, so le imeli precej konjske pameti v glavi. Najprej so razdelili tak predel v toliko parcel kot je bilo jusov. Vsaka je predstavljala »celo zemljo« in vsaki so dali številko. Potem so se jusarji sami zbrali v skupine: «zemljakarji« po štirje in štirje skupaj. Številke parcel so zdaj napisali na listke in jih stresli v klobuk. Vsaka skupina jusarjev je »potegnila« eno številko in parcela tiste številke je postala potem njena. Polzemljakarji in četrtzemlja-karji so si svoje izžrebane parcele sami med seboj razdelili, največkrat spet z žrebanjem. Po končani delitvi so skupno posadili kamnite mejnike in od tedaj naprej je vsak vedel, kaj je njegovo. Občina naj zgradi avtobusno postajo Promet skozi Sesljan je posebno v vročih poletnih mesecih zelo velik. Na trgu sredi vasi, kjer je prostor za parkiranje avtomobilov, je zkozi ves dan izredno živahno, saj se tu ne ustavljajo samo osebni avtomobili in motorji, temveč tudi težki kamioni s prikolicami in avtobusi. Ves ta promet narekuje vozačem motornih vozil pa tudi pešcem veliko previdnost, ki je prav na tem mestu tako potrebna Toda misliti bo treba na nadaljnji razvoj Sesljana in s tem v zvezi še na povečanje prometa. Dosedanji prostor za parkiranje motornih vozil v Sesljanu ne odgovarja več svojemu namenu, toliko manj bo odgovarjal v prihodnosti. Zato bi bilo prav, ko bi občinski tehnični urad pomislil in proučil možnost, da bi zgradili nekje ob križišču cest proti Trstu in Nabrežini avtobusno postajo, s čimer bi razbremenili promet na trgu. Postajo bi lahko gradila občina, recimo v okviru kakšnega gospodarskega načrta, ter jo opremila še z barom in tuj-skoprometno pisarno. Na ta način bi imela občina tudi svoje koristi, poleg tega pa bi lahko tam zaposlili nekaj domačinov. Zvedelo se je, da je princ preklical podaritev zemljišča za zgradnjo nove šole v Sesljanu. Sedaj bo treba poskrbeti za drugi prostor, o čemer bodo odločal; prizadeti vaščani sami. bllektro-inštaiactjsko pod. jetje — Sprejema vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel, 29-322 SE PRIPOROČAMO' STARA IN ZNANA TVRDKA I ki se je preselila v 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da tma na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znam k e SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pr itrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-letno Jamstvo. Naprodaj rabljem poglobljivl stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje Popravila z jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. MOTOM 48 DELFINO 160 CCM CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo ,Cilera" I Mosctiion & Prisoft Trst Ul. Valdirivo 36 UL 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANC S1BLLIA ZNIŽANE CENE Tovurni prevozi ♦ Tel.»1.5111111 ♦ ll»nhni avlnliusnl prevozi AVTOGARAŽA z MEHANIČNO DELAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN a 'L TRST, Ulica Coroneo št. 3 Telefon štev. 238-18 izdeluje in popravlja krzna PLTSE - AJOUR - VEZENINE Ivan Ribarič Uvoz Izvoz Zaloga oglja, premoga ln drv za kurjavo NA DROBNO - NA DEBELO Vseh vrst trdega tn mehkega rezanega lepa. furnirja, vezanih plošč itd. frevzamemo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi Urad. TRST Ul. Crlspi št. 14 - Tel. 93-502 Skladišče: Ul. delle Mil.zie 19 - Tel. 96-510 Telefonska stev. stanovanja 95-918 Dospeli so najboljši hladilniki [J„L£C“b Izdelek največje angleške lo varne, ki je v celoli. rudi hla> dilna naprava, Comprensor izdelan po mnogoletnih izkušnjah izključno v LEC-ovih lovarnah! Električni hladilnik LEC je edinstven izdelek jnedoseg ljiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan za Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano. Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarja Zapomnile si: i/LEG** mora v Vaše gospodinjslvol Naročila sprejema s takojšnjo dostavo in petletnim jamstvom tvrdka TRST, Piazza S. Giovanni 1 Telefon št. 3-50-19 TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE »/ Bil. IKj jfl' Kj bremenska napoved /a danes: Pretežno jasno in toplo. Pola-goma se bo pooblačilo od zahoda. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 28.8 stopinje; najnižja pa 20.1 stopinje. TRST, nedelja 15. avgusta 1954 PRIMORSKI DNEVNIK Opozarjamo vas na sledeče S ™ |l I HP oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00: SX -fis. Zborovske pesmi pojeta zbora «Igor Gruden« iz Na r žine in iz Barkovelj. — Trst II.: 20.50: Verdi: «Otello», opera v 4 dej. — Trst I.: 17.30: Simfonični_ koncert. Slovenija: 15.45: Vasja Ocvirk: Po poteh roške ofenzive. PRED VROČINO BEŽIJO V NARAVO ZA ZASLUGE V REVOLUCIJI Dvodnevni izlet po Primorski Standrešci pred obiskom Koroške Sovodenjci pa bodo odšli K jezeru Cavazzo Končno je sonce posijalo močneje in nam prineslo pravo poletje, katerega smo si po hudi zimi in dolgi muhasti pomladi od srca želeli. Včeraj je bilo vreme še posebno lepo in je izpolnilo želje mnogih delovnih ljudi, ki si sicer ne morejo privoščiti enomesečnih ali pa štirinajst- Naš tedenski p r e g t e tš (Nadaljevanje s 3. strani) bodo pripravljeni v določenem času, popustiti; obenem pa bi pokazalo tudi Amerikancem, da utegne ratifikacija v drugem čitanju zmanjkati, če bi se pogajanja z ZSSR razbila zaradi njihove nepopustljivosti. S podobno taktiko pritiska na obe strani in določenega roka (ki je bil takrat 30 dni) je Mendes-France v Ženevi razbil ameriško nasprotovanje premirju v lndo-kini, rusko iskanje drugih ugodnosti v zameno za premirje in kitajsko nezaupljivost. Rezultat, h kateremu teži Mendes-France, torej ni E OS, temveč sporazum med velesilami o položaju v Evropi. O tem govori tudi neka druga točka njegovega načrta: Francija bi imela pravico izstopiti iz EOS, če bi prišlo do združitve Nemčije ali do odhoda angleških in ameriških čet iz Evrope. Francoski izstop bi skoraj gotovo pomenil tudi konec evropske vojske. Ti cilji pa niso daleč od sovjetskega načrta nevtralizirane in demilitarizirane Nemčije. Ce bodo v Moskvi položaj razumeli in če jim je res do tega, da se mednarodna vprašanja rešijo, ne pa zavlačujejo (in nekateri znaki kažejo, da se je sovjetska politika v tem odmaknila od stalinske prakse in se začela nagibati v to smer), bi jim morala biti priložnost dobrodošla. Na drugi strani so te perspektive zelo zapeljive tudi za angleško politiko. Bonn in Washington seveda nasprotujeta. Italijanska diplomacija jima sekundira in ravna pri tem kot potepen pes, ki se zaveda svojega greha (Italija še ni ratificirala pogodbe o EOS in s tem olajšuje Mendes-Franceovo akcijo) in se zato prihuljeno prilizuje gospodarju: rada bi najprej ratifikacijo, nato pa, ko bi se pogodba že začela izvajati, bi morda govorili o kakšnih spremembah (Rim seveda tudi upa, da mu bo zaradi te ubogljivosti morda navržena kakšna kost v tržaškem vprašanju — in morda prav zaradi tega zavlačuje rešitev). Belgija in Holandska sicer verjetno ne bi imeli načelnih ugovorov proti Mendes-Fran-ceovemu načrtu, pač pa imata praktične pomisleke; njuna parlamenta sta pogodbo že ratificirala in neprijetno bi bilo