SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 36 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 28 de septiembre - 28. septembra 2000 Slovenski škofje pozivajo Bajuk se je pogovarjal o NATU na volitve Slovenski škofje v predvolilnem času pozivajo vse vernike in tudi tiste, ki v veri vidijo vrednoto, da se udeležijo parlamentarnih volitev in preudarno izvolijo oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski Napredek, hkrati pa bo imela tudi posluh za Pravičnost in solidarnost med ljudmi. Pri izbiranju poslancev pa je treba pomisliti tudi na eno pomembnih nalog prihodnjega državnega zbora, to je približevanje in vstop Slovenije v Evropsko unijo, zato je Potrebno izvoliti tiste, ki bodo odločno zagovarjali interese države in obranili duhovno in kulturno istovetnost slovenskega haroda, je zapisano v izjavi slovenskih škofov ob volitvah 2000. Za prihodnost slovenskega naroda je bistvenega pomena tudi zaščita družine, vzgoja in ustrezno izobraževanje mladih, spoštovanje človekovega življenja, razcvet slovenske kulture in utrjevanje narodne zavesti, pospeševanje duhovnih vrednot in skrb za zdravo okolje, menijo škofje. Zato je prav, da se na volitvah voli tiste, ki imajo čut za potrebe družin, posebno mladih, tiste, ki jih skrbi usoda brezposelnih, ostarelih in invalidov ter tiste, ki bodo omogočali primerno moralno vzgojo otrok in Niladine. Po njihovem mnenju samo tisti, ki Zunanji minister Peterle se je na omizju mariborskega dnevnika Večer soočil s prejšnjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ru-Plom in drugimi. Minister Peterle je jasno in odločno dejal, da je bila Jugoslavija na podlagi Avnoja del nedemokratične, totalitarne Evrope, Zato nam nepotrebno problematiziranje Avnoja ne prinaša koristi, temveč nam škodi. ^ zvezi s pismom predsednika Kučana premiera Bajuku glede temeljev slovenske državnosti je zunanji minister povedal, da v Avstriji tega vprašanja niso zastavili tako, kot je to storil naš predsednik. Tudi v Uradnih avstrijskih stališčih denacionaliza- je pripravljen na pravo mesto postaviti skupno blaginjo državljanov zasluži, da je izvoljen za poslanca. Na osnovi dosedanjega dela poslancev in vlade pa se da zlahka ugotoviti, kateri ljudje si zares zaslužijo zaupanje. Volitve so hkrati izziv za državljansko in krščansko zavest, z udeležbo pa ljuclje pokažejo, da so sestavni del te države in da jim ni vseeno, kaj se med njimi dogaja. „Kajti ta država je naša, stvar nas vseh, zato se hočemo v njeno dogajanje vključevati kot odgovorni državljani, ki se zavedajo svojih pravic in dolžnosti," je zapisano v izjavi. Volitve so edinstven trenutek enakopravnosti vseh državljanov, glas slehernega pa je enako pomemben in enako potreben. Zato te državljanske dolžnosti ne smemo lahkomiselno opustiti, saj bi to lahko imelo negativne posledice. Nobeno razočaranje ne more opravičiti izostanka od volitev, ampak prav nasprotno, saj lahko samo z udeležbo na volitvah odpravimo to, kar nas je v preteklosti razočaralo. Udeležba na volitvah je prvenstveno demokratično sredstvo, da izboljšamo stanje v državi. Če pa se volitev ne udeležimo, si sami jemljemo možnost, da bi vplivali na to, kar se dogaja med nami. cije ne povezujejo z vstopanjem Slovenije v EU. ,.Gospod predsednik pač predstavlja vrh starih političnih sil, ki za svoje legitimiranje tudi v demokratičnih časih potrebuje celoto Avnoja," je menil Peterle. Rupel pa je ob tem zatrdil, da je zgodba z Avnojem zelo pomembna, in dodal, da sedanja vlada na določene puščice iz Avstrije ni bila dobro pripravljena, zato je hvaležen predsedniku Kučanu za odziv. Peterle pa nasprotiye dvojnim merilom predsednika republike. Začuden je, da se ni odzval na Haiderja in na omembo Avnoja za časa ministrovanja Dimitrija Rupla, odziva pa se sedaj, ko je na oblasti druga vlada. Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je po srečanju z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom v Bruslju potrdil zavezanost Slovenije prizadevanjem za pridobitev članstva v zavezništvu in zagotovil, da priprave v državi intenzivno potekajo. Robertson je po pogovorih izrazil zadovoljstvo s takšnim pristopom, o prihodnjem krogu širitve zavezništva ni želel govoriti. Od premiera Bajuka, ki ga je na pogovorih spremljal obrambni minister Janez Janša, je Roberston prejel letni program Slovenije za uresničevanja akcijskega načrta za članstvo MAP kot tudi potrditev napovedi, da namerava Slovenija okrepiti svoj prispevek v mednarodnih enotah na Kosovu, konkretneje, prispevati policijski vod v Vollna kampanja v Sloveniji se je pričela. Že se pojavijajo plakati po cestah, propaganda pa v časopisih, po radiu in TV. Dobili smo seznam vseh kandidatov za pomladne stranke po posameznih 88 volilnih okrožjih (dve mesti sta rezervirani za manjšine). Naj navedemo samo glavne in nnjbolj poznane kandidate oziroma tiste, ki so nas kdnj obiskali v Argentini Med pjiini so pri Bnjukovi NSi: Andrej Bajuk, Jože Bernik, Tomaž Pavšič, Andrej Capuder, Andrej Vovko, Lidija Drobnič, Bogomir Štefanič, Igor Senčar, Janez Lampret, Alojz Peterle, Jožef Kociper. Kandidati pri Janševi SDS so: sedanji ministri Miha Brejc, Andrej Bručan, Janez Janša, Jože Zagožen in Rudi Šeligo, ministrica za pravosocjje Barbara Brezigar in Ob gostujoči razstavi Vizumi za življenje je Muzej novejše zgodovine v Ljubljani pripravil okroglo mizo, na kateri so govorili o usodi Judov med drugo svetovno vojno, antisemitizmu in njihovem položaju v Sloveniji. Antisemitizem je integralni del evropske kulture, zaradi česar diplomati, ki so med vojno pomagali Judom in med katerimi je tudi takratni slovenski policijski komisar Uroš Žuna, po vojni niso dobili priznanja, ki si ga zaslužijo, je bilo med drugim slišati na okrogli mizi. Preganjanje Judov na Slovenskem se je začelo konec 15. oziroma v začetku 16. stoletja, ko so bili Judi izgnani s Štajerske, Kranjske, Koroške in ljubljanskega območja. Z razsvetljenstvom ter ustanovitvijo Ilirskih provinc so Judi postali polnopravni državljani, saj so Francozi razveljavili izredne zakone, ki so jim dotlej to preprečevali. Po odhodu Francozov so za Jude, ki so ostali na ozemlju današnje Slovenije, veljale nekatere omejitve, med njimi prepoved zaposlovanja v javnih službah in prepoved pocljetništva. V drugi polovici 19. stoletja je postal antisemitizem sestavni del programov političnih strank, pred drugo svetovno mednarodne policijske enote v pokrajini. Kot je povedal predsednik vlade, je pri prenovi slovenskih vojaških sil, poleg krepitvi obrambnih sposobnosti, posebna pozornost namenjena prav zagotavljanju zmožnosti za sodelovanje v mednarodnih mirovnih operacijah in takšen poudarek, v delu o reformi vojske, dan tudi v letnem programu za uresničevanje načrta MAI. Predsednik vlade je po obisku na sedežu zveze NATO nadaljeval obisk v Bruslju. Sestal se je s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, z evropskim komisarjem za širitev Guenterjem Verheug-nom in s komisarjem za zunanje zadeve Chrisom Pattenom in predstavnikom Evropske zveze za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. poslanka Polonca Dobrajc, Anton Jeglič, Dimitrij Kovačič, Milan Zver. SLS+SKD je postavila naslednje kandidate: predsednik stranke Franc Zagožen, večina poslancev združene stranke, večina zdajšnjih in nekdanjih ministrov, med njimi Zvonko Ivanušič, Andrej Umek, Franci Demšar, Ciril Smrkolj, Anton Bergauer, Janko Razgoršek, pa tudi Ivan Bizjak, Ivan Oman, Janko Deželak in Peter Vencelj; Janez Podobnik, Izidor Rejc, Vida Čadonič Špelič, in končno Marjan Schiffrer. Na kandidatni listi ni podpredsednika stranke Marjana Podobnika. Najbolj nas preseneča kandidatura Marjana Schiffrerja iz Argentine in njegova kandidatura v delavskem in rudarskem okraju Hrastniku. Slovenskem vojno pa se je odnos do Judov na Slovenskem zaostril, preprečeno je bilo priseljevanje, zanje pa so veljale tudi omejitve pri vpisu v šole. Med drugo svetovno vojno so iz Prekmurja izselili več kot 300 Judov, taborišča