0«i!* c- '' i!: .. Štev. 68 a -^---eJUS^^Din Naročnina mesečno 2r> Din, za inozemstvo 40 Din — ne-rloliska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.h/Ill Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 iu 10.349 ca inserate: Sarajevo it v. 7563. Zagreb it v. 39.0H, Praira-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjevo h. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazuiku Nehal svetlobe Kakor mora leži gospodarska kriza na vsem svetu. Ze dve leti zdihuje človeštvo pod težo gospodarske depresije, ki ni prizanesla niti najbogatejšim državam sveta in se relativno še najmanj čuti v Franciji. To zato, ker je ta dežela ostala še vedno po velikem delu agrarna zemlja, koje prebivalstvo radi svoje solidne moralne tradicije ne špekulira, ampak denar hrani za svoje skromno življenje. Gospodarske avtoritete pravijo, da bi kriza v Franciji bila še manjša, ako ne bi bili žetvi leta 1930. in 1931. povzročili francoskemu kmetu okoli 20 milijard škode v enem samem letu. To smo povedali samo mimogrede, zato, da se vidi. da je slejkoprej poljedelstvo v resnici steber državnega gospodarstva, kakor ostane tudi neomajna resnici, da pomenita varčnost in skromnost najsigurnejši kapital vsakega naroda. Glavno, kar smo mislili povedati, je to, da je treba v zadnjih dneh zabeležiti lahno izboljšanje oziroma omilitev gospodarske krize po svetu. Ne ve se sicer še s popolno sigurnostjo, da-li ta omilitev jKimeni začetek zopetnega dviga ali vsaj normalizacije svetovnega gospodarstva, vendar sodijo strokovnjaki s precejšno verjetnostjo, da bi to izboljšanje utegnilo pomeniti več ko samo hipen in slučajen pojav. Sicer no more biti nobenega dvoma o tem, da krize ne bodo prenehale, dokler bo gospodarstvo slonelo na velekaipitaliamu, pač pa morejo nastati večji ali manjši odmori, ki pcnienijo dobo gospodarske prosi>eritete, katera seveda ne more nikoli odpraviti ogromne razlike med življen-skirn standardom velopodjetnika in proletarca. Ker pa naš namen danes ni filozofirati, hočemo podati sliko današnjega položaja, ki kaže nekatere znake izboljšanja krize: V Parizu so namreč danes takozvani gospodarski krogi dobre volje. To veselje je povzročila vest, da je Banca dTtalia znižala diskontno m.ro od 7 na 6%. To kaže vsaj na izboljšanje valutam i h raamer, ako že ne na kaj drugega. Vemo, da se je denarna katastrofa sveta začela 19. septembra lanskega leta, ko je angleški funt izgubil svojo zlato pariteto. Takoj so velike banke skušale vzeti v roko kapitalni trg, da preprečijo ali vsaj omilijo nevarnost popolnega poloma. To je imelo za posledico, da S' je kura denarja splošno podražil. Bane of England je takoj zvišala svoj disknot od 4.6 na 6%. Sdedile eo vse ostale banke in 15. oktobra 1881 je newyorSka Federal Bane zvišala diskont od 3 aa 3.5. Na ta način je finančni svet hotel disciplinirati denarni trg. Toda nepričakovano je London s čudovito potrpežljivostjo in vztrajnostjo izboljšal funt, tako da je nastala potreba, da se vrne kreditu zopet nekoliko elastičnosti. Bilo je tem bolj potrebno, da se gospodarstvenikom denar nudi bolj poceni, ker se je morala Angleška banka na vsak način izogniti nevarnosti zopetuega prehitrega dviga funta. Dne 18. februarja letošnjega leta je angleška banka svoj eskont znižala od 6 na 5%, en teden pozneje pa že na 4.5%. Temu so sledile analogne odredbe drugih bank. Predzadnja v vrsti bank je bila Švedska narodna banka, ki je kakor norveška znižala diskont za pol točke. Sicer je to bilo pred Kreugerjevim polomom, toda ta katastrofa ni mogla preprečiti nadaljne stabilizacije denarnega trga, ki se opaža na vsem svetu. Ne da se tajiti, da stojimo pred splošnim izboljšanjem valutarnih razmer. Opažajo se že tudi nekatere posledice tega. Nekatere sirovine kažejo namreč že gotovo stabi-liteto in celo majhen dvig svojih cen. Kovine so skoro že vse stabilizirane in isto se opaža že pri konoplji, lanu, kakau ter drugih važnih sirovinah. Dvig funta je pojav, kojega važnosti ni treba še posebič naglašali. Treba je pomisliti, da je angleška valuta bila vedno veliki regulator svetovnega trga. Če gledamo stvari objektivno brez prevelikega pesimizma in brez prerožnatega optimizma, moramo reči, da se zdi, kakor da bi svetovno gospodarstvo bilo na poti ozdravljenja. Denar se bo stabiliziral. Funt se oživlja in cene sirovin ne padajo več. Gospodarstveniki pa opozarjajo tudi na to. da se zaloge blaga začenjajo počasi zmanjševati. Pa saj je padanje konsuma doseglo v resnici že točko, ki se ne more več navzdol prekoračiti. Zaradi tega upajo, da se bo izboljšal kmalu tudi delovni trg in da se bodo pridne roke tolikih milijonov zopet zaposlile, s čimer bi izginil najopas-nejši pojav današnje gospodarske krize, to je brezposelnost. Moderni gospodarski mehanizem bo torej zopet začel gladkeje teči — čo omenjena znamenja niso varljiva seveda. S tem pa vprašanje nikakor ne bo rešeno. Korenina sedanji gospodarski krizi, ki ni noben prehoden pojav, ampak se bo, ako periodično ponohuje, vtrovič pojavljala s tem večjo silo in v tem večjem obsegu, ni kakega tehnično-produkcijskega ali tehničuo-finančnega značaja, ampak je socialna in v svoji zadnji korenini moralnega značaja. Dokler se nc znmenja sistem, ki producirn za dobiček enega razreda mesto za zadostno zadovoljitev razumnih potreb vsakega člana človeške družbe, tako dolgo ni misliti na gospodarstvo brez kriz, socialnih prelresljajev in katastrof. In doklor državniki ne bodo nastavili sekire na korenino današnjega družabnega zla, na vele-kapllalizem ter se bodo tolažili z »vnovič pojavlja-jočo se prosperitetoc in na »povratek dobre konjunkture«, tako dolgo na resnično in trajno ozdravljenje moderne družbe in njenega gospodarstva ni misliti. Dunajska vremenska napoved: Hladno, izpre-menljivo vreme bo trajalo dalje. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, spremenljivo, precej stalno, vetrovno in hladno. Oblačnost bo naraščala. Nov boj med Anglijo in Irsko De Valera ze draži Angleže — Ti grozijo z lakoto London, 22. marca. Vlada sama, kakor tudi angleško javno mnenje sledita razvoju dogodkov na Irskem s čedalje večjo pozornostjo. V Dailu Eireannu, to je v irskem parlamentu se je skušal De Valera izogniti kočljivemu vprašanju prisege irskih poslancev angleškemu kralju z dvoumnimi izjavami; toda ekstremistična struja v republikanski stranki, ga je prisilila, da je zavzel jasno stališče in da je pozneje časnikarjem izjavil, da bo njegova vlada prisego zvestobe angleškemu kralju odpravila. Finančni minister MacEnte je v poslanski zbornici dejal, da bi se državni proračun zelo razbremenil, ako bi Irski ne bilo treba več plačevati 3 milijonov funtov, ki jih mora finančni minister vsnko leto odšteti Angliji kot odškodnino za razlastitev angleških grofov na Irskem. Teh izjav ne smatrajo v Londonu za oficijelne, ker niso bile službeno potrjene; poleg tega finančni minister sam se ni upal določno izjaviti, da Irska ne bo plačevala te anuitete za razlastitev. Ne v prvem ne v drugem vprašanju ni bila angleška vlada uradno obveščena; radi tega se ne vodijo med Dublinom in Londonom nikaka pogajanja v tem pogledu. S svojimi izjavami je de Valera imel očividno namen izzvati angleško vlado, kakor tudi angleško javno mnenje, da se izjavita glede teh vprašanj. Londonska vlada je na eni izmed zadnjih soj razpravljala o novem položaju na Irskem. Zato sklenajo. da so bile izjave finančnega ministra Nevilla Chatnberlaina na sestanku konservativcev r Itirmingliamu podane sporazumno z vlado. Angleški tisk ocenjujo te izjavo kot resno opozorilo De Valeri. Neville Chamberlain je izjavil, da ne more biti nikakega dvoma o stališču angleške vlade, k« gro za vprašanja, ki jih smatra Anglija za definitivno rešena v formalnih pogodbah z Irsko. Finančni minister je dodal, da tvori vprašanje priseg« angleškemu kralju bistveni del irsko ustave, ki jc bila sestavljena sporazumno z Anglijo; vsekakor smatra vlada vsa ta vprašanja za silno resna. Večina angleškega tiska odobrava stališče vlade, da je namreč sedanje razmerje med Anglijo in Irsko urejeno na podlagi bilateralne pogodbe, ki je Irska no more prekršiti, ne da bi s tem pojedla dano besedo; tudi Angliji gre beseda v tem vprašanju. Angleški tisk meni, da bi na Irskem izbruhnila zopet državljanska vojna, ako bi skušal De Valera izvesti popolno ločitev od Anglije in odpraviti prisego angleškemu kralju, ker se velike množice Ircev nikakor ne marajo odpovedati časti angleških državljanov. Odpoved finančnega dogovora glede plačevanja odškodnine za razlastitev pa bi silno škodovala irski državi in zelo poslabšala trgovinsko odnošaj« med obema narodoma, ker bi prišla Irska na glas, da ne izpolnjuje svojih obvez. >I)aily Telegraphc gre celo tako daleč, da grozi z bojkotom irskih kmetijskih pridelkov v primera, da bi De Valera hotel izvesti svoje naklepe. Brezdvomno je položaj De Valere zelo težak. Za ministrskega predsednika je bil izvoljen z 81 proti 68 glasovom, to je s 13 glasovi večine; toda do te večine so mu pripomogli tudi laboristi, ki nikakor ne marajo prelomiti zvez z Veliko Britanijo. Boj i Anglijo, ki lahko zapre vrata irskemu blagu, bi bil v času gospodarske krizo lahko nso-don zanj. Dovolil je popolno svobodo komunistom, dovoljena jo tudi iregularna republikanska armada in danes še ni gotovo ali so bili ti vladni sklepi resnično v interesu javnega miru Gospodarska stiska, ki bi .jo imel za posledico boj z Anglijo, bi brezdvomno pospešila razvoj ekstremističnih organizacij, to je organizacij nereda. V času svetovno gospodarske krize Irski gotovo ne kaže, izločiti se iz. velikega angleškega imperija. Znto je verjetno, da bo predstavnik Irske tudi na vse-angleški konferenci, ki se bo vršila to poletje v Ottawi, nastopil mnogo l>olj umerjeno, kakor napovedujejo irski listi. V Ottavvi pojde za to, nli naj se osnuje na podlagi prednostnih carin zaključen gospodarski blok, h kateremu bi pripadala Anglija s kolonijami in dominijoni. Republikanski listi napovedujejo, da se Irska ne bo dala vključiti v ta blok, ker hoče ohraniti popolnoma svobodno roke. Tudi notranji politični položaj na Angleškem je zji De Valero neugoden, ker so dejansko na vladi konservativci in čedalje bolj pridobiva na tleh imperialistično gibanje. Tako se jo tudi v Indiji pokazalo, da prakticira Velika Britanija v imperijalnih zadevah politiko krepke pesti. Vabilo na konlerenco v Innsbrucku! »n v Ameriki Kdo je vab len — Program konference Dunaj, 22. marca. tg. Povabilo mednarodne trgovinske zbornice na konferenco v lnnsbrucku od 16. do 24. aprila jc bilo sklenjeno 11. marca na seji Sveta mednarodnih trgovinskih zbornic v Parizu ter je bilo poslano narodnim odborom v Nemčiji, Avstriji, Angliji, Franciji, Madjarski, Italiji, Poljski, Romuniji, Češkoslovaški in Jugoslaviji, obenem pa tudi trgovinskima zbornicama v Sofiji in Varni, da jKišljeta svoje opazovalce. Izvršni odbor je izdal priporočila, ki predvidevajo vse možnosti gospodarskega zbližanja, in sicer dvostranske pogodbe, v katerih se dovoljuje preferenca od ene strani (bodisi za gotove skupine blaga ali za ves import), ali reciprocitetne pogodbe (ravno tako za posamezne skupine blaga ali za ves import), dalje pogodbe za določene kontingente, za dvostranske prednostne pogodbe v okvirju gotove skupine, mnogostranske pogodbe in končno carinskc unije brez vmesnih ali z vmesnimi carinami. Polfsha žeti sode'ovali Varšava, 22. marca. tg. Ker je bila Poljska obveščena o Tardieujevem načrtu šele po drugi roki, se Poljska sedaj tembolj prizadeva, da naknadno pridobi vpliv, ter se zunanji minister Zaleski s svojim stalnim državnim tajnikom polkovnikom Backom pogaja v Parizu za modifikacijo Tardieujevega načrta v smislu poljskih potreb. V poučenih krogih se naglasa, da je Poljska preve- t lika in da je gospodarsko-geografično interesirana : na premnogih straneh, da bi mogla biti udeležena i pri donavski federaciji, na drugi strani pa je zopet njena zunanja trgovina prevefc zapletena v gospodarstvo na Donavi, tako da ne more brez interesa gledati, kako se ta polo/aj razvija. Njen uvoz iz Madjarske, Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije je še pred letom krize 1031 znašal 15% vsega uvoza, izvoz pa je znašat 25 odst. Zato zahteva Poljska, da sc ji prizna enak vpliv kakor Nemčiji in Italiji. Anglija bo pomagala London, 22. marca. A A. Times priobčuje uvodnik o gospodarskem dvigu srednjeevropskih držav. List pravi, da je težko izločili politične naklepe iz načrtov, ki se tičejo podonavskih držav. Jasno pa je, da bo Anglija praktično sodelovala pri vsakem načrtu, ki bo slonel na zdravih finančnih in gospodarskih načelih in ki ne bi služil političnim ciljem. Načrt o gospodarskem dvigu podonavskih držav je odvisen od dobre volje Anglije, ki bo morala žrtvovati neke svoje koristi in interese, ki so posledica načela o največji ugodnosti. Anglija bo morala takisto podeliti razne kredite vsaj dotlej, dokler bo sprejet načrt o preferenci-jalnih tarifah. Eno in drugo pa je odvisno od podrobnih načrtov in zdravih trgovskih dogovorov na široki mednarodni podlagi. Hitler se pritožuje Berlin. 22. marca. V neki stranski ulici je prišlo do spopada med narodnimi socialisti in komunisti. Lokali obeh strank se nahajajo na nasprotnih si straneh in komunisti in hitlerjevci so se streljali čez cesto. Pri tem je bila ranjena v roko neka gospa. Kmalu nato je vdrla v lokale narodnih socialistov policija in napravila preiskavo. Našla je 3 nabasane revolverje. Aretiranih je bilo 10 narodnih socialistov. Veliko pozornost je zbudil najnovejši manever osrednjega vodstva Hitlerjeve slranke. Vodstvo je namreč vložilo pri državnem pravdništvu tožb« proti pruski vladi, češ, da so zadnje preiskave proti hitforievcem in zaplembe dokumentov v lokalih stranke protiustavni. Stranka zahteva, da ji pruska vlada takoj vrne zaplenjene listine. Nadalje zahteva | Hitler, da se razveljavi odredba pruske vlade, ki prepoveduje narodnim socialistom vstop v držama 1 službo. Osrednje vods.vo stranke zagotavlja v svoji vlogi, da je narodna socialistična stranka strogo j legalna in da se v boju poslužuje samo sredstev, dovoljenih po zakonu. Berlin, 22. marca AA. Danes se je začelo velikonočno politično premirje. Berlin, 22. marca. AA. Kancler Bruening je , konferiral z g. Severingom zaradi ukrepov, ki bi jih | bilo treba storiti proti Hitlerju. Miinrhen. 22. marca. ž. Bavarsko policija je danes prepovedala izhajanje glavnega Hitlerjevega organa »Volkischer Beobochter« do 26. t. m. Vojske na vzhodu je konec London. 22. marca. V ponedeljek so kitajski in japonski zastopniki v šanghaju končnoveljavno sklenili načelen sporazum za pravo in resnično premirje. Podrobnosti definilivm ga protokola sta obe-dve stranki prepustili mešani komisiji. Japonci so sprejeli kitajsko zahtevo, da se imajo japonske čete do zadnjega moža iz šanghajskegu teritorija evakuirati, dočim so sc Kitajci obvezali, da bodo njihove čete ostale nu sedanjih položajih 20 km od mesta. Komisija še ni izvoljena, bo pa obstojala iz 4 Kitajcev, 4 Japoncev in 4 zastopnikov nevtralnih velesil Prva seja se bo vršila v sredo ob 10 dopoldne. Policijsko službo t coni, katero bodo japonske eotc evakuirale, bo prevzel poseben kitajski policijski korpus pod poveljstvom avstrijskega generala Munthe. Tretja eskadra japonskih rušileov, prva eska-dra torpodovk in prva eskadra hombarderskih aeroplanov so sc ie odpravile v domovino. Obenem se je vkrcalo na transportne ladje okoli 4000 mož japonske pehote. Tokio, 22. marca. A A. Jošizava je imel v parlamentu govor, v katerem je obrazložil kitajsko-japonski spor in pojasnil rusko-japonske odnošaje Svoj ekspoze je zaključil z izjavo, da je Mandžurija velikegn političnega pomenn za Japonsko, za Kitajsko pa bolj gospodarskega. Nemiri v Mandžuriji Tokio, 22. marca. AA. Po brezž;čnih vesteh iz čangčtma je pri včerajšnjih bojih blizu Nanhu-tuja med japonsko j>ehoto in neredno kitajsko vojsko padlo 13 Japoncev, 15 pa ji je ranjenih. Kitajska neredna vojska je izgubila 50 ljudi. Kitajska nerednn vojska razvija živahno delovanje na več krajih in je med drugim napadla železniško postajo Atun južno Cangčuna ter razdejala železniško progo. Nov ameriški rekord Washington, 22. marca. Ako ne bo država našla novega kritja, bo znašal primanjkljaj v državnem proračunu dve milijardi in pol dolarjev ob zaključku finančnega leta; lansko leto je znašal primanjkljaj 003 milijone dolarjev. Dohodki iz dohodninskega davka so znašali doslej 96 milijonov, lansko leto 88 milijonov. Finančno leto sc zaključi 30. junija, zato sc vlada na vso moč trudi, da bi prodrla z novim davkom na prodajo blaga. Temu predlogu se protivijo poslanci obeli strank in zahtevajo, naj se raje uvede davek na velike dobičkarje Newyork, 22. marca. AA. Pri strašnem ciklonu, ki je divjal v južnih državah Alabama, Tennessee in Kentucky, je našlo smrt 71 ljudi, število ranjenih pa je še mnogo večje. Veliko ljudi je ostalo br ez strehe. Mesto North Port v državi Alabama je cilklon popolnoma razdejal. Reševanje žrtev je tem težje, ker sc je po ciklonu vlil 6ilen naliv. Ponarejevalci mark Berlin, 22. marca. AA. V Stuttgartu so prijeli sedetn ponarejevalcev denarja. Večino teh so tvorili brezposelni litografi. Ponarejevalci so dozdaj izgolovili 8 in pol milijonov mark. Ponarejali so novčanice po 100 mark. Redarji so pri ponarejevalcih zaplenili 150.000 mark. Reforma berlinske bone Berlin. 22. marca tg. Oficielno objave kurzov na berlinski borzi se bodo začeli zopet od torka dalje, če bo komisija, ki je bila določena za sestavo programa o reformi borznega poslovanja, do tedaj končala svoje delo. Tako se čuje, da bodo z oficielnega borznega lista črtali 50 do 100 vrednosti, tako ti. pr. ruske papirje in ves mrtvi balast. Nameravajo tudi določiti notacijo posebnega začetnega, enotnega m končnega kttrza.. Zaenkrat prepovedana torminska kupčija pa bo dovoljena zopet najpozneje v enem mesecu. Pogajanja med vlado m Trboveljsko Belgrad, 22. marca. 