začenjati vso proceduro skraja. Bitka, na katero se pripravlja Mendes-France 19. avgusta v Bruslju, torej vsekakor ne bo lahka. V podporo pa mu bo to. kar mu v notranji politiki povzroča skrbi — nasprotovanje v kakršni koli obliki EOS v Franciji, ki je pripeljalo tudi do odstopa treh golističmh ministrov. Vendar kaže, da bo francoski ministrski predsednik tudi brez go-listov lahko dobil parlamentarno bitko o EOS v narodni skupščini, ker ga bodo v tem vprašanju podprli demokristjani, ki bodo gotovo rajši glasovali za razvodenel načrt evropske vojske kot za noben načrt. Toda v to bitko se bo lahko spustil samo, če mu bo v Bruslju uspelo. Tu pa se pred Amerikance postavlja izbira. In tudi pred Ruse. Amerikanci bi po Men-des-Franceovem padcu dobili sicer vlado, kjer bi bil zu- nanji minister verjetno spet Bidault ali kak njegov demo-knstjanski tovariš in ki bi podpirala EOS. ki pa bi bila prav tako slabokrvna in neučinkovita kot prejšnje vlade, ki razen dobrega namena niso za ratifikacijo EOS storile ničesar. Rusi pa bi na- mesto Mendes-Frencea dobili vlado, ki bi bila sicer šibka, ki pa bi se kljub temu zavzemala za evropsko vojsko in za oborožitev Nemčije — kar poskuša Moskva v prvi vrsti preprečiti. Igra. ki jo je začel francoski ministrski predsednik, je torej sicer nemara tvegana, je pa zelo spretno zasidrana v današnjem svetovnem položaju in ni brez dobrih možnosti, da uspe. Končno bi se samo s pojavom Francije kot samostojnega aktivnega. >ak-torja v evropski politiki mednarodni položaj toliko spremenil, da utegne obetati nov razvoj in premagovanje sedanjih mrtvih točk. r. c. dnevnih počitnic, pa vendar z veseljem pričakujejo vsakoletni «ferragosto», ko oddidejo z družinico za ves dan ali pa za eno popoldne na izlet k prelepi morski obali ali pa k sorodnikom v hribovite predele. Prosvetna društva na Goriškem so že pred dobrim mesecem začela misliti, kako bi svojim članom pripravila prijetne daljše izlete izven Goriške, saj so takšni dvodnevni «izprehodi» v pravo radost delovnega človeka iz vasi in mesta, ki vse leto, razen redkih izjem, ne prestopi meja goriške dežele. ZSPD je organizirala prav za «ferragosto» izlet v Jugoslavijo, in sicer v prelepo Soško dolino. Velik avtobus, poln Goričanov in okoličanov, je odpeljal včeraj zgodaj zjutraj čez mednarodni blok pri Rdeči hiši. Izletniki so bili dobro razpoloženi, saj jih je čakala prelepa vožnja po Soški dolini tja do Trente in do izliva Soče, zatem pa ogled Cerkna in prenočitev v prijazni Idriji. Od tu bodo danes nadaljevali pot skozi Črni vrh, ki je postal priljubljeno letovišče številnih ljudi, in Vipavo do Prvačine, kjer bodo Goričani prisostvovali veliki proslavi 110. obletnice Gregorčičevega rojstva, katere se bodo udeležili tudi Tržačani. Za goriškimi prosvetarji niso hoteli zaostajati Standrešci, ki jo bodo mahnili konec meseca kar na Koroško. Ze dolgo so govorili o izletu in istočasnem obisku Korošcev, ki so že večkrat nastopili pri nas. Končno so se — odločili za zadnjo nedeljo v avgustu, ko ne bo toliko dela na polju. Upamo, da se bodo štandreški prosvetni delavci in vsi ostali izletniki počutili kar najbolje pri bratih na Koroškem. Sovodenjci pa so bolj tihi, in čeprav se že dolgo pripravljajo na izlet domačega pevskega zbora k jezeru Cavazzo, še vedno niso o tem niti besede črhnili. Morda bodo povedali kaj ob povratku. Izročitev odlikovanj staršem dveh narodnih herojev Odlikovana padla primorska narodna heroja sla Angel Besednjak in Ivan Kosovel V Novi Gorici je bila te dni ena