je preživelo le 65 Judov, od katerih pa. sta se tudi zaradi kasnejše nacionalizacije njihovega premoženja kar dve tretjini izselili v ZDA ali Izrael, je povedal predstavnik judovske skupnosti iz Prekmurja. Razpravljalci so opozorili, da se v Sloveniji pod vplivom povojnega zgodovinopisja pretirano poudarja pomen oboroženega boja zoper okupatorja, premalo besed pa je namenjeno ljudem, ki so bili bitko v ozaclju ter v taboriščih in med katerimi so bili tudi številni Judi. V zadnjih letih so bili v Sloveniji večkrat oskrunjeni judovski spomeniki, pred kratkim so po telefonu prejeli grožnjo, sovraštvo proti Judom pa na svoji spletni strani vzbujajo tudi slovenski obritoglavci. Judovska skupnost v Sloveniji šteje 100 do 150 članov, večinoma so asimilirani in poročeni s Slovenci, premorejo pa tudi rabina, ki na verske obrede v Slovenijo prihaja iz Trsta. DEBEVEC IN ŠPIK-Č0P Dve zlati medalji Peterle debatira z Ruplom Kandidati pomladnih strank 0 Judih na STRAN 3: 30. Mladinski dan na Pristavi Luka Špik in Iztok Čop po finalu Poročilo glej na 5. str. Rajmond Debevec z zlato medaljo Iz življenja Zgodilo se je Tone Mizerit SPOMINSKA PLOŠČA TRUBARJU Ob 450-letnici izida prve slovenske knjige je Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar 22. septembra, v Rothenburgu nad Taubero in naslednji dan na poslopju nekdanje Merhartove tiskarne v Tiibingenu v Nemčiji odkrilo spominski plošči Primožu Trubarju. Ob odkritju spominskih plošč je bil dvojezični govorni in glasbeni program, na slovesnosti pa sta bila navzoča tudi visoka predstavnika Evangeličanske cerkve v Sloveniji in Nemčiji. V Derendingenu, predmestju Tiibingena kjer je bil Trubar superintendent, je bila skupna dvojezična božja služba v cerkvi sv. Gala. Po odkritju spominske plošče v Tiibingenu seje na osrednjem trgu predstavila Slovenija s posebno turistično ponudbo. VSTOP SLOVENIJE V EZ VPRAŠLJIV Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl, ki je v času svojega 16-letnega mandata prispeval k oblikovanju Evropske zveze, je v Budimpešti opozoril, da se lahko širitev zveze zaradi velikega števila kandidatk za vstop v EZ zavleče. V pogovoru za nemško televizijo ZDE je Kohl povedal, da sam nikoli ne bi sprejel takšnega velikega paketa, sty to ni realistično. BO ZDAJ AVSTRIJA BOLJ NAKLONJENA SLOVENIJI? Zunanji minister Lojze Peterle je po odpravi sankcij 14 držav Evropske zveze proti Avstriji, ki so bile uvedene letos februarja zaradi vstopa svobodnjaške stran- “Človeški jezik je talent, katerega nam je Gospod nebes in zemlje izročil... In vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo v zunanjo temo potisnjeni." "Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah tej)ta in ne ve, koliko škode si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne učijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezik zapravijo, katerega so jim. njihovi dedi izročili. “ In mi? Slovenska beseda je spremljala naše očete v svet, ko so pred 55. leti bežali iz domovine. Nam je dana kot dediščina v last, da jo živimo, gojimo in predajamo vsem, ki prihajajo za nami in so slovenskega rodu. To je naša pravica. Jezik je naipristnejši in najvidnejši izraz narodne pripadnosti. Po jeziku spoznamo in čutimo, da kot bratje pripadamo veliki družini slovenskega rodu. Slovensko besedo moramo ljubiti in častiti, se je učiti, slediti njenim zakonom, ohranjati r\jen čar, braniti ryen obstoj. Biti moramo ponosni nanjo. Kaj ni slovenska beseda tista, ki je skoraj edina vzdrževala čudež naše neuničljivosti skozi stoletja? Kaj ni slovenska beseda tista, ki priča, da je slovenstvo še živo med nami? Kaj je z našo besedo? Dana sta nam bila dva talenta, dva jezika, slovenščina in španščina. Smo bogatejši kakor tisti, ki je prejel samo enega. Dr. Brumen razmišlja takole: ke v zvezno vlado Avstrije dejal, da bi morala odprava sankcij pozitivno vplivati na odnose med državama. “Že ob odločitvi Evropske zveze za vzpostavitev misije o pregledu sankcij so mnogi napovedovali