1. Med kraljevsko vlado in Trboveljsko premogokopno družbo so se vršila te dni pogajanja za večjo nabavo premoga za državna podjetja. Državne oblasti so postopale lojalno ter so zahtevale od družbe, naj napravi ludi TPD potrebne žrtve zn svoje delavstvo. Pogodba s TPD še ni sklenjena zaradi pretiranih zahtev Zvezo rudarskih podjetnikov, zlasti Matejiča. Ministrstvo za železnice zahteva, da so cene premogu znižajo v skladu s cenami živilskih potrebščin Podjetniki hi radi to zvalili na delavce in pred,la gajo, naj ostanejo iste cene ko lani. Pogoidba ni podpisana niti za april Dve novi komisiji Belgrad, 22. marca. AA. Z odlokom tninis'ra za gozdove in rudnike se ustanovita v ministrstvu za gozdove in rudnike dve stalni komisiji za piouče. vanje vseh vprašanj upravnega in strokovno tehničnega tečaja. V upravno-pravno komisijo so pr šli generalni direktor kot predsednik, pomočnik generalnega direktorja kot predsednikov namestnik in člani: načelnik upravnega oddelka, načelnik oddelka za pogozdovanje krasa in goličav, načelnik t h ič ega oddelka, šef personalnega odseka, šef pravnega odseka in šef odseka za statistiko. V strokovno komisijo so prišli: generalni direktor kot predsednik, pomočnik generalnega direktorja kot predsednikov namistnik in član : načelniki oddelka za eksploatacijo gcz lov, oddelka zn privatne in občinske gozdove, odd lkn z: ureditev hudournikov, in šef; odseka za taksacijo, grabde-nega odseka in pravnega odseka. Liška proga pod snegom Zagreb. 22. marca. ž. Na železniški progi Split —Zagreb vladajo še vedno silni viharji, zlasti okrog Zrmanje. Preteklo noč jc bil vihar lako močan, da so snežni zameti zasuli plug. Močni vetrovi stalno prinašajo nov sneg in potrebno bo najmanje dva dni lepega vremena, če »e bo hotelo doseči vsaj zasilen promet. Najhuje pri tem je, da bo najbrže promet /. Dalmacijo za velikonočne praznike prekinjen. Veliko delavsko zborovanje na Zupan Zabkar in iupnik KasteSiv poročata o svojem posredovanja v Belgradu Jesejjjee; 22. marca. Danes ni) :i popoldne se j>> vriilo v Krekovem donju na Jesenicah veliko zborovanje delavstva, katerega si- je udeležilo okrog 1000 ljudi. Ves shod, katerega jh otvoril tovariš PukiU Aloir.ij, podpredsednik skupine kovinarjev Jugoslovanske strokovne zveze, jo potekel izredno mirno in je pričal o zrelosti in preudarnosti jeseniškega delavstva. Spočetka je pozdravil g, župana iabkinju in g, duh. svetnika li ^tt licu, glavnega obratnega zaupnika, tovariša M okori tu. tojuika Jugoslovansko strokovno zveze Rczimnu. zastopnika oblasti iji zastopnike časopisov. Shod je bil sklican z namenom, da tabo g. župan 'Znbknr kakor tudi g. duli. svetnik KastvVc poročata ii uspehih svoje intervencijo y )5eigr»du, tovariš glavni zaupnik Mohorič pa o trenutnem položaju v tovarni. Uvodoma te g. župan 'hibktrr poudarjal, dn je njega kakor tudi g.'duli. svetnika Kasleiicn gnala v Belgrad skrb za jes«iiišk'o idejnvstvo iu prebivalstvo. V Belgradu sta bila povsod prijojno in z razumevanjem sprejeta. Bila sla pri liintnčiiem )|ii-Jiij-tru, dalje pri ravnatelju Narodne banke ju pred--eduiku vlade, kjer ju jo sprejel generalni iusjiek-ior. Izročili sta tudi pismeno spomenico Nj. Vel.' kralju. Bila sla tudi pri slovenskih poslancih in senatorjih. Parna sta udeležila tudi senatovo .«»je, nu kateri so na njuno pobudo razpravljali tudi o položaju Jesenic. Obisiiula sla tudi slovenska mini-blra gg. Krame.rjo in Puclia. Z« lijim je. govoril g. duh. svetnik Knsldic, ki je podrobneje obrazložil ves, potek intervencij pri posameznih funkcijonarjjh vlade. Tudi on je navajat, da jo imel vtis, da je centralna vlada po njuni intervenciji odločno na stališču, da jeseniško tovarne nc smejo prenehali z obratom pod nobenim pogojem. Vlada, oziroma Narodna banka, bi bila pripravljena ,(„() tudi zahtevano posojilo 30 milijonov dinarjev Kranjski industrijski družbi, če ta da zagotovilo, da se poleni podobni slučaji, kakršen je bil sedanji, ne bodo ponavljali, da.bo torej celokupno delavstvo vseh obratov zas,igurnnc za' nepretrgano delo. Vlada je še isti večer, ko sta onadva prišla v Belgrad. sklicala skupno ministrsko sejo, na kateri so obravnavali vprašanje Jeseuic. Nadalje sla gospoda posredovala tudi za lo, da se delavstvu za čas, dokler se pe vzpostavi celotno delo, preskrbi zasilna prehrana. Dobita sta zagotovilo, da se bo iz lavnih sredstev dalo, kolikor bo mogoče. Na njuno prizadevanje sla se iU»uit>vila ludi dva odbora, katera imata imleig preštudirali trojno zaposlitev jeseniške industrije, ln jo zavarovati pred inozemsko isonkureuc«. ■ fzVajnifJa g župana ?«bkarjn, kakor tudi g, duhovnega svetnika tvasleiica je delavstvo poslušalo z- napeto pozornostjo in ju večkrat aptavdiralo, iValo je govoril glavni obratni zaupnik delavstva, tovariš Mohorič. Pojasnjeval "ie položaj, ki vlada srda.j v tovarni. Povedal je med drugim, da je tovarna zaprosila zastopnike delavstva, da ji do. volijo v I o varn i reparaturna dela in izvoz. Delavsko je na to pristalo pod pogojem, da. se Žiujpeeje prične razpravljati o njihovem melnorandu, katerega so, kakor znano, poslali ua predsedstvo K j D. Ko se bo g. VVesten vrnil iz Belgrada, se bodo ia pogajanja takoj začela. Kakšni bodo uspehi pogajanj, na katera se delavstvo pripravlja z vso vestnostjo pri sestavi nove kolektivno pogodbe, se do sedaj ne more ničesar prerokovati, km- je splošen vtis, da t' nn za delavstvo nima ne časa ne smisla. Tovarna glavnemu obratnemu zaupniku sporočila, da gredo nekateri delavci lahko delat težaška dela k elektrarni v Zasipu, kamor'bi se morali seveda vsako jutro vozili tia in zvečer nazaj. Plača pa je lako liiinimaiiuv do se je priglasilo za lo delo samo osem delavcev, in še od teh so se trije vrnili Ita Jesenice nazaj z izjavo, da je delo v tako težkem terenu, da :«e sp.lph ne izphiča, ker delavec, na obleki in obutvi utrpi'več škode, kakor pa zasluži. Za hjim je., govoril 'tajnik Jugoslovanske strokovne zvezi.', tovafiš Joško Rozman, ki je poudarjal, kolike važnosti je v teli časih skupen nastop delavstva in brezpogojna disciplina, kakor jo kaže ravno jeseniško, .delavstvo, Naj delavstvo tudi za naprej vztraja ua le j svoji poti in si lako zagotovi končno zmago, Tov, .glavnemu obratnemu zaupniku in tajniku Jugoslovanske strokovne zveze je delavstvo IHitrjcvalp z živahnim aplavzom. Dnevni red shoda je bit s temi poročili izčrpan, Predsednik, tov. ]'uksič ge je ponovno zahvalil vsen>. govornikom, zlasti 'g. župatlu-. ŽoKkarju in if duhovnemu svetniku Kasteltcu za njuna1 izvajal i in njuno posredovanje. Tudi'on je pozival delavstvo k najstrožji disciplini in vzornemu redu. Prosil je tudi zastopnike časopisja, naj poročajo o zglednem zborovanju samo čisto resnico. Končno se je zahvalil vsem zborovalcem ju. zaključil shod. Sporazum med Italijo in Francijo Uspeh angleške diplomacije Ijouduu, 33, (norcu. Moniing Posl piše v dopisa iz Pariz«, v katerem so bavi z zadnjimi razgovori med Uramiijem In Tardiciiiani glede friyi-cosko-ifalijanskugii sporazuma, sledeče: Politični krogi so prepričani, da se je med Franc ijo ia I tajijo v princip« že sklenil .»porazum glede lirodavja, J; i s« je svoimo fornmllnil jraaco-ski ministrski predsednik. Blitvo i. ji o razuma obstoja, kakor () krogi za-Irjiijajp, v leni, da si bost« frunroska in italijanska mornarica v Sredozemskim morju popolnoma cna-! ki, ladja za ladjo, med tem ko smo Francija imeti v zaščito svoje severne .in severozupadmt obali kakor (udi svojih kolonij hrpdovjc. za katerega ne velja pariteta z Italijo. Ker Italija nima nobenega interesa nn Atlant- skem oceanu in na francoskih kolonijah, katere no letijo ob iSrniiozcniskcni morju, pomeni sporuzmn taktično pariteto italijanskega hrodovja s francoskim. Xa ta način je Italijanski prestiž, ki je tvoril največjo oviro v prejšnjih pogajanjih, s metlo varovan. Obonem jm ta formula stvarijo pomeni po(r-ditov francoske teze in bo tvorila glavno bazo za pogajanja, ki so bodo zacola mod Italijo iu Fran. cijo tudi sleda vseh ostalih vprašanj, ki so nic-i tema dvema državama sporna. Ta važna pogajanja so bodo, kakor zatrjujejo angleški politični krogi, začela v najkrajšem času. Ni treba poudarjati, da ima za začenjajoče se izboljšanje odnošajev med Francijo in Italijo zelo veliko zasluge angleška diplomacija. Mali Trboveljčam v Belgradu Velik uspeh njihovih koncertov ozaf skem Ljubljana, 22. marca. Uuc 14. marca se je vršila v Delavski zbornici anketa o položaju v kovinski industriji na Slovenskem. O tej anketi sme že poročali. Iz uradnega poročila posneniljemo sedaj bledeče podatke: Stanje tovarn Kranjsl -i industrijska družba na Jesenicah od-piKti 15. marcem 2116 delavcev; Oušianjska jc-klarna dela 4 dni v tednu s 316 delavci; tovarna !>Q delavcev, sedaj obratuje deloma (2 obrata) s 115 delavci; Tovarna VVesten, Ctije, zaposluje normalno 1400 delavcev, sedaj dela 3—4 dni v tednu z 900 delavci; Cinkarna v Celju zaposluje normalno )80 delavcev, sedaj obratuje 3—4 dni v tednu z 207 delavci, od 9 peči pa sta samo dve v obratu; Strojne tovarne in livarne v Ljubljani za|voslujejo normal-Ino 420 delavcev, sedaj delajo ie 4—5 dni v tednu; Saturnu« . Moste, zaposluje normalno 490 oclai-cev, sedaj 4(1(1, namerava pa delovni čas skrčiti na pet din v tednu; lovarna verig d. d. v Lescah zaposluje normalno 115 delavcev, zaradi nedostaja-uja naročil pa namerava delovni čas skrčiti; lilek-trodna tovarna KID Dobrav« zaposluje normalno 450 delavcev, sedaj le 70. Delo nameravajo ustaviti popolnoma: Žebljarska zadruga Kropa, ki jc zaposlovala 1. 1929. 205 delavcev, je odpustila skoro vse delavstvo Iu jih zadržala le še 00. / delavstvom izgublja zaslužek tudi večje število obrtnikov v prizadetih krajih. Prehrana jeseniškega in hroparskega delavstva Najtežje je vprašanje prehrane delavstva na Jesenicah, kjer obrati popolnoma počivajo in kjer je število nezaposlenih največje. Po statistiki delavskega zavarovanja preživlja tovarna ua Jesenicah neposredno 5423 oseb in siccr 2133 delavcev in tovarn, nameščencev, lošt) žen in 1929 otrok. To prebivalstvo potrebuje za samo prehrano, kurjavo iu razsvetljavo ca. 1.2 milj. dinarjev na inesec. Potrošnja živil od strani delavstva KID ■ kontno ugotovila, da je skrajšani Belgrad, 22. marca. L' Trboveljski škrjniuki, kakor je Slovence imenoval pevski zbor ib1sk'ih otrok iz Trbovelj, ki i»o prišli konceriirut v Belgrad, no odžvrgoleli in pripravljajo se, dn se vrnejo domov v svoje rudarske domove, ki eo jim kljub vsej lepoti, ki bo jo videli, najlejši količek na zemlji. Njihovo dva kojiccrla, o katerih umetniških dovršenosti pišemo na drugem mestu, sta bila lep uspeh slovenske pesnit. Še večji pa je moralen uspeh, ki so ga otroci dosegli s leni, (ia čo pokazali, kako naš rudar, čeprav ga tarejo neznosno gospodarska in, «sdeialua bremena, čeprav temno vidi bodočnost .pped seboj, ne ldone in zna v svojih družinah-vzdrževali ljubezen in udano.-t do lepote slovenske pesmi. Časopisje poroča mmego o Trbovljah. Slika jih v temnih barvah, toda iz oči teh rudarskih otrok je zasijal žarek neustrašenega optimizma, ki odlikuje vse naše delavstvo v največji metropoli industrijskega pridobivanja Jugoslavije. Popoldanski koncert jo bil namenjen šo s': i mladini, ki je napolnila dvorano narodnega gledališča. Kraljica Marija, pred katero se spoštljivo klanja ves noš narod, je smatrala, da mora med I te otroke s severa. .Prišla je nepričakovano n z-! njo vsi trije mladi kraljeviči. Trboveljski otroci ne bodo nikdar pozubili lega pelja pred kraljico Marijo in kraljeviči, ki so prišli med nje s preprostostjo, s katero so zavojevail erca jugoslovanske -mladine, in da bi pokazalo kraljica še bolj svojo materinsko ljubezen do teli olrok, je položila pri blagajni .10.000 J)in. Molj princi so očarani' pralu-šali to petje: »Mi smo po od tam doma, kjer so solnce ne smehlja:-, in so pleskali, tej deci kateri oči so bile obrnjeno nepremično tja v smer, kjer je sedela kraljica Marijo, prva mati naše domovine, obdana od svojih otrok. Belgrnjska mladin i, ki je v pevskem pogledu razvajena, je strme poslušalo to ubrano petje, in ko se je razhajalo, s0 posamezne skupine ponavljalo melodije in besede pesmic, ki so jih ravnokar slišale. | Popoldanski koncert jo bil praznik za otroke, j Sever in Jug slo v otroških srcih tonila v iskreni ! -ljubezni, Mladina je po izvrženem programu priredila navdušene ovaeije kraljici Mariji, ko je zapustila dvorano. Kljub naporom popoldanskega koncerta so trboveljski otroci stoli vsi sveži in pogumni na odru Kolarčeve dvorane ob priliki večernega koncerta. Ta koncert je bil namenjen odrastlmi. Pohvalno jo in podčrtati je treba, da se je slovensko prebivalstvo Belgrada udeležilo te prireditve pol-nošteviino. Zastopani so bili zares vsi sloji. Poleg njih je tvorila skupino Obilic« ijupoauitoo število poslušalcev, zlasti iz vrst akademikov, jObi-lič- je npsil Kkoroda vsa bremena prireditve, in reči se.mora, da jih jo nosil z veseljem. Tudi mjr nlstrstvo, kjer se je delala intenzivna propaganda, so bila zastopana po velikem Številu višjega in nižjega uredništva. Minister zn socialno politiko ln narodno zdravje je prišel osebno no prireditev, kateri je omogočit prispevek 12.000 D.tn iz razpoložljivih kreditov. Tudi prometno ministrstvo jo poslalo načelnika Ječmeničit. Pozornost je bila veliko ter se je stopnjevala, ko so otroci pokazali, da znajo umetniško podajati. .- Uvodno besede jo spregovoril znani ploven« ski pfirpdosloveu g, Anton .Beg, ki je označil i>o-men prpioda otrok. Pomen jo dvojen, je rekel, prvič služi medsebojnemu spoznavanju, drugič pa naj obrne pozornost na noš največji industrijski kraj v državi. Otroci so oboje dosegli. Oni se ra-dujajo nad sprejemom, ki jo nadkrllil pričakovanje. Zahvalil se jo vsem, ki so se trudili, da tn težavna pot ne bo zaman, otrokom samim, njihovim voditeljem iu vsem belgrajskim prijateljem. Rudarji bodo veseli, ko bodo i/, ust svojih otrok fdisali o ljubezni, ki jim je bila izkazana, Po prvem odmoru so prinesli člani : Obilica velik venec cvetja na oder ter ga podarili malini Trboveljčanoni med ploskanjem vse dvorano. Odmor je porabil tudi nadzornik g. Potočnik, do jo naslovil na navzoče nekaj vzpodbujajoči)! besedi, ki so povzročile še večjo zanimanje. Jugoslovanski Obilic-: je prišel prepevat v Trbovlje, je rekel, da nas v dravski banovini seznani ,z jugoslovansko pesmijo. Njihov obisk je vzbudil pri nas željo, da obisk vrnemo, in vidite jih jugoslovanske otroke iz Trbovelj, poglejle jih, prišli so, da vam prinesejo svojo lepo jugoslovansko pesem in da vam podarijo svoje zlato .jugoslovansko srce. Po teh besedah nadzornika Potočnika so trboveljski otroci nadaljevali s predvajanjem slovenskih pesmi. Ko so odpeli in želi velik aplavz od navdušenega občinstva, so bili otroci povabljeni na obilen prigrizek, katerega jim je. pripravilo društvo Obilič . Jezički so se odvezali, formalnost je stopijo v ozadje, in zopet ie sledila slovenska pesem še bolj prostodušno in še bolj svobodno kakor na odru. Pokozaji so, da znajo vse naše najlepše slovenske pesmi. Pozno v noč so se nato otroci odpeljali z avtomobili nu svoja prenočišča, kjer so si še dolge ure šepetali vtise današnjega dne. in se pogovarjali. ko.j bodo vse lahko povedali doma svojim materam, očetom, britlotn in sestram in drugim otrokom. Vašega dopisnika so naprosili, da pove gospodom pri :,co.jtengah., da ne pozabijo pozdraviti iz daljnega Belgrada najpreje šo starše, sestre iu brate, potem pu vse stare in mlade Trboveljčuue. , Danes so si trboveljski otroci v spremstvu belgrajskih prijateljev ogledali mesto, ki--sc jim .pa ni pokazalo v najboljši luči. Sneg je še vedno • najetaval jn ulice so bile bolj blatne kot pa njihove trboveljske ceste. Hli so na Kalimegdan in gledali sivo in umazano Savo iu Donavo. Zemunu niso skoraj nič videli. Obiskali so nadalje nekaj zavodov, ogledali so si nekatere Irgovine, kjer so kupili tudi male skromne spominčice. Tudi za zabavo je oslolo še časa, toda ue veliko, kajti nocoj bodo morali že nazaj proti severu. Ugrabil nam jili bo ponoeni brzovlak, te naše slovenske slavčke, ta optimistični naraščaj našega slovenskega naroda iz črnili rudarskih revirjev, ter nam bodo zapustili spomin, kako naj ljubimo delo. kako naj f i ohranimo usmiljeno in socialno srce in kako nuj pri vsem težkem življenju ne pozabimo na slovensko pe.sem, Z Bogom, dragi otroci, hvala zn vaš nauk in vaše -poinine. Tukaj zapuščate same prijatelje, ki vas ljuUijo. Seja senata Belgrad, 22. marca. i. Senat je danes dopoldne nadaljeval svojo sejo in pretresal v posebni debati državni proračun. Pod predsedstvom Paveliča je prišlo no vrsto ministrstvo za trgovino. Ker je minister zu trgovino in Industrijo dr. Kramar, obolel, go je '/zastopal kmetijski minister dr. Junij Deme-trovif. K specialni debati se je oglasilo veliko število senatorjev. Med njimi je govoril najpreje se. nutor A t a n o z i j e H o 1 a , ki jo v svojem govoru zahteval, da se dovrši zgradba srednjo tehnične šole v Sarajevu, za katero moro državo prispevati še 3 milijone dinarjev. Nadalje je govoril o razmerah v svojem volilnem okraju in poudarjal, kako velikega pomena bi bila za doličuo kraje šola za usnjarstvo. Senator Milan Popovič je v svpjein go-' voru rekel sledeče: Naš proizvajalec nima poine moči, do so sam reši i/, gospodarsko krize, vsled česar je dolžnost države, da nm pomaga.Nadalje je govoril o svoji dunovski banovini in o nepravilni razdelitvi v njegovem okraju. Nato je nastopil senator t von Hribar, ki je poudarjal ležke razmere, v katerih živimo. Opozarjal je na težko stolišČe našega kmeta, za katerega dosedanje vlade niso storile ničesar, da mu j »omagajo. Pohvalil jo kmetijsko ministrstvo, ki je predložilo zakonski predlog narodni Skupščini glede zaščite kmeta, glede višine obresti in prosi kraljevsko vlado, naj bi šlo v tem pogledu kmeloin povsod na roko. Nalo je kritiziral naše konzulate ler rekel, dn bi morali konzulati polagati večjo pužu jo na inozemska tržišču, kjer bi se lahko boljše plasirali. Pozdravlja idejo ministra za Irgovino in industrijo dr. Kramarja, ki hoče uvesti pri vseli naših konzulatih še posebne trgovinske atašeje. Predlagal je nato 10 letni načrt, po katerem bi se izvedlo naprednejša trgovsko gospodarska politika. delovni čas povsod predpostavljati popolni obtrsla-vitvi dela. Delavski zastopniki so zagovarjali skrajšanje delovnega časa pri nezmanjšanih plačah, delodajalki zastopniki pa so ugotovili, da je mogoč skrajšan delovni čas le prt sorazmerno" znižanih mezdah. Soglasno je bilo sprejeto mnenje, da v časih težkih kriz podjetja ne bi smela računati pri obratovanju na prebitke in da bi ne smela ustavljati obratov, kjer gre le za kratkotrajne in /magljke obratne izgube. Delavski zastopniki so bili mnenja, da bi bila državna kontrola v svrho ugotovitve upravičenosti ustavljanja obratov in zniževanja mezil spričo sedanje krize potrebna Nalo se je vršilo glasovanje in vsi senatorji s>v soglasno sprejeli proračun. Sledila jc razpravo o proračunu ministrstva zu gozdove iu rudnike, Ekspoze je podal minister dr. Stanko Šibenik, Za njim je govoril loma Jalžabetič, ki je poudarjal licrenlabilnosl nekaterih rudarskih podjetij, pri katerih je država s svojim denarjem le delno udeležena. Naglasi) je, da bi morala država bolj gledati mi io, da bi poslali li rudniki -boljši vir dohodkov za državo. Govoril je še dr. Josip šilovič o gozdnih razmerah našega Krasa in zahteval sistematsko pogozdovanje goličav. Zu njim se je zopet oglasil Ivan Hribar. Ui jo govoril še o gozdnih razmerah v Sloveniji. Seja se-uala jo bila nato zaključena in popoldne je prišlo na vrsto prometno ministrstvo. F.kspoze je podal resorni miuisler ing. Kudivojcvič. Drobne vesti Belgrad, 22. marca. 