redkih, a zelo prisrčnih svečanosti, na kateri so bila staršem narodnih herojev Angela Besednjaka in Ivana Kosovela izročena odlikovanja, ki sta jih z ukazom maršala Tita prejela padla gori-ška junaka. Svečanosti, ki je bila v sejni dvorani MLO Gorica so se u-deležili razen staršev omenjenih narodnih herojev, pred- Urnik trgovin za poletne počitnice Urnik trgovskih lokalov za poletne počitnice (Ferragosto) je naslednji: V nedeljo 15. t. m. odprte samo mesnice do 11. ure, mlekarne in pekarije do 12.30 in cvetličarne do 13. ure. V ponedeljek 16. t. m. Mlekarne in pekarije odprte v jutranjih urah. Vsi ostali obrati zaprti ves dan. ZARADI «MAGANJA» IN DOMAČEGA PLESA V SKEDNJU Financarji v Beneški Sloveniji v zadnjem času zaprli 10 ljudi Prebivalstvo se zgraža nad ravnanjem «zelenih varuhovi, ki so s tem prevzeli zapuščino terorističnih trikoloristov Pred desetimi dnevi so se v vasi Matajur sprli med seboj domačini in financarji. Zaprli so 4 osebe, in jih imeli zaprte šest dni ter jih bodo še spravili pred sodišče. Videmski «Gazzettino» je pisal o tej zadevi in seveda je dal prav «zelenim varuhom«. Kakor piše ta časopis se bodo morale te štiri osebe iz Matajurja zagovarjati pred sodnikom kar za tri zločine: zasramovanje varnostnih organov, upiranje in ker niso hoteli iti z njimi v kasarno. Po naših informacijah so dogodki potekali takole: Ti domačini iz Matajurja, ki so jih zaprli, so skupno z drugimi vaščani mirno pili v gostilni. Ni bila še pozna ura, ko jim je prišlo na misel, da bi se začeli prijateljsko uma-gati#, kdo da je močnejši. In res so se začeli. Tedaj so vstopili financarji in jih začeli grabiti, da naj gredo z njimi v kasarno. Pristopili so še drugi domačini, ki so hoteli dopovedati financarjem, da je bilo to samo prijateljsko »maganje« in ne pretep, toda nič ni pomagalo, peljali so jih za tisto noč spat na česek v kasarno, drugi dan zjutraj pa v čedadski zapor. Pred nedavnim se je nekaj podobnega zgodilo v Črnem vrhu. Pred dvema letoma so v Pro-snidu financarji streljali na ljudi in nekatere hudo ranili. Največja nesramnost pa, ki so jo do sedaj naredili financarji v Beneški Sloveniji, je tista v Topolovem v nedeljo 8. t. m. Zaprli so kar 6 ljudi, ki so po pripovedovanju vsega ljudstva popolnoma nedolžni. Zaprli so triinštiridesetletnega Antona Eilipičja, dvaindvajsetletnega Lina Fi-lipičja, enandvajsetletnega Franca Filipičja, dvaindvajsetletnega Danila Gorjupa, dvaindvajsetletnega Gvida Ber-njaka in dvaindvajsetletnega Albina Ruklija, ki je prav tisti večer prišel iz Turina, in ki so drugo jutro izpustili Peljali so jih zvezane po dva in dva skupaj kakor razbojnike od Topolovega do Klodiča. V Klodiču jih je že čakal jeep kj jih je peljal v čedadski zapor. Kakor pravijo Topolov čani je bila tisto noč vsa vas prestrašena. Financarji so se grdo obnašali Pretepli so vsakogar, ki so ga dohiteli. Po, noči so v poznih urah s svetilkami lovili po hišah fante ki so se jim bili poskrili. V nedeljo zvečer so se hoteli fantje iz Topolovega nekoliko poveseliti in plesati Neki 14-leten deček, jim je «godel» na harmoniko v skednju. Na to veselico niso želeli financarjev, ker pravijo, da jim na plesu pobirajo najlepše deklice. Zato 50 financarji vdrli na skedenj, vzeli godcu harmoniko in ga zapodili spat, ker je mladoleten. Fantje so se nad takim ravna- njem zelo zgražali, češ da financarji upoštevajo mladolet-nost samo tam, kjer jim to koristi. Naše ljudstvo je zaradi teh novih in pogosto se ponavljajočih dogodkov zelo razburjeno. Trikoloristi so sedaj