Štev. 13 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Ml sb nedeljah In praznikih ob 5., cb ponedeljkih ah 9. zjutraj. T vi^ruivfje StCT. ae prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih i'-b»Karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, ^crtjtojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarele Ste*, po 5 nvč. (10 stot.) SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokoati 1 iijloue. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. •Mmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglato v tekstu tista do 5 vrst 20 K, vsaka »•»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najini pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave c£dinnsti". — Piačnje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Trstu. ' - ■ ni "i i-i , 7Y-~--------1 aa—KMJ Glasilo polititeaga druitva „Edinost*4 za Primora kot NAROČNINA ZNAŠA m telo leto 24 K., pol leta 12 K, 3 mesece e K ; n» r-rbe bnx doposlane naročnina, se uprava ne omira. K»r»k » M oedtljiko IzdanJ* „ZDISOSTI" 'i«M> » o»lo l«ta Kron 5-20, pol leta Krta S CO Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista rs*-frank^ TBa» t>t«ma m nt> «preieraaj» la rekopisl •• Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na apr» liata UliED MST V O : ulle* Gitrg.o Oalatil 2« (»aradr. Isdaj*teH » odgovorni urednik ŠTEFAN ttODIJf m . konsorcg lista ,Edino«". - Natisnili Tiskarn* mr ▼pisana zadruga i omejenim poroštvom v Trn uliti Giorgir. Gaiatti At*v. 20. P»ftno-u.ranMnl?nl raCun Stcv. 841-652. TELFFO« S) 57 Roinuiiija novzrofii roniti Yo]nn? Do vojne ne sme priti! Neurje v Angliji in na Oceanu. Romunija podpihava evropski požar. j Junaštvo turške mornarice. BUKAREST 12. (IzV.) Vkljub alar-! CARIGRAD 12. (Iz*.) Poveljnik tur-mirajočim vestem verujejo tukajšnji krogi, Ške dardanelske flote je demisijoniral. Nje-da se romunsko-bolgarski spor mirno po- gov neslednik postane baje Halil paša. — ravna, ker bi sicer vzplamtel požar, ki bi Davi je flota še enkrat odplula proti Te-ogrozil vso Evropo. nedu, a komaj so Turki zapazili Grke, so Izvedelo se je, da je Romunija bila že Z0Pet P^S™11-sklenila z Avstroogrsko in Nemčijo po- Sedaj začnejo TurkJ vpraševati, godbo, s katero ste se ti dve državi ob- j CARIGRAD, 12. (Izv.) Porta izjavlja, vezali z orožjem podpirati Romunijo, Če da bodo njeni delegati v Londonu stavili bi Rusija začela, Rusija pa mora v smislu zavezniškim delegatom še edno vprašanje dogovora Bolgarijo ščititi, če bi kdo — in Če ne dobodo na to zadovoljivega od-Romunija — kršil nevtralnost. Tako bi govora, jim ne kaže drugega, nego zapu-seveda nastala strašna grozota in zmešnja- stiti London. va, vsled česar ne sme in ne more priti do j Arnavtske četo so pojavljajo. *°Jne' i BELGRAD, ia. (Izv.) Vesti, da bi V Bukareštu je rusko vlada baje hm dye srbski stotniji poginili pri Dibri, vila romunskemu ministrskemu predsed-^ neresnične. Res pa je> da so zopet zamku Majorescu, da sicer primerno ceni čele delovati čete> katere ^ 2e napadle romunsko željo po Silistriji. a istotako želi, Srbe> fci SQ jih pa ^^ Cudno je> da da se Romunija varuje preradikalnih de- imajo ysi Arnavti nove puške. janj. Zveza med Remunijo In Turčijo? BUKAREŠT, 12. (Izv.) V minister-akih krog h presojajo položaj ugodneje. Pravijo,,,da poj de prestolonaslednik Ferdinand marca v Petrograd k slavju carske Todovine Romanovih. Na drugi strani pa zopet trde, da je finančni minister Fili-pescu v Carigradu podpisal s porto pogodbo, glasom katere bi se Romunija in Turčija medsebojno sporazumno branili in napadali. Zvečer je baje odpotoval Muktar Šelket z rumunskim ministrom v Buka-rešt. Delo tet na Balkanu. BEROLIN, 12. (Izv.) „Nordd. Algem. Zeituag" priobčuje voljo velesil, da bi eno-dušno svetovale Turčiji, da naj popusti in si z upornostjo ne škoduje. To pa je velikega pomena tudi za druga pereča in še ne rešena vprašanja. Romunsko-bolgarske težave bodo pač ;do" ° na kole^ oblažlla pogajanja. „Nordd. Allgem. Zei-f3utri dobiti- (To o albanskih puškah bi bilo torej dopolnilo in potrdilo naše včerajšnje tozadevne vesti. — Ured,) Paste ni ileailaijonlral. BELGRAD, 12. (Izv.) Po mestu se je Čulo, da je ministrski predsednik demisijoniral. Uradno se vest zanika. Konzulata v Prizreau la Mftrovici. BELGRAD, 12. (Izv.) Na željo avstrijskega poslanika Ugrona bodo avstro ogrsko zastavo na konzulatu v Prizrenu slovesno izvesili šele 15. januarja, ne pa že dne 13/ V Mitro vici pa se bode to zgodilo šele 16. januarja in ker konzul Tahj še vedno boleha, ga bode zastopal bel-grajski konzul dr. Wildner. Evropske eskadre prod Carigradon. DEVIN, ii. (Izv.) „Magdeburger Zei-tuag* javlja iz Londona, da hočejo velesile načeloma poslati svoje eskadre pred Carigrad če bi Turčija ne reagirala za- - , ki bi jo imela Hudourje v Angliji in na Oceanu. PARIZ, 12. (Izv.) Po celi severni Angliji divjajo strahoviti viharni in sneženi zameti. Mnogo selišč In zaselkov je brez sledu zametenih, mnoge hiše so porušene, ljudje so poginili, promet po železnicah je nemogoč, telegrafske in telefonske zveze so pa povsod uničene, da ne more dobiti ostala Evropa nikakih nadaljnih vesti. Tudi v Atlantskem oceanu je huda ura. Cunardova parnika „Carpathia" in „Panno-niaw sta bila že daleč na globokem mor|u, pa sta se morala vrniti v Novi York v pristan. DUNAJ, 12. (Izv.) Pošta iz Londona je izostala. Od poldaeva še tudi ni dobiti nikakih telegrafskih izvestij. Močen odmev Dreyfusovo afere. PARIZ, 12. (Izv.) Vojni minister Mille-rand {e demisi|oniral. Demisija je bila sprejeta in njegov namestnik bi imel postati minister za kolonije, Lebrun, dočim bi sledil Lebrunu državni tajnik v finančnem ministrstvu, Desnard. — Demisija [e v zvezi z re-aktlvadjo polkovnika Dubasa, ki je bil svoj Čas igral zelo nelepo ulogo v Dreyfusovi aferi, kjer je nastopil kot denuncijant, kakor ga je romanopisec Zola potem točno orisal. — Sedaj je demisija vzbudila silno pozornost in mnogi izjavljajo, da ne bodo po dpi rali Poincarćjeve kandidature za predsedstvo, če ne sprejme Millerandove