1. Radi i-adujih redukcij, ki so bile izvršene po načrtu pri železniški direkciji v Ljubljani, se odpeljeia v Ljubljano v pelek, 25. I. m., generalni ravnatelj državnih železnic ing. šreplovič in generalni inšpektor Blagojevič, do na licu mesta proučila to vprašanje. •SptK. 22. marca. /.. Jutri ob 9 zvečer priplovo v Split jugoslovanski pornik Prestolonaslednik Peter z 200 belgijskimi potniki. Gostje si bodo ogledali Split in Solin, popoldne pa bodo priredili izlete v Hibenik in k izlivu Krke. 25. I. m. odpotujejo v Dubrovnik iu Kotor. Dessan, 22. marca Ig. Junkersove tovarne zo letala so morale radi krize in radi gospodarskih težkoč predlagati sodno poravnavo, dasi presegajo njihova aktivu pasiva za več kot 10 milij. mark. Namesto venca na krsto umrle soproge g. Po-beraja Avgusta, učitelja v št. Vidu nnd Ljubljano, jc darovalo učiteljstvo šentviške narodne šole 1811 Din za najbediiejšo brezposelno rodbino un Jesenicah. Dcuar je poslalo upravileljslvu narodne šole na Jesenicah, da ga izroči potrebni rodbini za praznike. Čuvajte se gripe in izpirajte večkrat nu dan mta, l4»"lo in nos s kozarccm vode, kateri ste dodali eno malo žlico Aliie. Zvečer, preden greste spat, masirajte telo s čisto Altfo, kar Alrfa osvežuje — Altfa utrja, Telo postane odporno. Alga se dobiva povsod. Ena stekl«nica Din 11,— t Deputacija reduciranih železničarjev Na banski upravi in žel. ravnateljstvu Ljubljana, 22. marca. <>q- ^at.luje »Službene Novinec vsebujejo imeua -«;> zelezniških nastavljencev, ki so bili, kakor srno včeraj poročali, sedaj reducirani. To so vsi tisti, ki so bili nastavljeni po 1. marcu 1030. Prvič je prizadet tudi strojni oddelek, pri katerem je ■>ilo reduciranih 35 nastavljencev, po večini vsi v Ljubljani (v kurilnici) ali v ljubljanski okolici. Daues ob pol 11 dopoldne se je zglasiila sedemčlanska deputacija reduciranih železničarjev iz Ljubljane, Maribora, Pragerskega, Zidanega mosta in Rakeka. Ker je gospod ban odsoten, gospod jiod ban pa bolan, je deputacijo sprejel načelnik ban. sveta dr. Stare. Dr. Slare je deputacijo zelo prijazno sprejel in ji sjjoročil, da se je že informiral pri železniški direkciji o zadevi in težkem položaju. Sporočil pa je deputaciji, da bo banska uprava mogla težko kaj ukreniti, ker spadajo železničarji neposredno pod prometno ministrstvo in ne pod bansko upravo. Deputacija je izročila dr. ■Staretu spomenico reducirancev in ga opozorila na uradni list, ki vsebuje imena novo reduciranih nastavljencev. V dravski banovini, oziroma v področju ljubljanske železniške direkcije, je reduciranih več nastavljencev, ko v vseli ostalih direkcijah. Dr. Stare je v imenu banske uprave oblju- bil, da bo ta intervenirala pri prometnem ministrstvu zn zaščito družin železničarjev in da so x reducirancev naprej nastavili družinski očetje. Obljubil je tudi, da bo banska uprava po svoji moči podprla pomožno akcijo železničarjev, vendar naj reduciranci v tej zadevi ne pričakujejo preveč, ker mora banska uprava predvsem podpira i druge brezposelne delavce, ki jih ie zelo dosti. ' Od 11 do 12 je bila deputacija pri železniškem direktorju dr. Borku. Ta je deputaciji izjavil, da mu je dobro znan težki položaj reducirancev, upa pa, da so bile redukcije izvršene nepristransko, ujiravn bo skrbela, da bodo takoj sprejeti vsi naslavljenci nazaj na delo, seveda ne več kol na-str.vlje.nci, temveč kot delavci. Na ta način izgube sicer nekaj let, vendar pa bodo imeli vsaj košček kruha. Direktor je deputaciji očrtal še težak položaj države in železniške direkcije, k; ,e prisilil obe k redukciji delavstva. Podporni akciji pa železniška direkcija ne more prispevati, ker nima za to nič v proračunu. Obljubil pa je, da bodo od 300 reduciranili delavcev (poleg 285 reduciranih nastavljencev) sukcesivno nastavljeni v doglednem času vsi dnevničarji in poročeni delavci. Kakor na banski upravi, tako je deputacija tudi železniškemu direktorju izročila primerno spomenico. Strašna družinska drama pred sodiščem Mati in sin obtožena uboja očeta Celje, 22. marca. V ponedeljek se je zaključila pred velikim senatom ena najbolj tragičnih afer zadnjih let na teritoriju celjskega okrožnega sodišča. Obtožen je bil 32 letni rudar Anton Žagar iz Zdol, da je umoril 3. februarja t. 1. svojega očeta. Z njim je bila obtožena njegova mati, žena ubitega, Ana Žagar-jeva. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, votirali pa so dr. Premschak, Levičnik, Tiller in dr. Brečko, obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Rus, obtoženca je zagovarjal dr. Stepančič, obtoženko pa dr. Sernec. Predzgodovina dogodka, o katerem je razpravljal senat, je žalostna. Ubiti Žagar se je poročil pred 35 leti z današnjo obtoženko. Nekaj mesecev po poroki je začel zanemarjati svojo ženo in začel razmerja z drugimi ženskami. Imel je več nezakonskih otrok. Poleg tega se je udajal pijančevanju in plačeval drugim, samo za domače mu ni bilo mar. Kadar se je vrnil pijan domov, pa se je razlila njegova jeza nad ženo. Ko sta se mu kasneje rodila dva otroka Marija in današnji obtoženec Anton, se jima ni godilo nič boliše, marveč še slabše. Marija je postala vsled običajnega pretepa-vanja slaboumna in zaradi tega sodno preklicana. Njegov sin Anton je prav tako po njegovi krivdi že iz šolske dobe pohabljen. Enkrat ga je na primer privezal na oreh in ga tolkel, dokler se ni naveličal. V takih razmerah pač ni čudno, da je prišlo do krvavega obračuna med sinom in očetom. V sredo 3. februarja t. 1. je odšel stari Žagar z doma ter se zvečer vrnil pijan domov. Pri večerji je prišlo do spora med očetom in sinom, ker mu je sin očital, da za druge ima denar, dočim ga za domače nima. Oče je planil po koncu, se zagnal proti sinu ter ga zagrabil za vrat. Sin je pograbil na tleh ležeče poleno ter udaril očeta z njim večkrat po glavi, toliko da se je rešil. Potem še je pa obrnil in hotel zbežati iz sobe, oče pa je skočil za njim in ga ponovno zagrabil za vrat. na kar ga je sin zopet udaril s polenom po glavi. Oba sta padla na posteljo, tako da je bilo videti, da bo oče sina zadušil. Takrat pa je priskočila mati, ki pravi, da je bila poprej ven zbežala in se v tem trenutku vrnila v sobo. Potegnila je očeta s sina, toliko da se je sin rešil. Sin pravi, da ga je takrat popadla divja jeza, da se mu zdi, kakor da bi bil takrat obseden od hudiča. Skočil je in pograbil stol ter začel udrihati po očetu. Nato ga je z nekim piskrom in nazadnje je razbil na njegovi glavi še steklenico. S tem je bilo končano. Oče je v teku noči umrl. Zdravniki so ugotovili kakih 30 udarcev na glavi, ined njimi tri smrtne. Zaradi tega dejanja je obtožil državni tožilec Antona Žagarja in njegovo mater Ano, da sta umorila očeta oziroma moža po zrelem preudarku in na okruten način. S tem sta zagrešila zločinstvo zoper življenje in telo po § 167, II. št. 1 in 2. Žagar Anton priznava gori opisano dejanje, a zanika pa odločno, da bi mu bila mati kakorkoli pomagala fn pa da bi bila oba dejanje skupno pripravila. Državni tožilec pa tega ne verjame, ker je skoraj nemogoče, da bi bil pohabljeni Anton svojega očeta. ki je bil pravi hrust, sam nadvlada!, zlasti ker se je po izjavah prič mati večkrat izrazila, »da ne bo prej miru, dokler ne bo ta hudič enkrat hladen«. Zagovornik dr. Slepimiii je predlagal, da bi preiskali obtoženca na njegovo duševno stanje. Senat je po daljšem posvetovanju zavrnil. Državni tožilec je predlagal obsodbo v smislu obtožnice. Zagovornika pa sta predlagala prekoračenje silobrana oziroma, da se mora izključiti vsaj zrel preudarek in okruten način, ker je bil sin napaden od očeta, glede matere pa da se mora izreči oprostilna sodba, ker se njej ni mogla dokazati krivda. Po kratkem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo, ki je silno presenetila. Obtoženec Žagar Anton so obsodi na dosmrtno težko ječo s trajno izgubo častnih pravic z ozirom na naklep in na okruten način usmrtitve. Kot olajšilno mu je bilo priznano priznanje. Obtoženka Ana Ža-garjcva so obsodi na 12 letno težko ječo in na trajno izgubo častnih pravic. V obrazložbi je bilo rečeno, da sodišče sicer »ni bilo točno prepričano« o njeni krivdi, vendar pa da je zelo verjetno, da je sodelovala. - Oba zagovornika sta viožila priziv in revizijo. Velik koncerl v Tržiču Tržič, 23. marca. Koncert združenih pevskih zborov (Tržič, Lom in Kovor — 85 grl) je bil na Jožefovo za Tržič novost. Že itak dobro izvežbani tržiški zbor je vsled te pomnožitve veliko pridobil na tisti ma-sivnosti in izenačenju glasov, kai silno dvigne kvaliteto vsakega zbora. Dasi program ni mogel biti sestavljen iz bogzna kako težkih in modernih skladb, vendar je po svoji pestri izbranosti nudil dovolj raznolikosti. Tudi prijetno menjavanje mešanih, moških in ženskih zborov ler narodnih in umetnih skladb je že naprej odstranilo nevarnost enoličnosti, izmed novejših še malokje proizvaja-nih skladb so bili na programu Vodopivčev Knezov zet za mešani zbor. dalje pravi biser ženskih zborov troglasna Premrlova Mati ter Vodopivčeva izredno pevna Pevska koračnica. Izmed starejših je bil velika preizkušnja za gibčnost in izvežbanost zbora Pavčičev Jezdec. — Pevcem se je v prvem delu poznala majhna vznemirjenost, ki pa je v drugem delu popolnoma minila. Vsi glasovi so bili prav dobro zastopani, vendar ni nobeden silil v ospredje. Nastavki so bili ločni, če izvzamemo Svet-kovo Ponte dei sospiri. pri kateri del zbora ni pravilno povzel dane intonacije, vsled česar se je pesem pela za en Ion niže in je zato izgubila na' učinku. Naravnost sijajno je podal zbor Pavčičevega Jezdeca, ki je vzbudil v dvorani veliko veselost po svoji šegavosti — g. pevovodja Planinšek je znal to zadeti — in ki jo je moral zbor ponoviti. Globoko sta učinkovali Bajukova Žalost in Premrlova -Mati«. Moški zbor je posebno posrečeno zapel Aljaževo Soči in narodno Že rože cvetejo. Ko se je pred zadnjo točko g. kaplan Za-krajšek v kratkem nagovoru spomnil trpečih Slovencev onstran meje, je zbor zapel še Flajsmanov Schichtov RADION A B. C 3 R 8/32 Jp* Belejše vse bolj kakor Jiv. cvetna belina, ampak nikomur ne sme iz spomina: Raztopi Radion v mrzli vodi. Kuhaj v raztopini perilo 20-30 minut. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. Elektrilikaci;a Savinjske doline Mozirje, 20. marca. Dne 17. t. m. se je vršilo v gostilni pri IVšti posvetovali je interesentov iz vse Savinjske iu '/.«■ drečlce doline od Sv. Petra do Ljubnega in Gornjega grada. Na dnevnem redu je bila elektrifikacija Savinjske odnosno Zadrečke doline. Zastopane so bile po svojih odposlancih vse občine naše tol:ue. Zborovanje je otvoril s pozdravom na na vzoče član banskega sveta g. Goričar Matija. Posebno je pozdravil gospoda odposlanca banovine g. inž. Hni'ha. Nato je imel g. Goričar svoje uvodno piedavanje. Navduševal je vse navzoče, da bi se vsi^ z dobro voljo oprijeli dela nn elektrifikaciji naše doline. Ob koncu pa je zborovalcem polagal posebno na srce, da se moramo zavedati, da bomo morali dajati odgovor potomcem. Odgovor pa more biti le tak. da smo mi res razumeli klic časa te-kovali naši dolini z elektrifikacijo srečnejšo bodoč nost, če ne. potem pač nismo dorasli temu vprašanju ter smo obsojeni, da gospodarsko propademo, medtem ko bodo drugi napredovali. Nato je podelil besedo g. inž. Huehu. ki nam je predočil strokovno plat elektrifikacije Savinjske doline. Raz-ložil nam je. kakšne koristi bi nam bila dobro izvedena elektrifikacija; poudarjal, da bi se izboljšalo tudi gospodarsko stanje kmetijskega ljudstva. Razložil nam je tudi predzgodovino elektrifikacije j Slovenije; pokazal razliko med elektrarno na kapitalistični podlagi in med banovinsko elektrifika-cijsko akcijo. Prve iščejo dobiček direktno, medtem ko druga indirektno: s številkami nam je dokazal, 1 koliko bi stal tok za posamezne obrate, koliko bi KSSSSL-------j Triglav s toliko točnostjo in gorkoto. da ga je moral ponavljati. Koncert je pokazal, da je misel g. Planin- | Ska, prirejati od časa do časa koncerte združenih ; /.borov tržiškega kota —■ kje so pa Križe? —, zelo srečna in želimo, da ta koncert ni bil zadnji. — : Obenem je ob tej priliki tržiški zbor proslavil i 251etnico pevskega sodelovanja v cerkvi in dru- I štvu dveh članov: g. Lovrenca llonigmnnn in g. Janeza Zaletela. Prejela sta med koncertom za svojo zvestobo in vztrajnost iskrene Čestitke od i strani zbora in šopke nageljev. Čestitkam se tudi I se tudi mi prisrčno pridružujemo. stale investicije itd. Za kritje stroškov bi bilo najbolj primerno, ko bi to prevzeli posamezni kraji, oziroma občine. Po njegovem referatu se je pričela živahna debata. G. inž. Ruch je na stavljena vprašanja kar sproti odgovarjal Vsi /borovnici, katerih ie bilo nad 100. so z zanimanjem iu hvaležnostjo sledili govornikoma Po končani razpravi sta se izvolila ožji in širi i odbor, ki imata nalogo, da to koristno akcijo tudi izvedeta. V teh odborih so zastopane vso občine po svojih zastopnikih. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi zastopnik občine Polzele g. Turnih, ki je prečital spo menico, katera ho odposlana na bansko upravo, da bo le ta dovolila posestnikom vinogradnikom, da bi se lahko še nadalje gojila izabela, cepljena na amerik. podlagi. Prosil je navzoče, da se tudi ostal« občine zavzamejo za to akcijo. Nato jc g. Goričar zaključil zborovanje Taiič in okradeni obsojena Mlad tat jo je skupil Ljubljana, 22. mar*. Pred malini senatom je bil danes nenavaden slučaj. Mladi Janezek, doma lam izpod Možaiclje, je zašel na slaba pota in začel krasti. Dvakrat se mu je tatvina posrečila Lani majnika pa se je splazil v neko trgovino ter začel stikati po raznem blagu. Pri svojem nepoštenem delu pa je bil zasačeu. Zalotil ga je sin trgovke France. Ta je pograbil 1 m dolg železen drog in Janezka, ki je hotel pobegniti skozi okno, z vso močjo udaril dvakrat po levem stegnu tako močno, dn mu je nalomil kost. Janezek je pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, priznal in se kc sal dejanja. Zaradi težke telesne poSkodbe so-obtoženi France se je zagovarjal, da je bil močno razburjen in da jc mislil, da je v trgovini še več tatov. Zaradi tatvine je bil Janezek obsojen na tri mesece strogega zapora. France pa zaradi težke telesne poškodbe na 1000 Din denarne kazni ali 20 dni zapora. Ko gn je senatni predsednik vprašal, ali sprejme sodbo, je France izjavil: :>Nisem s sodbo zadovoljen. Plačati moram, lo ne grel« — Sodnik: :>Boste pa zaprti!« — France: »Saj ga nisem prosil, da naj gre krast.« -- ?*lnik resno: »Nimate pravice ga pretepati.