hitro ukinitev sankcij, kar se je tudi zgodilo. Tudi glede na odmeve v New Yorku mislim, da to dejanje pomeni olajšanje tako za EZ, kot za Avstrijo in bo olajševalo odločanje na medvladni konferenci o institucionalni reformi EZ_ v Nici. Kar zadeva odnose med Avstrijo in Slovenijo, menim, da bi morala odprava sankcij pozitivno vplivati na vzdušje, oziroma na odnose med državama," je v kratki izjavi dejal Peterle. KUČAN NADALJUJE Z NEZAKONITIM STANJEM Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je poslal pismo predsedniku države Milanu Kučanu v zvezi z odpoklici veleposlanikov, ki jim je v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah potekel mandat. Kučan pa teh odpoklicev ni podpisal, češ da zunanji minister za veleposlanike ni predlagal zamenjav. Peterle v pismu izraža pričakovanje, da bo predsednik države s podpisom ukazov o odpoklicu pripomogel, da se sedanje nezakonito stanje - ko kljub izrecni dikciji Zakona o zunanjih zadevah nekateri izmed pogodbenih veleposlanikov ostajajo na svojih mestih - ne bo nadaljevalo. Peterle v pismu poudarja, da ne želi in ne more dopustiti, da bi dobili vtis, da je v Sloveniji, ki se želi uveljaviti kot pravna država, mogoče nadaljevati z nezakonitim stanjem. “Naj bo osebna kultura v neki skladni enoti, kjer ne bo nobena sestavina le služkinja, druga gospodarica; ena le Pepelčica v rodnem domu, druga pa svetska dama, primerna za vstop v široki svet" Oh, včasih se bojim, da je naša slovenska beseda le Pepelčica, ki ne prestopi kuhinjskega praga. Slovenski jezik je dovolj bogat, da v njem lahko izražamo svoje misli, čustva, ljubezen, lepoto, da lahko molimo in častimo Boga. Res je, da se naš besedni zaklad vsak dan krči, da se o marsikateri stvari lažje pogovorimo v španščini. Na nas vseh je, da iščemo slovenske izraze, da se potrudimo za slovensko besedo. Mladi nas opaziyejo, poslušajo, sodijo in posnemajo- Ne moremo trditi, da je slovenski jezik za nas vrednota, ki jo cenimo, če ga pačimo s tiykami. “Česar domača hiša ne opravi, tudi šola ne izbavi," je napisal Slomšek. Kar dobi otrok v prvih letih življenja v svojem domu, se mu najgloblje vtisne v dušo in srce. Ljubezen in spoštovanje do slovenske besede mora otrok dihati v družini. Gojimo slovenščino v domači hiši, to je zadeva naše osebne odločitve. Ne bodimo „strune brez našega glasu". Za slovensko besedo se je odločil Trubar, izgnanec v Nemčiji. Zanjo se je odločil blaženi Anton Martin Slomšek, kljub temu, da so ga tožili; tudi Prešeren in še mnogi drugi, znani in neznani. “To je zgodovina", boste rekli. Alojz Rebula bi lahko pisal za 50 milijonov Itali- Položaj se zapleta. Policijski in sodni dogodki se preveč povezujejo s političnim ozadjem. Medtem pa je zaradi različnih vzrokov ponovno začelo goreti v notranjosti. To je stvarnost zadnjih dni v Argen tini. PRIČAKOVAN SPOPAD Afera okoli korupcije v senatu se je ta teden nadaljevala in, kot kaže, se bo vlekla še mnogo časa. Ponovno moramo zabeležiti neaktivnost sodnika Liporacija, ki je za raziskavo zadolžen. V enem tednu smo le toliko napredovali, daje sodnik ,,ugotovil", da sme zasliševati senatorje in jih sklenil poklicati na zagovor. Več novosti pa je na političnem področju. V poslanskih klubih peronizma in Povezave kar vre. Zahteve po ostavkah s strani podpredsednika Alvareza naraščajo. Narašča pa tudi odpor proti tem zahtevam. Alvarez tu igra lastno vlogo. Potisnjen po sili razmer v drugo vrsto, si hoče pridobiti oblast in ugled z zadevo, ki mu je vedno prinašala bogate obresti: boj proti korupciji. Že tako premlevam zadevi zakona o delavski fleksibilizacjji pa se je sedaj pridružila še druga. Senatorica Sapag, ki zastopa provinco Neuquen, je javno obtožila pe-ronističnega senatorja province Salta (Can-tarero), da ji je ponudil podkupnino v zameno za glas v zvezi z zakonom o petroleju. Vmešan je tudi še en izmed radikalnih senatorjev. Senatorica Sapag sedaj namerava tožbo vložiti tudi na sodišču, s čimer ugled senata doživlja nov udarec. Sedaj pa je