demisije. Danes se je vršilo v ministrskem svetu burno posvetovanje In konec je bil, da so MULran-dovo demisijo sprejeli. Vkljub temu pa se sedaj čuje, da je Poincarejeva kandidatura v resni nevarnosti, ker baje namerava večina voliti predsednikom Ribota. Bojevitost čeških socijalistov. OPAVA, 12. (Ižv.) Češki socijalist centralist je izjavil v svojem govoru, ki ga Je danes tu govoril, da bi se socijalisti v slučaju vojne z Rusijo ravnali po vz ru socijalistov Poljakov, ki so pripravljeni, hI vsak čas proti Rusiji. Hohenlohe na Dueaju. DUNAJ, 12. (Izv.) — Tržaški cesarski namestnik princ Hohenlohe je prispel danes na Dunaj, kakor pravijo, po važnih političnih poslih. Posvetoval se bo s kompetentnim! krogi baje tudi o ureditvi italijanske fakultete na Revoltelli — v»a facti. (?) Zadušnica za padle Srbe. BELORAD 11. (Kor.) Danes predpoldne so se vršile v vseh cerkvah slovesne božje službe za v vojni padle srbske vojake. Rimorkčr se je potopil. CUXHAVEN 11. (Kor.) Hamburški ri-morker „Roland" je davi na Labi kclidiral z danskim parnikom „Axel". „Roland" se |e takoj potopil. Kapitan in štirje mož|e posadke so se rešili, pet Jih je pa utonilo. sAxel* Je na boku nekoliko poškodovan. Sijajen sbod političnega društva „Edinosti". tung konstatira, da je bila nemška vlada obveščena o grozodejstvih Četašev in ire-jularaih oddelkov. Vlada je javila to za-zaveznim balkanskim vladam in te so svojim vojaškim poveljstvom, zlasti generalu Savoru zapovedale, da naj napravijo red. Zanimivo je, da imenuje „Nordd. All-geneine Zeitung" kot krivce bande, ki se že zopet klatijo po Balkanu, in pa iregularne čete, dočim so na Dunaju drugega menjenja. PODLISTEK. Osvit. Slike iz tridesetih let. dplial Ksaver šandor a/alskl. — Prevel A. C. Na stolpu prestolne cerkve j« mogočno sronenje naznanjalo dan sv. treh kraljev, prvih glasnikov iz daljnega iztoka, da je na božjem nebu zasijala nova sijajna zvezda, ki prinese odrešenje in luč svetu. Zagreb j« se ležal v objemu noči, vse mlice so bile tihe in prazne, nikjer še ni razsvetljenega okna, nikjer gibanja. Zvonenje se je odmevajoč gubilo med uspavanimi koti vseh treh slavnih meitni juridikoij, Tam gori na Btarodavnem .teritoriju grčkih gorio" sta bila vendar dva kota razsvetljena cele noči. Tamkaj niso poznali spanja, temveč je nasprotno vse plamtelo in gorelo .mladega iivijenja in delavnosti. Ni če dobrnel zadnji udareo zvona, kar •o se vrata Županove tiskarne nagloma odprla. V flirokem valu svetlobe, ki se je vlil i« tiskarne na temno ulico, sta se pokazala Ivanov mlajši brat Pavel Kargacevid in ozaaja preaiirja. SKADER 12. (Izv.) Skadrski poveljnik še baje vedno poskuša z izpadi iz trdnjave. Srbske čete so turške napade še vedno odbile, a sedaj je srbski poveljnik vprašal turškega poveljnika Riza bega, černu ne neha kršiti premirja. Riza pa mu je enostavno odvrnil, da ni dobil uradnega poročila o premirju. Kajpada hočejo Srbi sedaj obnoviti operacije v celem obsegu, če Riza beg ne odneha. vsak z svežnjem še vlažnega potiskanega papirja. Komaj sta lovila sapo, tako sta tekla kakor otroka proti Gosposki ulioi, kjer sta skočila v Del Negrovo hiio, kjer je dr. Ljudevit Gaj uredil svojo urednižko pisarno. Tu je bila zbrana okoli Gaja vsa mlada Četa, ki je pred tremi, štirimi leti vstala ž njim, da probudi Hrvatsko. Niti eden ni vzdržal doma, temveč so že od snoči vsi skupaj, nestrpno čakajoč trenutka, ko ugleda luč dneva prva številka „Hrvatskih Novin". Rukovao, Babukič, Ante Mažuranič, Štefan Harajič, Pavel Stros. Ljudevit Vukotinovi<5, Aleksander Zdenčaj, — vsi — vsi — so se znašli tu, da vidijo dete svojih načrtov, svoje ljubezni, svojih želja in upov. Tudi Ivan Kotromanič je bil v tej družbi. Bled, omr-šavbl pravi mučenik, a vendar je tudi on težko pričakoval prve številke in je s pogledom vročim, kakor v vročici, pogledoval proti vratom, ali se ne odpro končno vendar enkrat. Vse te tri zadnje tedne je bil ves čas v Zagrebu, in je pomagal Gaju in tovarišem. Delal je z mrzlično naglostjo. Vsi so se kar križali začudenja, koliko pisem napiše ta Politično društvo „Edinost" je sklicalo na včerajšnji dan dopoldne javen shod v gledališko dvorano „Narodnega doma« v namenu, da poda pred vsemi naši javnosti sliko položaja, ki ga je ustvarila pri nas v Avstriji vojna na Balkanu, v drugi vrsti pa, da pojasni tržaškemu sloven skemu občanstvu, kako stališče zavzame slovenska manjšina v mestnem občinskem svetu napram občinskemu proračunu za leto 1913. Vreme je bilo zelo neugodno, a tudi čas ne najugodnejši, saj smo v kratkem letošnjem predpustu, ko so zlasti sobotni večeri „oddani" predpustnim zabavam, a vziic temu se je dvorana napolnila zboro-valcev, kakor jih že ni kmalu štel kak shod, kar je pač najboljši dokaz, kako živo se zanima naše ljudstvo za javne stvari, zlasti pa za one, ves misleči svet do njegovih temeljev potresajoče dogodke na bližnjem Balkanu, ki tako globoko posegajo s svojimi posledicami v naše javno Življenje sploh, zlasti pa Še v naše slovenske, naše, da tudi tako rečemo, tržaške življenjske razmere. Naše ljudstvo je, hvala njegovi zavednosti in prosvetljenosti, vedno pripravljeno, da samozavestno povzdigne človek na dan na vse strani domovine in Slovanstva. Bilo pa mu ni nikdar dovolj, kar je naredil. Celo njegovo vroče bitje je imelo sedaj v srcu eno ljubesen, ljubezen do domovine in narodnosti. — Izginila je v resnici njegova dosedanja vesela narav, ni bilo več v njem onega brezskrbnega mlade-niškega nastopa, bili so celo časi, v katerih ga je stiskala — stiskala silna, ogromna bol toda, njegova volja je bila še trdnejša kakor prej, kakor da mu je nekaj jeklenega prešlo, v njegovo bitje. Poleg globoke melanholije je bila v njem tudi stroga resnost, ki si je ustvarila prvi in edini zakon v misli l — Ljubi dom in rod bolj kakor vse drugo na svetu I Njegovo navdušenje ni bilo več ono mladeniško navdušenje, kakršno je bilo v njem pred nekaterimi tedni, toda to navdušenje je zavzemalo sedaj pravo mistično mu-čeniško moč in izžarivalo nedogledno vdanost in ljubezen za