« Veliki teden Grozota se približa s procesijami, ki prihajajo iz številnih cerkva hi jih tvorijo verske bratovščine Confradias«, ki izhajajo po večini še iz 15., 10. in 17. stoletja in so spomin na Maure. Te bratovščine so nekašna posredovalna občina. Vse leto služijo verskim obredom in skrbijo zanje. Po njih se vera udejstvuje in je narodna, zakaj člani feh bratovščin so zastopniki vseh slojev. V procesijah, ki so nn cvetno nedeljo, na pepelnico, veliki četrtek in veliki petek zmeraj v mraku, in mimo tega na veliki petek še prav zarana, se razodeva njih najgloblji pomen. Najbolj te pa prevzame procesija na veliki petek zarana, ko je skoraj še noč. Po ulicah, ki jih razsvetljuje luč svetilk in mesečine, so videli vse barve mrtvaške. Valovi množice, ki so že polni tega, kar bo prišlo, so bolj tiho ko sicer in sličijo romanju človeškega rodu. ki je smrti posvečen iu večno nemiren. Mnogo tujcev je lu. Vsi hoteli so prenapolnjeni .Na tribunah posebnih trgov čakajo. Na balkonih, s katerimi je akrašeno skoro sleherno okno. stojijo v gneči in so neznansko radovedni, kakšen Iki ta izredni in slavni prizor. Navdaja jih posvetna radost. A tudi oni so od nočne luči pepelnato sivi in kmalu bodo drhtela tudi njihova srca. Ura je krog dveh ponoči. Množica se gnete na cerkvenem trgu pred staro cerkvijo, pri kateri spominja na Arabce'še to in ono na stolpu ali na pristrešklh. Krog in krog so vrstijo balkoni, ki so okrašeni s palmovimi listi iu z rožami. Vse je bledo, vse je polno ljudi, ki n iso nič manj bledi. Ne govorijo glasno, samo mr-inrajo. Sicer diši ozračje po pomarančah in cvetju luž. vendar je hladno in rezko in marsikak starejši človek zaigra to noč svoje življenje. Kar ne-k mi mikavno je pa, ker je noč tako nevarna. Polna us-.de je. - Tedaj pretrgajo glasovi trobent strupeno ozračje, tu in tam, blizu in daleč, in pretre- sejo živce od čakanja in radovednosti vzburjenih ljudi. Kmalu se odpro cerkvena vrata pod obokom, ki jih z ljubeznijo čuva. Pri teh procesijah pride zmeraj vodnik prvi skozi vrata. Velik križ iz srebra, želvovine ali dragocenega lesa drži v rokah. Poleg njega stopata dva nosača; vsak ima srebrno, bogato okrašeno svetilko. Razvilo se bo čarobno razkošje. Izkaže se pa. da je prav radi lega, za neosebno, občo stvar uporabljenega razkošja vsa osebna, človeška stiska naravnost v prah potej)-tana. Dokaz temu so že uosač križa in oba nosača svetilk zraven njega. Ker lo prav za prav niso ljudje, marveč so mumije, služabniki neke strahotne in nadčloveške usode. Od nog do glave so okomatani v kutah, iu so pri tej procesiji beli, pri oni črni ali vijoličasti ali rdeči ali sivi. čez obraz jim pada kapuca in njen neznanski rogljič se dviga visoko nad glavo ko konica ogromne pozavne. Sledijo dolge vrste takih »Nazarencev . V rokah držijo goreče sveče, ki jih podpirajo s pasom svoje halje. Iz okoniatanega obraza štrlijo le skozi režo njih oči, v katerih se zrcali luč sveče, da je videti, ko da bi žarele krvave kaplje iz teh našemljenih obrazov. Njih noge drsajo v lesenih coklah; časih so obute v lakasto solne z zlatimi in srebrnimi zaponkami. Oboje vpliva enako razdražljivo: lesene cokle radi šklopotanja; lakasti šolni radi nemirnega migotanja luči, ki podrhteva z njih. Nato sledi bauderonosee; vijoličasto, črno aH zeleno bandeio s strahotno velikim križem zapla-pola v ozračju. Spremljajo ga trobentači. Njih trobente so iz lesketajočegu sc srebra. Žametast obesek z zlatim našitkom ponihovan od njih. Spet sledijo nosncl k rižev in vsi so strašno okomatani, vsi tako podrsavajo. Tako tiho je vse. da je slišati prasketanje sveč. Iz zlatega mrča cerkvenega ozadja prihajajo I vojaki v noši rimskih centurijev: prihajata z gr- 1 bom okrašeni Veliki brat v predstojnikom bratov- ščine; prihajajo duhovniki v črnih, z zlatom pretkanih ornatih; prihajajo ministranti s kadilnicami. S presunljivo silovitostjo zavejejo zvoki neke mrtvaške koračnice in nato se sredi oblakov kadila v svitu stoterih luči sveč in svetilk prikaže na svileno lesketajočem se odru z baldahinom, ki ga nevidno nosi pod odrom dvajset do štirideset bratov, tisto, kar zgrabi zdaj vse te množice. Tisto je :isamo< ena postaja iz k riževega pota našega Odrešenika, ujiodobljena v lesu. Le obleka ie naravna na njeni. Vendar pa to z bolestjo prenasičeno lice in njegov veličastni izraz, ki ga je upodobil neki že zdavnaj umrli umetnik (in največ teh prizorov je delo velikih umetnikov), vpliva v tej noči misterija in nebeške svetlobe z neverjetno živo močjo na gle-davce. Sin človekov, ki je zaeno Bog in umrje v bikih strašnih mukah, se spremeni v ganljivo podobo vsega bednega človeškega trpljenja. Vsa krivica, vsa stiska življenja sc sprosti, zajoka, toži, dviga roke k Odrešeniku. A najbolj presunljivi so oni prizori, ki upodabljajo trpljenje Žalostne Matere božje. Tak /Paso- (kakor pravijo tem kipom) je en sam hrib rož, lilij, nageljev. Njena niukepolna, sklonjena postava je zavita v žametast ali brokatast plašč z vlečko, vrh njega pa je jiajčolan iz pristnega zlatega tkiva in je jvosiit s pristnimi dragulji. Nebroj luči planiti. V tem lesketanju in blestenju se ti dozdeva Njeno lepo, od vseli bolečin razorano, z zlato krono razžarjeno lice, ko da bi govorilo: >Tako visoko stojim, tako sem bogata in mornm vendar prestajati največjo bridkosti« Sočutje, duševno ganotje gtedavcev prekipi v vzhičenost. Raznolika milina, ljubkost, pobožnost in plemenitost andaluškega narodiča se razodeva v sočutju, ki ga ne more ohraniti zase. Navadni delavci in delavke, stare In mlade ženske in moški vseh slojev niso le j vzhičeni, da bi molili, marveč tako planiti bolečina 1 v njih. da io posamič razodevajo. V kar Se uro prej niso verovali, o leni zdaj govorijo, n pojoče, v oni čudni obliki, ki je tako stara ko zemlja. To so majhni vzdihljaji z napevom. — Slišiš jih ob vsaki priliki. Kmet jih prepeva pri delu, služkinja v hotelu jih prepeva pri ribanju stopnic iz marmorja ali opeke; na odrih variotejev izražajo z njimi nedostojne burke; in ledaj jim pravijo fla-meneos. Sleherni si napravi sam besedilo, kar ji. v španščini prav lahko. Samo napev, ta posebna melodijoznn mešanica skoraj burkaste vedrosti ir! zategle, bolestne, a sladke muke je v poglavitnih črtah isti. Jc: milejši in veselejši ali svečanejši kakršne so pač prilike. A je tudi prastar ko ta zemlja. Take pesmi vzdililjajov velikega petka, ki jim pravijo saetas, se med procesijo razlegajo žalostno bolestno in sladko. Nato spet zabuči mrtvaška godim. Liki strahovom se pomika sprevod. Spet iu spet se izraža sočutje. Po zapletenih ulicah gro sprevod in skozi katedralo, v kateri je videti, ko da sc stebri In oboki v vrtoglavi vzvišenosti izgubljajo v neskončnost, ftc neznantnejši ko sicer sr tu zazdi človek sam sebi in strašen in obenem ču dovit je pogled na te spokorniške sprovoe.e, ki ro majo skozi katedralo. Za veliki teden zgrajeni leseni stolp se dwg* iz nežno opredeljenih stebrov štiri in trideset m o trov visoko. Njegovi kipi upodabljajo prehod stare zaveze v novo zavezo in v stoljni je med žalno procesij izpostavljeno Najsvetejše. Stodvajsst srebrnih svetilk in tristo sveč ga razsvetljuje in razsvetljuje v nebeški čarobnosti povorke okomatanih postav, in ljudje iz več kot iz tridesetih fara gredo skozenj. Brž ko nastopi jutranja svetloba, ki plane v mesto ko v grobnico, izginejo strahotne procesije kot prikazni in sanje. Zdaj se zaiskri andaluška solnčna luč in pobnrva celo grobljn s pisanimi barvami. Po cestah, ki so od kapelj sveč sjiolzka ko drsališča, začne vse veselo vriskati, plesali in popivati. (Ilans Rosolieb, Spanische \Vanderungon.) Ljubljana Revnih mater veliki teden Slike iz gneče pred socialnim uradom Ljubljana, 22. marca. Ne obljublja se vsakomur radost za veliko noč. Nad 400(1 brezposelnih je sedaj v Ljubljani, okoli ooo družin je registriranih, ki so navezane izključno samo na javno po3poro. I cm sc nc obljubljajo lepi prazniki in bodo veseli, ce si bodo mogli privoščiti vsaj kruha in malo toplega. Kdo od teh misli ua kakšen priboljšek za praznike, ko si vsak ieli. da vsaj o veliki noči ne bi bil lačen? ln kdo na svetu ima več skrbi, kakor mati številne družine, ki že sedaj nima pol kile koruzne moke za polento, prazniki so pa pred durmi? Davi že prec! S so zasedle matere, med katere so tc pomešali tudi moški brezposelneži, vse stopnice na magistratu. !Kristusovo trpljenje . Ob 20. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Rcsljeva c. 1; mr. Bohince ded.. Rimska c. 25 in ir. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Cerkveni vestnih Sveti ohredj v cerkvi sv. Jožeta v Ljubljani. Veliki četrtek: ob .S .slovesna sv. nišaa; med sv. maso skupno sv. obhajilo. Obhajalo se bo pa ludi že pred sv. mašo vsake pol ure. Veliki petek: začetek sv. obredov ob pel 7 zjutraj. Velika sobota: začetek .sv. obredov ob 7 zjutraj; sv. maša bo okrog 8. Med sv. mašo skupno i v. obhajilo. Zvečer ob pol 8 vstajenjska procesija. Velika nedelja: ob 8 slovesna sv. maša; popoldne ob 8 potresna procesija. it Svetiljke na franciškaii-kom mn-dovjii. Včeraj je dobil gozd kandelabrov na ograjah frančiškanskega mostovja nove in moderne svetiljke. Svetiljke so lep in arhitektonsko dovršen zaključek bogato izdelanih kandelabrov. Z njimi je dobilo mostovje zadnje efekte in bo v bodoče nn zunaj ostalo tako, kakor je, izvzemši urejenega cestišča na srednjem mostu, ki bo letos s prenovitvijo tramvajske proge urejeno. Svetiljke sloje na kvadratnih glavicah kandelabrov in njihovo stojalo jo meden cilinder, ki ima štiri drobne in dolge nastavke, ined katerimi tiči zgoraj lepo zaokrožen valj iz mlečnega stekla. Svetiljke so preštudirane do zadnje potankosti, kar dokazujejo lepo izvedene štiri luknje pod že omenjenimi nastavki, skozi katere se lahko odteka vsa deževnica, ki zato na svetiljki iu v njenih špranjah ne more zaostajati ter tako kvarili svetiljke oziroma električne napeljave. V vsaki svetiljki je montirana električna žarnica za 200 vetov in most bo v večerni razsvetljavi napravil še vse lepši vtis kakor čez dan. 0 Vse, kar je prav! Pišejo nam: Po mestu je sneg popolnoma očiščen in so vsaj po glavnih ulicah hodniki žc čisto suhi. če pa človek stopi malo iz središča, so pa pota sedaj naravnost neprehodna. Tako n. pr. od Ambroževega trga dalje po Poljanah in v llradeckega vasi. Tu leže tik hodnikov ali na hodnikih — vsaj markiranih — še visoki kupi snega, ki izpreminjajo cesto v neprehodno močvirje. Otroci zajemajo vodo v obutev, ko hodijo v r;olo, odraščeni prihajajo v mesto, kamor jili po dvakral na dan zove poklic, do moč blatni. Naj mestna uprava skrbi tudi na periferiji vsaj za nekoliko znosne prometne razmere. ■ Kolki protituberkulozne lige se dobe skoro po vseh trafikah, dalje tudi v papirnih trgovinah in knjigarnah. Z nakupom kolkov pomagate zbirati za počitniško kolonijo po jetiki ogroženih otrok! Nn vsako velikonočno voščilo prilepile tudi kolek lige! 0 Za. priktopitev okoli-kili občin Ljubljani. Uradništvo, ki stanuje v okoliških občinah Ljubljane. lo je v Mostah, Zgornji Šiški in na Viču, je pričelo, kakor čujemo, z akcijo, da se vse to občine v najkrajšem času združijo z Ljubljano v ono upravno moto. Uradništvo si od tega obeta zboljšanje položaja. S tem bi namreč prišlo naenkrat iz III. draginjskega razreda, v katerega spadajo okoliške občine, v 1. draginjski razred, v katerega spada Ljubljana. Če se pa no bo dala doseči v doglednem času priključitev, pa namerava uradništvo po svojih strokovnih organizacijah prileti 7. akcijo, da so tudi te tri okoliške občine pri-šlejejo v L draginjski razred. Uradništvo namerava lo svojo zahtevo utemeljevati s tem, da živ-1 jonsko razmere v Mostah, v Zgornji Šiški in na Viču niso prav nič boljše, kakor v Ljubljani, draginja jo namreč tu in lani enaka. Na drugi strani po bi so /.boljšale stanovanjsko razmero v središču mesta samem, ker mnogi upokojenci nočejo v okoliško občine, boječ se, du s tem izgube boljšo draginjske doklade, če bi pa to odpadlo, n; M imeli več vzroka bati so periferije, medtem, ko bi nastalo prostih več stanovanj za uradniko jih vzamemo?« V sobo sc pririje mati: »Mož je že od jeseni brez dela, samostojen obrtnik jc, zaslužka pa prav nobenega nikjer, sin se jc sedaj vrnil od vojakov, tudi ou ne zasluži prav nič, drugi otroci so šc majhni, kje naj vzamem, tla jim vsaj nekaj skuham?-; Cesa je izučen sin? i lega. česar oče! Ce bi vedel, da beračim tu okoli magistrata za lonec živil, bi se od sramote vdrl v zemljo. Na skrivaj sem odšla od doma iu ' moška niti vedela ne bosta, kje sem vzela kosilo! Zena dobi nakaznico za živila v vrednosti jO Din. Morda bo trajalo to dva, (ri dni, težko pa do praznikov, je prevelika družina. Pride druga žcna: Gospod, pri zdravniku sem biia in mi je svetoval naj kaj krepkega jem, I sem preveč oslabela. Kje naj vzamem kaj krepkega, I ko še krompirja nimam? Povedala sem zdravniku, da sem otroka dojila Ib mesecev, zdravnik pa mi je dejal: Kaj ste znoreli, komaj polovico tega bi smeli! Toda, kaj sem hotela, ko pa črvičku nisem mogla dati kaj drugega za hrano, ko nisem imela niti za kravje mleko, niti za zdrob, niti za kašo. Krompirja pa vendar ne morem otroku dajati. Gospod, dajte mi nakaznico za živila, lepo jih prosim!i Tudi la žena jc med tistimi redkimi srečnimi. ki so danes dobile nakaznico za 50 Din živil. Druge zopet grozijo: Kar v Ljubljanico bom šla z otroci! Nikjer nobenega denarja, nikjer zaslužka, niti za krompir. O božiču sein dobila zadnjo podporo, kako naj živimo?« Uradnik: Ženske, kaj mislite, da nas nc boli, i ko vam ne moremo dati toliko, kakor bi radi sami. j Hujše je reči liani »ne!, kakor komurkoli!« Uro za uro teko ti tragike polni razgovori. Uro za uro oblegajo žene, otroci, brezposelneži, mestni socialni urad. Ne zanima jih lepo dvorišče, ki ga morejo občudovati skozi okna, ne preproge v osrednjem traktu, vsa njihova misel je navezana, kaj jim bodo dejali v uradu in kaj bo z zavojem i živil, ki ga upajo dvigniti z nakaznico pri trgovcu. Na socialnem uradu pa stikajo glave in ugib-Ijejo, kič dobiti še kaj sredstev, da vsaj za silo potolažijo to velikansko bedo v mestu, to ponižno in le nalahno mrmrajočo, lačno in zaenkrat samo 7 majhnim izprošenim zavojem živil zadovoljno množico. Kako še enkrat potrkati na svet in srca ljudi in meščanstva: Dajte, stiska je velika!«? Kako jih prepričati, da kdor pomaga bližnjemu, potnaga sam sebi! iu druge, ki zaradi svojega dela potrebujejo, da stanujejo bolj v središču mesta. O Ljubljansko ulice so v sredini mesta skoraj Ze očiščene kupov snega iu blata, prav tako tudi večina tlakov. Hudo jia je na periferiji, kjer so ceste še vedno jiolne blata in talečega snega. Nekoliko boljše je v jutranjih urah, ko je še zmrznjeno. Periferija bo morala pač počakati, da se sneg stali in se ulice pač same jiosuše, ker na magistratu isiso nič preveč pripravljeni, da bi dali osnažitl še oddaljeno ulice. 0 Postrvi za veliki petek. Naročila za postrvi iz banovinskega ribogojnega zavoda po ceni 17 Din sprejema Mihael Kermavner, hišnik kmet. oddelka kr. banske uprave v Gosposki ulici 15 do četrtka popoldne. Ribe se bodo oddajale v petek dopoldne. Pri oddaji naročila jo Ireba ribe plačati naprej. O Iz policijsko torbe. Ljubljanska policija ima sedaj nekaj časa lep mir pred raznimi tatovi i n zločinci in so razen enega slučaja majhnega vloma jired dnevi, skoraj ponehale prijave o tatvinah in vlomih. Tembolj je posvetila policija sedaj svojo pozornost raznim poslojiačem, jireveč vsiljivim krtajskim krošujarjem, ki jih celo z dežele dovajajo v Ljubljano, dekletom sramotnega poklica. ki so se letos v mestu zelo pomnožila, kar .ie pač vedno spremljevalni znak brezposelnosti in drugim takim ljudem. Včeraj je bilo v zajiorili policije 5 deklet s ceste in 6 postopačev, črez noč pa sta prespala svojo vinjenost še dva moška, ki sta le malo preveč rogovilila po ljubljanskih cestah. © Bluzo, dainsko perilo, rokavico, nogavice in torbice, ima najnovejšo krasno izbiro: Šterk uasl, Karničnik, Stari trg 18. ICLOBUfCE 2453 raznih kakovosti, v najnovejših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri M IRKO BOGATAJ SPECIJALNA TRGOVINA KLOBUKOV LJUBLJANA II STARI TRG 14 Sprejemajo sc popravila! Solidna postrežba! Koledar Sreda. 23. mami: Jožef Oriol; Pelngija, liiu- čt-nicu Novi grobovi •J- V Ljubljani je umrl v 77. lelu sluroslii g. Alojzij Zorman, trgovec in posestnik. Pokojni je bil izredno priden in podjeten mož. Odlikovalo ga jo posebno njegovo blago in usmiljeno srce. Bil jo veren in odločen katoličan, ki se ni nikdar sramoval povdariti svojega prepričanja. Bog mu bodi bogat plačniik! Žalujočim naše iskreno sožalje! •f- Sv. Pavel pri Preboldu. Na Jožefovo dopoldne je umrla dobra in skrbna Dolenjčeva mamica Antonija Godec, roj. Marine, poseslnica v Ladkovl vasi, v 09. lelu svoje starosti Naj v miru počiva! = Poročil se je g. Brc igo j Ferdo, carinski uradnik v Ljubljani z gdč. Magdo Hansche, uradnico v Mariboru, ( estitamo! Prcineščenja. Službene Novine< objavljajo ukaz o premeščenjih politlčno-upravnili uradnikov: Okrajni načelnik dr. Anton Farčnik v Dol. Lendavi jc premeščen v Ljutomer, okrajni načelnik v Konjicah Dragotin Trstenjak v Črnomelj, okrajni načelnik v Ljutomeru Alojzij Trstenjak v Dol. Lendavo, okrajni načelnik v Črnomlju dr. Matej Su-hač v Konjice, okrajni podnačelnik za Maribor desni breg dr. Ivan Vrečar za okrajnega podnacel-nika za Maribor levi breg, za okrajnega podnačel-nika za Maribor desni breg dr. Mirko Potočnik, doslej politično-upravni tajnik istega okraja. — Iz vojaške službe. Imenovani so za šela računskega odseka kontrolno budžetnega oddcika ministrstva vojske iu mornarice intendantski podpol-kovnik Anton Hivert; za vršilca dolžnosti šefa kontrolnega odseka kontr. budž. odd. min. vojske m mornarice intendantski major Hinko zabkar; za načelnika inlendance poveljstva dtmavske divizi)-ske oblasti intendantski podpolkovnik Jos. Luckars; za vršilca dolžnosti načelnika intendance poveljstva dravske divizijske oblasti intendantski major Ivan Jane; za vršilca dolžnosti jjotnočnika upravnika zavoda za izdelavo voj. obleke pehotni podpolkovnik Miloš Zuvite iu za vršilca dolžnosti upravnika delavnice zavoda za izdelavo voj. obleke intendantski major Mirko Vilfan. OsSai«? vesti —- Velikonočne šolske počitnice skrajsane. Ministrstvo za prosveto je odredilo, da trajajo velikonočne počitnice letos samo šest dni in nc deset, kakor jc bilo prej določeno. Počitnice sc prično line 24. marca in se končajo v torek, dne 29. marca. V sredo, 30. marca se prične zopet reden pouk. l a odredba velja za vse osnovne, meščanske in srednje šole. — Nova odprava brzih in potniških vlakov s 1. aprilom 1982. Od 1. aprila t. I. dalje se spremeni način odprave brzih in. potniških vlaki., v toliko, da vsi dosedanji vidni in slišni signali I pred odhodom vlaka odpadejo. Sprevodniki ne ' bodo dajali nikakega signala. Za preprečeni-- ;ie-z"od ie potrebno, da vsak posameznik sam skibi i za svojo varnost na ta način, da med jiostankom I vlaka 'nemudoma vstopi