nekaj časa prenehali s terorjem in naše ljudstvo se boji, da so to nalogo seaaj prevzeli financarji. «Lepo, lepo nam pomagajo«; pravijo naši ljudje, «na naši domači grudi za nas ni zaslužka. Nerodovitna zemlja nas ne more preživljati. Ako nočemo od lakote umreti, moramo iti v tujino«. Kdo bo plačal stroške za odvetnike našim ljudem, sedaj, ko se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Seveda sami! Da, zares dobre vzglede dajejo pri pas predstavniki dvatisočletne kulture in civilizacije. JANEZ JURMAN Priprave zapraznikgrozdja V petek dopoldne je bila na goriški prefekturi seja, katere se je poleg predstavnikov Trgovinske zbornice, ENAL, Turistične zveze. Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje in «Federterre» udeležil tudi prefekt dr. Zerbi. Na seji je bilo govora o pripravah za skorajšnji praznik grozdja, ki se že več let organizira v goriški pokrajini. Zaradi menjajočega se vremena točnega datuma še niso določili, vendar bo praznik predvidoma konec septembra. Glavno delo bodo opravile občine same, v katerih bodo prazniki grozdja organizirani, vendar bodo pokrajinske u-stanove poskrbele za njihovo čimboljšo izvedbo. Zveza trgovcev bo pripravila svoje člane da bodo olepšali izložbe; pri tem bi poudarili, da bi morala biti nagradna komisija nepristranska. Zgodilo se je namreč, da pred dvema letoma niso pravično podelili nagrade za najlepšo izložbo iz enostavnega razloga, ker je najlepšo izložbo imela slovenska prodajalna zelenjave. Turistična zveza in ENAL bosta poskrbeli za kulturni program v posameznih občinah; povsod pa bodo postavili tudi stojnice, na katerih bodo razstavili sadje. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. »Takrat sem bila noseča štiri mesece.« «A, kako je bilo z otrokom? Slišal sem...« «Da, rodila sem... mrtvega otroka. To je vse. Vse. Zdaj živim sama in poučujem klavir.« «Na umetniško pot ne misliš več?« «Ne! To misel sem pokopala že zdavnaj. Zdaj igram samo še sebi. In kadar sem tako, posebno razpoložena, takrat si, — saj mi ne boš zameril, če ti povem, — zaigram Chopina in včasih tudi ta-le Nokturno. Zdi se mj kot pesem lepe, minule preteklosti.« Videl je, da ji je hudo. Vedel je, da bi moral stopiti k njej, ji nekaj reči, jo potolažiti, reči vsaj nekaj besed. Toda ničesar ni storil. Moičal je... in gledal v strop. Tedaj je sama nadaljevala: »Ko sem te videla, so se spet prebudila čustva v meni. Morala sem h klavirju. Igrala sem in... takrat si vstopil ti.... Oh, oprosti, sanjarim.« «Ne! Govori naprej!« Vstala je in stopila do njega, pogledala ga je vpra- šujoče in sedla na rob njegovega naslanjača, potem je spet vstala, napravila dva, tri korake po sobi, se obrnila in spet rekla: «Ne! Janko, prevzelo me je, oprosti. Povej mi rajši ti kaj o sebi. Kako živiš, kaj delaš? Bog ve, kdaj se bova spet srečala.« «Nimam dosti povedati. Ce te zanima...« Spet je sedla poleg njega in počasi rekla: »Seveda me.» Začel ji je pripovedovati svojo zgodbo, čisto navadno zgodbo mladega študenta, uradnika potem... Takoj je končal. Molčala je. Domneval je, da ni zadovoljna in zdelo se mu je, da se mora opravičevati; «Morda je malo filistrsko«, je dejal. «Toda tako je. In kaj več o sebi, bi ti res ne vedel povedati. Res, ne.» Tedaj je nenadoma začutil njeno roko v svojih laseh. Nežno, čisto rahlo je drsela roka skozi njegove lase. Potem je nenadoma skočila pokonci; «Oprosti mi, prosim, oprosti. Ne vem, kaj me je prijelo. Kaj si boš mislil o meni?