prišlo do novega pojava. Razmerje med predsednikom države in podpredsednikom je bilo vsqj javno doslej dobro. Nastopala sta soglasno. Sedaj pa je De la Rua potrdil predsednika parlamentarnega kluba Povezave senatorja Genouda. Alvarez pa je pred tem izjavil, da dokler Genoud ne odstopi s predsedniškega mesta, on ne bo vodil zasedanj zbornice. Ta nov dejavnik pa povzroča razumljivo zaskrbljenost političnih krogov. Edino, kar še mapjka, je javen spopad med obema vocijema v Povezavi združenih strank. Zato imqjo govorice o spremembi v vladi rastočo podlago. Tudi zadnji spopadi okoli afere v senatu dobivajo razlago iskanja prostorov za boljše položaje v sklopu teh sprememb. Doživljamo to, česar so se politični analisti bali od samega nastopa vlade: hud spopad med obema družabnikoma, radikalno stranko in solidarno fronto. Končno je bil dr. Llach tisti, ki je prvi moral zapustiti svoje mesto. Vendar je najmanj kriv krize v vladi in dejansko eden redkih, ki je imel jasen pogled na probleme in tudi jasno zastavljene cilje. Če jih ni mogel izvesti, gre pripisati lako pomanjkanju fondov kot stalni opoziciji levičarskih krogov v vzgojnih sindikatih. Tako je Llach postal grešni (ali spravni) kozel, na katerega janov, pa se je, zamejec, odločil za slovenščino, za dva milijona Slovencev. To je sedanjost. Sedanjost so naše slovenske sobotne šole, naši malčki, ki čebljajo po slovensko, naša mladina, ki ji pogovorni jezik hitro zaide v španščino. Sedanjost so naši skupni Domovi, naša kulturna dejavnost, naši pevski zbori, naš tisk... A bodočnost? Podobno kot Slomšek je napisal Janez Gradišnik: „Vsak rod je odgovoren za jezik; to, kar je prevzel od prednikov, mora izročiti vsaj nepokvarjeno potomcem." Tudi mi imamo to dolžnost. “Bo še živela naša, tu beseda? Bo še med brati sladkomila vez? Srce vprašuje, trepeta in gleda..." Sejmo med naše mlade seme slovenske besede, sejmo in ne glejmo na sad. Bog bo dal svoj blagoslov. so naložili vse grehe državo in ga pognali v puščavo. GNILO JABOLKO Dobro vemo, da korupcija ni last samo parlamentarne skupnosti. Razpasena je v vladnih krogih, privatnih ustanovah, celo velikih podjetjih. Te dni pa je prišla ponovno na površje že znana korupcija v varnostnih organih. Prava strela je parila med javnost, ko se jo razvedelo, da so iz samega centralnega poslopja Zvezne policije ušli trije zaporniki: en član znane argentinske tolpe (banda del Gordo Valor) in dva paragvajska državljana, obtožena sodelovanja pri uboju tamošnjega podpredsednika, ki bi jih morali te dni P°s' lat i v Paragvaj. Pobeg je bil prava detektivska poslastica. Vsi trije so izginili iz poslopja, ne da bi prišlo do streljanja in ne da bi filmske kamere posnele dogodke. Odšli so skozi glavna vrata in nihče jih ni ustavil, nihče vprašal, kdo so in kam gredo. Upoštevajmo, da govorimo o domnevno najbolj varovanem poslopju v državi, iz katerega v 112 letih obstoja ni doslej še nihče ušel. Jasno je, da so mediji takoj začeli govoriti o podkupnini. To je tudi teorija policijskega vodstva, ki je takoj splavilo v arest vse prizadete člane teh odstavilo dva komisarja, zadolžena za varnost poslopja. To je tudi mnenje sodnika, ki ima na skrbi preiskavo dogodka. Sed;y se debatira le o tem, kako visoka nqj bi bila podkupnina. Da pa ne bomo preveč razočarani nad to argentinsko stvarnostjo, le priznajmo, da se to dogaja povsod po svetu, le da tukaj pride na dan z večjo svobodo. Korupcija ni tuja niti naši rodni Sloveniji. Ob priložnosti ,,us-koka" Pucka leta 1996 je bilo dovolj govora o tem. Tudi zadnje zadržanje raznih poslancev zbpja umestno vprašanje, kaj ali koliko so jim ponudili. Kot. trdi španski pregovor, povsod se kuha bob (“En todas partes se cuecen habas“). NOTRANJOST GORI Dva primera izgredov v notranjosti smo doživeli pretekli teden. Eden v Jqjuyu, kjer so državni uradniki ponovno protestirali P°r vodstvom že zloglasega Santillana (“El Pe' rro Santillan"). Temu ne bi posvetili več pozornosti, ker je že običajen protest zaradi socialnega