ali izstop i Zato jo potrebno, da so potniki žo pred prihodom j v postaje, do katero se peljejo, pripravijo m iz-l stoj) ter čimprej izstopijo pri prednjih ua-i tih v smeri vožnje, potniki pa, ki so liameiav.ijo odpeljati, pa brez odlašanja vstopijo pri • zadnjih vratih. Po zakonu o železnicah javnega i prometa je prepovedano skakanje na vozeče vlake oziroma raz vozečih vlakov. Vsak potnik naj se i v svojem lastnem interesu vestno drži danih ua-! vodik da se izogne kazenskemu pregonu in pone-| srečenju. Potnike sc še posebej opozarja, da naj prihajajo pravočasno k blagajnam po vozne listke, ker se v smislu predpisov listki 5 minut jired odhodom vlaka več ne izdajajo. (A. A.) — Za velikonočne prazniko na naš Jadran. Dočim je v Sloveniji še vedno dober ioren zu naše smučarje, se na našem Jadranu že kopljejo in se povsod pripravljajo sprejeti za Velikonočne praznike prve izletnike. Boleli so znatno znižali svoje cene za velikonočne praznike, našo železnice dovoljujejo 75% popusta na povratku ze po petdnevnem bivanju in Jadranska plovidbn prireth v času od 26. do 30. marca poceni izlet vzdol/. jadranske obale od Sušaka do Kotora in nazaj s postankom v Splitu. Dubrovniku in Kotoru. V ceni tega izlela — 1000 Din za osebo — jo všteta vožnja po morju, prehrana, prenočišče ua parobrodu Prestolonaslednik Peter« za časa vsega potovanja. Prijavo sprejema »Putnik: v Ljubljani šc do 25. t. m. dopoldne. Ker jo do sedaj prijavljeno zadostno število izletnikov, se la izlet gotovo vrst. — Nevarna naraščanje Save na Hrvatskem. Pri Savskem Brodu je Sava naraslla do ponedeljka nad štiri metre in pol in se je nn bosenski strani že razlila čez bregove ter poplavila vee slo Goethe in Slovenci V Slovencu od 22. marca 1932 pišete, da je slovenski slikar J. Wolf nekoč pokazal rajnemu šolskemu nadzorniku Franu Levcu mesto v Goethejevih spisih, kjer omenja Goethe tudi Slovence, a žal, Levcc pozneje ni natančneje označil dotičnega mesta. Ni posebno težko najti tega mesta. Nahaja se tam, kjer piše Goedic o srbskih pesmih (Ser-bisehe Volkslieder, 1824), ter se glasi: »Slovenski jezik se deli v dvoje glavnih dialektov, v severnega in v južnega; prvemu pripada ruščina, poljščina, češčina, drugemu pa Slovenci Bolgari in Srbi (Slovencu, Bulgaren und Serbeu). Srbsko narečje jc torej pododsek jugoslovanskega dialekta; govori ga še pet milijonov ljudi in ga jc med vsemi jugoslovanskimi (narečji) smatrati za najkrepkejsega. Radi istovetnost i ali vsaj izredne sorodnosti srb-kih iu hrvatskih narečij je Goethe Srbe in Hrvate istovetil, dasi jc dokaj dobro poučen, saj omenja celo stari prevod svetega pisma iz devetega stoletja, ki je pisan v sorodnem dialektu, v staropanonščini.- Uvcrjen sem, da ie Goethe tudi zaznal za kakšno slovensko pesem, s:ij v istem eseju pripominja, da jc na živahno povpraševanje prejel mar-sikako pošiljatev pesnitev vseh slovanskih jezikov (von Gedichten samtlicher alavisehen Spra- chen). Dr. Henrik Stcska. * K notici pod tem zaglavjem v Slovencu z dne 22. marca šc pripominjamo: Najbrž je bil le en Slovencc, ki jc občeval z Goethejem in sicer slikar Franc Kavčič (Cauciz), Goričan (1762-1828). iutrov zemlje. Co bo Suva nurnt.lla Se za en meter, bo poplavila vso bosensko Posavino, to je nad 100.000 julrov zemlje. Iz Nove Gradiške pa poročajo. da je Sava tamkaj naraslla šest metrov nad nurmulo. Poplavljeni so že vsi nižji deli ob Savi. — Oaglnva semena kalijo najbolje. — Napad pri bolem dnevu. Iz Mirne nas prosijo. da ugotovimo, da napad, o katerem smo poročali 18. I. tn., ni bil izvršen v mlrenski občini, ampak na ozi-.nitju trebanjske občine. Pripomnili je treba, da sla bili obe stranki nekoliko vinjeni, kar jo bilo najbrže tudi povod napada. — Ureditev gnojnicnih jam, Kr. banska-uprava v Ljubljani je izdala razglas glede določil, jm katerih se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojnlčnih jam. Interesenti noj se javijo na svoja pristojna okrajna načelstva, ne pa na mestno načelstvo ljubljansko, razen onih. ki bivajo v Ljubljani. — Pri toikočah v želodcu, gorečicl, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetrn, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravno »Franz-Josef« grenčioe ločno poživljeuje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz. troplčnih (teže! hvalijo »Franz-Josek-vo-do kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. s>F ranz-Josok-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah m špecerijskih trgovinah. plošče O njem piše Fridolin Kavčič v »Lj. Zvonu , 189}, 274: Tu v Rimu se je seznanil tudi z nemškim velikanom Goethejem, kateri v razpravi: \Vinckel-inann ti. sein JahrhunderU (str. 320) o Kavčiču piše- Ein Mami von grofiem Talente, der grolie llei-ligkeit besaB, aber daium dic wesentlichs(en Tcile seiner Gemaldc vernachlassigte.« — Kavčič jc gotovo edini Slovenec, ki je imel tako slavnega kritika! Pc-JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLIANI priporoča: Deljen P.: Leben und Gcgcnvvart. Ein Flihrer fiir dic gevverblichc Jugend. 102 strani, nevezano Ig pip, — possler A. P.: Schlagvvorte juncer llibl-c-hen. ZvvOlf Vortriigc. 51 strani, nevez. Din 20.30. — Ficdler K.: Ilausgcnossen Goitcs. Jitngllng-an-sprachen bei den nionatliclien Kummunionen. 70 strani, nevezano 27 Din. — Ficdler E.: Der neiic Mcnsch. ZvvOlf Themen aus dem Geisle der lieuen Geueratlon. 109 strani, nevezano 15 Din. vezano 57 Din. — Gnltron A Dr.: Vom Evvigen im Zeit-liclien. 07 strani, nevezano 18 Din. — lleinen A.: Kathotisclic HUdnngsvverte. 107 strani, vez. 45 Din. — Kaminski II.: Kari. Zvvolf Brlefe nn einen kn-fholischen Jungmann. 83 strani, nevez. Din 22.50. — Lanb A.: Scclen Absrlindc. Fehlentvicklung und Heilbehandlung des Charaktcrs in Erziehung und Selbsterzlcbung. 191 strani, vezano 09 Din. — Sehneidcr E.: Handbucli der veiblirlien .Tngend-pfloge. Gruildsillzliclies und Craktisches 164 slrn-ul, vezano 0o Din. — "Mesen W.: Der Lnienapostel. Handbucli des Lalenaposlolates inf Sinne der kii-tholisclicn Aktiou und der Seclsorgehilfe. 194 strani, vezano 42 Din. — Zoiischner J.: Grnndzllge der Kntholischcn Staatsphilosophie. Nnch den Rund-schrciben Leos XIII. 78 strani, nevezano 15 Din, Xrasnc slovcaske napevc, kvintete, plesne šlagerje nudi spetijalni oddelek za gramofone; __IVAN BONAČ, LJUBLJANA — Pozoi! Radi velike zaloge nudim uckai prvovrstnih, električno posnetih plošč: Columbia, His Master Voice in Polydor, namesto po Din 60 sedaj Din 38. — Iv. Bonač, Ljubljana. Če potuješ peš ali z vozom, z avtom ali železnico, ne pozabi vzeti s seboj Sadvito« sadje v čokoladi, Poživela, okrepila in nasitila tc bo. Vrečice sorliranega sadja Din 5.—. — Zanimiv proccs. V Franciji se je pred kratkem končal proces med producenti kave s kofeinom in kave brez kofeina v korist poslednjih. Sanka S. A. v Bologni, katera proizvaja kavo brez kofeina pod imenom Cafe Sanka , jc v svoji reklami izjavila, da dnevno uživanje kave s kofeinom povzroči kronično zastrupljenje, katero je po uižvani količini kave in po zdravstvenem stanju dotične osebe več ali manj težko. Kofein, katerega vsebuje kava, daje strup, ki draži srce, živce, možgane, ledvice in druge organe, povzroči nespečnost ter razburjanje v centralnem živčevju. Medtem ko kava brez kofeina nima nikakih škodljivih posledic ua navedene organe in živčne centre, kakor ludi nobenih motenj spanja. Sindikat pariških pra/ilccv kave je vložil 'to/bo za zabrano te reklame ler za odškodnino od 500.00!) frankov. Trgovsko sodišče v Parizu je tožbo sindikata pražilcev v celoti zavrnilo z izjavo, da sc reklama tvrdke Sanka S. A. s svojimi trditvami glede škodljivosti kofeina, ki je vsebovan v navadni kavi, ozira posebno ua bolne ali na kakorkoli občutljive ljudi, posebno pa (udi na take, kateri nagibajo na nervozo in bolezni srca. Reklama Sanka S. A. odgovarja popolnoma rcsnici ter vsled tega sindikatu pražilcev ni uspelo prinesti dokaze ali vsaj začetek dokaza, da je propaganda Sanka S. A. nedovoljena ali nelojalna. V Franciji prodajana kava Cafe Sankat sc proizvaja na enak način kakor v Jugoslaviji znana kava Hag. — Zaprtje. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da. jc naravna Franz-Josef grenčica radi svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. — Itakrcne, medene in aluminijaste prcdnio-izdelujc Josip Oloivpee. Ljubljana, Za Uradom !). Pogreb zaslužnega moža Novo mesto, 22. marca 1932. V ponedeljek, dne 21. t. m. ob 1 popoldne, so položili k večnemu počitku skladatelja, organista iu navdušenega pevca g. Ignacija Hlndnika. Kako je bil pokojni v Novem mestu priljubljen, je pričal njegov pogreb, kako znan je bil tudi izven n.išegii mesta, so pričale številne deputacije, in kako jo bil poznan kot skladatelj, orgnnist in pevec, so pričale lepe besede govornikov, ki so se ob odprtem grobu poslovili od njega. Številno občinstvo, med njim deputacije raznih novomeških društev kakor Kal. društva rokodelskih pomočnikov z za-tavo, zastopstvo Urinske kmetijske šole in drugih, ter vseh tuk. uradov, se je udeležilo pogreba, katerega je vodil g pro^t Karel Čerin. V največjem številu pa je pokojnika spremila mladina, dijaštvo tuk. realne gimnazije, katero je pokojni dolgo vrsto let poučeval v pelui, M ed deputncijami od drugod je bilo opaziti ludi skladatelja g. Stanka Premrla. Pred hišo iu na starem pokopališču je številen pevski zbor, združen iz vseh novomeških pevskih zborov pod vodstvom g. Ludovlka 1'us.i zapel pretresljivi žaloslinki Blagor mu in Nad zvez. dami . Na novem pokopališču pa je mešani /bor zapel Hlailiiikovo, in njemu najljubšo kompozicijo Marija skoz življenje... , ki je vso številno množico lako globoko pretresla, da je pričelo vse jokati. Ob odprtem grobu so ji; v lepili besedah prvi poslovil od pokojnika ravnatelj novomeške gimnazije g. Ivan Mnselj. Takoj za njim je v imenu v Ljubljani pred kruikim ustanovljenega dolenjskega društva Krka , čigar častni član jo bil pokojni iiladnik, spregovoril nekaj krasnih besedi g. Anton PodbovŠek. Nato se je poslovil v imenu Pevske zveze pevovodja pevskega društva Gorjanci gosp. Ludvik Puš, ki je v svojem kratkem, a lepem govoru razgrnil pričujočim llladiiikova dela in njegove zasluge ter želel, naj se na temelju, ki ga je jiok. Nace postavil, gradi naprej. S Illadiiikom nismo Novomeščani izgubili samo velikega moža. marveč tudi velikega družabnika. On, pristna gorenjska duša, se jc znal tako lepo vživeti v dušo Dolenjca in jo f/ojmili kakor malokdo. Bil je rad vesel, rad je pravil razne sinešnice, katerih mu ni nikdar zmanjkalo, a najraje ji> pel. Da so je !e oglasil s svojim lepim glasom, jo takoj potegnil vsakogar za seboj. Sodni pa je za vedno utihnil, pokriva ga dolenjska gruda. Ne bomo ga več videli in ne slišali, le duh njegov bo v njegovih pesmih plaval nad nami In spomin nanj bo živel! Spavaj sladko, blaga dnSn, naj Ti bo lahka zenilia dolenlskal Maribor Roparski napad na seimarja Dramatična razprava pred velikim senatom Maribor, marca. Dai*.'s jc vršila pred velikim sennloui mariborskega okrožnega sodišča razprava proti de--laven Vineeneu TrepSetu radi roparskega napada na sejmarjn Ferdinanda Veršiča. Napad je bil izvršen dno, 10. novembra lanskega leta ter ga je, kakor zatrjuje obtožnica izvršil osumljeni Trepie. Omenjenega dne se je vračal viničar Voršič. Ferdinsuul skupaj s svojim sinom s sejma v Mariboru proti Sv". Lenartu v Slov. goricah. Gnala sla s sejma vola, katerega nista mogla prodati, Ko sla prišla v- takozveni »črni les - pred Sv. Lenartom, ju je zajela uoč. Nenadoma je skočila iz goščavo un cesto moška postava ter se vrgla na Ferdinanda Veršiča. Muli dečko ie z volom prestrašen pobegnil, njegov oče pa se jo postavil napadalcu v bran. Slednji jo nato potegnil nož ler zabodel z orožjem Veršiču v ramo in roko; v tem tre-notku je priskočil še en napadalec in oba skupaj sta podrla Voršlčn ua tla. Pri padcu si je zlomil levo roko. Ležečemu sla napadalca preiskala žepe ter mu odvzela 7 kovačev. Napadalca sla se nato brez besed odstranila ter vtonila v temnem gozdu. Napadeni jo šo tistega večera prijavil orožnikom rop iu li so se podali lakoj na zasledovanje. Zaslišali so sojina rje, ki so hodili za Veršičem. Zakonca Frangeš sta nato i/.povedala, da jo prišel par dni po napadu obtoženi Trepše k njima ter □ iz uprave. Cenjene inserente opozarjamo, da izide velikonočna številka v nakladi preko 35.0110 iu da se naj oglasi za lo številko oddajo po možnosti najpozneje do četrtka ob pol 18 v upravi na Koroški cesti 1 oziroma podružnici na Aleksandrovi cesti 0. □ Prestavljen je k okrajnemu sodišču v Ribnico sodni pristav mariborskega sodišča g. dr. Milan Gorup. Želimo odhajajočemu, ki si je pridobit v Mariboru * svojim simpatičnim nastopom mnogo simpatij, na njegovem novem službenem mestu mnogo uspehov, □ Pomožna akcija mariborske občino bo trajala v polnem obsegu še preko Velike noči. Šele po prvem aprilu so bo predvidoma pričelo posto-poma ukinjati izdajanje podpor iu prehrane. Tudi ogrevalnica bo odprta še toliko časa. dokler ne nastopi toplejše vreme. □ Zadnje dni velikega tedna ostane gledališče zaprto. Na veliki četrtek, veliki petek iu veliko soboto bo mariborsko narodno gledališče ostalo zaprto. □ Smrt uglednega mariborskega meščana. V splošni bolnišnici je umrl znani mariborski gostilničar Olmar Uummel, lastnik gostilne -•Mesto Trsi;' na Tržaški cesli. Blagopokojni liummel je bil rojen Jela 1872 v VVlenerneusladtu; prepotoval je zelo veliko v svojim mladih letili ter si končno izbral •Maribor kot svoje ednino bivališče. Prevzel je kavarno na voglu Mlinske ulico in Aleksandrove ceste, kjer je sedaj kavarna Jadran , pozneje pn je otvoril kavarno na Meljski cesli, nato prevzel gostil-aio na Glavnem trgu 5, pozneje pa na Tržaštki cesti. Pokojnik je bil izredno prijeten lor v vsaki družbi željen, družabnik, navdušen lovec in dobričina, da mu ga ni bilo ,skoro para. Njegove gostilne so slovele po izborni in sijajni kuhinji, kar je bilo vzrok, tla je bilo v njegovih prostorih vedno veliko gostov, ki so se počutili kakor doma. Blagi pokojnik pa jc bil še prav posebno iskren prijatelj časnikarjev, v družbi katerih je vedno rad kresal svojo izvirne in ostroumno domislice. Pokojnik je bil po rodu Nemec; v politično življenje pa se ni .spuščal 'ter je značilno, da je še v predvojni dobi dal svojo deco v slovensko šolo v Krčevini, kar .so mu mnogi takrat zamerili. Tudi je bil rajnki dolgoleten naročnik »Slovenca ter velik prijatelj našega lisla, katerega vesti je spremljal /. velikimi zanimanjem. Njegovi številni sorodniki, prijatelji in znanci ga bodo spremljali danes v sredo ob treh popoldne k večnemu počitku na magdalenskem pokopališču. 'Plemenitemu možu svetila večna luč, hudo prizadeli rodbini naše globoko sožalje! □ Z najemninami pojdejo dol s prvim aprilom t. 1. nekateri mariborski hišni posestniki, ki so lo svojim najemnikom že sporočili. Uvidevanje končno vendarle prodira. Na drugi strani pa nekateri hišni posestniki še vedno vztrajajo na visokih najemninah. Težko so pri tem prizadeti vsi tisti, ki so pri svojih plačali in dohodkih tako občutilo prizadeti. Iu teh je ogromna večina mariborskega prebivalstva. Vse bolj prodira mišljenje, da naj bi se v novem zakonu za zaščito najemnikov predvidevalo dvojno znižanje najemnin pri tistih hišnih posestnikih, ki niso že deset let sem niti /.a paro znižali najemnin, pač pa sproti zviševali, čim je odšla la ali ona stranka, druga pa se na novo vselila. Imamo relo takšne slučaje, ko nekateri hišni posestniki — priznali je treba, da je takšnih prav malo, toda .so pa vendarle — gredo tako daleč, da še sedaj pri feselilvi kakšne stranke zahtevajo od nove stranke višjo najemnino. Za takšne slučaje bi Irebalo v novem zakonu predvideti posebno ostro mere. To je mnenje ogromne večine mariborskega prebivalstva in tudi mnogih kulantaih ter uvidevnih hišnih posestnikov. □ Avtobusne vožnje na veliki četrtek iu petek. Naznanja se občinstvu, da bedo vozili ob omenjenih dnevih mestni avtobusi na progah Limbuš, »i. Ilj, Sv. Martin, Selnica, Ruše jn Ptuj redno, kakor ob nedeljah. □ Nove poravnave. Mariborsko okrožno sodi feče je otvorilo poravnalno postopanje nad slede ničel kur na lepem pripovedovali, du je on spremljal \ ersica ter mu pomagal goniti vola iz Maribora do črnega lesa , Itadi tega jo padel sum »a repseta; izsledili so ga v Zamarkovi, toda skusili jO pred bližajočimi so orožniki pobegniti. n zaslišanju se je zapletel v razna protislovja, Končno pa je priznal, da je on-Izvršil napad ter prod orožniki iu pričami pokazal natančno mesto, Kjer Jo bilo dejanje Izvršeno. Na podlagi tega priznanja Jo bil 1'ropšo predan okrožnemu sodišču. \ sodni preiskavi pa je vse svoje prvotne izpovedim zanikal, češ da sta ga orožnika s prele-|'trnjem prisilila k priznanju. Tudi pri obravnavi jo vztrajal pri svojem zadnjem zagovoru. Ker so priče pripovedovale drugače, se je silno razburil ler je prišlo do hudega nastopu. Med zasliševanjem neke pričo je obtoženec nenadoma \stul ter nahiulil pričo s krikom: zakaj lažute ler hotel dejansko planiti na možu.' Paznik ga je komaj zadržal na klopi. Predsednik ga je le s težavo pomiril, da se je lahko razprava nemoteno nadaljevala. Razsoelha se je glasila: 5 let robi je. Nn vprašanje predsednika, če se zadovoljuje z'razsodbo, je obsojencu najbolj zaskrbelo, če so mu pridali Je kake poste in trda ležišča. Ki> je ua tozadevno vprašanje dobil povoljen odgovor, je sadim liikoj sprejel. — Senatu je predsedoval vss. Zemlilr. votanti vss. dr. Tombak, vss. Lenart, dr. Čemer' in i Kolšelc, čim! tvrdkami: Sla\vit-sch & lleller, trgovina mešanega blaga Ptuj. Aktiva znašajo Din 115.033, pasiva Din 109.380. - Ponudba je 40% kvoto. - Termini: 21. IV. in 2. \. _ Hinko Traiitmann, trgovina, Murska Sobota. Zahteve upnikov znašajo 154.052 dinarjev. — Ponujena kvota 40%. Termini: 20 IV. in 25. I V. □ Mestni načelnik dr. Lipold je odpotoval v Belgrad rad j intervencij v raznih komunalnih zadevali. Nadomešča ga za časa odsotnosti podna-celnik Golouh. □ Nepoznanega gluhonemca imajo na policiji. 