oilje, za katero je toliko, toliko žrtvoval. In spoznanje, da je mogel to storiti in se odreči take ljubezenske sreče, ko mu je žarka duša tako žejna ljubezni, to spoznanje mu je dajalo trdno vero vase in svoj glas v obrambo svojih in splošnih koristi, kedar ga pokliče njegovo politično vodstvo, in to je tudi pokazalo včeraj s svojo sijajno udeležbo na shodu političnega društva „Edinosti". Shod je otvoril deželni poslanec g, dr. S 1 a v i k, ki je prisrčno pozdravil zborovalce in po kratki označbi namena, ki ga je imelo politično vodstvo pri sklicanju shoda, podal besedo državnemu poslancu, g. dr. Otokarju Rjrbifu, da poroča o vplivu balkanske vojnena naše gospodarske in politične razmere. Živahno pozdravljen je g. poslanec nato v nadpoldrugournem govoru govoril o tem vele važnem vprašaaju, preki 'jevan po poslušalstvu mestoma z viharnim odobravanjem, večkrat pa tudi z burnimi kliei ogorčenja na naslov tistih, ki so zakrivili, da jih moramo že in da jih bomo najbrž morali še v hujši meri trpeti posledice tistih napak in grehov, ki jih nismo zakrivili mi, temveč oni, ki imajo, žal, pri nas v rokah sukno in škarje. Govor gospoda poslanca priobčimo v prilogi sredne številke v celoti, dane* pa naj se omejimo le na glavne točke. in bil je prepričan, da se domovina ne bo mogla nikdar potožiti nanj. To njegovo prepričanje mu je bilo sedaj njegova naj veča, edina sreča. Kakor vsi prijatelji tako tudi ^on ni imel mira, odkar je šel prvi rokopis v tiskarno in je bila napravljena zadnja korektura. Popolnoma po otroško so i on i vsi drugi povpraševali sami sebe venomer: — kakšen bo neki časopis ? Kako ae bo pokazal očesu? Kako se bo dal čitati? citati? Bali so se celo, da bi se v zadnjem trenutku ne pripetila kaka nesreča, na tiskarskem stroju, — ali da bi zboleli črko- stavci — ali — ali..... Kargačevič in Ivanov brat Pavel sta bila že tako nemirna, da sta odšla v tiskarno in tam prostovoljno pomagala, samo da bi list čim prej izšel. — Sedaj bi že moglo biti gotovo! — se je oglasil Juri ca Cerovi <5. — Se ve; toda kmalu! — je odgovoril Gaj, ki tudi v tem trenutku ni pozabljal, da z izdanjem lista še ni storjeno vse. Pogovarjal se je z Rakovcem in Vukotinovićem, kako se bodo prizadevali tudi to zimo, da Stran IT. „EDINOST" ftt. 13. V Trstu, dne 13 januarja 1913. Govornik je poudarjal, d* se imamo zahvaliti za sedanji kritični položij pri nas v Avstriji v prvi vriti neki posebnosti, namreč dejstvu, da je v Avstriji vedno nekaj „veleizdajalcev" in gotovih „afer". Sedaj smo ti „veleizdajaici" mi Jugoslovani, pa naj se že obrnemo kakor in kamor hočemo, naj govorimo tako ali tako. Zato je najbolje, da povemo odločilnim faktorjem čisto resnico v obraz, da ne soglašamo s politiko, ki jo uedaj uganjajo pri nas v Avstriji, ker je ta politika škodljiva i nam i Avstriji, da ne soglašamo s politiko tistih patentiranih avstrijskih patrijotov, ki so veljali včeraj še za veleizdajalce, danes pa se cede najčistejšega avstrijskega patrijotizma. Bili so časi, in to je bilo vedno, da smo " mi Jugoslovani bili vselej prvi, ko je bilo treba krvaveti na bojnem polju, a danes smo veleizdajaici. Toda tolažimo se lahko s tem, da bo Že še zopet prišel čas, ko bo zopet zadela nas naloga reševalcev Avstrije. Tedaj ne borno več veleizdajaici. Pri nas v Avstriji se psč zelo menjajo uloge patrijotov. Saj je najboljši avstrijski peitrijot danes tisti K.arl Herman Wcif, ki je pred nedavnimi leti še klical „Heil Hohenzollern" v državni zbornici, r » in so tisti nemški burši, ki so pred kratkim Še Častili Bismarka za svojega edinega svetnika, pred tedni peli avstrijsko himno pred spomenikom Radeckega na Dunaju. Saj so celo najhujši med najhujšimi italijanskimi iredentisti v Zadru tudi peli avstrijsko himno ! In vse to — zakaj ? Vse le, ker gre sedaj proti Slovanom, proti Jugoslovanom. Sovraštvo do Jugoslovanov je obrodilo njihov preporod v avstrijskem patrijotizmu, prav tako, kakor ga je obrodilo tudi v bosenskih mohamedan-cih, ki so še do zadnjega upali odrešenja od carigrajskega sultana. Ne Nemci, niti Italijani, niti bosenski mohamedanci niso peli avstrijske himne iz navdušenja, ali ljubezni do Avstrije, temveč le za to, ker so pripravljeni, da se zvežejo tudi z vragom, če bi bilo treba, samo da bi štrli nas Jugoslovane, kakor so tudi želeli, da bi bili v balkanski vojni zmagali Turki, da bi potem nas oni tu v Avstriji mogli pestiti, kakor bi pestili Turki premagane jugoslovanske balkanske države. Razburljivo je res vse to za nas, vendar pa se je treba varovati vsake neprevidnosti, kajti to bi nam le škodovalo in tembolj zato, ker smo prav mi avstrijski Jugoslovani in posebno mi Slovenci tisti, ki tvorimo prehod na Balkan, kamor teži vsa srednja Evropa, zlasti pa Nemci. Treba se nam je torej varovati, treba je čuvati našo tako važno pozicijo, ako nočemo, da nas v resnici stro. S tem pa ne varujemo in branimo le sami sebe, temveč tudi koristi Avstrije, ali vsaj naše avstrijske državne polovice. Od leta 1867. ni namreč pri nas več enotne državne ideje, temveč imamo avstrijsko in ogrsko, med katerima se bije čim dalje tem ljutejši boj in to, žal, le na škodo in izgubo avstrijski, kajti gospodujejo dandanes v naši monarhiji le Madjari. Vse nesporazumljenje z balkan- pridobe ravnatelja nemškega gledališča Švaj-gerta za probujevanje narodne zaveati. — Ti si ga že trikrat pregovoril, da igra hrvatski, mogel bi ga tudi sedaj I — je rekel Gaj Rakovcu. — Nimam eeJaj prevedene nobene igre ! — Hm, saj bi niti ne bilo treba tega. Saj veš, da pripravlja neko igro iz naše zgodovine. Mislim da bi bilo dohro, ko bi dali ob tej priliki zapeti našo budnieo : „ Još Hrvatska". — Z i vio, to tudi napravimo! — je pritrdil Rakovac. — To bo vplivalo! In potem še kako tako pesem! V njej bi bilo treba podkuriti našim in nasprotnikom, — je živahno pripomnil mladi plemič Vukotinović, mahajoč, kakor bi grozil komu, s svojimi rokami. — Glejte ga — glejte ga! — zaBliši se v tem na vratih poluotrečji, kerubinski glas mladega Pavla Kotromanića. * Dečko je držal visoko v zraku še