« (Nadaljevanje sledi) stavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in JLA, nadalje prvi primorski parti/an narodni heroj Anton Ferjančič - Zvonko in Rastislav Delphi - Zmago. Predsednik OLO Gorica Mirko Remec je v kratkem nagovoru podčrtal pomen dogodka, ko sta bila z ukazom predsednika republike maršala Tita za izredno požrtvovalnost in junaštva v boioi proti sovražniku odlikovana z redom narodnega heroja med drugimi tudi goriška rojaka Angel Besednjak 'n Ivan Kosovel. Po govoru je izročil knjižico in ukaz o imenovanju materi Mariji Besednjak in očetu Andreju Kosovelu. Rede teh junakov pa bodo hranili v muzeju narodne 0-svoboditve Jugoslavije v Beogradu. Angel Besednjak je bil eden izmel prvih organizatorjev OF na Primorskem. Boril se je v Pohorskem bataljonu na Štajerskem in v nekem spopadu s sovražnikom junaško padel pomladi leta 1952 pri Brežicah. Ivan Kosovel pa je 1941. leta organiziral prvo vipavsko četo in več odborov OF. Bil je član pokrajinskega komiteja KPJ na Primorskem. Marca 1942. leta, ko so ga obkolili fašisti, se je po nadčloveški borbi z njimi, sam u-strelil z zadnjim nabojem. Se prej pa je uničil vse gradivo in partizansko dokumentacijo, da je ne bi dobil sovražnik in tako zvedel za vse sodelavce narodno - osvobodilnega gibanja. Tedenski dopust za delavce GRDA m SAFOG Z današnjim dnem se prične tedenski počitek tudi za delavce Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču in SA-FOG v Gorici; z delom bodo pričeli 23. avgusta. Kako bodo preživeli počitnice, ni težko ugibati; večina bo ostala kar doma in se lotila popravila in olepšave svojih bivališč, kot je že v navadi, morda pa bodo odšli ob popoldnevih z otroki na morje. Mlajši motociklisti jo bodo mahnili na izlete, več pa se jih bo udeležilo skupnih izletov, ki so jih v ta namen pripravili v Tržiču. Pri sekanju drv se je usekal v palec Kmalu po 12. uri je 42-letm Umberto Brešan iz Ul. Lunga 6 sekal drva. Nesrečnež pa je pri nekem zamahu udaril s sekiro po svojem levem palcu, namesto po polenu. Odpeljali so ga v boln;šmco Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki nudili vso potrebno pomoč in ga kmalu nato poslali domov. . .i:- V': ZAKLJUČEK KOLESARSKE PIRKE PO ŠVICI KAMBER PRVI V ZUERICHU Fornara ohranil prvo mesto Uspeh italijanskega moštva, ki je v odsotnosti najboljših Švicarjev zasedlo prvih pet mest * Coppi zmagovalec v oceni za gorsko nagrado, v splošni oceni pa na petem mestu Po telesu se je polila z vrelo vodo Po kosilu je il-letna Ljubljana Miranovič, stanujoča v Svetogorski ulici (casermet-te), skušala pomagati domačim, da bi čimprej pospravili. Imela je opravka s posodo, v kateri je bila vrela voda; zaradi nespretnosti, ali morda tudi po nesreči pa se je Mi-ranovičeva polila z vTelo vodo po prsih in po trebuhu ter dobila opekline prve in druge stopnje. Odpeljali so jo v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili zdravniško oskrbo. Predvidoma bo ozdravela v 20 dneh. kino CORSO. 15: »Vrni se«, barvni film, A. Nazzari in Y. Šanson. VERDI. 15: »Predstava varieteja«. CENTRALE. 15: »Luisianski ribič«, K. Grayson in M. Lanza. VITTORIA. 15: «Samo zate sem živela«, j. Wyman. MODERNO. 15: «Blatna maska«, G. Cooper. POLETNI KINO. 21; »Mama, oprosti«, L. Miranda. KINO STANDREZ. 21; »Izgubljeni raj«, M. Prešle. VRSTNI RED NA CILJU VII. ETAPE FREIBURG — ZUERICH (229 km): 1. Kamber 6.25’07”; 2. Pee-ters; 3. Coppi; 4. Monti; 5. Gismondi; 6. Baldarelli; s časom zmagovalca še: 7. Fornara; 8. ex-aequo: Milano, Car-rea, Astrua, Grosso, Baroz-n, Hollenstein, Adriaenssens, Braeckeveldt, Plass, Zagers, Assirelli, Volpi, Gianneschi, Pezzi, Bauwens, Garcia, Stett-ler, Lurati, Gret, Zbinden, Giudici, Serena, Huber, Win-terberg, Brun, Hobi, Scherer, Chevalley, Heidelberger, Rudolf, Lambrichs, Pankoke, Co-letto, Vermotte; 46. Poblet 6.32’08”; 37. Franchi i. č. ZUERICH. 