1 rijel ga je stražnik na ulici, ko je taval okrog brez cilja ter nadlegoval mimoidoče. Vso mogli ugotoviti, od kod se je zatekel v mesto iu kam je pristojen. Policija je uvedla poizvedovanje, da •se ugotovi, kam ga bodo odposlali. □ Za ubogo vdovo s kopico nepreskrbljenih olrok je darovala neimenovana gospa 40 Din,'druga neimenovana gospa pa večjo količino moke. Prisrčna hvala! Darila se -prejemajo v upravi na Koroški cesli 1 ter v podružnici na Aleksandrovi cesti 0, □ Radio v vsako hišo! Vse vrste modernih radio-aparatov, sestavne dele, radio-potrebščine, po nizkih cenah in na obroke nudi Radio Maribor, Glavni trg l (Državni mosl). □ Poledica bre/. konca iu kraja. Na zleele-nelih tleh je spodrsnila na Breznom vrhu 32 letna posestnica F.I i/.a Martin, Pri padcu si je revica strta levo roko. Leči se v tukajšnji splošni bolnišnici. Blesteči pribor napravi Nože, vilice in žlice natrite z maloVirna na mokri krpi.Tudi najhujši madeži od sadja ali rje takoj izginejo. Vim ne pušča nikdar brazgotin in je dober tako za vsa težja kakor tudi za lažja čiščenja v hiši in kuhinji. k^^itfiisltll WESMi politiku ln narodna;)t. /drevn 6 4t 1410.0 J i»33 Celje VIM čisti vse jv 1 Gospodarstvo Cerkvena opravila v Velikem tednu. V župni cerkvi Sv. Danijela se začno cerkveni obredi na Veliki četrtek iu na Veliki petek ob 7 zjutrai. Na Vel. soboto bo ob o blagoslovljenje ognja' pred cerkvijo, nato sledi blagoslovitev sveče in krstne vode. Ob četrt na 8 sc prične sv. maša. Blagoslovitev velikonočnih jedil se vrši po običajnem redu, v mestu ob 2 v Marijini cerkvi, ob 3 pa v župni cerkvi. Velikonočne procesije bodo ob 4 popoldne pri 00. kapitanih, ob 5 v Marijini cerkvi, ob 6 pa v župni cerkvi. Na velikonočno nedeljo se vrši procesija ob 5 zjutraj pri Sv. jožefu. Na Velikonočno npdeljo se vrši ob 10 pontifikalna sv. maša z orkestrom v župni cerkvi. & Nesreča. V petek 18. t. m. jc padel 18 letni slikarski vajenec Pušnik Jožef pri pleskanju oken v umobolnici v Novem Celju s prvega nadstropja. Zadobil je pri padcu pretres možgan iti notranje poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnišnico. .Gr Kocbekov dom na Korošici bo po sporočilu Savinjske podružnice SPD od Velikega petka 25. t. m. do ponedeljka 4. aprila. Dom bo popolnoma oskrbljen. Pot na Korošico bo markirana z zimskimi markacijami. -Gr Tedensko poročilo Borze dela. Delo je na razpolago za 1 oskrbnika, za I majarja, 2 hlapca, /a 2 vajenca in sicer za I krojaškega in 1 čevljarskega. — Nadalje je delo za 5 kmetskih ilekel, za 3 služkinje, za I natakarico, za 1 hotelsko kuharico in za 1 kuharico ter za 1 šiviljsko vajenko. — Stale? brezposelnih se jc povečal za 69 moških iu 6 žensk, posredovanj je bilo izvršenih 13 za moške in 3 za ženske. Celoten stalež znaša sedaj 1178; med njimi je 954 moških in 224 žensk. Na podporah je bilo izplačanih vsega 14.692 Din. j©' Mestni avtobus objavlja: Celjski mestni avtobus obratuje od danes naprej redno na vseli progah. Le na progi Podsreda vozi za enkrat samo do ! Lesičuega, dokler ne bo na cesti od Lesičnega do ' Kozjega, odstranjen sneg. Ljubljana Pcvcem Ljubljane! Drevi ločno ob pol S na-*toj) v radio-studio. VIL materinska proslava krščanskega ženskega društva se bo vršila dne 4. aprila ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Zborovanje Slomškove družbe. Običajno zborovanje Slomškove družbe : bo letos dne 29. marca 1932 ob 9 v unionski beli dvorani. Istočasno bo imela svoj občni zbor zadruga Slomškov dom . >\a obe zborovanji vabila članstvo k udeležbi oba odbora. Pripominjamo, da posebnih pismenih vabil ne beiiuo razpošiljali, zato naj člani medsebojno obveslijo drug drugega. Prosvetno društvu Trnovo: Drevi ob 8 predvajanji- filma o Kristusovem lepljenju. S tem večerom -e obenem zaključujejo predavanja za zimsko se-iono 1931-32. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani, Vodnikov trg 5 ima svoj redni lel ni občni zbor, tlanes 23. marca 1982 ob pol 20 uri v Beli dvorani hotela Union. Vse člane opozar- jamo na to in vabimo ua polnoštevilno udeležbo. — Upravni odbor. Maribor Akadt ■lnska kmigregacija: Drevi ob 8 izven-cerkveni sestanek. Sodali! Materinski dan priredi mariborska Prosvetna zveza na velikonočni ponedeljek ob po I 17 v dvorani Prosvetne zveze. KMKA »Plutonija«'. V sredo, dne 30. t. m. bo ob 17 izredni občni zbor v novi palači OUZD v Sodni ulici (Jugoslovanska strokovna zveza I JI. nadslropjo). Gledališče: Drevi krstna predstava Iridejan.sko drame ; Kaverna . Pud režijo Joška Koviča nastopijo najboljše moči našega' dramskega ansambla. Predstavi bo prisostvoval tudi avtor prof. Šilih. Šahovske tekme. Drevi ob 8 se prično v kavarni Central nuilch-parlije med posameznimi člani mariborskega šahovskega k hiba. Vsi člani kluba in prijatelji šaha vabljeni! VI. Glavna skupščina — Tujsko prometne zveze v Mariboru, bo 29. 1. nt. oli 15 v posebni sobi kavarne Jadran . SSK Maraton. Nocoj ob pol 20 sestanek ve-.-lftreke sekcijo v klubov! pisarni* Konkurz tvrdke Carl Pollak, d. d, v Ljubljani. Včeraj 21, t. m. ob 18 ju bil ua desko deželnega sodišča nabit konkurzni oklic, s katerim so je otvoril in razglasil konkurz nad premično in nepremično imovino d. d. Carl Pollak. Konkurzni sodnik je s. o. s. g. Anton Avsec, začasni upravitelj pa odvetnik dr, Vladimir Ravnihar. Konkurz je zahtevala zagrebška tvrdka Mavro Fischer Pasiva znašajo 87,472.000 Din, aktiva pa 00,87-1.275 Diu. Prvi narok jo 2. aprila t. I. — Podjetje je euo najstarejših in največjih industrijskih |iodjelij v Sloveniji. Bilo pa je znano lueli v ostali državi ler inozemstvu. Firma jc bila ustanovljena lola 1870, pu vojnj pa se je podjetje izpremenilo v delniško družbo (lela 1920) »Iudus. in so je znatno razširilo posebno v Ljubljani. Kasneje se je izkazalo, da je boljše držali staro imo in je bila 1924 firma izpremenjena v Carl Pollak, d. d., kar je ludi sedanji naziv družbe. — Družba je imela obral v Ljubljani, kjer je v dobrih časih zaposlovala okoli 350 in še več delavcev, obrat na Vrhniki je imel zaposlenih okoli ICO delavcev, še večji pa je bil obrat v Kranju. V dobrih časih je tvrdka imela zaposlenih elo 1000 delavcev, posebno v eleibri povojni konjunkturi. Osnovna glavnica je bila zelo nizka in je znašala komaj poldrug milijon dinarjev. Družba ni objavljala bilanc. Priv. izvozna družba sklicuje izredni občni zbor za 30. marca 1932 ob 10 v dvorano belgrajske borze. Na dnevnem redu je poročilo upravnega oel-bora o dosedanjem delu, izprememba pravil in volitve uprave in nadzorstva. Bilance. Oblasna stedionica v Soniboru izkazuje povečanje vlog za 3.8 na 58.4 milj. in čistega dobička za 0.1 na 2.3 milj. Spar- unel Darlehens-kasse v Kočevju ima tujih sredstev 18.8 (18.1) milj. in znaša čisti dobiček 0.34 (0.08) milj. Din. Vinska razstava v Dolnji Lendavi bo dno 24. aprila 1932. Za razstavo vlada veliko zanimanje, ker so še slična prireditev tu ui vršila, nili šo nismo pokazali dobro kapljice, ki jn pridelujemo v elolnjelendavskib goricah. Razstavi jena bodo ludi druga vina. Vsa pojasnila se tlobijo prt okrajnem kmetijskem referentu v Dolnji Lendavi. Italijanske finance sloje slabo. Zadnji izkaz italijansko drž vno blagajne za konec februarja izkazuje za ta mesec deficita 221 milj. lir, skupno '/.a 11 mesecev tekočega proračunskega lela 2.223 milj. lir. Notranji elolg je narasted na 02.011 milj. lir. Popust za oljne pogače. Belgrael, 22. marca A A. Z odlokom gl. rav. drž. žel. se dovoli popust za oljne jiogače iz bučnega semena in za otrobe iu moko iz bučnega semena od postaje Slovenska Bistrica, mesto elo Št. IIjn, državna meja po 190 par i za 100 kg. Popust jiri prevozu strojev. Belgrad, 22. marca. i AA. Z odlokom prometnega m.nislra se d voli pn-I pust jiri prevozu dinamov. električnih slroiov, navadnih železnih strojev in sirojnih delov, železnih žganjarskih kotlov železnih cevi, samotne opeke in drugih železnih Izdelkov oel postaje Jesenice, elr-žavna meja in Rnkeka, državna mej i do Metovnlco. Ustavitev dela v Zenici. Žtkv.na industrija, d. <1. v Zenici bo začasno ustavila delovanje, elne 1. aprila 1932, ker konsuin pada in se izdelki na zalogi kupičijo. Borza D110 marca 1932. Denar V današnjem deviznem promelu ji' oslal leča j Curiha ueizpremenjon, dočim -da oslabela Pari/, iu Bruselj, ostalo devize pa so bile čvrste. Promet je majhen. Ljubljana. Amsterdam 2285.01—2290.97, Berlin 1345.07—1350.47, Bruselj 790.13—794.07. Curih 1094.35—1099.85, London 200.88 -208.48, .Ne\v York 5050.98—5079.22, Pari/. 222.75 223.87, Praga 107.80 — Ki8.7L\ Trst 292.82—295.22. Zagrebška in belgrajska borza sla zabeležili islo lečaje kot ljubljanska. Poleg teh je bilei še v Zagrebu Ne\vyork kabel 56.729« — 57.0122, v Be!-graelu pa Milan 292.82 - 295.28. Na zagrebški borzi je znašal promet brez kompenzacij 81.808 Din. Curili. Pariz 20.35, Loneloii 18.92, Ne v York 518.25, Bruselj 72.1750, Milan 26.80, Mndritl 3915, Amsterdam 208.85, Berlin 123.10, Stockholm 102175, Oslo 101, Koponhagen 104.25, Sofija 3.74, Praga 15.3-1, Varšava 58.05, Atene G.OO, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.09, tlelsiugfors 8,00. V ml 11 ost 11 i papirji Danes je bila vojna škoda nekoliko čvrnlojša, dolarski papirji pa so bili .nadalje zelo čvrsli. V Zagrebu jo bil proniul v škoeli majhen, |>rnv velik pa v 7% inv. jio.-. 100.000. V domačih državnih papirjih je bil v Belgradu promet znatnejši ,bilo ga je v promplni vojni škodi 052 kom. za marec 100 kom.. In v begi. obv. 185.000 kom. V dolarskih papirjih pa ui prjšlo do zaključkov. Nadalje je bilo na belgrajski borzi zaključeno: lo kom. delnic Narodno banke in ln kom. elelnic Privilegirano agrarno banke. Ljubljana. 8% Bler. j>os, Gl) Id., 7% Bler. j>os 55 bi. Stavbna 40 den., liuše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 01.50—03 (02). agrarji 31—32. vojna škoda kasa 221—2"') (223, 225), a. 223.50 denar, 1. 2211—221 (22;. 228). 8% Bler. pos. 57.75—00, 7% Bler. pos. 53—53.75 (54, 58.50, 53, 54.50), 7% pos. Drž. hip. b. 53—50, 0% begi. obv. 10.50—II. Belgrad. Narodna banka zaklj. 4750. Priv. agr. banka zaklj. 245, agrarji 32 blago, vojna škoda 222-222.50 (222.50, 221.50). 3. 222.511 deii. (223.50), 0% begi. obv, zaklj. 11.25. 11, -10.75, 7% Bler pos. 52—58, 7% pos. DHB 51 den. Dunaj. Don. sav. jadr. 90.05, Wiener Bank-vereiu 11. Escotnpleges. 109, Žlvno 75, Aussiger Cheinischo 95, Alpino 12.22, Trboveljska 31.05. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 32 vagonov. Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: srednji. Pšenica marec 12.70. zaklj. 12.80—12 8° maj 13.33—13.12, zaklj. 13.30 13.37, rž maj 10.21— IC. 12, zaklj. 10.32—10.33, koruza maj 15.28—15.1", zaklj 15.32-15.34, julij zaklj. 15.28—15.30. Chirago (začetek). Pšenica marec 52.25, innj 55, Julij 57, september 58.75, koruza marec 3-L maj 37.125, julij 40.125, september 11.375, oves maj 23.50, julij 21.25, rž maj 15.125, julii Ui.75. september 48.25. Živina Mariborski živinski sejem dne 22. mar,a. Na današnji živinski se>.jein je bilo prignanih 7 konj, 13 bikov. 250 volov, 317 krav iu 5 lelet, skupaj 592 komadov. Cene so bilo sledeče: debeli voli 1—5 Din, poldebeli 3—8.75 Din, plemenski voli 2—8.Ml Din, biki za klanje 2.50 3.75 Din, klavne krave debele 2.50—3 Din. plemenske krave 2 do 2.50 Din, krave klobasarice 1.25—2 Din, molzne krave 4—1.25 Din, breje krave -I—1.25 Din, mlada živina 3—1.50 Din, teleta 4—5 Din, Prodanih je bilo 195 komadov. Mesne cene v Mariboru so sledeče: volovsko meso I. vrste 10—12 Din. II. vrste 0—8 Din. Meso od bikov, krav in lelet 1—0 Din, telečje meso I. vrste 7—12 Din, II. vrsle 6—8 Diu. svinjsko meso 8—Ki Din. Dunajski živinski trg skoro zaprl. Kakor poročajo dunajski lisi i, je la teden znašal tlogon 11:1 dunajski goveji sejem 87.8% i/, Avstrije. Iz Češkoslovaške sploh ui bilo elogona. is Jugoslavije, lio-niunije in Madjarske .ie skupno znašal dogou samo še 218 glav. ostalih 1783 glav pa .i" bilo u Avstrije. Avstrijci posebno poelčrlujejo dejstvo, da je bilo avstrijske živine nad 1000 alav prvovrstne. I/, tc gn je razvidno, ela hočejo Avsirijci sploh odvzeti trg inozemski živini. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo Ivrdke Sa-borsky & Contp., Dunaj.) Pripeljanih ie bilo 8511 pršutarjev in 5031 špeharjev, iz Jugoslavije 2032. Cene: Špeharjl najboljši 1.35, I. 1.30—1.83. II 1.27—1.29, kmetski 1.27 — 1.35, pršutarji 1.30—1.70. najboljši 1.75. Tenelenca: špehnrji so se pocenili za tri groJe, pršularji pa so obdržali svojo ceno. Iz rožnih krajev Rimsko toplice. Na splošno željo tukajšnjega občinstva je olvoril brivski mojster Viktor Cviki v Smarjeti št. t brivnico za dame in gospode. Spomladanski sejem pretekli ponedeljek je bil času primeren. Živino je bilo precej, kupcov pa malo. Tudi kramarski sejem so je slabo olmesel. Guitanj. Naši vrli gasilci so na Jožefovo v|iri-zorili šaloigro : Itevna ko cerkvena miš . Igra je v vsakem oziru prav dobro uspela. Med odmori jo svirala izbrane komade jeklarniška godba pod vodstvom g. Koshveina. — Kmetijska podružnica ie imela 2». marca svoj sestanek. Predavala sta ravnatelj Kmetijske družbe g. Inž. Lah in ndarevi/.or g. Pušenjak. Obe predavunji so številni navzoči poslušali z velikim zanimanjem. Saharski puščavnik Dva Žida v ohlapuih, nekoč belih volnenih plaščih in črnih prodpisauih kapicah sta potovala leta 1884. po hribovitem, tujcem neznanem delu Maroka. Mule so mukoma vlekle progaste tovorne vreče preko sten, ob vznožju katerih je razgrajal v/penjen Ocean. Obvezni dolgi kodri, ki so štrleli izpod naglavnih rut. so kazali pravovernost. Zida sta res trdila, da sta rabinca. Podala sta se na dolgo, enajstmesečno naporno pot, da bi pobirala milodare za reveže. Starejši potnik, Mardohej Aby Serur, je prihajal iz Jeruzalema. Mlajši, Jožef Ale-man, je pripovedoval, da je pobegnil iz Rusije, kjer se je naveličal preganjanja. Ce sta zagledala potnika po hribih ali puščavi zopet novo naselbino, takoj sta se napotila v židovski okraj, zaničevano ghetto. Prenočila sta po sinagogah ali bila deležna zasebne gostoljubnosti, kakor je to navada na Vzhodu. Naredila sta v 11 mesecih skoraj 3000 napornih kilometrov od Tangera preko Feza do Aga-dira. Nihče ni vedel, da tiči v črni noši »zavrženega Žida vicomte Charles de Foucauld, potomec stare ponosne francoske rodbine. Pred kratkim je odložil zlatovezeno huzarsko surko in se prelevil v rabinca Jožefa, da bi nabral jezikoslovno gradivo za znanstveno delo. Kot prvi Evropee je prišel v prepovedan Fez, in njegova knjiga »Maroška raziskovanja; je tudi zdaj po 50 letih ohranila visoko strokovno vrednost. Znani francoski pisatelj je ta mesec objavil njegov življenjepis, vzgled redke verske gorečnosti. (Rene Bazin. Charles de Foucauld, explorateur du Maroc, ermite au Sahara. Pariš. Librairie Plon. 1932.) Dozdevni rabin piše v predgovoru: »Židovska krinka mi je povzročala dokaj neprihk. Moral sem se prilagoditi položaju zaničevanega naroda, hoditi bos v mestu (samo muslimani smejo zunaj nositi čevlje) pretrpeti psovke, pljunke in kamenovanje. A prilika za znanstveno delo, ki mi jo je omogočila židovska noša, je odtehtala vse te neprijetnosti. Če bi bil jaz preoblečen za muslimana, bi bil vedno opazovan, ne bi smel poizvedovati in ne uporabljati kompasa in šesternika. A dolgi rokavi židovske noše so srečno prikrivali 5 cm velik zvezek in 2 cm dolg kos svinčnika, ki sem ju stiskal v dlani. Vedno sem bil previden, korakal prav zadaj in na ta način vso zabeležil. Ponoči, ko je vse spalo, sem vse podrobno prepisal v dnevnik.