vlažne liste in kakor je bil razburjen, se mu je zvežeoj izmeknil iz rok na družbo mladih entuzijastov, ki bo se zgrnili okoli njega, so padali beli listi, kakor beli golobi, kakor prikazen sv. Duha. (Pride še) skimi državami ima svoj vir edino le v madjarski samopašnosti. Ker je Ogrska v večji meri agrarna, zato hoče prepoved izvoza živil z Balkana, dočira pa Avstrija, £e industrijalizirana, izgublja vsled tega odjemalstvo za svoje industrijske proizvode na Balkanu. Prišlo je tako do gospodarskega boja med našo monarhijo in balkanskimi državami in naš izvoz je padel tako, da je Avstrija, ki je bila prej prva dobaviteljica Balkana, danes že na drugem mestu. To so izpoznali sedaj že celo tisti, ki vodijo tako politiko. Čas je že, da bi se enkrat spametovali, toda ne da bi iskali simpatij na Balkanu, prihajajo še z novimi sovražnostmi, z aferami a la Prochaska, o katerem je sedaj znano, da je kot avstrijski konzul, ki bi naj edino le zastopal gospodarske interese Avstrije, intrigiral in hujskal Albance proti srbski vojski. So pač potrebovali nečesa, ds bi na-huj skali avstrijsko miroljubno prebivalstvo proti slovanskim balbanskim državam, in ko se je izkazala Prohaskova afera kot nizkotna izm'Štjotina, so psgrabili srbsko pristanišče ob Adriji. Ker pa je bilo tudi to neumljivo za avstrijsko prebivalstvo, ki ni umevalo, zakaj ne bi smela imeti Srbija pristanišča, so se začeli navduševati za svobodo Albancev. Tista Avstrija, ki sama sestoji iz najrazličnejših narodov, ki je bila sama soudeležena pri nasilni delitvi poljskega in maloruskega naroda, ki ima sama nas Jugoslovane ločene od drugih Jugoslovanov, se poteguje za enotnost Aloanije, za svobodo Albancev, resi barbarskega, nekulturnega naroda, kateremu velja kot prvi zakon — krvna osveta ! Neizmerno je že oškodovala ta politika naše gospodarstvo. Velikanski so izdatki za vzdrževanje pod orožje poklicanih rezervistov, ves trgovski promet zastaja, industrijski obrat peša, delavstvo se odpušča, draginja postaja neznosna. Ljudstvo se razburja, se boji za svoje imetje, dviga denar iz denarnih zavodov. Tu je govornik omenil tudi infamni napad na naše denarje zavode s strani Italijanov in socijalnih demokratov, ki so šli celo tako daleč, da se niso sramovali nesramnih osebnih napadov. Z nenavadno ostrimi besedami je ožigosal govornik postopanje socijalnih demokratov, ki je izzvalo v zborovalcih največje ogorčenje. Govornik se je nato povrnil k vladajoči gospodarski krizi in je ponovno poudarjal nujno potrebo popolne izpremembe a^triiske zunanje politike, ki naj išče simpatij in prijateljstva na Balkanu, ki! edino more okrepiti in utrditi tako oma-! jani gospodarski položaj naše monarhije, j Tudi uničenje balkanskih držav bi le ! škodovalo, kajti dobičkanosne trgovinske• pogodbe se dajo sklepati le bogatimi, ne j pa z uničenimi državami. Sedanja avstrijska | politika je le v prilog drugim velesilam, i ki si vedno bolj utrjujejo svoj ugled in j vpliv na Balkanu, dočim pa vedno le i pada vpliv in ugled Avstrije v našo naj- I večjo škodo. Avstrija bodi pravična vsem i narodom v Avstriji in izven Avstrije in j to bo dobro zanjo in tudi za nas. Po dolgotrajnem burnem odobravanju, ki je sledilo govornikovim izvajanjem, je podal nato predsednik besedo deželnemu poslancu g. dr. Josipu W i 1 f a n u. ki je govoril o stališču tržaških Slovencev — napram proračunu mestne občine tržaške zaleto 1913. Govor gospoda poslanca priobčimo tudi kolikor mogoče popolno. Govornik je poudarjal, da zadeva glavna krivda na nezdravih razmerah v mestni občini tržaški pred vsemi vlado, b rokracijo, ki ne ume svoje naloge, ki je sama bolna in kot taka ne more ozdravljati njej podrejenih tvorb, občine. Nerazumljivo je, kako more vlada na eni strani priporečati tržaški občinski upravi vsestransko štedenje, na drugi strani pa pripušča, da se izdaja po 60.000 K za podporo Verdijevemu gledališču, 15.000 K za „Lego" in stotisoče za laške srednje šole itd. V nadaljnjem se je govornik tudi dotaknil stališča, ki ga zavzemajo napram občinskemu proračunu socijalni demokrati, ki se kažejo kot pravcati italijanski naci-jonalci, ki glasujejo za italijanske nacijo-nalne zahteve, protivijo se pa najpravič-nejšim slovenskim, zlasti onim na Šolskem SOLIDNO: in : ELEGANTHtf ? PO ZMBRNiK OCNAH * RAFAELE ITAKA i TMT - VIA MALCANT0N - TM1 ■HRaMMC^ Zdravilne pivo dvojnega kvasa val zdravniki ga prlporodajo Odlikovano na 7 razstavah.: S. STEFA Odlikovano na : 7 razstavah. : 5 i Glavna zaloga v Trstu, vla ValdMvo §t. 32. — Telefon §t 2201 Back & Fehl sploini onlformskl zcuod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri UME1 NI ZOBJE Plombiranje zobov. fzdiratife zobov brez 1 ¥sake bolečine ■ Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulica Bclvedere 7. Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom Točila bodem sama pristna vipavska in istr>ka vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGOLA KJUDER, lastnica. Malem n £Mm v Trstu A. JBEiČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendlce di Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino - v steklenicah. ------ ir J. Cer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik ~ TRST - ulica della Ccaerma Št. 13, II. n. —N Prodajalnica ur in dragocenosti (i. Bneher (ex drug Dragotina Velgeta) Tr$t p^Saj0 D. Vekjel) COFSO Št« 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ - ZDRAVNIK - Dr. D. EAEAMAM specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanja v Trstu, Corso št. 12 od 11 Vž do IV* in od 4 Vi do 5 V« popoldne. TELEFON 177/IV. Zaloga dalmDtlnske^auIna ~ lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu Filip Ivaniševic, Trst m L ulica Valdirlvo 17. Telefon 14 05. — Prodaja na drobno In na debelo.— 3 GOST LNE : „Ali' Adria", ulica Nuova štev. 18 in gostilna-Baffe., Piaiza Giuseppina štev. 7, v katerih toči iS^T svoja vina prve vrste. Alberto Finzi & Cl© Trst, ulica 6ae\ c. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO HNZI, Trst. BBHHiaHii Telefon Štev. 1974. Via Economo št. 10. It. Ga§perini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarna cementa „Partland- v Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. EiEiBBSaii Uelikanska zaloga pohištva id tapecarij :: Paolo Gasfwirtb :: TMT. OL Stadion ji. 8 - Telefon 22-85 (iiUa sieđai&o feM Najbolj ugoden vir za nakupovanje bočim glede cen, kakor tudi kakovosti. ^: 11« ^^^dna V Trstu, dne 13. januarja 1913. EDINOST" št. 13. Stran ITT. polju, ki celo hočejo, da se mi Slovenci, ki smo avtohtoni na tržaških tleh, potopimo v italijanstvu. Govornik je potem naglašal veliki pomen naše nacijonalne ideje za tržaško slovenstvo, ki, izvedena v okviru naše občine ne pomenja samo našega napredka, temveč tudi splošen napredek tržaške občine, ki ima v čilem in zdravem slovenskem ljudstvu najboljši temelj za ves za dovoljiv razvoj. Zato pa je tudi treba, da združimo vse sveje sile, da se varujemo vsakega cepljenja. In naj se nam ne očita pri tem, da zavzemamo enostransko slovensko stališče, da ne zavzemamo širšega, jugoslovanskega, kajti s tem da krepimo slovenski element, pripravljamo evolucijo našega jugoslovanskega življa na višjo stopnjo. Zato odklanjamo asimilacijo z Italijo, zdto pa tudi odklanjamo brezpogojno asimilacijo z drugo slovansko narodnostjo. To je naš boj za slovenski Trst, tisti slovenski Trst, v katerem nočemo biti mi gospodarji, temveč enakopravni, svo bodni, da zadobi tu naš narod ti.to veljavo, ki mu gre po njegovi nadarjenosti in njegovih ziravih in čilih močeh. Burno odobravanje, ki je sledilo govoru, je pričalo, da je govornik govori* zborovalcem prav iz srca. Poudarjajoč nato, da je bil shod, pravi slavospev nacijonalni ideji, ki naj vodi naš narod v njegovem pravičnem boju za njegove pravice do končne zmage, je pred sednik s ponovno zahvalo zborovalcem na tako lepi udeležbi zaključil zborovanje. Meje bsdoče Albanije. Najtežje bode konferenca poslanikov v Londonu rešila vprašanje o albanskih mejah. Gotovo je, da vprašanje albanskih mej ne bi nudilo posebnih težav, če bi se Avstrija ne bila tako zelo angažirala za novo nastalo državo. Kako se bodo tozadevna pogajanja iztekla, ni znano, a znani so vsi trije delimitacijski načrti in sicer tisti, ki jih predlagajo 1. balkanska zveza, 2. Avstrija in 3. tripelententa. Načrti zaveznikov. Meja začne ob Jadranskem morju pri izlivu Drina, potem pa ne sledi Drinu, marveč teče ob grebenih dukadžinskih gor nekako v ravni črti od Leša, ki ostane albanski, do izliva belega Drina v črni Drin, zavije potem ob črnem Drinu proti vzhodu, pri ohridskem jezeru pa se obrne proti jugu do V a -Ione. Tako ostane v rokah zaveznikov skoro vsa Severna Albanija, vse ozemlje na desnem bregu Črnega Drina, na jugu pa ostaneta albanska Berat in Valona, dočim Korica, Preveza in ves argyrokastrij-ski, janinski in kastorijski okraj pripade Grkom. Avstrijski načrt. Ob Jadranskem morju začne meja pri izlivu Bojane, kakor že zdaj, teče potem ob reki K i r i, tako da Skader ostane albanski, nato sledi Drinu do prvega kolena, od tu se vije mimo kraja Nikaj, ki ostane albanski, do Peći (albanska), nato zavije na vzhod, sledeč belemu Drinu (tako do Djakova ostane albanska) do njegovega izliva v Drin, potem pa sledi črnemu Drinu, toda tako, da Debar ostane albanski, od južnega konca ohridskega jezera pa gre nekam v navpični črti skoro do Janine, ki ostane grška, dočim bi Korica in Konica bili albanski; severno od Janine pa teče južna meja ob reki Kalamas do Gumenice nasproti otoku Krfu, tako da Albaniji pripade tudi Argy-rokastron. Pač pa pusti Avstrija Srbiji ves prizrenski okraj, Šar-Planiuo in sploh vse ozemlje od črnega Drina do Vardarja, iz-vzemši Debar — kakor smo že poročali. Načrt tripelentente. Severna meja cd L e š a do i z 1 i v a belega Drina v Drin in vzhodno do ohridskega jezera se popolnoma vjerna z balkanskim načrtom. Od južnega konca ohridskega jezera pa teče meja v nekoliko širšem loku tako, da Korica ostane še albanska, do Himare ob Jadranskem morju ; Argyrokastron je ravno na meji. Ta načrt je ruskega izvora in je posredovalni predlog. Prizrena Avstrija, kakor se upravičeno domneva, Srbiji več ne odreka, pač pa glede Skadra, Peči in Ajakove občutno tangira črnogorsko, zaradi Debra pa srbsko interesno sfero, do- čim z Bulgarijo nima spora, pač pa precej z Grčijo. Grške interese pa zelo tangira tudi predlog tripelentente. Z gotovostjo se o Italiji ve le toliko, da Skader odločno priznava Črnigori. Ako omenjeni avstrijski projekt odgovarja popolnoma resnici. Avstrija Srbije noče preveč oškodovati in bi glede Debra tudi znala odnehati ; kočljivejše pa je vprašanje Severne Albanije z ozirom na zahteve Črnegore. Glede Grkov utegne posredovalni načrt tripelentente brez večjih težav obveljati. 1 A. BkrMJ (pej Jakob BamDič) :rst9 uncu masna 9» Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke g ter različnih jestvin. Se priporoča udana Svoji k svojim I ~ M BES Bfm A. BAMBSČ. 9 D Domače vesti. Umrl Je včera) popo dne po večmesečni bolezni v Turnu pri Kilovčah na Notranjskem v 72. ietu svoje starosti tamošnji posestnik g. Blaž Dektev.', tast znanega našega narodnega gostilničarja g. Hmka Kosiča. Vrii rodbini naše iskreno sožcije. N.sano reklamo so si privoščili socijalni demokrati za svoj današnji shod, za katerega razpošiljajo svoja vabila in letake na vse mogoče strani. Ker pač ie predobro vedo, da ne vlečejo več Še tako debelo podčrtana imena njihovih domačih in od drugod za delavske žulje naročenih gromovnikom, so si izmislili ti brezimni „sklicatelji* d»ug trik, ki naj bi jim napolnil tjihove praznote, zevajoče zborovalne prostore, ki so polni ie tedaj, kedar Jim Jih napolnijo — naši ljudje. Ker pa zahajajo naši ljudje na socHalno-demokratske zbore le tedaj, kedar gre tamkaj za kaka resnična vprašanja, predavanja ali kaj podobnega, ne pa tedaj, kedar so na dnevnem redu nesmiselna hujskanja, zlobna zavijanja in podla blatenja vsega, kar se trobi v soetjalnodemokratski reg, kar pa ne vedno dogaja na vseh njihovih colltlčnlh zborovanjih, so si izmislili socialistični pri-ganjači