14. — Kolesarska dirka po Švici se je končala danes popoldne na zueriškem velodromu po počasni, turistični vožnji iz Freiburga v Zuerich. Za zadnjo 229 km dolgo etapo je startalo 51 tekmovalcev, ker so Spancu Lan. garici že tretjič dovolili, da nadaljuje dirko, čeprav je prišel na cilj po zaključku kontrole, kljub temu pa se je tudi danes prikazal na cilju z znatno zamudo. Ob odhodu iz Freiburga je deževalo kot iz škafa, kolesarjem pa se na zadnji etapi ni nikamor mudilo. Že po 40 km je imela skupina, v kateri so strnjeno vozili vsi tekmovalci, 7’ zamude za predvidenim urnikom. Tudi ko je Fornara preluknjal, se skupina ni zganila. Nihče ni napadal vodečega v oceni, tako da je Fornara danes brez težav obranil prvo mesto. Nekaj živahnosti je bilo samo na zadnjem Cilju za veliko gorsko nagrado na prelazu Sattel, 180 km po startu, kjer je bil prvi Coppi, za njim Monti, Astrua, Fornara, Giudici, Hollenstein in drugi. Coppi si je s tem še bolj zagotovil zmago v veliki gorski nagradi: v tej oceni ima tri točke več kot Astrua, 7.5 več kot mladi Švicar Hollenstein, 8.5 več kot Bruno Monti in 17, točk več kot Giudici, ki mu v oceni sledijo še Fornara, Zam-pini, Coletto in Gianneschi. V zaključnem sprintu na velodromu v Zuerichu si je zagotovil zmago hitri Kamber, ki kot domačin tudi dobro pozna stezo. Drugi je bil Belgijec Peeters, medtem ko se je Coppi zadovoljil s tretjim mestom. Dirki po Švici se je končala s popolnim uspehom italijanskega moštva, ki je zasedlo vseh prvih pet mest; na petem mestu je Fausto Coppi, ki je očitno vzel dirko po Švici samo kot trening za svetovno prvenstvo, ki bo 22. avgusta v Solingenu. Med Švicarji, ki so nastopili brez svojih najboljših Kobleta, Kiiblerja, Schaera in Clericija, je bil najboljši Marcel Huber na šestem mestu. SKUPNA OCENA PO ZADNJI ETAPI: 1. Pasquale Fornara 41.28’37”; 2. Coletto 41.31’31”; 3. Astrua 41.32T3”; 4. Monti 41.33’58”; 5. Coppi 41.34’09”; 6. Huber 41.36T7”; 7. Volpi 41.45T5”; 8. Vermotte 41.46’29”; 9. Russen-berger 41.46’35”; 10. Serena 41.46’52”; 11. Adriaenssens 41.46’5S”; 12. Gianneschi 41.53’59”; 13. Hollenstein 41.34’39”; 14. Gismondi 41.56’01”; 15. Carrea 41J8’57"; 16. Baldarelli 41.59’00”; 17. Zampini 42.00 06”; 18. Garcia 42.02'33”; 19. Poblet 42.03-27”; 20. Giudici 42.05’39”. KONČNA OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO: 1. Coppi 40 točk; 2. Astrua 37; 3. Hollenstein 32; 4. Monti 31.5; 5. Fornara 22; 6. Zampini 20; 7. Adriaenssens 19; 8. Giudici 17; 9. Coletto 16.3; 10. Huber in Gianneschi 16; 12, Braeckeveldt 13. (1.58): Modrachova 1.67, Aigio-va 1.58; višina (5.65) nobena; krogla (13.30): Tislerova 13.30; disk (44): Vrabilova 44.73, Mer-tova 44.19; kopje (44): Zatop-kova 49.30, Matatkova 44.49; petoboj (3100): Modrachova 3739. Moški: 100 m (10”6): Mandlik, Jane-ček 10”6; 200 m (21”5): Jane-ček 21”5; 400 m (48”); nobeden; 800 m (1’50”5): Jungwirth 1’49”8; 1500 m (3’49”): Jung-wirth 3’46”2, Zvolensky 3’47”6, Cevona 3’48”6; 5000 m (14’25”): Zatopek 13’57”2; 10.000 m (30'30”): Zatopek 28’54”2, Ulls-berger 30’20”; 110 m ovire (14”7): Tosnar in Krul 14”7; 400 m ovire (52”7): nobeden; 3000 m ovire (8’59”6): nobeden; višina (1.96): Savcinski in Kovar 1.98; daljina (7.35): Fikejz 7.36; palica (4.21): Krej-car 