položaja. Teh je bilo in še bo širom države. Drug, boij zanimiv, pa je primer San Luisa. Tam guverner Rodriguez Saa skuša razdeliti prestolnico na štiri samostojne občine. To je povzročilo silen odpor H1 izgrede s številnimi ranjenimi in nejasno bodočnostjo. Zakgj je primer zanimiv in važen? Zaka) protesti? Kol še v nekaterih drugih primerih (Formosa, Tucuman) se dogaja, da dolgolet' ni fevdalni sistem kaudižizma prehaja v zaton. Provincijska prestolnica je v rokah op0' zicije in opozicionalni župan pridobiva na politični moči. Razkosati občino bi pomne-nilo poizkus odrezati mu noge. Vendar je tu treba pripisati še dodatni dejavnik. Rodriguez Saa je imel vedno pod' poro Cerkve. Celo ko je pred leti zašel afero okoli ugrabitve v nekem hotelu slab® slave, ga je krajevna hierarhija podpirala-Sedaj pa se je škof postavil na stran opozi' eye, s čemer posluj položaj guvernerja ved' no boij kočljiv. Reakcija provincijske vlade, ki je n manifestante poslala oddelke policije, h* niso nastopali ravno z žametnimi rokavica' mi, je dosegla obraten učinek. Sedai Je provincijska poslanska zbornica zamrznila zadevni zakon, dokler ne bo izveden refe" rendum, ki gaje sklical občinski svet. Ta Pl) pa kaže slabo za guvernerja. Časi se spre miiyiyo... Slovenska beseda - beseda praznika Konec govora prof. Metke Mizerit na obletnici Slomškovega doma '%rU,. Slovenci 30. Mladinski dan na Pristavi 3. septembra 2000 Sonce prijazno sije na zeleno Pristavo. Hiša je nared in vrata na široko odprta čakajo na goste. Danes vabi moronska mladina, ko po tednih dela in pripravljanja Praznuje svoj dan. Spored nam je bil znan: dekliške tekme v odbojki in nogomet za fante, darovanje sv. maše, okusno kosilo in zaključne tekme Pred kulturnim programom. Pod ombujem je bila razširjena prijetna scena, katera je prikazovala velemesto. Kristjan Vivod je pozdravil in podal dobrodošlico vsem navzočim. Takoj nato je Prišel čas za nastop. Zgodba je enostavna. Jože in Micka Kranjc dobita prvorojenčka. Imenujeta ga »Junior". Stari znanci in prijatelji hodijo na obisk in ugotavljajo komu je ,,Junior" najbolj podoben. Ponosna starša pa že ugibata Poklic svojemu novorojenčku. Oče Jože ni v dvomu, da bo postal zdravnik, kot on. Po tej izrečeni misli je že skupina zdravnikov in zdravnic, oblečenih v bele halje, plesala po odru. Imajo pa izredno smolo, med plesom eden izmed njih zboli in mora urno na operacijo. Kar s žago so urezali po bolniku in iz njega potegnili budilko, psička in celo telefon! Čuden primer! Ko je Junior vstopil v vrtec, se je navdušil na risanje. Tudi domače stene so sijajno služile za njegov razmah! Mama Micka in sta Jože sta že v njem gledala pravega umetnika! Pozornost so zdaj prevzeli mladi slikarji, ki so se gibali ob zvokih pesmi „Pintame“. Za zaključek so izkazali svoj talent in vsak s svojim čopičem narisali na belem platnu slovenski grb. Junior je dober učenec. Med odmorom se pogovarja s sošolci. Mudi se mu zrasti, da bi plesal slovensko folkloro, kot očka Jože. Že je tu folklorna skupina, ki zapleše v kolu ali po parih in se spretno zavrti s kozarčkom vina položenega na glavi. Otroci se tudi radi igrajo, da plešejo slovensko folkloro na Pristavi, in osem parov deklic in fantičkov se vrti ob zvokih domače glasbe. Pesem in glasba zmeraj privlačita mlade. Zato je tudi Junior sodeloval pri zboru. in osebnosti, kot so sami dejali: ,,Različni smo in v razliki smo si zanimiva in potrebni za druge". Večerje zaključil z primernim zahvalam vsem, ki so na kateri način pomagali pri pripravi izrednega programa. Iskrene čestitke in topel aplavz za tako prijeten večer! V.G. Osem pevcev v spremstvu petih violinistov in dirigenta so zapeli posebno klasično skladbo. Problem ni bil v glasovih, interpretaciji ali harmoniji. Težava je bila v tem, da se je vmešavala med klasično pesem moderna glasba. Vrstili so se „Sandro“, ritem chacarere, salsa in celo „Rodrigo“. Dirigent je postajal vsakokrat bolj nemiren in v svoji živčnosti zgubil celo čevelj. Mladi