nekaj novega: napisali so namreč na svoja vabi'a, da sta povabljena tudi slovenska državna poslanca — dr. Ry bd r in dr. Gregor in, češ, na, sedaj nam bedo ti neumni narodnjakarji lepo napolnili zborovališče, mi bomo pa potem lepo udri-hail po njih, kolikor se nam bo zljubilo. Da ne bodeta hodila dr. Ryb&F In dr. Gregorin vzlic pro forma Jima poslanim vabilom poslušat njihovih psovanj, s kakršnimi redno obkladajo nju in vse, kar Je slovensko-narodnega, v svojih glasilih, |e vendar umevno samo po sebi. Scer pa ljudem, ki so ta dva moža tako nesramno blatili in obrekovali prav pred kratkim, troseč vesti po tržaški okolici, da Je eden vsled poloma „Tržaške posojil, in hranilnice*, (seveda prav tako nesramno zlaganega) pobegnil v Italijo, drugi pa da se Je ustrelil prav tedaj, ko so ga hctelJ aretirati, takim ljudem čisto nič ni verjeti, da ne bi pripravili zanju Še kaj zfobnejšega, kakor pa samo psovke in blatenja. > Gospodje sodrugi naj torej le iepopsu-jejo sami med seboj, naši ljudje Jim ve pojdejo na limanice. Če pa so hoteli izveaeii menjenje našega ljudstva in naših voditeljev o tržaški socijainf demokraciji, naj bi bili prišli na včerajšnji shod političnega društva! ,Edinosti", kjer je bil prost vstop vsakemu poštenemu Človeku. Mi ne potrebujemo njihovih zborovanj, da bi jih šele spoznavali te rdeče psovače, lažnike in obrekovalce po njihovih besedah, poznamo jih dovulj po njihovih — delanjih! Naše gledališča je slavilo snoči pravi triumf pevske umetnosti, ko je nastopil na našem odru v operi „Nikola Šubič Zrinjski" v ulogi Zrinjskega kot gost član zagrebškega Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št II priporoča slavnemu občinrtv i svoj o trgovino lestvln in kolonOalnesa maja. s ta a* deželi ie pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstvu s blagom prve vrste in po zmenim cenah. — — Zaloga otrobov, ko rasa In moka. - PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jestvill v ulici Farneto 10. Čopi® se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trle stina „Marca Angelo), katere so najboljše vrste i" po nizki coni. Guido Bienenfeid Trst - ulio*. Coroneo 39 - Trs Moja pred itarldeaetiml leti uBtaBovlj&aa (t te obrtni raza ia vi v Trstu odlikovana tovarna sodov IvrSuje naročbe vsakovrstnih sodov, bo J is! -i ^a Spim, likere, tropinovec, olje, slivovec, mara^nn itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da ee a* bojim konkurentov. — Na deielo poSiljam etnike. uz2 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 ------ RoneeslonM zobotehnik S ALEKS. LUKE! Trst, ulica Nuoua 13. S Sprejema: od 9-12 in od 2-5. S PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Školj št 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena. KrojačnicaVek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n. Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angUških vzorcev. SVOJI K SVOJIM! 'g"' i 1 prva in edina pisama — v vojaški stvari — fkenoesljonlrana sd o. k. namsstnlitva) Trst, ulica della Caserma 5, IL o. Dej a nasvete In informacije e vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službo. Izdeluje in odpoM^ja v-»ako vr*to prodenj vojaškega, značaja — oproščen je od vaj, enoletno pro-stovoijstvo, ženifcre, dosa«a'>je zakonitih ugodnosti glede prezenčno službe, vsprejetja v vojaške Sol« itd. — Pooblaščena je aasto- Cati strank« pred oblastnijamL— Re-lavenja i tro in točno. — Uradne are% Ob delavnikih od 9. predno tedne do 7. popolndne Ob nedagah ia praznikih od 10. do 12. opold. Kron 6200!! AUTOMOBIL) FORD 1911 ».-Jvsčja tsvanie sveta. Izdečovar.te letee 40000 v«? »đh-rja tipa CHASSIS 20 HP Se?* raznih tlpev „FOBD" Jo aajpspclmjta, n^jblirajta in naJ®konomlfciiaJ».» fcai Jih obstoji. — GSKEKALNl SAHTOFNIK ANTOM SKERL . TRST Pfazz?; Goldoai 10—11, Te! 1734 talita oantraiaa (iraga, allaa dat Baokt 16, vogal ailoa Boaohar a TELEFON 2247. - STOCK PKKUM viOOliJUCH (amarlkaaak*. Aatossoiilli na posodo po ameml oenl. Zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gos in deike, sukenj, površnikov vseh kakovo Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blsga. ♦ NA OBhOKB! Zmerne cene Adolf Kostoris Trst, ulica S. Giovanni št 16, I. nid zraven „Buflet Antom V — Telefon 251, Rim. :: POZOR I Skladišče se natnja v I. nad. :: GOSTILNA TRST trg C. Air Antlcn Pompei Goldoni in na istem trgu se nahajajoča slovanskemu občin- CAFFE GOLDONI stvu za oblen obisk. Fran Mnrinšek. Alojzij Povh slovenski urar in zlatar V TESTU ulica del Rivo št. 26 (na trgu pri Sv. Jakobu) t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijat-ljem in znaacecn žalostno vest, da je preminul danes ot> 7s/l zjutraj po dolgi i d mučni bolezni v 23 letu svoje dobe naš it-creno ljubljeni sin in nečak A fc4 BB aa bs ■■ mmm Ul BCI H ■■ ■■■ , . mm ■■ ■■ I ' a>M BB BB ■ ■ Gualco - Trsi via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odliko« taverna (^A) cetil In cementnih | plefž, teracoj in umetnega kamna. ::! 10. 1 Sprejema vsakovrstno deio v čeme* tu. One zmerne, delo točno. ; k Andrej GrlžnlK i p^gret>&& p. aje je, ^ st ki je ponesrečil dne 18. decembra 1. 1. v prosti luki. Pogreb bode v ponedeljek dne 13. t. m. ob S1/^ pop- iz tukajšnje bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. V Trstu, dnć 12. januvarja 1913. Peter, Ana, stariši. Tomaž, stric. Katarina, teta. Ostali bratje, sestre in bratranci. (vogal Piazza Goldoni) - C O RS O 47 - (TELEFON St. 14-02.) Prevoz mrlič *v na vsa kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opčine št. 170; T. VITEZ v Nabreilnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere) ; F. BRNETlC v Skednju. 