4.25; troskok (15): Rehak 15.37; krogla (15.80): Skobla 17.38, Kalina 15.88, Stoklasa 15.81; disk (50.50): Merta 52.01; kopje (69): Kopriva 69.71; kladivo (57): Malek 58.31, Dadak 58.16, Maca 57.45; desetoboj (6000): nobeden. Avstrijci so z eno točko premagali Jugoslovane v mladinskem plavalnem dvoboju na Dunaju Na mednarodnem plavalnem dvoboju mladinskih reprezentanc Avstrije in Jugoslavije na Dunaju je proti pričakovanju zmagala reprezentanca Avstrije z rezultatom 117.5-116.5. Moški: 250 m prsno: Zrimšek (J) 2:56.4; 100 m hrbtno: Kučera (A) 1:14.7; 400 m prosto: Kučera (A) 5:07.1; 200 m metuljček: Kambij (J) 2:50.6; 100 m prosto: Nardelli (J) 1:02.5; 4 x 100 m prosto: Jugoslavija 4:15.5; 4x100 m mešano: Avstrija 4:54.6; skoki: Vaneš (A) 92.11. Ženske: 400 m: Dokupil (J) 6:01.3; 100 m metuljček: Najhart (J) 1:24.2; 100 m hrbtno: Majven (J) 1:23.7; 200 m prsno: Jeri-čevič (J) 3:01.4; 100 m prosto: Tudi Sovjetska zveza se bo udeležila s svojimi kolesarji svetovnega kolesarskega prvenstva v Solingenu. Čehi pripravljeni 2e lepo število Cehov in Čehinj je doseglo rezultate, ki so potrebni za dostop na evropsko prvenstvo v Bernu. Navajamo imena atletov in atletinj z njihovimi rezultati; v sklepajih pa so zahtevani rezultati: Ženske: 100 m (12”3): Kovarikova H”l, Streskova 12”2; 200 m (25”4): Kovarikova 25”4; 800 m (2’15”): Mullerova 2'12”5; 80 m ovire (11 ”6) nobena: visoko: | AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PD1V02 POTNIKOV na STO, v Jugoslavijo, Avstrijo in druge države GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-29b STANOVANJE : Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 Valga (J) 1:12.0; 4x100 m prosto: Avstrija in Jugoslavija v istem času 5:27.7; 4x100 m mešano: Jugoslavija 5:35.5. Mizarji podjetniki kmetovalci Desk* *mr* nov*, maCt' snove in ttd^ lesov to fr*1’ me nudi najugodneje I Himna predvaja danes in jutri 1 r**! ■ t a V¥|:- INDUSTRIJA ..PLETENIN" KMHI IŠČE TEHNIČNEGA VODJ^ Pogoji: Tekstilni tehnik, ki obvlada pletilstvo io dober organizator dela. Plača po sporazumu. Ponudbe poslati s kratkim «vl^* njepisoro na upravo podjetja. PIETRO CONTENT0 3,2.V TRST ULICA CARDUCC1 štev. 7 TEL. VELIKA IZBIRA moških, ženskih in otr«^ oblačil, svilenih rut, nogavic in rok*' ČEVLJE dobre in poceni dobite za velike in male v trgovini /o&ff* Ttievihard TRST, Ulica l/ a s a r i 1U - tel. LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE HIIR118 I in MINARELLl BOLOGN^ za vse vrste poti, posebno hribovite/ lepo izoblikovan, primeren za vse osebe Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrstnega mslerl e Is 125 cc cena L 164.000, „GABBIANO" ■ EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠ*® JOŽEF LUTMA«* pooblaščen tudi za nadomestne dele (rMOT O GORICA, UL. MARGON' . . .t.miui »U h p N KO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Št « III. nad — Telefon številka »3-808 In 14-638 — Poštni Odgovori u, e*,.k AN.SLA V | HENKO ^ - betonska številka 37-388 - OGLASI: od 8. do 12.30 If. od 15- 18 - TeL «7 718 — Cene os lasov /a vsak nun vtštne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. Ubiiel Jmnra r, ™ vrs“o»u!ov^ 25- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podmžn Goric« Ul. 8. Pell.ro Ml Tet 33-82 - Rokoolsl se rv vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur, Ked. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, meseč”0 Poštni tekoč) račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. *al°f nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ‘‘ -