Jožek je že športnik, posebno rad trenira na Pristavi in nastopa med Slovenci. Fantje in dekleta se urijo kot v starih časih, ko se je vršil vsakoletni lahkoatletski turnir. V navdušenju zaradi bližajočih se Olim-piad prinesejo na oder olimpijsko baklo. Kjer je ogenj, je gotovo kje blizu kakšen gasilec. Ob ritmu polke pripeljejo na oder gasilski tovornjak in iz njega iztopi, vedno pripravljeni, šest parov uniformiranih gasilcev. Po končani srednji šoli se je mladi Jože odločil, da postane inženir. Poišče si delo kot mehanik, da pomaga svojim. V delavnici so se fantje gibali ob modemi glasbi in sproti popravljali motorje! Prijateljstvo z Mojco je zelo važno za Jožeta. Videvata se pogosto in ob kavi se rada pogovarjata. Jože rad posluša Mojco, ko pripoveduje o svojem tajniškem delu. Devet deklet se prikaže na oder in preseneti navzoče s plesom, kjer tudi uporabljajo stole! Tajnica je naključno opazila požar, poklicala gasilce in zaradi strahu padla v nezavest. Gasilci so poklicali zdravnike, toda rešilnemu avtu se je predrla guma. Hvala Bogu se je to zgodilo blizu delavnice in so lahko mehaniki hitro priskočili na pomoč! S prikazom je hotela biti poudarjena osnovna celica dražbe: družina, vračanje na narodne korenine in različnost oseb tone mizerit (2) RAST XXIX SREČANJA V LJUBLJANI Po nekaj dneh življenja s sorodniki je Prišla na vrsto Poletna šola. Seveda ni šlo le za šolske klopi in pouk. Tistih štirinajst dni se je razvijalo v znamenju srečanj. Ta so bila zelo raznovrstna, pestra, zanimiva. Prvo je bilo srečanje z Ljubljano. Naši thladi so prvič stopili v direkten stik s slovensko prestolnico. K temu je zelo pomagal način, po katerem so bili nastanjeni: bivali so pri različnih družinah na vseh Koncih mesta. V šolo so se vozili v majhnih skupinah ali posameznno z različnimi avtobusi mestne transportne mreže, opremljeni s tedensko vozno karto, ki jo je vsakemu Preskrbel skrbni organizator Štefan Kržišnik °d SKAMa. To jih je primoralo, da so brez °bičajne „vamostne mreže" sorodnikov ali spremljevalcev doživljali slovensko družbeno vsakdanjost. V njej so se sijajno znašli. Zelo natrpan program, ki smo ga imeli v Poletni šoli, je dopolnil še naš ,,gostitelj" Stefan. Vendar zaradi raznih okoliščin (vre-Pte, zanimanje) se ni mogel razviti, kot je bilo predvideno. Zato je večkrat ostalo časa tudi za obisk (vandranje, pohajkovanje) po Ptestu. To je skupino zelo pritegnilo. Poslo-Pja, trgovine in neizbežni „cybereafe“, da Piso zgubili stika s sorodniki in prijatelji v ’’daljni Argentini". Pojav interneta je goto-v° globoko spremenil tudi stvarnost, letuje RASTi, ki se je v tem razlikovala od prejšnjih. Zanimivo pa je, da ko se je bilo treba zateči na kak prigrizek ob prostem razgovoru, se je mnogokrat izkazal kot najbolj privlačen in logičen izhod ljubljanski McDonalds, „pol kvadra" od Prešernovega spomenika. Tukaj se je pokazala moč globalizacije in privlačnost poznanega in seveda poceni izhoda. Prešernov spomenik! To je bilo tudi svojevrstno srečanje. Večkrat so prej slišali o njem. O Prešernu smo jim tudi dovolj govorili na srednješolskem tečaju in njegove pesmi so slišali na različnih prireditvah. Tu pa jim je postal prijazen in domač. Bil je stična točka vsakič, ko so se domenili za kako srečanje in tudi kadar ni bilo domenjeno. Na neki način je bilo srečanje tudi celotna udeležba na Poletni šoli. Razdelili so nas po skupinah po znanju oziroma po izidu vstopnega testa. Vsem je bil všeč način učenja in ponosni so bili na lastno znanje. V sklopu množice 190 udeležencev iz 31 držav smo se Argentinci izkazali kot najboljši poznavalci jezika in tudi zelo aktivni udeleženci dela po skupinah. Priznanja so redno prihajala tako s strani prof. Jane Zemljarič Miklavčič, ki je koordinirala celotno delovanje šole, kot od lektorjev, ki so vodili posamezne skupine. Če pa je bilo to prijetno našim petošolcem, je bilo v ponos tudi voditelju, kot profesorju srednješolskega tečaja in predsedniku Zedinjene Slovenije, kajti naš učni