1 1 Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opreino in od najenostavnejših do najbolj lnksmjoznih. Krasna izbira vencev iz umetoega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obavalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v Lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. Š T I B I L J. ^ ^^ J Stran IV. „EDINOST" št. 13. V Trsiu, dne 13. januar't 1913. deželnega gledališča, g. Marko Vuško-v I ć. Ker nam zavzema poročilo o včerajšnjem shodu političnega društva preveč prostora, da bi mogli danes obširneje izprego-voriti o tem za naše gledališče tako pomembnem večeru, naj se omejimo danes le na kratko ugotovitev dejstva, da je g. Vuškovlć s svojim fenomenalnim glasom in svojo umetniško igro naravnost očaral občinstvo, ki kar ni moglo prenehati z odobravanjem. Milemu gostu sta bila izročena dva lovorjeva venca: venec gledališkega osobja s slovenskimi in venec Dalmatinskega skupa s hrvatskimi trakovi. Navdušenost v občinstvu je dosegla vrhunec, ko je pevec, glnjen po viharnih dokazih občudovanja njegovih vrlin, poljubil trakove na vencih. Društvo „Strossmayer" je poklonilo pevcu kravatno iglo z briljantom in s srebrom okovano palico. Po končani predstavi se je zbrala v restavraciji „Balkan" odlična družba pevčevih častilcev, kjer so počastili gosta z na-pitnicaml gg. intendant Hlača v Imenu našega gledališča, arhitekt Costaperarla v imenu tržaških Hrvatov, dr. Krstulović pa posebej v imenu pevčevih rojakov — Dalmatincev. Obenem ž njimi izražamo tudi mi že danes iskreno željo, naj bi g. Vuškovića le Čimpreje zopet mogli pozdraviti na našem odru. Sok« lova maškarada, ki se je vršila v soboto zvečer v gledališki dvorani Narodnega doma, je uspela kar najlepše. Z ozirom na delovni dan se fe začetek sicer nekoliko zapoznel, a po prvem plesu se Je dvorana prav kmalu napolnila plesalk in plesalcev, galerije pa gledalcev. Mask je bilo za raa-škarado v resnici nekoliko malo, da bi vsled tega skoraj dali prireditvi raje ime „plesa", kakor „maškarade", a to ni pustilo splošnega veselega razpoloženja, ki Je potrajalo vse do ranega jutra. Plese Je vodil s priznano spretnostjo g. plesni profesor Umek. Pripomnimo naj, da ]e btta veža in tudi dvorana prav okusno ukrašena z zelenjem. Sodeč po lepem uspehu, sme Tržaški Sokol računati to prireditev med najlepše svoje zabavne prireditve is gre na njej gotovo vse priznanje vesellčnerau odseku, zlasti pa ajegovlm marljivim članicam. Na nekaj pa naj vendarle opozorimo veseUčni odsek, da bi bilo pač Želeti, da bi v drugo Izrecno poudarjal, da udeležba članov v kroju pr maskaradah si prlpustaa vsled sklepa Sokolske Zveze, kateremu se rado voljno pokorava vsak pravi Sokol. Prtdnaznaiillo Slovanske CfaJnlce. Prihodnjo soboto, dne 18. t. m., se bo vršil v društvenih prostorih „mali čitalnični ples", na kar si usojamo že danes opozoriti svoje cenjene člane. Več pravočasno v Glasniku. ODBOR. Telovadno društvo Sokol v Trstu. Odborova seja se vrši v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol-devetih zvečer v društv. sobi. Starosta. „Balkan" znesek 20 K kot novoletno darilo. — G.ca Marica Fakinova Je darovala Istemu društvu 2 K za podporni sklad. — Srčna hvala ! — Fran Godina podaruje CM podružnici na Vrdelci 1 K za odškodnino podarjenih „Humorističnih Listov*. Tržaška mala kronika. Trst, 13. Januarja. Saftoumor. Sncči okrog n je i61etna dninarica Ivana Posarjeva (Požarjeva), stanujoča v ulici Concordia štev. 25, na javni ulici — ul. Marco Polo — izpila večjo množino karbolne kisline. Poklicani zdravnik rešilne postaje jo je dal prepeljati v bolnišnico, kjer pa je po preteku pol ure že izdihnila, vzlic vsemu prizadevanju zdravnikov, da bi jej rešili življenje. Vzrok sa-moumora, pravijo, je bila ljubezenska nesreča. Vesti iz Istre. Iz Doline. V Trstu se nahaja neka tvrdka z angelskim naslovom, ki ima tele-i fonski govorilnici št. 8-46 in 3 93. V prvi,; ulica Valdirivo, je načelo, da „Nella patria di Rossetti non se parla che talian". In pri tej tvrdki naroča toliko Slovencev in Slovanov žganje in razne alkoholne izdelke, ki je zagrizena nasprotnica našega naroda in jezika, ne pa naših kron. Ia veste, da so celo naša zavedna gospodarska in konsumna društva odjemalci pri tej tvrdki. In eno izmed teh društev Je tudi — za danes še ime zamolčim — ki je dobilo na telefonično naročilo odgovor: „La parli italiano", „a Trieste se parla solo italiano" „a Trieste non capisce nalche na Madonna vostra Ungua" itd. Slovenci sodite in se potem po tej sodbi ravnajte. Nis Vodoran III. MM n piše I Knhalne priprave is aluminija, planiaika stekleni o«, noži in vilice, planinske palio«, priprave s* led, železa, snežni obroči, nahrbtmJri, Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamale, teple* iz Ciste volne, roaovice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, graj«*, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za Slane športnih in planinskih društev IC POSEBNE CENE. "VI Športna trgovina Strakel ilira S. Antonio 12 (uasirotl Krei poslOBjn) K* Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnioa aaaa PAVEL ViSinTlN! Trst, dl filosne Cmdntcl 27. Velika iz bera moSkiii in ttnskib čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in solidno pc zmernih cenah Dr. Fran Korsano Stari časopisi (papir) Ihš Zglaaiti se je v upravi -Edinosti". se prodajo po nizki ceni, 1149 l/nMnonnkirlnn4 za hrvatski in nemSki jezik lUjreSpOHUUni išče trajnega name&čenja. Cenjene ponudbe pod Bifro .Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti 225« DAROVI. — Na „Silvestrovem večeru" v Padri-čah se je nabralo za CM podružnico v Bazovici K 8-51, A. Grglč dodal 2 K. — Pevskemu druitvu »Slovan" so daroval navzoči 20 K. Srčaa hvala ! — Gospod Filip ivaniševič je dne 11. t. m. obiskal otroški vrtec na Vrdelci In ob tej paiikl podaril zanj 10 K, za kar mu bodi iskrena hvala) — Mali koledniki otroškega vrtca v Vrdelci so nabrali za otr. vrtec 6 K. — Iz puiice „ Gospodarskega društva" v Vrdelci se je poslalo v Ljubljano CMD 11 K. — Za »božićnico* so aadalje darovali : Križmančič & Breščak 20 m barhenta (II. dar), Ferd. Vondi&ček en zaboj igrač, Al. Urbasčič iz Bača 10 K, Skaberne 2 K, Unči Ksaus 2 K, (II. dar), Guido Norbertovič 10 K, Delles 10 K, Marija Dollenz 2 K, Vek. Dollenz 5 K, N. N. 20 st., I. Muha 40 st, Pintar (II. dar) 1 K. — Proseški CM podružnici so darovali član) Mohorjeve družoe 7 K. — Tvrdka A. Suttner v Ljubljani je podarila Ciril-Meto ovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu krasno stensko uro. Podpisano vodstvo se ji za ta dar najsrčnejše za hvaijuje. Vodstvo deške Ciril-Metodove Šole pri Sv. Jakobu v Trstu — Podružnica „Živnostenske banke" i Trstu je nakazala slov. akad. fer. društvu I Pozor Slovani! MVS-JES gostilno (z diplomiranim vinom) od goap. Kovačida v ul. Giulia St. 13 (nasproti ljudskega vrla). Točil bom najbolj Sa dalmatinska vina po nizkih oenah Splitsko'in viiko vino : staro (Črno) 80 via., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 „ opol . . 