« Seveda je tvegal Foucauld življenje. Marokanske oblasti bi ga bile takoj ob-glavile, če bi zvedele, da je Evropec. A kljub vsemu je dve leti pozneje objavil podroben popis dežele, ki je navdušil znanstvene kroge. Ustregel je vsem: geologiji, zemljepisu, vremenoslovcem in zgodovinarjem. Dolga leta se je pripravljal na to potovanje. Ko je dovršil univerzo v Nancyju in konjeniško vojno šolo, je leta 1881. kot mladi častnik prostovoljno odpotoval v Alžir, kjer so se uprli domači rodovi. Vzhod in Arabci so na njega naredili velik vtis. Ko jo bil upor zatrt, je prosil mladi poročnik za dopust, da bi prepotoval južni Maroko. Vojno ministrstvo je zavrnilo prošnjo. Foucauld je s 24 leti zapustil službo, se naselil v Alžiru, pričel obiskovati knjižnice in se učiti arabščine. Na ta način je našel tudi zvestega sopotnika Mardoheja, ki sicer ni bil nikoli rabin, a ponovno prehodil vse karavanske poti ter raziskovalcu izkazal neprecenljive usluge. »Maroška raziskovanja* so avtorju na Biah ustvarila ime. Če bi hotel, bi lahko postal Bgleden uradnik v ministrstvu za kolonije ali univerzitetni profesor. A namesto tega se je zatekel mladi častnik v samostan. Kako se je to zgodilo? Foucauld je zrastel v verni katoliški družini. Pripoveduje, da je že v šolskih letih pozabil na Boga. Toda po lit letih je verski plamen zopet razsvetil njegovo dušo in žarel do konca življenja, kakor to vidimo samo pri svetnikih. Morebiti je postalo potovanje v Orient izhodišče za to preobrnitev. Stiki z v zgodovinsko pobožnost zatopljenimi Židi, stalno klicanje Alahovega imena po minaretih so morali mlademu Francozu predočiti veliko vlogo verstva v življenju. Razen zunanjih stikov moramo upoštevati tudi stalno osamljenost, vpliv molčeče puščave in izredno preprosto življenje na potovanju. Oblikovalo je Foucauldovo prirojeno močno neustrašeno voljo. Kot novinec pri oo. trapistih v samostanu Snežene Marije v Sevenskem gorovju je kazal še večjo vnemo kakor poprej pri raziskovanju Afrike. Kljub nezadovoljstvu začudenih sorodnikov, ki niso razumeli »tako bedasto pokvarjenega življenja« se je prelevil vicomte de Foucauld v brata Marijo-Alberika. Pet let se je pripravljal na posvetitev in neizprosno izvajal vse stroge redovne predpise. A ko je prišel čas za preobleko, so jo na prošnjo novinca preložili za nadaljnji dve leti. Brat Marija Alberik je hrepenel po revščini, ki mu jo ni moglo nuditi trdo, a vendar urejeno meniško življenje. Ko se ja mnogo let pozneje približal začrtanemu idealu, je postal pravi puščavnik, morebiti zadnji puščavnik v pravem, začetni kristjanski zgodovini lastnem pomenu besede. Zapustil je samostan ter se zopet moral pisati vicomte Foucauld, a nikoli ni rabil svojega naslova in ga skrbno prikrival pred okolico. Obdržal je meniško kuto, dasi ni bil več redovnik. Razen križa jo je krasilo še rdeče plamteče Kristusovo srce. Hotel je, da bi postalo označba novega reda, ki ga je hotel ustvariti, a ni dobil nobeneca pristaša za svoi načrt. »Občudovati moramo njegov način življenja, a nismo v stanju, da bi ga posnemati,« je o njem rekel alžirski nadškof. Sicer izvira ta ponesrečen načrt iz poznejših let. Ko je zapustil Foucauld trapistovski samostan, je odšel zopet na Vzhod. Petnajst let je bil za služabnika, navadnega, razcapanega, brezbesed-nega napolberača po samostanih na Sirskem, Armenskem in v Palestini. Molčal je in opravljal najtežja deta. Nihče ni slutil, da je revež francoski aristokrat in odličen znanstvenik. Marsikdo se je zanimal za njegov duhovit lep obraz, a ničesar ni zvedel. Naposled je dolgo ostal v sveti deželi, kamor ga jo posebno vleklo. Hotel je zgraditi na hribu blizu Nazareta mal samostan, da bi uresničil svoj ideal. A jeruzalemski patriarh, ki mu jo predložil načrte, je zavrnil prošnjo. Smatral je Fou-caulda samo za prenapeteža. Ta se je udal v usodo v prepričanju, da mu Previdnost hoče določiti drugo področje. Povrnil se je v domovino, pri oo. trapistih položil redovniško zaobljubo in pohitel v ljubljeno Afriko. Francoska vlada mu je dovolila bivati v oazi Beni-Abesu. Polkovnik (pozneje general) Laperlne, znani »zmagalec Sahare«, poveljnik francoskih oddelkov po oazah, je bil Fou-cauldov šolski tovariš, ga imel rad in visoko spoštoval ter mu rad naklonil zavetišče v oddaljenem kotu volike puščave. Foucauldovi nasveti so Francozom zelo olajšali njih kulturno poslanstvo: kot geograf je vedno določil pravi kraj za ' panje vodnjakov in kot jezikoslovec pomagat pii pogajanjih z domačini. Prof. Gauthier, ki je ponovno srečal samotarja v teh letih, ga popisuje kot »vtelešeno ponižnost in skromnost«. Brat Marija-Alberik je naredil vtis »popolnoma srečnega človeka, ki je naravnost brezobzirno, do zadnjega uresničil svoj življenjski sen«. V njegovih očeh je žarelo globoko in mirno zatajeno veselje Uredil si je jako naporno, revno življenje, a izgledal čil kakor mladenič. Bil je ožgan od solnca, suh. t i ti in \edno popolnoma zdrav Nekoč je mimogrede omenil, da znašajo njegovi izdatki 7 frankov (15 Din) na mesec, »ker je vse drugo v Sahari odveč«. Če so mu pošiljali denar sorodniki iz domovine ali ga na-tvezile v zahvalo za tolmačenje vojne oblasti, vse je razdelil med reveže ali odkupil zamorske sužnje. Spreobrnil je mnogo muslimanov in poganov, a to se je zgodilo brez njegovega prigovarjanja. Učinkoval je samo njegov način življenja, ker so ga smatrali domačini za svetnika. Foucauld je ustanovil svoj red. spisal s'roga pravila in ostat edini redovnik »gorečega srca«. Zgradil si je v Beni-Abesu »samostan« — dve koči iz ilovice. V eni je stanoval, druga je bila cerkev, kjer je nadomeščal oltar preprosti zaboj od preipe-čenca. Položil je naravnost na pesek kamenčke, da bi označil mejo zatvora, ki jo ni smel prekoračiti po solnčnem zahodu. Ko se je razrastla prvotno neobljudena oaza v večjo postojanko, je odšel Foucauld naprej v puščavo. Pozneje je nural zopet pobegniti pred ljudmi. Zadnji samostan ,e zgradil v globini Sahare, v Tamanrasetu sredi (logarskega gorovja. Tu v ozemlju tuareskih (berberskih) rodov ni bival razen njega noben Evropejc. "oleti je odhajal iz samostana na 3000 m visoko planoto. Tu sredi veličastne narave, popolnoma osamljen je bil nad vse srečen, ker »so privreli elavospevi Stvarniku sami iz srca«. Pisal je nekoč Laperineu: — Še kol 20letni mladenič sem pri vsaki priložnosti užival sladko samoto. Narava in knjige so mi zadostovale že takrat, ko še nisem bil kristjan, a zdaj mi pomeni samota neprimerno več. Stalno občutim bližino prelepega nevidnega sveta, in zato nikoli n:sem osamljen, četudi ni daleč naokrog nobenega človeškega bitja«. Poprej, kakor rečeno, ni bila ta osamljenost vedno popolna. Foucauld je bil v časih primoran spremljati vojaške transporte, ki so zalagali oaze z živili, ter se je dnevno srečal s Tuaregi in njih zamorskimi sužnji. V Hogaru je ostal res sam, a to je imelo mučne posledice. Puščavi) i>k ni smel maševati brez ministranta. Zamorec Paul, ki ga je spreobrnil v Abcsu in mu je bil za strežaja pri maši, je ostal v domačem kraju. Foucauld je izgubil največjo tolažbo, ki jo je imel. To ga je hudo potrlo. Pozneje leta 1908 je od sv. očela prejel [>osebno dovoljenje, ter je bi! nepopisno srečen. V Hogarski kameniti puščavi, 40 km daleč od najbližje francoske postojanke, je pričel Foucauld zopet znanstveno delo. Leta 1908 je namreč umrl profesor arabskega in berberskega jezika na alžirski univerzi Motilinski, ki ga je puščavnik dobro poznal iz svojih študijskih let. Profesor je zapustil veliko neobdelanega gradiva o tuareškem narečju. Ta popolnoma osamljena berberska skupina šteje kvečjemu tisoč ljudi, je najmanj znana in zelo zanima primerjalne jezikoslovce. Nihče na univerzi ni bil v stanju prečitati te rokopise. Foucauld se je moral na Laperinovo nujno prešnjo lotiti tega posla, a zahteval je, da ne bo njegovo ime nikjer omenjeno v tisku. Francoska akademija je morala vpoštevati to izrecno željo. Objavila je po Foucaul-du spisane slovnico in slovar z imenom Mctilin-skega kot avtorja. Puščavnik je nadaljeval raziskovanja: beležil berberske pesmi in šege, nabiral nove besede. Zdaj po njegovi smrti se tiskajo ta Poboji na romunsko-ruski meji. Romunska straža ob Dnjestru, kjer se vršijo stalni spopadi med romunskimi in ruskimi obmejnimi stražami in med stražami in tihotapci ter begunci. Posebno beguncev iz sovjetske Rusije je vedno več. Po uradnih romunskih poročilih so v zadnjem mesecu boljševiške obmejne straže usmrtile nad 1000 oseb, ki so hotele zbežati preko meje. Med temi je bilo 212 žena in 41 otrok. za strokovnjake neprecenljiva izčrpna dela že pod njegovim imenom. Svetovna vojna, ki je odmevala tudi v Hogar-skem gorovju, je neusmiljeno pretrgala puščavni-kovo srečno življenje. Domači rodovi so se uprli, ko so zvedeli, da je napovedal sultan versko vojno kristjanom. Francoske oblasti so smatrale za potrebno poskrbeti za varnost sivolasega samotarja. Poslali so mu služabnika, puške, naboje in ^stavile ograjo okoli njegove cerkvice. Razbojniški Tuaregi so kmalu zvedeli o »lepem orožju pri starem menihu«. Sklenili so, da se bodo polastili »orožarne«: govorica je seveda kmalu podesetorila resnične skromne številke. Ponoči 1. decembra leta 1916 je bil Foucauld sam doma. Njegov čuvaj je odšel k poveljniku francoske posadke sporočiti, da je vse v redu. Oboroženi Tuaregi so potrkali na vrata. Foucauld je takoj odprl. Napadalci so ustrelili 6tarca in odnesli vse, kar so hoteli. General Laperine, ki se je mudil na Francoskem, 6e je takoj povrnil v Afriko. Ugotovil je krivce, 103 Tua-rege, in zabeležil njih imena v abecednem redu v posebnem zvezku. Pričel je maščevati ljubljenega šolskega tovariša in vestno črtal ime vsakega ujetega ustreljenega morilca v svoji listi. Puščavnik, ki je tako vneto sledil Kristusovim naukom o popolnosti, seveda ne bi nikoli želel sličnega prelivanja krvi. Toda general Laperine ni bil svetnik, temveč vojak, in je smatral, da ima sveto dolžnost maščevati svojega šolskega tovariša, ljubljenega prijatelja in »najbolj plemenito, nesebično dušo, ki jo je kdaj srečal na zemlji«. Upor v Pešavarjit. Nedavno je v angleški provinci Pešavarju izbruhnil upor. Angleška policija je zastražila vse ulice in st;-ogo preiskuje vse osebe. Varšavski berači Nobena evropska prestolnica ne izkazuje toliko beračev kakor Varšava. Poročevalec berlinskega lista je temu pojavu namenil velik članek. Berači se ne zadržujejo v centru mesta, ker ne marajo razkačiti mestne in državne oblasti. Rajši služijo kruh po predmestjih, prod vsem v židovski četrti. Posamezni samostojni berači, ki so poprej prihajali z dežele, so že izumrli. Niso v stanju braniti lastne koristi, zavračati tekmece, obvarovati AngleskA mornarica je po velikih sredozemskih manevrih obiskala Neapol. Temu obisku pripisujejo politi čenpomen. Poroka v švedski kraljevski hiši. Princ Bertild, sin švedskega prestolonaslednika se je zaročil s prin-cezo Julijano, hčerko norveškega kralja. »dobička nos no stališče« na tem ali onem križišču. Življenjski boj je berače zedinil v posebne zveze. Slednje pobirajo malo članarino, vsakdanji »primerni odstotek dnevnega zaslužka«, in zato članom izkazujejo pokroviteljstvo, jih obvarujejo pred policijo, poravnajo spore z ostalimi konkurenčnimi beraškimi društvi, pod roko prodajajo priberačene ali tudi ukradene slvari in t. d. Voditelji beraških zvez uživajo neomejeno oblast. 1*0 večini so to stari zločinci s pisano preteklostjo. Beračenje v Varšavi redi več tisoč ljudi. Berač, ki se mu zdi, da premalo zasluži, večkrat z lahkoto zamenja »stroko«: iz ohromelega postane grbast, iz slepca — božjasten in t. d. Seveda zahteva slična prelevitev razen strokovne spretnosti tudi potrebno opremo. Starinarji v ozkih uličicah varšavskih predmestji prodajajo vse potrebno. Za nekoliko zlotov se lahko dobijo pri njih bergle in umetne grbe, sammkol-nice in umetni udi za ohromele. Ite.raški lekarnarji« tu kuhajo skrivnostne maže, ki povzročijo očesno vnetje, izpuščaje, gnojenje, otekline. Tu posluje borza, kjer lahko izposodi berač proti do-I ločeni odškodnini za en dan, teden ali mesec do- jenčka. Čim je dete manjše in revnejše, tem večje vredno. Berač ga zavije v cunje in ves dan stoji z njim na mrazu. — Pomagajte, dobri ljudje, — žalostno noslja in steguje otroka v naročju: — žena mi je umrla na porodu. Darujte za mleko ubogemu črvičku. — Ljudje se ujamejo na limanice. Bakren drobiž leti v beračevo leseno skledo. Posebni »umetniki« otroku poslikajo obraz, da bi še bolj žalostno izgledal. Šele zvečer izroči berač otroka pravi materi, da bi ga nahranila in prenočila. Tako si služi otrok že v plenicah svoj kruh. Pisana dražba Sovjetska državna založba je natisnila mladini namenjen zanimiv zemljepisni zbornik, kjer poročajo sedanji pisatelji o življenju v oddaljenih deželah: sovjetski Koreji, Turkestanu, na Kavkazu. (»Narodi pozdravljajo drug drugega« — »Pereklič-ka narodov«, Moskva, 1932.) Surovo podnebje, velikanske daljave in kulturna zaostalost posameznih rodov zelo ovirajo napredek v splošnem in širjenje komunistične veroizpovedi posebej. Vneti sovjetski uradniki poročajo na primer o uspehih Stalinovega petletnega načrta na »strehi sveta« (v Pa-mirskem gorovju) kjer n eve prebivalstvo ničesar o Leninu. Uprava Ojratske oblasti na Altaju oblju-buje »že do konca tega leta 1932 spremeniti vse sedaj »kočujoče« prebivalstvo v »poljedelsko«, a istočasno zvemo, da ovira načrte 300 km dolga velika reka, ob kateri nikjer ni nobenega mostiča ali vsaj brodarja... čukči, narodič, ki ribari ob Be. ringovem prelivu, so imeli veliko žensko zoorova-nje. Yse navzoče so spisale in poslale upravnemu sovjetu v Čukotsk sledečo, v knjigi objavljeno prošnjo: »Prosimo oblast, da bi nam dovolila zadaviti našo staro teto, vdovo Etigeut, kakor sama tn želi in prosi. Pri nas imamo navado in postavo, da pomorimo vse delanezmožne starce. Teta je bolna, ničesar ne je in ni v stanju opravljati nobenega posla. Čemu bi naprej živela? Neprestano se joče in milo prosi, naj bi nad njo bila izvršena postava. čukče Tenana, Tenargina in Tenalik so lastnoročno pritisnile svoja družinska znamenja kot zaupnice vseh žen našega rodu. To prošnjo je spisal Saronuk, lovec nn tuljne, ker so vs:- ženske nepismene.« Predsednik avtonomnega uprnviugn sov-jeta v Čukolsku je na prošnji zapisal /. rdeč in ..vinč-nikom: »Sporoči se jim, da je prošnja ugodno rešena. Dne 12. marca 1020. Kelo zdaj je ta. zi. Daljni Sever vsakdanji dogodek zagledal svet.., »Na kateri strani telesi leži sreer« »Na notranji, gospod učitelj.« ,Kdor nc Inserira, jc rmitast!" Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din Najmanjši ?ncsck5Din.Oglasi nad 9 vrstic « računajo višje.Zaoqlo$o liioqc tt'qovsk»ga in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dir? Najmanjši zneiek1QDin.Pristojbina z.a šifro £Din.V>akoqta> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejeprilošenazdiamka.Cck.račun Liubijanal0.3S9.--"- ^ Beseda samo SO par Mladenič star 25 let, išče službe za kmetska dela. Nastopi lahko takoj. Naslov v upravi pod št. 3902. (a) Strokovnjak sadi in obrezuje drevesa najlepših oblik, obdeluje vrtove. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 3906. (a) Starejša oseba bi šla kot postrežnica, ludi k bolniku, v Ljubljani ali na deželo, Naslov pove uprava »Slov.« št, 3924. (a) Dekle srednje starosti, vajena domače kuhe in poljskih del, išče službe k dobri krščanski hiši. Marija Bizjak. Litija 50. (a) f tlužbodobe Beseda samo 50 par Prikrojevalec prvovrsten, dobi stalno službo pri Pogačar Josip, čevljar, Kamnik. (n) Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva Oblast, konccsjoni-rana. Prospekt št. 16 za-sionj. Pišite ponjl Sp>e-jem učencev vsaki čas. Beseda samo 50 par Izgubil sem spričevalo glaseče so na ime trgovskega pomočnika Ferdinand Grgič. Pošteni najditelj naj ga odda na policiji ali pa v upravi »Slovenca«. (o) Beseda samo 50 par Veliko stanovanje v centru mesta, pripravno za obrt — se takoj ali s 1. majem odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Št. 3696. (č) Stanovanje trisobno, popolnoma novo, z elektriko, vodovodom ter vsemi pritiklinami, oddam v najem. Poizve sc na Selil pri Oraž-mu, p. Moste. (č) Meblcvana soba z elektriko v I. nadstropju, sc odda s 1. aprilom v Rožni ulici 13-1. (s) Velika soba prazna, s štedilnikom, se odda na Ižanski c. 50. (s) ul tf" Haložun, beli........liter Din 7-— Cv.ček ........... „ O^- Crno dalmatinsko....... „ — Rizling-.............. 9-- Rurgundec, rdeč....... „ 15-— Muškat silvanec....... „ 13'— Sadjevec, Ia ....... ., 4'— praško šunko, razno salamo, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in deserlna vina dobite najceneje pri S. I. Jeraj, Pefra cest«? $8 Opalotjraf konipl., dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »Slov. št. 3911 (k) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Trgovina z mešanim blagom, s stanovanjem, v okolici Ptuja, se vzame v najem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Ptuju, (n) Beseda samo 50 par Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuch-ly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica, Cene ne-prekosljive. — Popravila ločna in poceni. (o) Preklic. Podpisani Jakob Potočnik preklicujam svojo de-lavsko knjižico, katera mi je bila ukradena, ter jo s. lem razglašam kol neveljavno. lo) Beseda samo 50 par Velika razstava slik slovenskih umetnikov, — Otvorjena od 19. do 26, marca. A. Kos, Ljubljana, Mestni trjj 25. Nasproti magistrata. (r Grintovec - obiteljski pensionat -Preddvor nad Kranjem. -NajboljSa oskrba, v pred-sezoni znižane cene. (r) Pošljite 2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup to-lo-potrebščin pri Folo-mcycr, Maribor. (r) Beseda samo 50 par Klavirji! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Nizke cene — najmanjša obročna odplačila — solidna postrežba. Warbi-nelt, Gregorčičeva 3. (g) Klavir dobro ohranjen, se po jako nizki ceni proda. Poizve se Martinec, Rudnik št. 72. (g) Za dokaze iskrenega sočutj? in so-žalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše srčno ljubljene soproge, matere in stare matere, gospe Ivanke Silič kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje, se lem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo vsem, ki so blago nam pokojnico v lako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Zapitže, dne 22. marca 1932. ŽALUJOČI OSTALI, Beseda samo 50 par Kupil bi manjče graščinsko posestvo, obstoječe iz nekaj vinogradov, večjega sadnega vrta in ako mogoče, z vodno pravico, in sicer na Dolenjskem, okoliš Vi-dem-Krško polje-Brežtce. Cenjene ponudbe s točnim opisom in ceno poslali pod »J« na oglasni zavod Aloma Company, Ljubljana. (p) Pozor Amerikanci odn. penzijonisti. Več manjših posestev ugodno naprodaj. Poizve se brezplačno pri: Dr. Mazek, odvetnik, Litija. Informacije le osebno interesentom, (p) Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Liubljana — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Ajdov med fižol: sipro in prepeličar, jabolka, čebulo in krompir, samo gorenjski, fco. nakladalna postaja kupi Nabavljalna zadruga usl. drž. železnic, Ljubljana 7. V ponudbi naj se navede količina blaga. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kupi se anlikvarično celotna zbirka nemških klasikov. Ponudbe pod »Nemški klasiki št. 3893 na upravo »Slovenca«. (k) Pisalni stroj dobro ohranjen, znamke Undervvood, Ideal, Stoe-W2r ali Smilil Bross, kupim Ponudbe na upravo : Slovenca« pod Pisalni strojšt, 3860. (k) Beseda samo 50 par Polenovko namočeno, dobite pri I. Buzzolini v Lingarjevi ulici. (1) Čevlji nn obroke TEMPO«, Gledališka ul, št. 4 (nasproti opere). Kislo zelje! Več lisoč kg finega kislega zelja po 1.70 Din za kg prodamo. Ogleda in poizve se v Dravljah št. 51 pri Ljubljani. (1) Bukovo oglje suho, vilano, več vagonov prodaja ludi male količine. Naročilu: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Sav. dolini. (1) Mizarji, pozor! Vsake vrste trdega, suhega, rezanega lesa, tudi mehki les, suho borovino, macesen i. t. d. stalno na zalogi. - Naročila: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Sav dolini. (1) Šivalni stroj popolnoma nov, se proda za 1300 Din. Miklošičeva cesta št. 7-III., vhod poleg slaščičarne. (j) 3 kolesa popolnoma nova, nemške znamke, se prodajo za vsako ceno. Miklošičeva cesta 7-III, vhod poleg slaščičarne, (1) Prvovrstna bukova drva in premog — vsako količino — dobite pri tvrdki Franc Slovša, Ljubljana — Trnovo, Kolezijska ulica. Več vreč moke za peke, izpod dnevne cene, zaradi takojšnje selitve, prodam. Ponudbo na upravo pod »Moka«, št, 3905, (j) Motor dvocilinderski, od motor-kolesa, se proda za 700 Din. Poljanska c. 69. (I) Moderno otomano samo ogrodje, prav poceni prodam. Brivnica, Poljanska cesta 13 (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo. gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzctiu, L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria. Beseda samo 50 par Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker — Ljubljana — Sv. Petra cesta 14. Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor ludi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«), - Po želji dostavlja tudi na dom (t) Oveslnkoiwe kupite najceneje pri t»Klk A. VOLK LJUBLJANA Veletrgovina i iitom. Heslieva cesta 24. PosteHne žične vloga v Ic.-cuijj rili železnih okvirjih, Icr zložljive železne postelji- i/delujc solidno točno po naročilu Ivrdkj Pavel Strgulec Ljubljana, Gosposvetska cesta i;i Zahtevajte brezplačni ccnik! Apno nudimo poceni. Aonenice, Polzela 111. (1) Šivalne strojs specijalne slroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano. Priporoča sc: Emil Klobčaver, spccijalni mehanik, Sv. Petra c. 47. Velika zaloga damskih klobukov in slamnikov od 60 Din naprej. Preoblikov. 28 Din. Salon »La Femme Chic Anica Puhek, Šelenburgova ulica 6/1. (1) Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 bo zunaj velikonočna Številka Slovenca . Proidmo vse cenjene iimerente, ki hočejo izkoristiti tudi to izredno reklamno priliko, da nam pravočasno pošljejo svoje oglase. '/. vsakim n«lte«m v Sl.tIVKM l1 govorite ml 1MI.U00 tlti 150.000 SLOVENCEV IM »RALCEMt Naklada v e I i k c» n o i n« g a Slovenca bo znašala zopet 31.000 izvodov! oddelek »Slovenca «i najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. Nogavice rokavice, robce, perilo,torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. moko in »se ratuvsko izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari tre št 32. Zidarska sad« vseh vrst Vam solidno in ugodno i/vrši stavbno podjetje IVAN VIZINTIN Ljubljana, Močnikov.i ul | zadaj za vojaško bolnico) Alojz Grebene nakup in prodaja vreč LJUBLJANA Dunajska cesta št. 36. Tudivnašs podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljuba«, uaročate inserate in dobile, razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zju- ; traj dc pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne I Telefonska štev. 3030. Dnevnik vrtec na| bolje informirani list! Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo liišfaiftciie električne razsvetljave. telefonov v nebotičniku v Ljubljani. Proračuni ter splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. marca dalje med uradnimi urami za Din 50'— v vložišču. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 5. aprila 1932 do pol 12 ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Pokojninski zaui m nomcšCcnce i Llitirtlani Trbovlje Volno za modrocc zelo poceni prodaja Sega — Cankarjevo nabrežje št. 5/1. (t) Gospodje, dame! Vaša stara oblačilna garderoba bo slrokovnjaško popravljena, zlikana, da bo kot nova, ako jo pošljete v Vallet Expres, Ljubljana, Šmartinska cesta 21. Likanje Din 16.—, kemično čiščenje 55.— Din. Izgotovitev še do praznikov. Po obleko se pošlje in dostavi. (1) »Cingtorije« za gg. duhovnike in po-družne cerkve, izdelujem po zelo praktični in pravilni metodi, Ako želite isle nabavili, prosim sporočile tvrdki Jože Jane, krojaštvo in manufaktura, Senično 5, p. Križe, Gorenjsko. (t) Kotuzno moko so delili zadnje dni brezposelnim. Samski so dobili po 9 kg, oni z družinami pn sorazmerno več. Svojčas je bilo vse navajeno nu boljšo moko, sedaj pa so bili vsi zadovoljni s koruzno in se je šc več novih oglasilo, ki so prej preslišali razglas, da je inoke nazadnje že /.manjkalo. Pasijon. Predstava Kristusovega trpljenja je lepo uspela. Pred vsako sliko je peljo cerkvenega zbora s primerno pesmijo in čitanjem evangelija, ustvarilo primerno razpoloženje med tako razgibanimi igralci, ko so pri nas. Nove, dobro zadete kulise so tvorile lep okvir za podajanje. Igralci so podali nastopajoče osebe prav dobro, posebno kar se tiče glavne vloge v kolikor je sploh mogoče jo presojati po človeškem merilu. Vsa prireditev je v čast g. režiserju in igralcem. Velika dvorana je bila obakrat polna hvaležnih gledalcev. Mata ra versko svobodo ločenih bratov. Na Jožefovo, na obletnico molitev, ki jili je naročil lani jugoslovanski episkopat za versko svoboda rojakov izven naših mej, je bila tudi letos darovana v župni cerkvi sv. maša. Javne korporacij« razna društva in vse prebivalstvo je s svojo navzočnostjo pri svetem obredu pokazalo sočustvovanje z onimi, ki trpe. Za ta izraz zvestobe si zahvaljuje Or. j. cm. , Trbovlje. Slovenska Krajina Rdeči križ v Beltincih za reveže. Krajevni odbor Rdečega križa v Beltincih se zadnji čas » veliki meri trudi, da pomaga lajšati veliko bedo. Največjim revežem je razdelil žc več sto Din pod* pore. Trikrat požar pri eni biši. Na Benici pri D, Lendavi jc plamen uničil domačijo kolonista K. Zgorelo je tudi več glav goveje živine, svinje iu perutnine. Domači so požar opažili, ko je bilo fc vse v plamenu in tako niso mogli ničesar rešili. Pri K.-vih je žc v jeseni dvakrat gorelo. Požar jc bil najbrž podtaknjen. Nagla smrt dobrega moža. Ferenčakova hiša v Trnju je nepričakovano izgubila gospodarja. Zdravega moža je naglo obšla slabost. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, a pomoči ni bilo. Izdihnil je. Umrli je bil zaveden katoliški mož, član več katoliških ustanov. Metlika Koncert na šolskem odru. V otrokovem ave-su nam je šc nekaj iz rajn ostalo, pa tud, v otrokovem glasu jc šc raja spomin. Zato pa tudi ni kmalu prireditve, ki bi bila lako prijetna in prisrčna kakor listo, kar deca dobro pripravljena na oder postavi. Tako nam je naša deca na Jožefovo prav prisrčno zapela lepih pesmic za srcc in smeh. Dalo bi se to in ono še izboljšali, loda najboljše ostane in je bilo in naj bi šc vedno ostalo — nepokvarjeno srce otrokovo, ki daje dušo vsej prireditvi. Frogramt ffatJio-Lfublirnat Sreda, 23. mnrca: 12.1,") Ploščo 12.-lo Dnevne, vesti 13.00 (V-. plošče, borza 17.30 Plošče 18.00 ti o spod. ura: Pirhi 18.30 Alojzij Zupane: Belokranj«ko pravljice 19.00 Dr. I. Precbrazeuaki: Ruščina 19.30 Kaj nam pomeni danes Goethe? MU-li ob sto-letnici njegove smrti (univ. prof. dr. Jakob ICe-lemina) 20.00 Glasbeno predavanje (g. škrjnm■ ) 20.80 Sprlngei: Večer nn Golgoll, poje zbor Ljubljane 21.00 Salonski kvintet. i clrtek. 21. marca: 12.1 o Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 ras, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 1N.8>> Ing. Zupančič: Vinarstvo: O Irsni rezi 10.00 P. tlom: Poglavje i/, vzeojt slovja 19.80 Dr. Justin zaključi ciklus predavanj, o ohranili zaledja pred vojnimi strupi -- 20.00 1'lošče; religiozna gln-ba. — 20.80 Hamlet: Samson oralorij v treh delili za soli, zbor in orkester, izvaja uar. glasbeno društvo Sloga , dirigent lleri Sveti I. Sodelujejo: ga. l.ovšetova, .sopran, ga. Škerlj-Modve-dova, alt. g. Go*tič. tenor. g. llus, bas. Drugi programi» ('olrtck, 21. marca, Itndapcst: 12.0."i Radio orkester — 19.30 Prenca iz opere. — Dunaj: 11.80 Opoldanski koncert 19,33 Glasba velikega ledna 20.10 Nabožno p. H je. — 21.15 Komorna glasba. —• Praga: 21.05 Beethovnove skladbe — 22.20 Orgelski koncert. Lan-gcnberg: 13.00 Opoldanski koncerl — 2ii.no Iz zakladnice stare cerkvene glasbe 21.00 Večerni koncert. — Rim: 17.30 Vokalni koncerl 21.00 Vokalni simfonični koncert —21.45 Mali llavdn , igra; Vokalni simfonični koncert. — Bclernd: 12.05 liadio orketdef 20.30 Violinski koncert :'l.i:0 liadjo orkeater — 21.35 Goethe kot človek - 22.20 Klavirski koncerl. — Berlin: 19.10 Fragmenti iz nemški!) oper »— 20.30 Mlada lirika — 21.10 Simfonični koncert — 22.15 Kvartet. — Katoucc: 20.15 Varšava 22.15 Nabožna glasba. — 1 ornimi: 20.15 Orkestralni koncert — 23.35 Plesna glasba. • • Milimo; ntot Plesna gloibn — 19.06 Ubrana glasba •— 20.25 Lahka glasba — 21.00 Operni prenos. — Zasrch: 12.30 Plošče — I7.tr,> Popoldanski koncert - 20.30 Nabožna glasba - 21.30 Ljubljana. Trst: J2.30 Plošče 13,00 Radio kvintet — 19.05 Radio kvintet - 20,23 Mikuio. Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blaga 1 Din 85'- Din 125'- Din 145'- Din 165' Čevlji za deklice iz črnega ali rujavega boksa, iz laka in v kombinacijah. Iz črnega ali belega Crepe de China! Za šetnjo in večer. Imamo jih ludi v pumps obliki. Najnovejši model. Iz črnega ali rujavega usnja. ift: Za pomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko z visoko ali polvisoko peto. ZA VELIKO NOC! Din 85'- Deški visoki čevlji iz črnega ali rujavega usnja z dolgotrajnimi podplati. Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! jmmr PEKO čevlji pa so izdelek domače podjetnosti in domačih delavnih rok. Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo jmmr PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. Iz laka s črnim semišem kombiniran! Najnovejše pele! Isti čevelj imamo tudi v pumps obliki. čevlji so iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati. Din 85'- Din 245'- Din 195'- Din 165'- Za pomladanske izlele kupile svojim otrokom ta preizkušeni haferl čevelj. Šivan čevelj v Original Goodyear Well izdelavi. Je trajnejši in odgovarja bolj higijenskim zahtevam nego vsakd druga obutev. K novi obleki morale nosili la čevelj iz črnega ali rujavega boksa. Neobhodno potreben za elegantnega gospoda. in Čevelj Iz izbranega gornjega usnja prvovrstnih podplalov. Vaša noga oslane zdrava, ako nosile ta čevelj. Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih cenah I H Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga 1 CENJENE DAME! 2885 Eleganten prilegajoč plašč ali športni trenčkoat za pomlad najlažje izberete ter najceneje kupite pri F. I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 Poseben oddelek za damsko konfekcijo Otvoritev advokatske pisarne! Dr. Schaubaeh Franc javlja, da je otvoril advokatsko pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 6, T. nadstropje (palača Zadružne gospodarske banke). Humboldt: Na Orinoku in v pragozdovih Južne Amerike (Dalje.) V gnajsu so našli okrogle luknje, od katerih so bile nekatere skoraj eden in pol metra globoke in pol metra široke. V tem je misijonarja napadla mrzlica. Da bi mu pogasili mučno žejo, so sklenili v eni izmed teh lukenj napraviti hladilne pijače. V Atures so si namreč nabavili košaro, mapire imenovano, polno citron, sladkorja in grenadil ali sadov pasijonske rože. Nalili so rečne vode v eno izmcvl lukenj v skalah, kamor so dali tudi sladkorja in sokov kislih sadov. Tako so v malo tre-notkih napravili izvrstno pijačo in zdelo se jim je, da žive v teh divjih krajih prav razkošno. Sila vsakdanjih potreb jih je napravljala bolj in bolj iznajdljive. Ko so pogasili žejo, so zahrepeneli po kopanju. Natančno so preiskali skalni nasip, na katerem so stali in opazili so, da so v njem mestoma mali zalivi, v katerih je bila voda čista in mirna. Tako so se prav prijetno kopali ob grmenju kata-rakta in kričanju svojih Indijancev. Vedno v truda polnem delu in v nevarnostih ter nadle-"ovani od velikanske množine moskitov so si možje znali poiskati tudi zabave in okrepčila, česar so bili tako nujno potrebni. Iznajdljiv in po- Si":> Mi ■■{.v • V V '■•'C'*V*''W •' rfi Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je naš oče. stari oče, tast in stric, gospod 9 9 9 Zlf trgovec in posestnik danes, dne 22. t. m. ob 5 popoldne, previden s tolažili svete vere, v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil na veliki četrtek, dne 24. marca 1.1. ob pol 3 popoldne od doma žalosti. Stari trg 32, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. marca 1932. Metod in ban, sinova; Frančiška in Pavlina, sinahi vsi vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. gumen človek si zna v vsakem položaju pomagali do prijetnega užitka, ki slajša težko delo Eno uro so čakali in se zabavali, ko so končno ugledali svojo pirogo na potu preko brzic. Zopet so naložili svojo prtljago v čoln in hiteli so. da bi čim prej zapustili skalo Guahibos. Pričela pa se je vožnja, ki ni bila brez nevarnosti. Reka je tod 1000 metrov široka in morali so jo nad kata-raktom poševno prečkati in to na neki točki, kjer je struga precej nagnjena in po kateri voda z veliko silo dere proti preje opisanemu skalnemu pragu. Poleg lega jih je presenetila nevihta, ki se ji k sreči ni pridružil močan veter, a dež je curkoma lil. Veslali so že dvajset minut, a krmar je vedno trdil, da se bolj bližajo slapu, namesto da bi se oddaljevali od nevarne točke. Bili so sila napeti trenotki. ki so se zdeli popotnikom strašno dolgi. Indijanci so se le potihoma razgovarjali kakor vedno, kadar se zavedajo, da jim preti nevarnost. V tem so podvojili svoj napor in z nastopom ftoči so brez nesreče dospeli v pristanišče Majpures. Nevihte so v tropičnih deželah ravno lako kratke kakor hude. Dvakrat je prav blizu piroge treščilo in strela je pri tem brezdvomno udarila v vodo. Humboldta je ta pojav zanimal posebno zato, ker so bili ljudje v teh deželah po večini prepričani, da stoje električni oblaki tako visoko nad zemljo, da strela mnogo redkeje udari v tln kakor v Evropi. Nastala je zelo temna noč. Iz pristanišča do vasi Majpures je bilo Se dve uri hoda inožje pa so bili do kože premočeni. Komaj pa je prenehalo deževati, jih je napadel mrčes, ki je po dežju posebno požrešen in krvoželjen Zato »o se popotniki posvetovali, kaj naj bi slorili. ali naj bi taborili v pristanišču, ali naj bi kljub temni noči odpotovali v vas. Pater Zea, ki je bil misijonar ob obeh ka-taraktih. je hotel na vsak način priti do doma, kjer je s pomočjo Indijancev začel postavljati dvonadstropno hišo. Naivno je zatrjeval svojim tovarišem: »Tam boste našli ravno take udobnosti kakor na prostem Seveda nimam nili mize nili klopi, ampak toliko ne boste trpeli zaradi mušic, kajti v misijonu niso tako nesramne kakor ob reki.«- Sprejeli so misijonarjev nasvet in prižgali ko-palove baklje. To so bile osem centimetrov debele votle cevaste drevesne korenine, napolnjene s smolo Začetkoma so hodili po gladkih, golih skalnih pragovih, nalo pa jih je sprejel zelo gost palmov gozd. Dvakrat so morali po drevesnih deblih prekoračiti struge potokov in že so jim začele baklje ugašati. Saj svetile jim niso kdo ve kako dobro, ker dajejo več dima kakor svečave. Čudne pa so tudi, ker leseni stenj obdaja smolo; zato rade ugasnejo. Ko so korakali preko nekega močvirja, je Don Nikolas Sotlo izgubil ravnotežje na okroglem deblu. Vsa družba se je začetkoma zelo prestrašila, ker ni vedela, kako globoko je padel. K sreči pa tla niso bila globoko pod brvjo in mož se ni ranil pri padcu. Indijanski krmar, ki je precej dobro obvladal španski jezik, ni zamudil prilike in je govoril o možnosti, da bi jih napadli gadi, Ho?el in kavarna »CENTRAL" v morskem kopališču na otoku Rabu, biseru Jadrana, Vam nudi prijetne velikonočne praznike. 28 popolne ma renoviranih sob, odlična ter dobro poznana primorska, duna ska in madžarska kitnima. — Kompleten penz on ? vsemi taksami od Din 55'— do Din 60.—. Priporoča se poslovodja IVICA KRMPOTIČ. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski nrti 7 Din, atenski t>rti. rdeče ali modro obrolt-lloui 10 Pln, prIK-kl o< leg hotela Štrukelj. Vezenje .ave-, perila, nuuinsrruii.ov etc. Eiittanje, nžu i Iranje. »Bredn« žepni robci komad i Din Radi prezidave se prodajo obleke za gospode, dečke, otroke, suknene in raševintiste hlače, čevlji za gospode. ženske in otroke, perilo, samoveznice, klobuki, čepice, nogavice, solini, telovniki, puloverji, dežniki, nahrb.niki, aktovke itd. po želo znanih cenah in še z 10 7« popusta le pri ANTON TKALEC Maribor, Glavni trg štev. 4 vodne kače in jaguarji. To pa je seveda navadni pogovor, kadar kdo potuje z domačini po teh krajih. Indijanci si domišljujejo, da postanejo tujcem posebno potrebni ter da pridobe njihovo zaupanje, ako vzbude s svojim pripovedovanjem bojazen v njih. Ker je družba prišla ponoči v misijon San Jo-se de Majpures. se jim je zdel ta kraj prav posebno zapuščen. Indijanci so globoko spali in razlegali so se le glasovi nočnih ptic in grmenje ka-tarakta. V lihi noči, v tem globokem miru v pri-rodi vpliva enolično grmenje slapov porazno in grozeče. Družba je ostala tri dni v Majpures, mali vasi. ki jo je ustanovil 1. 1756 Don Jose Solatio o priliki obmejne ekspedicije. Naselbina pa leži še bolj slikovito in mnogo bolj čudovito kakor vasica Atures. Pa tudi katarakl Majpures je zelo znamenit in veličasten in Humboldt mu je posvetil vso svojo pozornost. Kakor v kataraktu pri Aturesu, tako so ludi tukaj mnogoštevilni otoki, veliki skalni jezovi in pečine v razdalji 0 km razčlenili veletok. Najznamenitejši izmed teh skalnih iezov ali nasipov so po vrsti od juga proti severu Purimnrimi, Manimi in »Sardelin skoki. Zadnji izmed teh treh pragov je tri metre visok, silno širok in u ogočni Orinoko se poganja proko njega v krastioni slapu. M tNSERIRAJTE V »SLOVENCU«! v Za Jugoslovansko tiskarno « Mnhllanl: Karel O*. >7.dHlateli: Ivan Kakovee. Urednik: Franc Kreinžar.