sistem se ob tem izkazuje zelo uspešen. Dejstvo, da del tretje generacije mladih slovenskih Argentincev obvlada jezik na istem nivoju kot zamejski učitelji, je priznanje trudu in žrtvam, a tudi metodi, ki jo uporabljamo v naših šolali. V sklopu poletne šole moramo omeniti tudi „ekskurzijo“ v Lipico, Hrastovlje in Piran. Cerkvica v LIrastovlju je res nekaj posebnega, tako po zgradbi kot po izrednih in zgodovinskih freskah. Bila je ena izmed kulturnih točk, ki je člane skupine najbolj pritegnila. Piran kot mesto ni vzbudil istega navdušenja. Pač pa je bila vsa skupina navdušena nad Jadranskim morjem. Vkrcali smo se na ladjico ter zasidrali kakih dvesto metrov od obale ter se več ur kopali v toplem modrem morju. Mimogrede povedano: ko smo se pritožili zaradi besede ekskurzija" in predlagali bolj pristen slovenski ,,izlet" so nam pojasnili, da sta dva različna pojma. ,,Izlet" je samo za razvedrilo, ekskurzija" pa predpostavlja kulturno in izobraževalno primes. Še ena tujka, ki je dobila v Sloveniji dokončno domovinsko pravico. Med srečanja v dobi poletne šole seveda spadajo tudi trije sprejemi z vodilnimi slovenskimi osebnostmi. Najprej v dvorcu z nadškofom Rodetom. Bilo je zelo prisrčno (pridružil se nam je še Marjan Loboda z ženo na obisku v Sloveniji). Druga je bil s predsednikom vlade Andrejem Bajukom v Nad. na 6. str. RAST XXIX na obiska pri predsedniku slovenske vlade dr. Andreju Bajuku Rožančeva nagrada Edvardu Kovaču Pismo bralcev V letu, ko se spominjamo desetletnice smrti slovenskega pisatelja in esejista Marjana Rožanca, bo nagrado, ki nosi njegovo ime, prejel filozof in teolog dr. Edvard Kovač za zbirko esejev Oddaljena bližina (Mladinska knjiga, 2000). Petčlanska žirija je pregledala 19 zbirk esejev, ki so izšle v minulem poldrugem letu, v o/ji izbor uvrstila pet naslovov, nato pa se je odločila, da nagrado zasluži Kovačeva zbirka. Predsednik žirije Aleš Berger je menil, da je v zadnjem obdobju izšlo sorazmerno veliko število knjig izvirnih esejev, in opozoril, da zadr\ja bera in tudi ožji krog izbranih zbirk kažeta na širok razpon v okviru žanra eseja: „Ta sega od osebnih, dnevniških zapiskov Andreja Inkreta, osebnih pričevanj Lojzeta Kovačiča, filozofskih razmišljanj Milana Komarja, osebno presvetljenih, skoraj literarnozgodovinskih esejev Aleksandra Zorna, do razmišljanj Ed- varda Kovača..“ „Filozof in teolog Edvard Kovač z zbirko desetih ‘učenih’ esejev Oddaljena bližina še zdaleč ne nagovarja le sodobnega kristjana, temveč razpira razpravljalni horizont za vprašanja, ki zade-vajo sam temelj krize razuma v (post)mo-demi dobi...“, med drugim stoji v utemeljitvi žirije. ,,Postmoderno dobo avtor predstavlja kot ‘novo težnjo znotraj modernosti’ in se pri tem kritično zoperstavlja populističnim religioznim fundamentalizmom in ciničnemu pragmatizmu, sektaštvu in novo-ponijajočim ideologijam, na katere ni povsem imuna tudi Katoliška cerkev." Edvard Kovač, rojen leta 1950 v Gornji Radgoni, je profesor za filozofijo Teološke fakultete, za sociologijo morale, socialno in časnikarsko etiko na Fakulteti družbenih ved ter za etiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Je avtor več knjig o moralnih, družbenih in filozofskih temah. Obisk državnega sekretarja Zorka Pelikana Med slovenskimi skupnostmi, raztresenimi širom sveta, je naša argentinska skupnost gotovo ena izmed najbolj oddaljenih od matične domovine. Verjetno je le avstralska še bolj „Bogu za hrbtom". Vendar se včasih čutimo nekoliko zapostavljene, ko ugotovimo, da uradni obiski iz Slovenije vedno prihajajo v Argentino potem, ko so že obiskali domala vse ostale države, vključno bolj oddaljeno Avstralijo. Tak je bil primer državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaele Logar in tudi članov zadevne komisije DZ. Zato smo bili prijetno presenečeni ob napovedi obiska novega državnega sekretarja Zorka Pelikana, ki je za prvi (in doslej edini) obisk izven Evrope izbral prav našo argentinsko skupnost. Časovno je bil obisk kratek, kom