88 „ čsa cesto ... 80 vin. Dobra domaČa kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem času Obed po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu n članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogo-" NTE številni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. nog 24< 08 C ntnri Antona JerkiČa naslov: Trst, ui, rutu^reud delle Poste 10, Gorica, Gosposka alioa 7. 4444 Prnrioia Pohi8tva- bombaževine.slik in dežnikom rrUUdjd ma mesečne obroke. Via Ohiozza 6 I. nadstropje. Ivan Klun. Ploonuir aa ^oncer^> izvrsten, drugi za učenca UladUVir j« na prodaj. Ulica Petronio št 9, vrata 16. 2245 Obešala iz medi -^Z Caserma 14. Umberto Cesca, trgovina z železnica. |Mom kapitalista ali sodruga s 10.—15.000 S loUtMII »a iskoristit važno iznajdbo. Ponudbe inseratnemu oddelek Edinosti pod „Gotov dobiček". 30 Soba meblirana se odda v ulici Giovanni Boc-caccio 16, L 2235 PllHnifitSI P^tija Singerjevih šivalnih O U U U V1strojev, nakupljenih na dražbi, se proda po najnižjih canah b triletno garancijo. Šivanje in vezenje po najnovejšem zistemu K 110*—, bolj enostavni K 64*—. Preproda alcem primeren popuat. Ulica S. Oaterina 7, dvorišče. 53 Mizarje iščem in vajenca. Kompara, Giorgio Vas ari št 9. 47 Specijalist za sifilitične in kožne bolezni — IMA SVOJ — AMBULATORIJ ▼ Trstu, v ulici San Nicold štev. 9 nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6l/, pop. Rojan, ulloa dl Rolano it. 2. Prodajalna man niaJk t orn e£a blaga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila ia na meter, zaves, preprog, tapatov, volnenih in bombaiaatik odej, p«rkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, noga via, trlila in volne za iiamioe, deinikov, ovratnikov, zapeatni« iz platna in iz gumija, kravat ia drobnarij v valikera izboru. Cane zelo zmerne Francosco Buda, zlatar Trst, uika Scaiiaata št 1. Prodaja ur iz srebra ia kovi-nastih, od 4 krom dalje, uhani, prstani, verižice iz amerikanakega doublć zlata izključno p« prttoJ- iiostnih canah. Prodaja kupaje ia as-njuje aiato srebro ia dragoeesefiL - - Silvestro Ricci Trit, hL deir Istri* 79 (Zg. čarbola, Poazaao sap.) Tavama cementiih pfoic in cevi v veliki izberi. Izvršujejo se tiskarska dela. Cene njake. tržnžho posojilnica In hranilnica T Isatal hlU. I ^SEV^ Talafaa it*U. Tnt Plrna Cuenno l in. flaoi po tftrcU rttnlttt). 1 lete ie leteti OraiM ■»•: ta U S.-* HH^h vaaM Aaa mdsfe t ua ta »raaaikJk j« a f a 4 zaprl MiM - araBlBlial rita* II MM, Iriillee rlsf* vprajeaa md ta« ai vi ta Jih otaMtaje Butal tovak M kraaOalk zavod u. Tlafa M lahko f no kroao. reecgU daje m fkapto po dofovora m m vaazaga, ea mik Hag platano loajioo po ____S.—11. ar« dopoloiM ta 04 S.—*, popotadoo. IspUSeJ« ee —u dmm a aradata aaak. — Oh ao4o- kakoz tndi __m nt—H vnteoe*. PMlrJov, Utta M. m aajaapoiaoje uvaja lUdM »vojo dooo. Odhajanje In prihajanje uijKoo od 1. oktobra naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po arednje-evropskem £a.sn. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje. Pula in medpostaje. 5.52 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 7.37 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenict* - Celovec-Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana- Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 12 50 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž Ljub- Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4 20 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljnna-Beljak- Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. 6 00 B (Turški ekspres) Gorica-Jeaenice-T-: ihljana- Beljak-lnomost-Monakovo-Pariz in medp. 7.33 M le do Buj in medpostaje. 7.40 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.22 O Herpelje (Divača- Ljubljana-Duu a j i Pul» in medpostaje 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo Berlin), Celovec- Dunaj-Linec-Praga-Dečin. 10»» O Gorica, Jesenice, Beljak, lni«mo.-t, M o nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 214 O Herpelje-DivaČa. 2 20 O v Gorico. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca. Mona-kova. Inomosta. Bolcana, Beljaka. Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.0-t O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina. Draždan. Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščino). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 200 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan. Prage Dunaja. 8.37 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7-Oe O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jes*nic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelj«, Divača, Dunaj. 8.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, D»-naja, Celovca, Inomosta, Baljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 10 eo M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.2S O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: ».$7 O Iz Gorice. 9 41 O Iz Divače, Herpelj. Furfaneke proge. Odhod iz Trsta (juloi kolodvor). S.40 B čez Nabrafcino-Tiiič v Červinjan, Gradet, Italijo. 9.M O dea Nahrežiao-Triii v Čarvinian, Grade! ia 4aa S. GUugi« di Nogaro v Tidem. 120 O če* Bivn-Triift v Čerriojan, Gradei •), Italijo. 4 ie O čez Xahražino, Tržič, od TrdLiča mešanao do Červiojaaa. 7 OS B 5ez Blvij-Triii v Cerviajaa, dradež, Italijo. O 20 O dea Bivij-'&^S v Čarvinjaa. Prihod v Trst (južni kolodvor). 7.40 iaa Tria S, ifabrežin© iz Čarvinjana. t.-ti 4«b Trtič, Kabrežino z zvaae na mešaoca ia Čttrvinj.